Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., u jedrn
mesec 1 fld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Zs celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld., za jeden mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inaerate) vsprejema upravnlfitvo in ekspedleljs v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo j« v SemeniSklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
^tev. 196.
V Ljubljani, v sredo 28. avgusta 1895.
* i
Letnilt XXIII.
Narodnost in kozmopolitizem.
Kolikor daleč seza svetovna zgodovina v temno preteklost nazaj, zasledujemo dvoje nasprotnih si načel, narodnosti in kozmopolitizma. Oboje načelo je v obče opravičeno, a istotako napačno, če se tira in razvija do skrajnosti. A človeška narava je taka, da ljudje malokje priznavajo relativno opravičenost obeh nasprotij, temveč zagazijo ali na kriva pota tesnosrčnega nacijonalizma ali pa v kozmopolitizem, ki osmeši vsako narodno gibanje, sramoti vsa plemenita narodna čustva.
Napoleon I. je bil precej kozmopolitičnega duha. Njegova želja je bila, da si postavi na glavo cesarsko krono cele Evrope. V ta namen si je prisvajal narode raznih jezikov in šeg in navad. Napoleon I. je bil sin svojega časa in prva francoska revolucija je dala svetu kozmopolitičen značaj. »Liberte, ega-litž, fraternite", to so bile vsakdanje fraze, s katerimi so tedanji frazerji obljubovali vsem narodom napredek in srečo. Napoleon I. je večkrat naglašal, da hoče ideje prve revolucije razširiti po vsej Evropi, in te ideje so bile bolj kozmopolitične, dasi se je slučajno nekodi vzbudila narodnostna ideja, kakor n. pr. pri nas na Slovenskem. Ko pa je Napoleon moral stopiti s svetovnega odra, vzbudila se je po raznih deželah narodna misel v plamteč ogenj. — Grška se je po mnogih bojih oprostila turškega jarma, severoameriška unija je proglasila geslo: Ameriko Američanom. L. 1848 vzbudili so se iz dremote tudi razni avstrijski narodi, zahtevajoč svoje pravice. Pravi zastopnik narodnostne ideje pa je bil Napoleon III. Z njegovo pomočjo nastalo je sar-dinsko kraljestvo, on je dal povod, da se je združila Nemčija.
Vojska 1. 1866 je znova podkurila narodnostne boje v Avstriji. Beust je izročil Ogersko Mažarom,
Avstrijo Nemcem. Od toda) napori slovanskih narodov v Avstriji za jednalopravnost, in ti boji se ne bodo polegli, dokler booo boteli odločavati ter rezati kruh samo Nemci, oziroma Mažari. Prej ko so končani, pošteno končani ti boji, tem bolje za skupno državo.
Na Balkanu so ostali Brbi, Rumuni in Bolgari. Narodnostno idejo razširili so po Rusiji Katkov, Aksakov, Leontjev in drugi. V Belgiji se je razvilo flamsko gibanje, Irci so s novimi močmi stopili v boj za dom in življenje. Celo v mrzli Skandinaviji so se ogreli Norvežani proti švedskim gospodarjem.
Če ne varajo znapenja, je narodnostno načelo sedaj doseglo vrhunec razvoja. Zgodovina pa uči, da se menjavata narodnostno in kozmopolitično načelo. Socijalnodemokratična stranka naravnost zameta narodnostno načelo, in vendar je ta stranka pri zadnjih volitvah v Nemčiji spravila na noge največ volilct-v. To je znamenje časa", ki ga ne smemo prezirati, dasi ga s svojega stališča obsojamo, dokler nismo popolnem jednakopravni v veliki avstrijski družini. Sicer pa narodnostni čutne bode nikdar zamrl, kajti naraven je in opravičen, a upamo, da pridejo časi, ko se ublažijo narodnostna nasprotja.
Svet je sedaj v „znamenju svetevnega prometa". Mejnarodni promet pa je še vedno pospeševal neke vrste svetovno državljanstvo, vzgajal mrzle in računajoče kozmopolite. In dandanes promet napreduje orjaškimi koraki.
Ozrimo se sto let nazaj; kako slaba je bila organizacija mejnarodoega prometa! Poštni voz in ladije na jadra so ga posredovale. Kdor je tedaj videl Dunaj ali celo potujoč prestopil mejo državno, tega so že občudovali. Izumili so parnik, železnico, brzo-jav, telefon itd.: narodi so se zbližali.
Kaj je sedaj priprostemu Dolenjcu vožnja v daljno Ameriko ? Kot svetovni državljani, smemo reči, pogovarjamo se o kupčiji in letini z antipodi, dočim pričetkom stoletja niti poštnih znamk niso imeli. Mere in uteži bodo kmalu povsod jednaki, denar se preustroja v jednoto, časniki vsak dan prinašajo »preglede po širnem svetu", tuji jeziki postajajo mejnarodni. Francoz se uči angleščine, nemščine in ruščine, tudi ponosni Anglež vtika nos v tuje slovnice, in po višjih dekliških šolah vzgajajo papige. Nekaterim še to ne zadošča : župnik Schleger je skoval svoj »vola piik", dr. Esperanto „pasilinguo".
In poglejte kuhinje večjih hotelov v svetovnih mestih! Američan je in pije v »American bar-u", Francoz v hotelu »de France", Anglež v hotelu »Bristol", prav kakor doma. V „variete"-gledališčih pojo v raznih jezikih, v kavarni „Bauer" najde celo Patagonec svoj domač časnik. V Berolinu in drugod gre Anglež v aglikansko, Rus v pravoslovno cerkev. Rus najde povsod svoj »samovar", Anglež svoj »plum-pudding". Imamo že srednje-evropski čas, salon v Moskvi je opremljen, kakor v San Frančišku. Skratka omikani svet si podaje roke, jednako se oblači, jednako vozi, uči se jednako misliti in živeti. Časi so minuli, ko smo kot »divja zver" občudovali Angleža v pisanih hlačah.
Vedno sicer še živi antagonija mej »velikimi" narodi, vendar smemo naglašati, da kozmo-političen duh veje po Evropi ter oživlja duhove, ki žele svetovni mir, razoroženje vseh armad.
In mi Slovenci, ali bodimo kozmopolitje! To bi bila naša smrt v valovju germanizma in irredente! Mi še praznih rok stojimo kot berači pred vratmi svetovnega sodišča. Premalo nas je in premehki smo, da bi se vzdržali v boju za obstanek, ako pravična vlada ne brani naših božjih in človeških pravic. Zato vstrajajmo v boju za sveto, pravično stvar, kajti
LISTEK
Popotovanje Miška Zmetenka in Lsnartci Barigeljca.
Črtica iz dijaškega življenja; spisal Janko Barle.
(Dalje.)
Solnce je že poljubljevalo vrhove gora, a v onem gorskem zakotju na vznožju ponosuih Gorjancev je bilo tako, tako prijetno. Mlin je jednolično ropotal, potoček je šumel in se lesketal v zadnjih solčnih žarkih, a mnogoštevilna perutnina, posebno pa zgovorne race in blebetave gosi, kakor da so se hotele še do sita nablebetati, predno se odpravijo k sladkemu počitku. A, kar je naša popotnika najbolj ganilo, bil je ljubeznjiv, vesel sprejem njiju prijatelja, kateri se je čez dolgo časa zopet vrnil v domači mlin. Vsakdo mu je veselo stisnil roko, vsakdo imel je zanj prijazno besedo, bilo ga je vse veselo, ker je dobro dovršil šolsko leto. Lenart Ba-rigeljc se je živo spomnil takih sprejemov pretekla leta, ko se je tudi on veselo vračal na svoj dom. Tudi njega so onega dne tako pričakovali, tudi njega so se onega dne njegovi stariši, bratci in sestrice nadejali in pogledovali, od katere strani bode jo primahal domov, vendar pričakovali so ga zaman. On se potika pri ptujih ljudeh, — domov ne smel Oj ti nesrečna lehkomišljenost!

Seveda, da je bilo domačemu sinu in njegovim gostom marsikaj pripravljeno. Onega dne snažili so baš potok in nalovili mnogo gorskih ribic. Kako so pač dobro dišale spečene na masti! Kar pohrustale so se, posebno sta jim pa naša popotnika naredila vso čast. Ni čudno, saj že od jutra ni bilo nič toplega v želodcu !
Pripovedovanja bilo je dovelj, dasi so bila nekatera vprašanja našima junakoma zelo neprijetna, ker so ju spomnila domačih. Utrujena sta tudi že bila, za to sta prav veselo sprejela povabilo prijatelja, da gredo k počitku. Na svežem, dišečem senu, to se je spalo, da nikoli tega! Prav nerada sta se drugega jutra vzdignila, da se odpotita na dalnjo pot. Ali moralo je tudi to biti.
„Ali res ne mislita domov?" — popraša ju gostoljubni prijatelj, ko ju nekoliko spremlja.
»Ne kaže! Morda si v svetu dobiva kakovo službico, ali kaj drugega, in potem bodeva domov pisala, da nama oproste. Potem bode vse pozabljeno."
»Čudna sta. Ali mislita, da povsodi že na vaju čakajo. Najbolje bode, da se obrneta domov."
»Ali sramota, sramota, kako 8e moreva domd pokazati? In kaj bodejo roditelji rekli?"
»Odpuste vama."
»Ne moreva, ne. Hvala ti lepa bratec, blagor tebi. Spomni se kaj naju."

»Z Bogom, srečno hodita. Bog bodi z vama!"
Segli so si prijatelji v roke in odhajali, oni na svoj dom, a naša znanca dalje čez holmce, da prideta h Krki zopet na glavno cesto. »Sijalo jutro je mlado" in vdihnilo je njima zopet nekoliko poguma v otožna srca. Pri Cerkljah prebrodita Krko in obžalujeta, da ni še ondi mosta, ker jima je ta prevoz izvlekel vsakemu po dva kebra že iz tako prazne mošnje.
Po ravni krški dolini se je ugodno potovalo. Lenart Barigeljc kot zgodovinar — v tretji šoli se že zgodovina uči — prenesel se je v duhu v one davne čase, ko so se ondot sprehajali v svojem slavnem mestu Novidunumu stari Rimljani. Blagroval je one čase, saj ondaj učeča se mladina še izvestno ni dobivala spričeval, katera bi ji zaprla vrata v očetovsko hišo, kot njima dvema. Mislil je pa tudi, kje bi našel lonec starih, zlatih rimskih novcev, da ž njimi osreči sebe in svoje domače, ker jih s svojim spričevalom ni mogel. To je bila pač prazna domišljija, ker se je skoraj oglasil lačni želodec, kateri je našima junakoma narekoval, da si kupita v Krškem za nekoliko novčičev kruha.
Krško je sicer jako prijetno mestece, vendar naša popotnika sta si ga skoraj ogledala. O Valva-zorju, slavnem našem zgodovinarju, sta ondaj še malo znala, da bi si ogledala njegovo hišo, a druge
znamenitosti pregledala sta na gredoč. Tako sta š
)
*
toliko smo vendar vredni, ko divji Armenci v azi-jatski Turčiji.
Črne bukve kmečkega stanu.
12. Nemčija.
(Dalje.)
Važno merilo za blagostanje kmečkega stanu je socijalna demokracija. Ta prihaja na bojišče kapitalizma z nižjimi stanovi, prepričevat jih, da je vsak boj zastonj, da morajo pasti, da jim pa že padlim svita zarija lepših časov v socijal-demokratični državi.
Posneli smo že v tem spisu načrt francoskih kmečkih socijalistov. Ker je stvar velike važnosti, podajemo tu tudi točke, ki jih je sestavil poljedelski odbor socijalno-demokratične stranke, da jih predloži velikemu shodu meseca oktobra v Monakovem v pretres. Te točke se bodo, ko se vsprejmO, pridejale erfurškemu socijalno-demokratičnemu programu*) in prepričani smo, da jih bodo naši avstrijski socijalisti brž za njimi posneli. Načrt se glasi tako-le :
»Socijalno-demokratična stranka na NemSkem zahteva v sedanjem državnem in družabnem redu zato, da se demokratizujejo vse javne naprave v državi in v občinah in da se povzdignejo socijalne razmere delavskih stanov in se zboljša obrt, kmetijstvo, trgovina in promet:
Obvezno obiskavanje javnih ljudskih in nadaljevalnih Sol. Ustanovi naj se dovolj obrtnih in poljedelskih strokovnih Sol, vzornih gospodarstev in poskuševalnic; redno naj se vrši pouk v kmetijstvu.
Odpravijo naj se vsi realni davki (obrtni, hišni, zemljiški davki itd.)**)
Odpravijo naj se vsa oblastna opravila in vse pravice, ki so z zemljiškim posestvom v zvezi (pred-pravice v zastopih, patronat, fidejkomis, davčne predpravice itd.).
Brez odškodnine naj se odpravi vsakerSna še obstoječa dedna podložnost in bremena in dolžnosti, ki iž nje izvirajo.
Ohranijo in pomnožč naj se javna zemljiška posestva (državno in občinsko posestvo vseh vrst itd.), vzlasti naj se izpremeni posest mrtve roke (društvena, ustanovna in cerkvena posestva), realnih občin, gozdov, vodne sile itd. v javno posest pod nadzorstvom ljudskih zastopov.
Uvede naj se kupna predpravica za občine gledč na posestva, ki se prodajajo na dražbi.
Državno in občinsko zemljišče naj se obdeluje na lasten račun ali naj se da v najem zadrugam kmečkih delavcev in malih kmetov, ali pa, če se to ne izkaže, naj se da v najem posamnikom, ki je bodo obdelovali pod državnim ali občinskim nadzorstvom.
*) Ta program se je sklenil 14. do 20. oktobra 1891 in je dozdaj jedini veljal za socijalistično stranko na Nemškem.
**) Socijalna demokracija odobrava jedino le stopnjevani dohodninski davek.
tam jedenkrat popoludne našla na Savskem mostu, kjer se je ondaj tudi še za pešce mostnina plačala in gledala doli v deročo Savo, katero sta videla oba prvič.
„Kam pa zdaj, ali doli na Hrvaško spremljevaje Savo na njenem teku, ali pa gori po Štajerskem?" povprašata jeden druzega.
Lenart Barigeljc je bil preje namenjen doli na Hrvaško in potem doli v Bosno, in sicer k trapi-stom v Banjaluko, ker je nekaj čnl, da ondi sprejemajo mlade ljudi v samostan. Ali na meji lepe kranjske dežele — bodi omenjeno, da je imel zelo čuteče srce za svojo domovino — tožilo se mu je, zapustiti ta lepi košček sveta za zmiraj. Če se je tudi preje junačil, tu na Savskem mostu, ko je zadnjikrat uprl svoj pogled proti domačim krajem, kolikor ga niso ovirale gore, zaplakalo mu je srce, a tudi oko mu je rosilo. Rodni dom, domača dežela, ali poznate milejših in lepših besed od teh?
„Veš kaj, v Gorico pojdi va," oglasi se bolj trdo Miško Zmetenko. „Ondukajšnji nadškof sprejema dečke v svoje malo semenišče. Naju gotovo tudi sprejme in potem bodejo doma tudi zadovoljni."
Lenartu obudile so te besede sicer malo upanja, ker se je zopet spomnil svojega spričevala, vendar človek, kadar se utaplja, prijemlje se slamke, tako se je tudi on zadovoljil s tem nasvetom.
„Pa bodi!" odvrne. „Z nama se bode nadškof menda slabo pomagal. Vendar poskusiva."
Državni kredit zadrugam, ki obsegajo vse, katerih se tičejo, ali pa posamnim občinam zato, da se očisti polje, da se zboljšava zemlja, da se napelje ali odpelje voda.
Država ali dežela naj prevzame troSke za napravo in ohranitev javnih prometnih sredstev (železnic, cest, potov, vodotokov) in jezov.
Podržavi naj se hipotečni in zemljiški dolg; obrestna mera naj se zmanjša do višine lastnih troSkov.
Podržavi naj se zavarovanje premičnega in nepremičnega blaga (zavarovanje proti ognju, toči, vodi, zavarovanje živine itd.) in čim najbolj naj se razširi zavarovanje na vsa podjetja, ki se morejo zavarovati.
Država naj da svojo podporo ob sili vsled škodljivih natornih dogodkov.
Ohrani in razširi naj se neomejena pravica na gozde in na pašo; pri tem naj si bodo vsi občani jednakopravni.
Lovska pravica na lastnih ali najetih tleh bodi slobodna. Zabranijo naj se škode po divjačini in lovu; če se zgodč, naj se popolnoma povrnejo.
Zakoni v varstvo delavcev naj se primerno raztegnejo na poljedelske delavce.
Delavske razmere na deželi naj nadzirajo državni poljedelski urad, okrajni poljedelski uradi in poljedelske zbornice.
Temeljito naj se skrbi za zdravje delavcev po mestih in na deželi.
Prepire, izvirajoče iz delavskega razmerja, naj presojajo obvezna sodišča za obrtne in poljedelske delavce in posle.
Zavarovanje delavcev naj se raztegne tudi na poljedelske delavce.«
Tak je torej poljedelski program nemških socijalistov. Kakor vse kaže, bo gotovo pri strankarskem shodu precej nasprotstva; saj se je, komaj je bil priobčen, oglasil najboljši teoretik socijalno-demokratične stranke, Karol Kautsky, in ga je v mnogih ozirih pobijal.'")
V svojem spisu trdi, da posledice tega programa v mnogem obziru škodujejo socijalni demokraciji, ker preveč podpirajo kmečki sta n.**)
Kautsky pozna najbolje socijalno demokratična načela in po njegovih lastnih izjavah lahko sodimo, da socijalna demokracija ne more braniti malega kmeta, četudi mu v slepilo in v
*) Unser neuestes ProgrammJ N. Z. 1894/95. 557 nasl. 586 nasl. 610 nasl.
**) Str. 564 pravi n. pr.: „Ali naj res od države več zahtevamo za zemljiškega posestnika, nego za proletarca?" — Str. 565: „Poljedelski odbor (agrarna komisija) zahteva državnega kredita zadrugam t. j.... samo v ta namen, da se zemljišču zviša vrednost. Pač čuden socijalno demokratičen program! ... To ni več socijalno-demo-kratičen poljedelski program, marveč poljedelsk program; to ni program, ki prenaša stanovski boj mej posestniki in brez-posestnimi ljudmi na deželo, marveč program, ki hoče vdi-njati stanovski boj proletarijata koristim zemljiškega posestva."
Dolgo sta stala naša znanca še na Savskem mostu in gledala na Kranjsko stran. Bilo jima je nekako tesno pri srcu, sama nista vedela zakaj. Saj vendar nista bila na koncu sveta, če sta gledala kranjske gore, a na drugi strani prostirala se je sorodna bratska štajerska zemlja in vendar bilo jima je hudo. Nista še preje poznala teh občutkov, prvikrat v svojem življenju čutila sta, kako je človeku, ko se proslavlja od rodne zemlje! (Dalje stedi.)
Drobtine.
*	V topničarski vojašnici v Tuli na Ruskem se je te dni prepetila velika nesreča. „Gazetti del popolo" se iz Petrograda poroča, da se je vsled eksplozije podrl in sesul velik del tega poslopja. Nad 300 vojakov je zasutih, med njimi več častnikov. Pri preiskavi se je pokazalo, da je bila vojašnica na več mestih izpodkopana in v posameznih votlinah je bilo vse polno dinamita in drugih jednakih snovij. Zaprli so že več sumljivih osob.
*	Klanje na morju. Na italijanskem par-niku „Giuseppe Capadono" se je pretekli mesec izvršil grozen dogodek. Mornar, zamorec iz Filipin, Pablo Oryon, se je priplazil k čuječim mornarjem ter jednega izmed njih zabodel z mečem. Nesrečna žrtva je bil Italijan Scoto di Fazano, ki je takoj izdihnil. Med splošnim vznemirjenjem je ubežal morilec v kajuto krovnega častnika ter ga ravno tako
agitatorične namene podaje — poljedelske programe. Jasno pravi sam:*)
»Kakeršna koli sredstva naj si v okviru sedanjega državnega in družabnega reda izmislimo, nikjer ne zadenemo korenine kmečkega žalostnega stanja, ker to ima ravno korenine v sedanjem državnem in družabnem redu. Staro naturalno gospodarstvo, stara kmečka samozadovoljnost je za zmiraj končana. Nujno je od dne do dne od-visnejSi od trga in ravno tako nujno se od dne do dne slabSa njegovo stanje vsled razvoja novodobnega proizvajalnega načina. Če se je mogel nekoliko ubraniti tekmovanju obdelovanja v velikem, akoravno samo tako, da je propadel do najslabše hranjene in najbolj z delom presiljene tovorne živine, mu je vender nemogoče, da bi se vstavljal tekmovanju, ki nastaja po razvoju novodobnega prometa; ta razvoj, ki se še ni dokončal, izroča preobremenjenega kmeta v izsesani Evropi tekmovanju naj-rodovitnejSih, deviških tal, najugodnejšega podnebja, najmanj zahtevajočih delavcev. . . . Vsak agrarni program, ki obeta kmetu boljše razmere v kmetijstvu--v sedanji družbi, je goljufija. --Mi se ne smemo gledč na kmeta skušati
z agrarci, ker bi bili pri tem vedno premagani, marveč moramo dokazovati, da ne more nobena stranka kmetom kaj znatnega, izpeljivega ponujati v okviru današnje družbe, in da je jedina stranka, ki jim more pomagati — socijalno-demo-kratična, ker je ta jedino revolucijo-n a r n a. To povejmo kmetom. Morda ni ,praktično', toda resnično in potrebno je. — Hodimo na deželo, najpreje ne že t, marveč s e j a t. Skupni sad svoje agitacije na kmetih bomo odtrgali še-le tisti dan, ko se bo imel odločiti proletarski boj; če se tedaj naši nasprotniki zastouj obrnejo na kmečko ljudstvo, če njegova večina prestopi k nam ali če ostane vsaj nevtralna, je naša stranka dovolj poplačana za vse do tedaj dozdevno brezplodno svoje delovanje, s katerim je sejala seme revolu-cijskega izpoznanja in revolucijskega navdušenja po deželi. Potem je zadeta moč naših nasprot nikov v mozeg.«
Te besede so nam jasen tolmač vse socialistične agitacije mej kmeti in vseh njihovih agrarnih programov. »Najslabše hranjena in najbolj z delom presiljena tovorna žival« — kmet se ima nasrkati »revolucijskega izpoznanja in revolucijskega navdušenja!«
(Dalje sledi.)
*) Unser neuestes Programm o. c. str. 617. 618. 619. 624. 625._
Politični preg-led.
V Ljubljani, 28. avgusta.
Dijaška kuhinja v Celju zelo vznemirja „Neue Freie Presse" in „Grazer Tagespost". Z vidno jezo, ki je lastna le nemškim zagrizencem, poročata svojim zvestim čitateljem o sklepu društva ^dijaška
umoril. Razburjeni mornarji bi ga bili radi prijeli, toda ubežal je na jarbolo .n čakal tam celih 24 ur. Se-Ie po preteku tega časa je prišel z nožem v roki nizdolu, da bi pil vodo. Takoj so ga obkolili razto-goteni mornarji in ne malo pretepli. Vendar pa se jim je še iztrgal iz rok ter skočil v morje. Nikomur ni bil znan vzrok, zakaj se je zamorec toliko raz-togotil.
*	Kača v želodcu. V „Linzer Volksblatt" beremo to-le zanimivo dogodbo: Sin nekega kaj-žarja iz Solnograškega je hudo zbolel za boleznijo v želodcu. Bolečine so postajale vedno huje, toda nobena zdravniška pomoč mu ni mogla pomagati. Jesti ni mogel več in večkrat je moral bljuvati. Ko že dva dni ni mogel ničesar zavžiti, ponovile so se nakrat zopet neznosne bolečine. Tu pa je bruhnil iz sebe živo kačo. Bolezen je bila s tem odstranjena in mladenič popolno zdrav. Nastalo je sedaj vprašanje , kako je prišla kača v mladeničev želodec. Njegovi domači menijo, da jo je še mlado z vodo vred pogoltnil pri kakem studencu. Žival je potem rasla v želodcu. — Naj verjame — kdor more.
*	Znamenito podzemeljsko jamo so zasledili v ameriški državi Arizona. Preiskovalci so se morali skoro 300 metrov daleč plaz'ti po trebuhu, predno so dospeli v glavni prostor. Tu so našli 3—4000 človeških okostnic razne velikosti. Misli se, da so se ti ljudje v dimu zadušili. Pri Indijanih je ta votlina na zelo slabem glasu; pra-
kuhinja v Celju", da namreč ta uamerava ustanoviti dijaški dom za slovenske dijake in je tako iztrgati iz rok nemškega moloha. Kaj tacega se pa pač ni sanjalo štajerskim uemčurjem, ki so ie s ponosom zrli na svoj bodoči dijaški dom, v katerem so nameravali odtujevati slovenske dijake in je pripravljati za svoje nemške janičarje. Upati smemo, da vse javkanje ne bode ničesar koristilo.
Poljski listi neprestano nasvetujejo grofu Badeniju, da kot bodoči ministerski predsednik naredi spravo med Čehi in Nemci. .Gazeta Polska" piše: Levica skuša prepričali Badenija, da je brez nje trdna večina nemogoča. Levica ne pomisli, da sili v koalicijo nazaj, katero je sama razbila; jako se moti, če misli Badeniju akazovati. Grof Badeni Čehov ne Bme pozabiti ter naravnost odbiti, misliti mora tudi na premembe, ki jih bode provzročila prihodnja volilna reforma. V istem smislu piše „Nowa Reforma". .Dziennik Poz." meni, da je sedaj prišel čas za češko poljsko zvezo.
V Galiciji je volilno gibanje vedno živah-neje, z vsakim dnem raste tudi število kandidatov. Po vseh okrajih so lokalni odbori, ki si izbirajo svoje kandidate brez ozira na osrednji volilni odbor. Posebno iivahno se giblje ljudska stranka, ki pa utegne prodreti le v nekaterih krajih.
Rusija bode zvezala baltiško in črno morje 8 prekopom. Projekt je ie izgotovljen. Prekop bode 1600 km dolg ter 64 m širok. Čas za zidanje je proračunjen na pet let in stroški na 200 milijonov rubljev. Vidi se, da ruska vlada noče zaosUti za Nemčijo, in da jo je kielski prekop dovedel do tega sklepa.
Italija. Liberalni časniki so večkrat dregali, zakaj papež ničesa ne odgovori na razne izjave in priprave za demonstracije dne 20. septembra ob 25 letnici zdruienja Rima z Italijo. »Osservatore Romano" odgovarja na ta izzivanja: „Da papež molče na nove razžalitve, katere mu delata revolucija in revoluciji sluieča vlada, je vzrck ta, ker je sramota tako jasna in nesramna, da je ni treba še posebe označiti. Papež si obranijo oni božji mir, ki je odseval z obraza Pija IX. tudi tedaj, ko so mu gromeči topovi naznanjali, da se vlada polašča zadnjih pravic njegove svetovne vlade. Navzlic temu krvavi papežu srce ob bližajoči se slavnosti, ki je sramočenje cerkve in ik nj osebno razžaljenje." — Rudini skuša osnovati neko konservativno stranko, kot program je izdal decentralizacijo uprave. Dvo mimo, da se mu posreči poskus, kajti močno stranko bi mogel osnovati le s pomočjo odločnih katolikov. Ti pa se ne udeležujejo volitev v parlament. In ko bi se to tudi zgodilo, Rudini ne more računati na njihovo sodelovanje, ker v Italiji sta mogoča le dva politična pravca: katoliška politika z vsemi posledicami ali liberalna. Odločni katoliki zahtevajo Rim za papeža, Rudini pa priznava sedanje stanje.
Steklarski delavci v Charmaux-u še niso dosegli s svojim štrajkom nobenega pomenljivega vspeha. Občinski svčt mesta Toulouse se je
odzval pozivu posl. Jaurčs ter dovolil svoto 500 fr. za družine štrajkujočih delavcev, toda generalni svet je ta predlog kratkomalo odklonil. Kakor se vidi, jim ne bodo dohajale podpore v tako obilni meri, kakor so poprej mislili. Sicer pa socijalistični apostol Jaurčs ne potrebuje nikake podpore. On lepo počiva na svojem posestvu, katero se ceni na 120.000 frankov in h kateremu pripada še 120 hektarov zemljišča ter se posmehuje ubogim trpinom, kateri so se dali zapeljati njegovim sladkim obljubam. Zadnji čas je ie, da uvidijo socijalisti nesrečo, v katero jih pehajo njihovi denarja in časti ieljni vodie iu agitatorji.
Angleški agrarci menijo, da je sedaj napočila njihova doba. Zveza angleških poljedelcev je poslala vladi spomenico, v katerej zahteva zboljšanja poljedelskemu stanu. V odgovoru na to spomenico je povdarjal lord Salisbury, da vlada pripozna težnje sedanjega kmetskega stanu in da je pripravljena ukreniti vse potrebno v njegovo zboljšanje. Povdarja pa, da je bilo že pri volitvah treba gledati na to, da se izvolijo taki poslanci, ki bi resno delovali v prospeh poljedelstva. Lord Salisbury toraj veliko ob-ljubuje, toda resne volje nima, da bi kaj storil v korist propalega kmečkega stanu.
Iz Madagaskarja poroča francoski general Duchesne 22. t. m., da je napadel mesto Andribo ter jo vzel brez boja v teku nekaj ur. Sovražnik je bežal, ker se je zbal streljanja iz topov, ter zapustil orožje in bogato zalogo. Na francoski strani so padli le trije vojaki in trije so ranjeni. Vojaki prenašajo vse težave z največjo hladnokrvnostjo. — Cestno omrežje se marljivo gradi, da se pospešuje dovaianje živil. — Tako njegovo poročilo. Poročila z druge strani bi se morda ne glasila tako ugodno. Duchesne ne omenja one množice vojakov, katero je moral pretekli teden odposlati domov.
Cerkveni letopis.
Češčenje 14 svetnikov-pomočnikov in novi zvonovi za frančiškansko cerkev Matere Milosti v Mariboru.
Zidanje nove frančiškanske cerkve v Mariboru lepo napreduje in povsod se kaže pri tem bogoljub-nem delu vidno poseben blagoslov božji. Veliko se je sicer 2e storilo, pa veliko še manjka. Pred vsem želimo, da bi skoraj zapeli novi zvonovi v novih krasnih zvonikih, ki že stojita kot veličastna čuvaja prihodnjega svetišča Marijinega.
Ker smo prepričani o mogočni priprošnji svetnikov božjih, smo si tudi za to bogoljubno napravo — za novo zvonjenje — izvolili posebne svetnike božje kot naše priprošnjike in zagovornike. Zaupamo, da nam bodo naši nebeški prijatelji obudili dobrotnikov za nove zvonove in tudi za to skrbeli, da bodo novi zvonovi tako lepo popevali in tako milo doneli, da jih bodo vsi veseli, ki jih bodo poslušali.
Kateri pa so ti svetniki? Poslušajte, dragi Marijini otroci in častilci! Izmed velikega števila nebeških priprošnjikov si je krščansko ljudstvo že pred
vijo namreč, da se nahaja'"'' njenem sred šču velikansko jezero z otrovano vc«o.
*	Zanimiva snubitev. Ko je slavni angleški pisatelj dr. Johnson snubil svojo poznejšo soprogo Miss Potter, rekel ji je, da je nizkega stanu, da nima premoženja in da je bil jeden njegovih sorodnikov obešen. „Nič ne d4", odgovori nevesta, „tudi moje premoženje ni večje od vašega in, akoravno ni bil obešen dosedaj nobeden mojih sorodnikov, jih je vender gotovo dvajset, ki so to kazen zaslužili.
*	Krojačevo pismo. Nekdanji ministerski predsednik grof Beust, ki je umrl 1. 1886, imel je navado, da je svoja dela naročeval pri malih obrtnikih. Ob neki priliki mu krojač prinese izgotov-Ijeno obleko v palačo. Grof pa je odpotoval ter domačim naročil, naj mu krojač pošlje obleko na njegovo posestvo na deželi. Krojač je bil v veliki zadregi, kako bi napravil naslov na tako imenitnega gospoda. Po naklučju pa zagleda v papirnatem košu nekaj zavitkov ter vzame v roko ravno tistega, v katerem se je grofu poslalo cesarjevo lastnoročno pismo. Lahko si mislimo, kako se je grof začudil, ko je prejel obleko in pismo pod naslovom: „Na mojega ljubega državnega ministra grofa Beusta."
*	Nagla jeza. Neki gostilničar je sklenil pri pridigi o Jobovi potrpeiljivosti, da bode v bodoče prenašal vsako nesrečo s pravo potrpežljivostjo
ter je to razodel tudi svoji ieni, ko je prišel iz cerkve. .Hvala Bogu", pravi žena, sedaj ti lahko povem, da so nocoj neznani tatovi vse pivo iz naše kleti pokradli." .Na, da bi jih . ..." — .Mož, spomni se vender Jobove potrpežljivosti 1" .Stara, bodi mirna I Job celo svoje življenje ni imel tolikih 8i'dov piva v kleti, kakor jaz I"
*TrpinčenjevojakovnaNemškem. Nov dokaz nemške brutalnosti: Neki stražmešter v Berolinu je ukazal pretepsti nekega vojaka, ki se je pri vaji nekaj pregrešil, in sicer so ubogega vojaka tepli njegovi tovariši s šibami po golih podplatih. Udrihali so z živinskim veseljem in s tako silo, da je trpinčenemu vojaku počila neka žila, vsled česar je umrl. Ziviusko surovega stražmeštra so sicer za sedaj priprli, a radi trpinčenja vojakov se na Pruskem, pa tudi drugod, še ni nikomur nič zlega storilo.
* Atentat na BotšildavParizu. Dne 24. t. m. popoludne odprl je uradnik Rotšildove banke v Parizu, Jakobsky, svojemu gospodarju namenjeno pismo. V omotu bila sta dva komada tanj-kega kartona in vmes razstreljiva tvarina. Ko je Jakobski raztrgal cmot, vnelo se je razstrelivo, oslepilo uradnika na levem očesu in mu odtrgalo jeden prst desne roke. Ubogega uradnika, ki je po naključju postal žrtev Rotšildu namenjenega atentata, prenesli so v bolnišnico. Ne ve se, kdo je priposlal to peklensko pismo.
več stoletji izvolilo nekatere svetnike, katerim je izkazovalo posebno češčenje in do njih imelo posebno zaupanje, in te svetnike božje je zedinilo v posebno družbo ter jim dalo častno ime: svetniki-pomočniki, to je, ki pomagajo v hudih dušnih in telesnih stiskah. Število teh svetnikov je 14 in se tako-le imenujejo : sv. Blaž, sv. Jurij, sv. Erazem, sv. Vid, sv. Ahacij, sv. Margareta, sv. Krištof, sv. Pantaleon, sv. Cirijak, sv. Ilj, sv. Evstahij, sv. Dionizij, sveta Katarina in sv. Barbara.
Tem mogočnim svetnikom • pomočnikom smo priporočili srečno vlivanje novih zvonov ter jih ponižno prosili, n8j nam obudijo mnogo mnogo blagih dobrotnikov, da zamoremo poplačati vse dolgove, ki jih še imamo za nove zvonove. Vi pa, dragi Marijini otroci in častilci, ki ste že toliko storili za Marijino cerkev v Mariboru, združite se z nami vred v goreči molitvi in priporočite tudi Vi naše bogoljubno delo mogočnim 14 svetnikom - pomočnikom in mi zaupamo, da boste v kratkem času jeden drugemu klicali, ko boste zaslišali milo petje novih zvonov:
Čuj, kak sladka melodija ! Zvonov glas se sliši zdaj: „češeena bodi, o Marija, Božja mati, vekomaj!"
Frančiškanski samostan v Mariboru, dne 11. avgusta, t. j. na praznik svete device-mučenice Filu-mene, 1895.
P. Kalist Heric,
predsednik Marijine družbe v Mariboru.
Slovstvo.
Krištofa Šmida sto majhnih pripovedek za mladino. Poslovenil Ivan Tomšič. Drugi popravljeni natisek. V Ljubljani 1895.
.Robinzon". Povest za slovensko mladino. Sestavljena po najboljših izdajah. V Ljubljani 1895.
—	Obe knjižici je založil in izdal I. Giontini. — Pripovedke Krištofa Smida so znane vsacemu mla-dinoljubu, da jih sme brez skrbi dati mladini v roke. —
Tudi Robinzon je skrbno prirejen. Le nekatere podobe nam ne ugajajo, ker je tudi ta knjiga namenjena mladini.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. avgusta.
(Gospod Ivan Tavčar, govorite resnico 1) Na zadnjem shodu v Črnomlju je g. Ivan Tavčar, kakor poroča včerajšnji .Narod", govoril tudi nastopno : .In, ali ste čuli, s kakim veseljem je na zadnjem katoliškem shodu v Mokronogu poslanec Ignacij Žituik pripovedoval svojim volilcem, da so imele dolenjske železnice konec decembra meseca ogromen primanjkljaj ? Verujem, da bi bilo gospodu Ignaciju Žitniku prav, če bi imele dolenjske železnice malo dohodkov, ker bi potem imeli priliko, grmeti proti slovenskim liberalcem, češ, ti so glasovali za deželno garancijo pri dolenjskih železnicah, in sedaj jih križajte, ker bo morala dežela dopla-čevati k tem železnicam!" — A Ignacij Žitnik je govoril v Mokronogu to-le: .Te železnice so se mnogi veselili in napovedali zlato ddbo za Dolenjsko. A če je istinita govorica, da je imela dolenjska železnica letos po zimi v štirih mesecih do 70.000 gld. zgube, potem gorjš deželi, ki je prevzela garancijo. Gg. državnih poslancev v prvi vrsti bodi skrb, da država prevzame prej ko mogoče to železnico v svojo upravo in oskrb." — Kdo torej slepi ljudstvo, ali Ivan Tavčar, ki dr. Žitniku podtika besede, katerih ni govoril, ali poslednji, ki je izražal le bojazen, da bode morda morala dežela kranjska vsled slabega prometa plačevati znatno svoto vsled poroštva za prijoritetne obveznice. Isto je naglašal očem dolenjske železnice gospod Suklje 7. aprila 1892 v deželnem zboru. Proti nam je vse dobro. Sicer pa naj primerja razsodni bralec Tavčarjeve besede: .To bi ne bila kaka posebna nesreča, če bi dežela kranjska tu in tam plačala kak tisočak na korist ubogi dolenjski"
—	in dr. Zitnikove: .Gg. državnih poslancev bodi skrb, da deiela prevzame, prej ko mogoče, to ieleznico v svojo upravo in oskrb". Da, deiela kranjska naj plača zanašdel stotisočak za ubogo dolenjsko, samo — kje se bode dobil? Ali ne bo treba ti .ubogi dolenjski" ravno tako oddajati pomnoiene deielne doklade, kakor .ubogi Notranjski in Gorenjski?" Hinavstva seveda ne smemo očitati vsled tega g. Tavčarju, toda malo bolj trdna krepelca naj pa le vzame v roke, ko gre nad nas, da se mu ne bodo pri vsakem mahljeju že v zraku lomila.
(Gospod Tavčar in — čast!) V Črnomlju je rekel gosp. Tavčar mej drugim : „Gotovo je, da je tisti, ki mi vzame čast in pošteno ime, tat v pravem imenu besede. In zategadelj so vsi ti mladi voditelji nasprotne nam stranke, ki silijo v areste, slabi zastopniki naše vere, katera nas uči ljubezni in vdanosti, in slabi zastopniki so tudi svojega naroda, ker jemljejo čast ne samo svojemu bližnjemu, temveč tudi svojemu bratu, s kojim ga vežeta vera in jezik." — Tako je govoril gosp. Tavčar, pisatelj .1 v a n a S1 a v 1 j a", »Mrtvih src", povestij .i z l — ga pogorja", predsednik .Narodne Tiskarne", ki je pošiljala „P a vi i h o", .Brus", „D e 1 a v c a" in še pošilja .Slovenski Narod" in .Ljubljanski Zvon" mej slovenski narod, tako je govoril mož, o katerem se sploh javno trdi da je spisal najumazanejši pamflet na duhovski stan .4 0 0 0", mož, ki si je s svojimi napadi na našega škofa in na slovensko duhovščino zaslužil častno mesto mej .slobodoumniki" vseh narodov. — Mi ga vprašujemo: Ali nima ljubljauski knez in škof tudi pravice do svoje časti '( Ali nima dr. M»hnič, kateremu ste razven „človek" že vse priimke obesili na vrat, svoje časti ? Ali nima slovenska duhovščina vsaj toliko pravice do dobrega imena, kakor kak liberalec ? Sodbi poštenih Slovencev prepuščamo, kakšno ime zasluži tak mož, ki obsoja kot odvetnik, dobro poznavajoč, zakaj se vse lahko naperi tožba za žaljeno čast, možd, ki s požrtvovalnim navdušenjem branijo čast božjo , svojih padpastirjev — svojega stanu in svojega naroda ? — Sam se je sodil.
(Letošnjih duhovnih vaj) se udeležuje s pre-vzvišeuim knezoškofom 85 duhovnikov ljubljanske škofije.
(Rešitev prošenj za državno posojilo, oziroma podporo.) Prošnje hišnih posestnikov kranjskega in kamniškega okraja so sedaj rešene. Dotične intima-cije so se že odposlale okr. glavarstvom v dostavo prosilcem. Iz kamniškega okraja se je predložilo 4900 prošenj. Tudi prošnje posestnikov postojinskega, logaškega, krškega, litijskega in kočevskega okraja bodo kmalu rešene ter se vroče rešitve že tekom prihodnjega tedna.
(Umrl) je včeraj zvečer, kakor se nam iz Krope poroča, bivši mnogoletni župan Janez Ev. Zupan v visoki starosti 80 let. Rajni je bil odločen narodnjak, podpiratelj narodnih društev ter prav intimen prijatelj pokojnega dr. Janeza Bleiweisa.
(Narodno-uapredno gospodarstvo pri Črnomelj-ski mestni hiši.) Pot me je pripeljala v starodavni Črnomelj. Veliko sem že bral o uzornem gospodarstvu črnomaljskega mestnega zastopa. — Sam sem se hotel prepričati, da Slovencem belohlače Crno-maljce postavim v izgled. In res ! Ko pridem pred mestno hišo — ostrmim ! Kaj boste vi Ljubljančanje s svojim potresom in s svojimi podporami — les 8e pridite učit, kakošna mora mestna hiša biti, če tudi potresa ni. — Na cestni strani je zdrobljenih nič manj nego dvanajst .šip", — Hiša ne kaže samo opeke aa strehi, temv6Č tudi ob straneh, ker je omet že zdavnej odpadel. Sploh sem se čudil, kako zamorejo napredni in razsvitljeni Crnomaljci v taki hiši sklepati tako modre reči. — Skoda, ker ni fotografa amaterja, da ohrani nje podobo še poznejšim rodovom I — Res I Gospod Setina, kakor sto rekli na liberalnem shodu — .premalo delate". — Ce že ne znate sami .šip" vdelovati, dobite vsaj kacega Ciča, kateri bode za par soldov mestna okna popravil.	Br., popotnik.
(Učiteljem v deželni prisilni delavnici) je dež. odbor imenoval g. A. S a k s a, učitelja v Vipavi.
(Konjsko dirko v trab) priredi konjerejski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske v St. Jerneju na Dolenjskem v ponedeljek dne 9. septembra t. 1., in sicer v prvih dveh oddelkih samo za kmetiške posestnike, v druzih oddelkih za vse brez izjeme. Dirka bode popoludne ob 2. uri na novem dirkališču I. dirka tri- in štiriletnih kranjskih žrebcev in kobil, daljava 1600 metrov, tri darila: 200, 100 in 50 kron. II. dirka starejših kranjskih žrebcev in kobil, daljava 2400 m., tri darila: 100, 50 in 25 kron. III. dirka za konje vsake starosti, ki so naj-mauj pol leta lastnina istega posestnika; daljava 2400 metrov, štiri darila: 100, 50, 25 in 25 kron. IV. gospodska dirka s parom konj brez razločka na spol in starost; daljava 2400 metrov; dirka se vrši, če se oglasijo trije tekmovalci; častno darilo srebrna namizna oprava r vrednosti 100 kron. Vdeležitev pri dirki treba naznaniti pismeno ali na dan dirke ustno do 12. ure obč. uradu v St. Jerneju. Več o določbah na lepakih!
(Iz Zirov), dn<5 24. avg. Za potresno podporo so se tudi pri nas pridno oglašali, akoravno potres tukaj ni naredil skoraj nobene škode. Nekdo je bil namreč tega mnenja, da nam bode država denar kar v žepe tlačila; a najbrže bomo komaj za žemlje dobili. — Pač pa je naredila zadnja povodenj ob vodi ležečim njivam in travnikom občutno škodo. Ravno zoranim in obsejanim njivam je vzela rodovitno prst, nanesla pa je obilo kamenja. Bog zna, ali se bo nas gosposka kaj spomnila in nam polaj-šala naš težavni stan I Pred nekaj leti, ko je povodenj naredila tudi veliko škodo, so nam premilost-Ijivi cesar podarili znatno svoto v pomoč. Kako se je pa ta denar porabil, je še tajno. Menda niso Se računi izgotovljeni ter skoraj gotovo tudi ne bodo, ako ne bo kdo poprašal na pravem mestu, kar se pred ali pozneje gotovo mora zgoditi.
(Pri današnjem kapiteljn), ki se vrši v Novem-mestu, bili so izvoljeni: provincijal: P1 a c i d F a-b i a n i, kustos: p. Romuald Jereb, dtfini-torji: p. Viktor Jerančič, p. Hugolin Sattner, p. Inocencij Koprirec in p. Jožef Bizavičar.
(Ponesrečil se je) Janez Cimerman iz Tomažje Vasi v župniji Bela Cerkev na Dolenjskem dne 21. t. m. pri kopanju novega vodotoka za Savo, nasproti Gameljnom v župniji šmartenski pod Šmarno Goro. Padel je kaka 2 metra visoko na kup kamenja, zlomil si v ramenih roko, ter se najbrže tudi poškodoval v notranjem, da je moral na mestu previden biti. Pozneje je bil prepeljan v bolnišnico.
(Konjski sejmi v Novem Mestu.) Deželna vlada je dovolila vsled prošnje mestne občine novomeške, da se smejo prodajati konji ob že obstoječih živinskih sejmih, namreč v torek po sv. Antonu (17ega januv.), torek pred sv. Jurijem (24. aprila), torek po sv. Jerneju (24. avg.), torek po sv. Lukežu (18. oktobra) in prvi torek v adventu. Ravno tako se smejo raztegniti na prodajo konj tudi živinski sejmi na prvi ponedeljek vsaeega meseca.
(Imenovanja pri pošti.) Stavbinski eleve pri poštnem in brzojavnem vodstvu v Trstu, g. R. Carrer, je imenovan provizoričnim stavbinskim pristavom. Inženirjem sta imenovana pri tem ravnateljstvu stav-binska pristava gg. Ant. Stegu in Vinc. Umfer.
(Tatvina). V noči od 20. na 21. t. m. so ukradli neznani tatovi posestniku Francu Zabkarju v Gorenjih Prekopih pri St. Jerneju iz odprtega hleva dva konja v vrednosti 220 gld. Skoro gotovo so bili zopet cigani zraven.
(Izpred porotnega sodišča.) Ant. Božnar, tesar, doma iz Ločivnice, fare sorške, je bil danes dopoldne obsojen na 4 leta težke ječe, ker je majnika meseca svojega tovariša Peršina v St. Vidu pri Ljubljani tolikanj poškodoval, da je za ranami umrl.
*
* *
(Celjski Nemci) so hoteli na cesarjev rojstveni dan pokazati svojo nevoljo radi — slovensko-nemške gimnazije. Pa listih se je poročalo, da bodo vprizo-rili .demonstracijo". — Toda premislili so se. Sedaj bobnajo po svetu, da so slovesno obhajali cesarjev rojstveni dan ter da so cesarju odposlali vdanostno brzojavko. Patrijotizem celjskih Nemcev je tedaj neomadeževan. Bismarkov nauk — ni bil zastoni I
(Štajerske norišnice.) Koncem 1. 1893 je ostalo v 5 zavodih 936 umobolnih. Leta 1894 je bilo na novo vsprejetih 269 moških in 188 žensk — torej skupno 1393 bolnikov. Mej letom je bilo ozdravljenih 133, zboljšanih 82, v druge zavode poslanih 98 in umrlih 138. Koncem leta 1894 je tedaj ostalo v zavodih 475 moških in 467 žensk — skupno torej 942 bolnikov. — Od 1. 1894 vsprejetih umobolnih je bilo 279 samskih, samo 3 zakonski in 1 vdovec.
* *
(Koroške novice.) Minulo soboto so otvorili na Križni gori ob Celovcu na novo zidani stolp, raz kateri je zelo lep razgled po Celovcu in okolici. — Kor. gospodarsko društvo ima svoj 23. občni zbor dne 21. in 23. sept. t. 1. v Treibach-u. — V zadnjem času se hudo množijo požari. Zadnjo nedeljo je gorelo zopet na več krajih, najhujše v Trutnjem pri Grabštanju. — Koroške požarne brambe ko imele dne 25. t. m. skupen shod v Pliberci z običajnimi velikonemškimi demonstracijami. — Notar dr. Iv. Watzka je premeščen iz Milstata v Murau. — V soboto je pogorelo pri Beljaku 5 poslopij. — V Beljaku se je obesila posestnica R. Niderdorfer. Zmešalo se jej je.
(Sumljiva bolezen v Trstn.) Kakor znano, se je pojavilo v Galiciji že več slučajev kolere. To bolezen pa je baje zanesel v Trst neki poljski Žid, katerih je sedaj vse polno v Trstu, koder kupujejo cedre za svoja bogoslužna opravila. Omenjeni iid se je nastanil pri neki ženski v ulici d. Beccherie št. 8. Kar nenadoma ga je prijela huda driska in bljuvanje. Pozvani zdravnik ga je dal odvesti v osamljen oddelek mestne bolnišnice. Nataučneja preiskava bode pokazala bistvo bolezni.
*
* *
(Pražki vlak preložen.) Vlak na narodopisno razstavo v Prago preložen je na d a n 7. septembra ob 5*45 popoludne na mnogostranske želje rodoljubov, ki se sedaj ne bi mogli udeležiti izleta, pač pa se ga gotovo udeleže dne 7. septembra.
(Pomočni odbor) za hišne posestnike ima svojo pisarno zopet v hiši banke .Slavije" v Gospodskih ulicah. Od 8.—12. ure dopoludne in od 3.-6. ure popoludne se brezplačno izdeljujejo prošnje za posojilo.
(Samomor.) Včeraj dopoludne ob 10. uri se je obesil v svojem stanovanju nasproti gledališču zasebnik Jakob Jaklitsch. Pravijo, da ga je potres silno zmešal. Preselil se je v Budimpešto, potem v Gradec, v Kočevje in se zopet povrnil v Ljubljano. Vedno je tožil, da ga glava boli.
(Zdravje v Ljubljani) od 18. do 24. avg. 1.1.: Število novorojencev 6, umrlih 23, mej njimi za ti-fuzom (legarjem) 1, za jetiko 3, za želodčnim kata-rom 4, vsled mrtvouda 1, vsled starostne oslabelosti 2, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 11. Mej njimi je 7 tujcev in 11 iz zavodov. Za infekcijoz-nimi boleznimi so oboleli 3 za vratico.
(Policijska kronika.) Mestna policija aretovala je od 26. do 27. t. m. 12 oseb, in sicer: 2 zaradi tatvine, 4 zaradi potepanja in beračenja, 4 zaradi pijanosti in razgrajanja, 1 zaradi neizkazanega bivališča in 1 zaradi prestopka po § 324. k. z. — Za-radi tatvine bila sta prijeta Alojzij Droč in Janes Fornazevič, delavca pri stav. mojstru Jaromiru Ha-nušu, ker sta svojemu gospodarju ukrala 8 kocev vrednih 14 gld. 40 kr.
Darila vsled potresa.
Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila: Zbirka neimenovanih 63 gld. 46 kr.; administracija časopisa .Narodne Novine" v Zagrebu nadaljno zbirko 23 gld. 50 kr.; županstvo v Oppenbergu zbirko 7 gld.; neimenovan na Dunaju 4 gld.; g. dr. Fr. Zbierzchowski v Slatini na Hrvatskem 3 gld.; administracija časopisa „Welt-blatt" na Dunaju 1 gld.
Društva.
(Katoliška družba) ima prihodnji torek 3. septembra 1895 na Rožniku sveto mašo za žive in umrle družbenike zjutraj ob p o 1 š e s t i h z darovanjem za uboge podpirane od Vincencijeve družbe.
(Zaveza kranjskih gasilnih društev) je imela, kakor smo že poročali, v nedeljo dne 25. t. m. v mestni dvorani svoj občni zbor, kateri je bil dobro obiskan. Gosp. D o b e r 1 e t društveni predsednik je začel zborovanje s primernim nagovorom. Gospod Murnik je zastopal de> želni odbor. Gosp. T r o š t je poročal o društvenem delovanju v preteklem letu. Dobro je ožigosal .Sfld-mark", katera je po potresu poslala nekaj podpore ne na gasilce sploh, temveč le na nekatere člane nemške narodnosti. Gosp. blagajnik A h č i n je poročal, da je imelo društvo od 1. avgusta 1894 do 10. avgusta 1895 2090 gld. 33 kr. dohodkov. — Blagajnični prebitek znaša 186 gld. 70 kr. — Vsled potresa poškodovani člani dobili so 1000 gld. podpore. Prihodnji občni zbor bode zaveza imela v Novem Mestu, ker bo ondotno gasilno društvo obhajalo 20 letnico. — Gasilno društvo v Dobu je na-svetovalo, naj bi deželni zbor vendarle ukreuil, da se gasilnim društvom, ki so v ptuje občine poklicana na pomoč, povrnejo stroški. Gospod Murnik je obljubil, da se bode ta prošnja ugodno rešila.
(Vabilo k veselici kropinsko-kamnogoriške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda,) ki bode v nedeljo dne 1. septembra t. 1. v prostorih gostilne pri .Jarmu" v Kropi. - Vspored: 1. Nagovor. 2. Petje. 3. Velika coprnija, izvajana po slavnoznanem čarovniku Jon Harizonu. 4. Komičen prizor. 5. SreČkanje. 6. Prosta zabava. — Začetek ob polu 5. uri popoludne. — Vstopnina 10 kr. — Preplačila se gledč na dobrodelni namen hvaležno sprejemajo. — Blagovoljna darila za srečkanje sprejemajo gg.: prvomeBtnik J. Pogačnik v Podnartu, tajnik Josip Ko.-ošeo v Kropi in blagajnik Fran Lavtižar v Kamni Gorici.
Harodno gospodarstvo.
Delavsko konaumno društvo.
Korist nove zadruge je opazil že vsak, tudi tisti, kateri ni še zadružnik.
1.	Večina prodajalnic s špecerijskim blagom je vsled osnovanja delavskega konsumnega društva s cenami pri raznovrstnem blagu odjenjala.
2.	Vsak zadružnik dobi letno dividendo. Ce tedaj tudi vsak posamezni zadružnik pri zadrugi morda plača isto ceno kot v prodajalnicah, vender ob letu dobi nazaj obresti oi novcev, za katere je kupoval v zadružni prodajalnici.
3.	Cim več je zadružnih konsumentov, tem ceneje se bode lahko prodajalo.
4.	Dobiček, kateri se daje velikim kapitalistom, ostane v žepu delavca, kateri kupuje v zadružni prodajalnici.
5.	Zadruga ima tudi namen in nalogo, da bode skrbela za obleko, katera se bode mogla plačevati na obroke. Prodajala se bode v obrokih po isti ceni, kakor bi se takoj v gotovem novcu plačala. — Sedaj imajo razni obrtniki pri tem največji dobiček.
Zadruga deluje že od 7. julija t. 1. prav dobro. Prometa je imela blizo 6000 gld. V zalogi ima tudi izborno istrsko črno in belo vino, kakor tudi „ti rolca" v treh vrstah._
Telegrami.
Staritrg, 28. avgusta. Pri včerajšnji občinski volitvi je bil s 27 glasovi izvoljen županom g. Janez Skrbeč, posestnik v Pod-cerkvi; občinskim svetovalcem pa gg. Janez Pianecki. Janez Palčič, Andrej Leksan in Anton Ponuda. Vsi so odlični pristaši kat. narodne stranke.
Dunaj, 27. avgusta. Umirovljeni predsednik upravnega sodišča grof Rihard Belcredi, je odposlal drugemu predsedniku upravnega sodišča dopis, v katerem se zahvaljuje za skazano mu zaupanje in naklonjenost ter se poslavlja od svojih nekdanjih uradnikov.
Bilek, 27. avgusta. Državni finančni minister Kallay je dospel danes dopoludne ob 10. uri.
Belgrad, 27. avgusta. Razni listi poročajo, da je metropolit Mihael nevarno zbolel.
Cetinje, 27. avgusta. V barsko pristanišče je dospel parnik „Rostow", na katerem se nahaja darilo ruskega cara za Orno-goro, namreč 30.000 pušk, 15 milijonov pa-tronov, več topov, mnogo dinamita in drugih vojnih potrebščin.
Tione, 27. avgusta. Po požaru provzro-čena škoda, brez posrednje, znaša 300.000 gld. Mesto je vničeno; darovi dohajajo.
Berolin, 27. avgusta. „Nordd. allg. Z." se pritožuje nad vedenjem socijalnodemokra-tične stranke povodom patrijotičnih spominskih slavnostij ter obžaluje, da sedanji zakoni ne dovoljujejo, preprečiti take nedo-statke in kaznovati razžaljenja cesarja Viljema. Čas je že, da vlada zahteva potrebnih zakonov in energično prepreči vsake izgrede.
London, 27. avgusta. Slatin paša je odšel danes v Pariz, Bruselj in na Dunaj. Sredi oktobra se povrne nazaj na Angleško, od koder pojde koncem istega meseca v Egipet.
Tiflis, 27. avgusta. „Tifliser Zeitung" objavlja oklic armenskih škofov na ruske Armence, v katerem se poživljajo, naj pomagajo turškim Armencem. Neko poročilo iz Beirutha pripoveduje o oboroženi roparski tolpi, ki je napadla armenski samostan in v njem nahajajoče se romarje._
Foulard-svila 60 kr.
do gld. 3-35 meter, — japonska, kitajska Itd. v najnovejših vzorcih in barvah, tudi črna, bela in barvena Henneberg-svlla od 35 kr. do gld. 14 65 meter — gladka, progasta, križaata, vzorčasta, damasti itd. (ok. 240 razn. kakovostij in 2000 razn. barv, vzorcev itd.) Poštnine ln oarlne prosto na dom. — Vzorci prosto na dom. — Dvojnati pismeni pot to v Švico.
Tovarne za svilo G Henneberg
44	o. in kr. dvorni zalagatelj, Curlh. 17-11 2
Umrli no:
27. avgusta. Eajmund Francot, restavratorjev sin, 2 meseca, Marije Terezije cesta 26, želodčni in črevesni katar. — Marija Kosmač, kurjačeva' hči, 2 leti, Cesta na Rudolfovo železnico (baraka) za davico. — Helena Golmayer, delavčeva hči, 2 leti, Trnovske ulice 6, črevesni katar.
V bolnišnici:
25.	avgusta. Simon Bartol, gostač, 61 let, vsled raka.
26.	avgusta. Terezija Sova, čevljarjeva žena, 43 let, plučnica.
Tujci.
26. avgusta.
Pri Slonu: Pribram, Gell, Marušič, Potočnik, Gliiok, Wurm z Dunaja. — Feigelstok iz Marezali-ja. — Kravanja iz Cirknice. — Tunkl iz Olomuoa. — Kaufman, Tissen iz Gradca.
—	Moline, Mally iz Tržiča. — Cirheim, Kahn iz Maribora. — Bergauer, Greenham, Lloyd, Kosak iz Trsta. — Primsar iz Podmolca. — Rogall iz Berolina. — Orasche iz Spitala. — Marušič iz Gorice. — Labraise iz Monakovega. — Pleischer iz Bihnova. — Piorest iz Bolzana. — Spitz iz Pečuha. — Mayer iz Brody-ja. — Havas iz Vel. Kaniže. — Visutin iz Gradiške.
Pri Malidu. Goldsteiner, May, VVinter, Wlehl, Lot, Angl, vitez Imhof, Vogl, Singer, Rothenberg, Moravec, Koringer, Hanack, Alschinger z Dunaja. — Rudolf iz Trnovega. — Ri-boli in Pulja. — Bockmayer iz Modlinga. — Jaut, Vrbančič, Hoger iz Gradc-a. - - Seidel iz Jablonca. — Rabanus, Cramer, Hackenberg, Edelhoff iz Barmena. — Terpotitz iz Trbovelj.
—	Kremedšek iz Velikovca. — Hiebel iz Steyra. — Kump iz Wels-a. — Megaj iz Stor. — Gruden z Vrhnike. — Hoffmann iz Kočevja. — Knoll iz Glogau-a. — Krek iz Cerkelj. — Pfiok iz Nancija. — Glaser iz Trsta. — Šare iz Planine. — Gailand iz Novega Mesta. — Hudi iz Mirne Peči.
Pri Juinem kolodvoru: Bintini iz Trsta. — Gerstl iz Neunkirchen-a. — Oberdorfer, Plesser iz Pulja. — Neumann in Naberschnig z Reke. — Šašelj iz Mokronoga. — Koscher iz Celovca. — Drachsler iz Trnovega. — Hvalizo iz Gorice.
Pri bavarskem, dvoru: Weber iz Kočevja. — Gowal z Dunaja. — Rosmann iz Spodnjega Loga. — Lorenz z Jesenic. — Sket iz Št. Jurja. — Kramar iz Trsta.
Tržne cene v Ljubljani
dn£ 24. avgusta.
	gl-	kr.		gl-	kr.
Pšenica, m. st. . .	7	—	Špeh povojen, kgr. .	—	66
Rež, „ . . .	6	20	Surovo maslo, „ .	—	75
Ječmen, „ . . .	6	20	Jajce, jedno . . .	—	2»
Oves, „ . . . Ajda, „ . . .	6	50	Mleko, liter . . .	—	10
	6	50	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso, „ . . .	7	80	Telečje „ „ .	—	64
Koruza, „ . . .	7	40	Svinjsko „ „ .	—	70
Krompir, „ . . .	3	—	Koštrunovo „ „ .	—	38
Leča, hktl. . .	12	__	Piščanec ....	—	35
Grah, „ . . .	10	—		—	15
Fižol, .....	12	—	Seno, 100 kgr. . .	1	70
Maslo, kgr. . .	—	90	Slama, 100 „. .	1	96
Mast, „ . .	—	66	Drva trda, 4 kub. m.	7	50
Speh svež, „ . .	—	58	„ mehka, 4 „ „	e	-
Meteorologično poročilo.
2T
28
Čas opazovanja
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
Stanje barometra v mm.
73M>
739-7 739'4
Temperatura po Celziju
Vetrovi

sr. svzn.
12-3 25 5
si. svzh.
Nebo
jasno
megla jasno
.a cS «
9 e S
00
Srednja včerajšna temperatura 17'4°, za 0.2° pod normalom.
Vpis tvrdke.
V	Ljubljani trdka „Johann Ješ", trgovina z lesom v Strmci (nemški).
Izbris tvrdke.
V	Ljubljani tvrdka „Anna Hartmannn in Laibach" (nemški).
Izbris prokure.
V	Ljubljani pri tvrdki: „August Tschinkel Sdhne" — Oskarju Tschinklu podeljena prokura v zadružnem registru (nemški).
Ivan Jax
v LJUBLJANI na Dunajski cesti št. 13
v Tavčarjevi hiši.
Tovarniška zaloga
552 50-46 Tsukovrstnih
šivalnih strojev, byciklov,
tryciklov, veločipedov itd.
Ceniki zastonj in franko.
mm
Najboljše, svetovno
črnilo za čevlje!
Kdor hoče Imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče iu si je želi ohraniti trpeino, kupi naj edino le
Fernolendtovo črnilo za čevlje
c.kr. dež.
varne, leta 1835
priv. to-ustanov. na Dunaji.
Povsod v zalogi.
Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime: St. Fernolendt.
Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna erime za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 10 52—33
ca

orgij avee.
Službo zamore nastopiti takoi. Pojasnila daje farni
501 5—2	M. Trček, župnik.
	
„S	o< ■ (491 24-10)
HseoeGeGeGeeGe^ocB * Največja izbera jj*
najboljše kakovosti	&
srajc za gospode, ovratnikov, ^
liiaiišet.
Najnovejše raznobarvne kravate, srajce za hrlbolazoe, prof. Jager-perllo, obuJkl(Soeken;, mrežasti telovniki, žepne rute, najraznovrst-nejše rokavloe itd.	4i2 9-9 b
po najnižjih cenah '•H Ss
v trgovini z lišpom, modnim blagom in drobnino
g K. Reeknagel $
& v Ljubljani, Mestni trg št. 24,
Sj^	nasproti rotovžu.
Konjski cvet
(pomnoženi restitucijski tok)
steklenica 1 gld., 5 steklenic 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta
cvet, mnogo let po izkušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepilen, lajša otrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restituc'jo (očvr-ščenje) po kakem trudapolnem delu,
SMei reda štia za živino,
za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d
Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspehom večinoma po hlevih, ako živinče ue more Jesti; zbolj-šuje mleko.
_	_____Zamotek z rabilnim
navodom vred velja 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
priporoča in ia»pošilja na vse strani s prvo pošto
lekarnar 113 29 Ubald pl. Tmk6czy, Ljubljana, Kranjsko.
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v knrznem listu
zaznamovanih
menic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
I. Bezirk,
splats
Nr. 11, Parterre.
domačih konservativnih obrtnikov in trgovoev, katera naj oenj, naši naročniki in čitatelji „Slo-venca" blagovolijo uvaževati,
[SMBStgiS!
išmsmism
V . -
Anton Presker
krojai v Ljubljani, Bv. Patra oesta 16
priporoča se čast. duhovščini in sl. občinstvu
za izdelovanje vsakovrstne obleke
V zalogi iffla tudi narejene obleke za gospode in dečke. — Obleke od 7 gld. 50 kr. do 24 gld., površnike od 6 gld. 50 kr. do 22 gld , nepremočljive haveloke od 7 gld., 50 kr. do 12 gld., haveloke iz veljblodove dlake (Kameelhaar) od 12 gld. do 17 gld., mantile in plašče za gospe itd.
Naročila za izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči.
^HSH5H5H5H5H58 n Uradne in trgovske
s firmo priporoča
KIT. TISKARNA!
v Ljubljani.
Josip Tomec
usnjar ln zaloga usnja
v Ljubljani
Streliške ulice
priporoča prefi. duhov- i ščini in slav. občinstvu ; trpežno doma strojeno j usnje za vsakovrstno j porabo, po nizki ceni.
cooooaooooooooooooooi
0' V-anenl flrnež
IHHH najboljše kakovosti, dobiva se pri
tovarna za firnež
v Ljubljnni, Sv. Petra cesta. Ilustrovani ceniki potrebščin za obrtnijstvo, šolo in za dom zastonj in franko. v >c/3	HT Prodaja na debelo ln drobno.
oooooooooooooooooooo
X
i a> rr
r
3=i=T=lTJ:
mg
Karol I )ostal
ta p e t n i k v Ljubljani, Sv. Petra cesta 31 ■I se priporoča v najkulantnejše izvrševanje I S, vseh v svojo stroko spadajočih del, kakor ! H modrocev na peresih, žimnic, garnitur itd. I	Cen o nizke. *H
Valentin Acoetto
— zidarski mojster — v Ljubljani, Opekarska cesta št. 55
priporoča se preč. duhovščini in slavnemu občinstvu, podjetnikom in društvom v vsa
= v zidarsko stroko spadajoča dela — bodisi novih stavb, cerkvenih in zasebnih poslopij, kakor tudi vsakovrstna popravljanja, vzidavanja in postavljanja lončenih štedilnih ognjišč, polaganje vsakovrstnega tudi cerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni.
Janez Dogan mizarski obrt in zaloga pohištva v Ljubljani j
Dunajska cesta v Medjatovi hiši priporoča preč. duhovščini in sl. občinstvu | svojo izvrstno urejeno
zalogo dlvanov, žimnic, omar, stolov, postelj itd.
Cenilniki s podobami so franko na razpolago.
Najnižje cene, izborno blago.

Matija Horvat |
čevljarski mojster v Ljubljani, sv. Petra oesta 32 F
^ priporoča se prečast. duhovščini in slav. občinstvu * v naročanja raznovrstnega	g
fiC obuvala t« \
katera izvršuje ceno, pošteno, iz zanesljivega blaga • od najpriprostejše do najfinejše oblike.
Valentin Šubie
podobar ln pozlatar v Poljanah nad Dkoi,,o Loko
priporoča se preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v izvrševanje vsakovrstnih
flV podobarsklh del ""•s
z zagotovilom poštenega in solidnega dela po možno nizki ceni.
\i JOSIP ŠUBIC
kipar v Gorenji vasi nad Škofjo Loko
priporoča se prečast. duhovščini in slav. občinstvu za izdelovanje
kipov iz lesa in kamena, novih oltarjev iz lesa in marmor-cementa!
v vsakojakem slogu; dalje v prenavljanje J 1| starih oltarjev in drugih predmetov zago-' 1 tavljajoč kar najnatačnejšo izvršitev J 1	nizko, delu primerno ceno.
- -M^-	d? 9
svečar v Oorloi,
VošSarna	Prodajalnloa
Solkanska oeata 9, Ooapodaka nlloa
priporoča veleč, duhovščini, cerkv. oskrb-ništvom tersl. občinstvu garantirane, pristne
čebelno -voščene sveče
klg. po gld. 2'45. Sveče slabejših vrst za pogrebe in drugo uporabo prav po nizki ceni. V veliki izberi so tudi voščeni zvitki, okrašeni in preprosti po najnižji ceni.
/vvsnnrnnrvvvrvvvvvvvvvvrvv'
Alojzij Zorman
trgovina z moko v Ljubljani, Florijanske ulice št. 7 I priporoča vsakovrstno moko po različni1 | ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko. L
l Prodaja na drobno in debelo ter zago- ^ tavlja uljudno postrežbo.	^
St. 7995.
510 2-2
Dne 31. avgusta t. 1. ob 8. uri agutraj prodajalo se bode v deželni hiši:
star les, skrli, opeka, žlebovi, vrata, okna, parketi, stare peči, železje itd.
Stvari se lahko pogledajo in se kupni pogoji zvedo vsaki dan od 12. do 1. ure opoldne iu od 6. do 7. ure zvečer v deželni hiši.
Od deželnega odbora kranjskega.
Najvišje pismeno priznanje Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonasiednice - vdove
liadvojvodiii je Štefanije.
Kapljice za zobeij
odlikovane
lekarne Piccoli ,pri angelju' fj
Ap^	v Ljubljani, Dunajska cesta.
3SJT Kapljice kanjene na pavolo in dejane v votel zob takoj olajžajo bolečine. "&S	588 50—42
Ravnokar je izšel
VIII. zvezek,
cffialan: ^tovesfi.
Cena 20 krpo pošti 23 kr.
Doliva se v Katoliški Bukvami in Tiskarni.
Doba se tudi še vsi zvezki razven prvega.
20 5 Glavni dobitek
30.000
| Zadnji mesec.
vrednosti.
priporoča - €2. HEsm^-ev v Ljubljani.
D u n a j s k
borza.
Onč'28. avgusta.
Skupni državni dolg v notah.....101
Skupni državni dolg v srebru.....101
Avstrijska zlata renta 4%......122
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101
Ogerska zlata renta 4 %.......122
OgerBka kronska renta 4%, 200 kron . .	99
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1065
Kreditne delnice, 160 gld......404
London vista...........120
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem.drž.velj.	59
20 mark............11
20 frankov fnapoleondor)............9
Italijanski bankovci........45
C. kr. cekini......................5
gld.	-	kr.
.	20	„
„	15	.
.	25	„
.	50	,
.	80	„
60 90 10 81 5» 75 71
Dn6 27. avgusta.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 187U . .
Posojilo goriškega mesta.......
<% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	n južne železnice 5 % .
„	„ dolenjskih železnic 4%
151 gld. 75		kr
159 „	—	
196 „	75	
99 „	60	
1.46 „	75	
130 „	75	
107 „	60	
112 „	—	
99 „	25	n
99 „	90	
225 „	—	
171 „	75	
132 „	—	
99 „	50	n
Kreditne srečke, 100 gld................205 gld. 50
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140 , —
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld........70
St. Gen6is srečke, 40 gld.......72
Waldsteinove srečke, 20 gld......53
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	170
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v.	3550
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	550
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	111
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	77
Montanska družba avstr. plan.....96
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	168
Papirnih rubljev 100........129
kr.
60 50
75
25 50 50
50
/AiinEnBnniHBBi
AT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanjv
najmanjšega dobitku. K « 1 a n t n a izvršitev naroill na borzi.
Menjarnična delniška družba
,,M E R C U B«
Woliz8ilB it 10 Dnnaj, liriihilfantrasia 74 B.
ST Pojasnila v vseh gospodarskih in dnaninlh stvarsh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipskulsoljskilt vrednostnih papirjsv in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoeega obrestovan)«, pri popolni varnosti naloženih gl avn 1 e.
Izdajatelj: Dr. Ivan ianeiifi.
Odgovorni vrednik: Ivan Rakovec.
Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.