SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine
ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Št. 19. Leto XXV	CENA 150 DIN	29. decembra 1988
l %		
r	VSEBINA	
OBČINA ČRNOMELJ
263. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Črnomelj
264. Odlok o prekrških zoper javni red in mir v občini Črnomelj
265. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Črnomelj za leto 1988
266. Odlok o začasnem Financiranju splošnih družbenih potreb v občini Črnomelj v prvem trimesečju 1989
267. Sklep o valorizaciji višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1989
268. Odločba o uvedbi likvidacijskega postopka delovne organizacije za tehnologijo in procesno tehniko Vinica, v ustanavljanju
OBČINA METLIKA
269. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Metlika za leto 1988
270. Odlok o začasnem Financiranju proračunskih potreb občine Metlika v 1. trimesečju 1989
271. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Metlika
272. Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen
OBČINA NOVO MESTO
273. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Novo mesto
274. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Novo mesto za leto 1989
275. Odlok o lestvicah katastrskega dohodka za območje občine Novo mesto
276. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Novo mesto
277.
278.
280.
281.
282.
Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin
Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Novo mesto za leto 1988
279. Odlok o začasnem Financiranju splošnih družbenih potreb v občini Novo mesto v 1. trimesečju 1989 Odlok o spremembi odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Novo mesto
Odlok o dopolnitvi odloka o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 Sklep o javni razgrnitvi graFičnih prikazov prostorskih sestavin osnutka sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990
OBČINA RIBNICA
283. Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o določitvi najvišjih cen
284. Odlok o lokacijskem načrtu za gradnjo razdelilne transformatorske postaje 100/20 kV Ribnica in sistema daljnovodov za vključitev RTP Ribnica v 110 kV in 20 kV omrežje
285. Odlok o cenah za geodetske storitve
286. Odlok o spremembah odloka o davku na promet nepremičnin
287. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
288. Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepih za zavarovanje voda
Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ribnica v prvem trimesečju 1989 Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Ribnica za leto 1988
Tarifa posebnega občinskega davka od plačil za storitve
289.
290.
291.
Občina Črnomelj
263.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Ur. 1. SRS), in 174. člena statuta občine (SDL, št. 19/80) je skupščina občine na sejah zborov združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26., 12. 1988 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Črnomelj
1.	člen
V odloku o davkih občanov občine Črnomelj (SDL, št. 8/85,20/85 in 26/86) se
6.	členu doda točka 4, ki se glasi:
»Od katastrskega dohodka zemljišč, ki niso obdelana v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, se stopnje davka, določene v prvi točki tega člena, povečajo, in sicer:
— v III. skupini za 20 odstotnih točk,
— v IV. skupini za 10 odstotnih točk.«
2.	člen
V 9. členu se spremeni lestvica, da se glasi: »Višina vloženih sredstev
— nad 823.200 din do 1,470.000
— nad 1,470.000 din do 2,450.000
— nad 2,450.000 din do 3,920.000
— nad 3,920.000 din do 5,880.600
— nad 5,880.000 din
znižanje odmerjenega davka 40% 2—leti 50% 3—leta 60% 3—leta 70% 4—leta 80% 4—leta
3. člen
V členu 12. se spremeni lestvica tako, da se glasi:
»Višina vloženih sredstev znižajo davek:
— od	1	do 2	OD v	preteklem	letu 40%	za 2 leti,
— nad	2	do 4	OD v	preteklem	letu 60%	za 3 leta,
— nad 4 OD v preteklem letu 80% za 5 let.«
Pri tem pomeni OD povprečni čisti OD zaposlenih v gospodarstvu SRS.
4. člen
Za 12. členom se doda nov 12.a člen, ki se glasi:
»Zavezancem, ki vlagajo sredstva v sanacijo virov onesnaževanja okolja, se prizna davčne olajšave odmerjenega davka v višini, ki je odvisna od vloženih sredstev za dobo do 3 let, in sicer:
višina vloženih sredstev znižanja odmere davkov:
— od	0,5 do	1 OD	v preteklem letu 20% za 1 leto,
— nad	1	do 2	OD v	preteklem	letu 25%	za 2 leti,
— nad 2 OD v preteklem letu 30% za 3 leta,
pri čemer pomeni OD povprečni čisti OD zaposlenih v gospodarstvu SRS.«
5. člen
Spremeni se člen 20 a tako, da se za besedo »cenzusa« vrine besedilo »in lestvice iz 9. člena«.
6. člen
V 25. členu se za besedama »postranskega poklica« postavi pika, nadaljnje besedilo se črta.
7. člen
Spremeni se 29. člen odloka tako, da se glasi:
»Zavezancem davka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti, obdavčenim po dejanskem dohodku, ki s samostojnim opravljanjem dejavnosti pridobivajo dohodek
v obliki stalnega poklica, pod pogojem, da v redu vodijo poslovne knjige in ki vlagajo lastna sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev, pod pogojem, da ne gre za vlaganja, ki bi se morala kriti že iz osnovnih sredstev; za oblikovanje virov obratnih sredstev ter za združevanje v zadrugo, organizacijo kooperantov in druge oblike združevanja; za skupno nabavo, racionalno uporabo delovnih in poslovnih sredstev, skupno graditev in uporabo gradbenih objektov, skupen nastop na trgu in uresničevanje drugih skupnih interesov in potreb, se davčna osnova zniža do 25%.
Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki s samostojnim opravljanjem dejavnosti pridobivajo dohodek v obliki stalnega poklica in vlagajo sredstva za namene iz prvega odstavka tega člena, in sicer:
višina vloženih sredstev	%	znižanja	davka
— 0,5 do 2 OD v SRS za preteklo leto	20
—nad 2 do 4 OD v SRS za preteklo leto	40
— nad 4 OD v SRS za preteklo leto	60
Pri tem pomeni OD povprečni čisti OD zaposlenih v gospodarstvu SRS.
Vlogo po 1. in 2. odstavku tega člena za priznanje davčne olajšave je treba vložiti najkasneje do 31. januarja za preteklo leto, v katerem so bila sredstva vložena, s predložitvijo dokazov ter mnenje ustreznosti investicije po družbenem dogovoru o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini, ki ga izda organ, pristojen za gospodarstvo.«
8. člen
Spremeni se 30. člen tako, da se glasi:
»Zavezancem, ki zaposlujejo delavce, se v letu, za katero se davek odmerja, za vsakega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, zavezancem, ki zaposlujejo invalidne osebe po predpisih o us-podabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, se za vsako takšno osebo odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 30% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, in zavezancem, ki zaposlujejo invalide s 100% telesno okvaro, pa se odmerjen davek za vsakega delavca — invalida in gluhonemo osebo s 70% telesno okvaro zniža za znesek, ki ustreza 50% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Znižanje davka se izračuna na podlagi časa zaposlenosti delavca pri zavezancu v letu, za katero se olajšava obračuna.«
9. člen
Doda se nov člen 30.a, ki se glasi:
»11. Zavezancem, ki jim je priznana lastnost invalidne osebe po predpisih o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih oseb, se odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 30% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, zavezancem — invalidom s 100% telesno okvaro in zavezancem — gluhonemim osebam s 70% telesno okvaro, če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih oseb pa za znesek, ki ustreza 60% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Znižanje davka se izračuna na podlagi časa opravljanja dejavnosti v letu, za katero se ta olajšava obračuna.«
10. člen
34. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem iz gospodarskih dejavnosti, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini 15% od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi, ter zavezancem, ki imajo zaposlene pripravnike, v višini 15% izplačanih OD dohodkov za čas trajanja pripravniške dobe.«
11. člen
35. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem, ki vlagajo sredstva v sanacijo virov onesnaževanja okolja, se prizna davčna olajšava glede na višino vloženih sredstev, do 30% od odmerjenega davka, za čas do 3 let, in sicer:
višina vloženih sredstev	znižanje	davka
— 0,5 — 1 OD SRS v preteklem letu	20% za 1 leto
nad 1 do 2 OD SRS v preteklem letu	25% za 2 leti
— nad 2 OD SRS v preteklem letu	30% za 3 leta
Pri tem je kot OD SRS v preteklem letu mišljen poprečni čisti OD zaposlenih v
gospodarstvu SRS.«
12. člen
Spremeni se 38. člen, in sicer tako, da se izza besedila »28. člena« črta besedilo: »in olajšave iz 30. člena« in nadomesti beseda »vštevata« z besedo »všteva«.
12.a člen
,V 41. členu odloka se številka »57« zamenja s »95«, briše pa se besedilo »in 58«.
13. člen
V 42. členu se besedilo »letni dohodek po odbitku stroškov« nadomesti z besedilom »letni celotni prihodek«.
14. člen
Spremeni se besedilo 43. člena, da se glasi:
»Zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, se priznajo stroški za reprezentanco največ do 0,8% celotnega prihodka «
15. člen
Spremeni se 44. člen odloka tako:
»V 44. členu se doda nova 2. točka, ki se glasi:
»2. Od dohodkov, doseženih s sprejemanjem gostov na prenočevanje z zajtrkom v svojem gospodinjstvu ali v prostorih za počitek oziroma rekreacijo s posredovanjem agencij, registriranih za to dejavnost, in dohodkov izdelovalcev suhe robe, ki opravljajo to dejavnost na podlagi priglasitve in dohodke dosegajo pri organizacijah združenega dela, 15%.
Sedanja 2. in 3. točka postaneta 3. in 4. točka.
16. člen
Spremeni se 45. člen odloka tako, da se na koncu besedila pika spremeni v vejico, izza katere se doda naslednje besedilo:
»ter od dohodkov, kijih dosežejo invalidi s 100% telesno okvaro, ter osebe, ki so izgubile vid, če intelektualne storitve opravljajo prek organizacij združenega dela.«
17. člen
Spremeni se 51. člen odloka tako, da se v drugi alineji prvega odstavka tega člena za besedo »patentov« postavi vejica, besedilo »in tehničnih izboljšav« pa nadomesti z besedilom »modelov oziroma vzorcev, blagovnih oziroma storitvenih znamk in tehničnih izboljšav«.
18. člen
Spremeni se 2. odstavek 56. člena tako, da se drugi odstavek nadomesti z novim, ki se glasi:
»Zavezancem davka na dohodek od premoženja, doseženega z oddajanjem opremljenih sob in stanovanjskih prostorov mladim družinam pod pogojem, da jih zavezanci oddajajo prek ustreznih organizacij (mladinske organizacije, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami), se prizna 100% olajšava od odmerjenega davka.«
Za mlade družine štejeta zakonca, od katerih ni noben star več kot 30 let, družine vsaj z enim otrokom, kjer noben od staršev ni starejši od 30 let, in samohranilka ali samohranilec, ki ni starejši od 30 let.
19. člen
Spremeni se 65. člen odloka tako, da se doda drugi odstavek, ki se glasi:
»Za poslovne prostore, kijih lastnik oziroma uživalec ne uporablja za opravljanje gospodarske oziroma poklicne dejavnosti in jih tudi ne daje v najem za navedene namene, se stopnja davka iz odstavka te točke poveča za 100%.«
20. člen
Spremeni se 67. člen in sicer tako, da se številka »10.000« nadomesti s številko »50.000«
21. člen
Ta odlok prične veljati z dnem objave v SDL, uporablja pa se od 1. 1. 1989, razen določil 7., 8., 9., 10. in 11. člena tega odloka, ki se uporabljajo za zavezance, obdavčene ro dejanskem dohodku pri odmeri za leto 1988.
Številka: 422-48/85 Datum: 26. 12. 1988
Predsednik skupščine občine Čmomeli: MLADEN RADOJČIC
264.
Na podlagi 3. točke 1. odstavka 3. člena in 4. odstavka 25. člena zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 25/83,42/85,47/87) ter na podlagi 174. člena statuta občine Črnomelj (SDL; 19/80) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1988 sprejela
ODLOK
o prekrških zoper javni red in mir v občini Črnomelj
I SPLOŠNE DOLOČBE
I
1. člen
S tem odlokom se predpisujejo ukrepi za vzdrževanje javnega reda in miru, varstva pred hrupom z zvočnimi napravami, vdrstva ljudi in premoženja ter čistoče in zunanjega videza naselij na območju občine Črnomelj.
2. člen
Delovni ljudje in občani so dolžni uravnavati svoje življenje in delo tako, da ne motijo dela, razvedrila in počitka, da ne ogrožajo varnost občanov in njihovega zdravja ter premoženja, da spoštujejo družbeno disciplino in javno moralo, da ne opuščajo ali opravljajo dejanj, ki so po tem odloku obvezna oziroma prepovedana.
3. člen
Starši oziroma skrbniki in osebe, ki jim je zaupano varstvo in vzgoja otrok ali mladoletnikov, so dolžni skrbeti, daje njihovo ravnanje v skladu z določbami tega odloka.
II.	VARSTVO REDA, MIRU IN DRUŽBENE DISCIPLINE
4. člen
Javni shodi in javne prireditve, ki se prirejajo na območju občine ter trajajo prek
22.	ure, morajo biti v zaprtih prostorih, da ne motijo nočnega miru in počitka občanov.
Občinski upravni organ za notranje zadeve pa lahko dovoli izjeme iz prejšnjega odstavka.
5. člen
Za vzdrževanje reda in miru v gostinskih in drugih lokalih ter na prireditvenih prostorih je odgovoren prireditelj oziroma za to odgovorna oseba gostinskega ali drugega javnega lokala. Ukreniti mora vse potrebno, da se odstranijo osebe, ki ogrožajojavni red in mir, vzbujajo zgražanje ali žalijo občane, in skrbeti, da prireditev ne traja prek dovoljenega časa.
6. člen
Kartanje in druge igre v javnem lokalu ali drugem javnem mestu lahko prepove organ za notranje zadeve, če ugotovi, da je taka prepoved potrebna za izboljšanje razmer na področju javnega reda in miru v mestu in naseljih.
Kartanje in druge igre lahko prepove v svojem lokalu tudi organizacija združenega dela ali zasebni gostinec.
Opozorilo o prepovedi mora biti objavljeno na vidnem mestu.
7. člen
Za zagotovitev javnega reda, miru in družbene discipline je prepovedano:
1. točiti ali prodajati alkoholne pijače v lokalih pred 8. uro zjutraj;
2. motiti javne shode, zborovanja, sestanke ali druge javne prireditve, ovirati ali motiti organizirane sprevode ter vznemiijati udeležence sprevodov;
3. pred pogrebom in med njim je zaradi spoštljivega odnosa do pokojnika v bližnji okolici, kjer ta leži, prepovedano z glasbo ali kako drugače motiti svojce in udeležence pogreba;
4. prenočevati po tržnicah, senikih, kozolcih, parkih, avtobusnih in železniških postajah, v zapuščenih vozilih in v drugih, za to neprimernih prostorih;
5. kaditi v kinodvoranah in javnih prostorih, kjer je prepoved vidno označena;
6. puščati motorna vozila z delujočimi motorji ali ogrevati motorje v strnjenih stanovanjskih naseljih dlje kot 5 minut;
7. metati petarde, pasje bombice in podobna pirotehnična sredstva na javnih prostorih ali prireditvah in v bližini skupin občanov;
8. popivati na javnih krajih zunaj prostorov, ki so določeni za točenje alkoholnih pijač;
9. vznemirjati, motiti ali nadlegovati občane z zbiranjem podatkov ali izjav, ki niso v javnem interesu;
10. s petjem ali vpitjem motiti nočni počitek občanov;
11. na kakršenkoli način motiti nočni počitek občanov v stanovanjskih zgradbah;
12. igrati hazardne igre na srečo v javnih lokalih in zasebnih prostorih;
13. voditi pse in druge živali v javne lokale, na javne prireditve in zborovanja (izjema so službeni psi in psi, ki vodijo slepe);
14. krošnjariti po domovih;
15. povzročati hrup z uporabo zvočnikov, radijskih in televizijskih aparatov, glasbil in drugih zvočnih aparatov, ki jih je treba v nočnem času med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj prilagoditi na sobno jakost;
16. parkiranje vozil na zelenicah, parkih in drugih zelenih površinah;
17. povzročati čezmeren hrup ali ropot v bližini šol, zdravstvenih ustanov in drugih javnih ustanov;
18. plakatiranje izven dovoljenih mest, določenih in urejenih s strani krajevne skupnosti, in izobešanje plakatov in spisov, katerih vsebina bi lahko povzročila vznemirjanje občanov.
III.	VARSTVO PRED HRUPOM Z ZVOČNIMI NAPRAVAMI
8. člen
Naprave za povzročanje zvokov, radijski in televizijski sprejemniki, glasbila in druga sredstva se smejo uporabljati le tako, da ne motijo drugih ljudi v okolju.
Izjemoma se smejo uporabljati zvočna sredstva za opozorilne in varnostne namene, kot to za njihovo uporabo določajo posebni predpisi.
Uporaba zvočnih naprav je na javnih prostorih dovoljena le, če ima tisti, ki uporablja zvočne naprave, za vsak primer enkratne ali trajne uporabe posebno dovoljenje za uporabo zvočnih naprav na javnem prostoru.
Dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve. Hkrati z dovoljenjem izda tudi navodila o načinu uporabe zvočnih naprav, ki morajo ustrezati dogovorjenim normam uporabe in predpisom o preprečevanju prepovedanega hrupa.
9. člen
Uporaba zvočnih naprav na prireditvah na prostem v času turistične sezone sme trajati do 24. ure.
Na prireditvah na prostem v času turistične sezone lahko občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve, dovoli uporabo zvočnih naprav tudi do poznejše ure za posamezno prireditev.
Na prireditvah v posebej za to določenih prostorih uporaba zvočnih naprav ne sme presegati dovoljene ravni hrupa v naravnem in bivalnem okolju. Časovne omejitve iz prvega odstavka lega člena ne veljajo za uporabo zvočnih naprav na prireditvah v posebej za to določenih prostorih, če se s tem ne povzroča hrup v naravnem in bivalnem okolju ter stanovanjskih objektih.
IV. IZOBEŠANJE IN UPORABA ZASTAV
10. člen
Delovne in druge organizacije, hišni sveti, lastniki in uporabniki stanovanjskih in drugih poslovnih zgradb v naseljih na območju občine Črnomelj so dolžni, da na dan zveznih, republiških, občinskega ter krajevnega praznika in na splošen poziv izobesijo na poslovnih in stanovanjskih zgradbah zastave Socialistične republike Slovenije oziroma Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Zastave morajo biti izobešene na drogu in ne smejo biti zbledele, raztrgane, umazane ali zmečkane in morajo biti pravilnih dimenzij.
11. člen
Zastave družbenopolitičnih skupnosti, zastave ter prapore družbenopolitičnih organizacij in društev je dovoljeno nositi ob jubilejnih praznikih ter skupnosti oz. organizacij ali društev in ob drugih pomembnih priložnostih.
Zastave in prapori v smislu prejšnjega odstavka se smejo uporabljati le v organiziranih sprevodih, nosi pa se jih na čelu sprevoda. Teh ni dovoljeno nositi na sprevodih in uporabljati na prireditvah zabavnega značaja.
12. člen
Zastave tujih držav se smejo izobešati na splošen poziv SZDL ali z dovoljenjem upravnega organa za notranje zadeve.
13. člen
Zastavo je potrebno izobesiti na večer pred praznikom, odstraniti pa takoj oz. najkasneje v roku 24 ur, ko mine razlog, zaradi katerega so bile izobešene.
V. VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA
14. člen
Z namenom, da se zavaruje življenje in zdravje ljudi ter družbeno in zasebno premoženje, je prepovedano:
1. na prireditvah in javnih lokalih imeti orožje ali nevarno orodje;
2. namerno dražiti, plašiti ali ščuvati živali;
3. opustiti opravila ali odstraniti objekte in naprave za varnost ljudi in premoženja;
4. se sankati, smučati, kotalkati ali igrati na javnih cestnih površinah;
5. uničiti, poškodovati, popisati ali odstraniti napisne table, oznake ali kakšne naprave, ki služijo javnemu namenu;
6. prislanjati kolesa, kolesa z motorjem in motorna kolesa k stenam hiš in robnikom, hodnikov za pešce, izložbam ali na druge kraje, kjer se lahko povzroči škodo ali ovira promet;
7. netiti ali prenašati ogenj na način, ki ogroža varnost prometa, premoženja, ali povzroča zadimljenje kraja, kjer prebivajo občani;
8. odmetavati goreče cigarete ali druge ogorke in pepel na kraju, kjer je nevarnost požara;
9. metati kamenje ali druge predmete, streljati z zračno puško, s fračo, lokom ali drugimi napravami na kraju, kjer je lahko ogrožena varnost ljudi, živali in premoženje;
10. puščati živali na javnih prostorih ali prometnih površinah brez nadzorstva, ali puščati domače živali, da delajo škodo na vrtovih, njivah in drugih površinah;
11. na javnih in zasebnih površinah trgati cvetje, sekati ali poškodovati drevje, okrasno grmičevje, živo mejo ali drugo napravo, kije splošne koristi ali okras okolja, pobirati sadje, poljske in vrtne pridelke, nepooblaščeno kositi travo ali kako drugače poškodovati rastline;
12. kuriti ogenj, sežigati odpadke na odprtem prostoru v bližini zgradb in drugih objektov, gozdov in drugih krajev, če ogenj ni ustrezno zavarovan;
13. ugasniti, poškodovati ali odstraniti signalne naprave in svetilke za razsvetljavo javnega prostora ali kraja.
VI.	VARSTVO ZDRAVJA, ČISTOČE IN ZUNANJEGA VIDEZA
15.	člen
Zaradi varstva zdravja in čistoče je prepovedano:
1. na tržnicah, športnih igriščih, avtobusnih in železniških postajah in postajališčih in drugih javnih prostorih, zanemariti red in čistočo, tako da se s tem kvari videz, moti okolica ali ogroža zdravje ljudi;
2. voditi živali v vozila javnega prometa, javne prostore, otroška igrišča, javna kopališča in pokopališča, razen službenih psov in psov vodičev slepih;
3. zanemariti osebno čistočo in snago v stanovanjih ali v delavnici v takem obsegu, da to moti okolico, povzroča zgražanje ali utegne škodovati zdravju ljudi;
4. pranje vozil v potokih in rekah ter pranje, ali umivanje pri studencih in javnih vodovodnih napravah, ki so namenjeni za pitno vodo;
5. poškodovati, prevračati ali odstraniti na javnih mestih postavljene smetnjake in košare, ali brskati po smetnjakih z namenom iskanja uporabnih predmetov; •
6. kopati domače živali v rekah in potokih, kjer se kopajo ljudje;
7. prevažati ali prenašati mrhovino, kosti, kože, fekalije ali podobne odpadke v odprtih vozilih ali odprtih posodah in s tem povzročati smrad ali zgražanje občanov;
8. postavljati šotore, barake, bivalne avtobuse ali avtomobilske prikolice za bivanje, vagone, zasilne in druge podobne objekte, ali kako drugače taboriti na zemljišču, ki ni za to posebej določeno in brez soglasja lastnika; če objektov iz prejšnjega odstavka lastnik oziroma uporabnik na poziv pristojnega občinskega upravnega organa ne odstrani, ta organ odredi, da se objekti odstranijo na stroške lastnika oz. uporabnika. Če lastnika ali uporabnika ni mogoče ugotovi-
ti, se odstranitev opravi na stroške proračuna občine; v primeru, da se lastnik ugotovi kasneje, se stroški odstranitve izterjajo naknadno;
9. puščati odpadke na kraju taborjenja ali piknika;
10. deponirati drva ob fasadi stanovanjskih objektov tako, da se ovira prehod ali kvari videz kraja;
11. poškodovati, prevračati, prestavljati ali zamazati klopi, mize, ograje ter druge naprave na javnih mestih;
12. opustiti popravilo zgradbe ali naprave, kakor tudi namestitve in vzdrževanje varnostnih naprav pri gradnjah in popravilih, ter pustiti nezavarovane jame, jaške in podobno;
13. metati odpadke, nanašati zemljo ali puščati gnojnico ali greznično vsebino na javne ceste in poti ali na druga neprimerna mesta.
16. člen
Motorno vozilo, s katerega so odstranjene registrske tablice, oz. je brez veljavne registracije ali huje poškodovano, je prepovedano pustiti na parkirnem prostoru, zeleni površini ali na drugi javni površini. Enako velja za druge predmete.
Če predmet iz prvega odstavka tega člena lastnik na poziv občinskega upravnega organa za notranje zadeve ne odstrani, pristojni inšpekcijski organ ali občinski upravni organ za notranje zadeve odredi, da se predmet odstrani na stroške lastnika.
Če lastnika ni mogoče ugotoviti, občinski upravni organ za notranje zadeve odredi, da se predmeti iz 1. odstavka tega člena odstranijo na stroške občine Črnomelj. V primeru, da se lastnika ugotovi kasneje, se stroški izterjajo naknadno.
Za odstranjevanje motornih vozil in predmetov iz 1. odstavka tega člena je v občini Črnomelj zadolžena delovna organizacija Komunala Črnomelj, ki ne odgovarja za poškodbe, nastale pred odstranitvijo, na vozilih in predmetih.
Izvršni svet občine Črnomelj je pooblaščen za določitev kraja zbiranja predmetov iz prvega odstavka tega člena in za določitev upravljalca.
17. člen
Lastniki stanovanjskih hiš, hišni sveti in uporabniki stanovanjskih ter poslovnih zgradb so dolžni:
1. odstraniti zastarele napisne table in druge napise, ki niso primerne ali pa so nepotrebne;
2. skrbeti da so napisi na poslovnih prostorih, ali na drugih mestih napisani v slovenskem jeziku.
VII.	KAZENSKE DOLOČBE
18. člen
Z denarno kaznijo od 1,250 do 200.000 din se kaznuje za prekrške, kdor:
' 1. kot vodja javnega shoda ali javne prireditve in kot samostojni gostinec ne poskrbi, da se s prireditvenega prostora ali izjavnega lokala ne odstranijo osebe, ki ogrožajo javni red in mir, vzbujajo zgražanje, motijo, nadlegujejo ali žalijo občane, in ne poskrbi, da prireditev ne traja prek dovoljenega časa (člen 5);
2. toči alkoholne pijače v nasprotju z določili člena 7, točke 1;
3. ravna v nasprotju z določili člena 7, točkami 3, 5, 6, 7, in 13;
4. povzroča čezmeren hrup z uporabo radijskih ali televizijskih aparatov, zvočnikov, glasbil ter drugih podobnih naprav (člen 7, točka 16);
5. povzroča hrup in ropot v bližini šol, zdravstvenih ustanov ter drugih javnih ustanov (člen 7, točka 18);
6. ravna v nasprotju z določili člena 8;
7. ima pri sebi na prireditvi ali v javnem lokalu orožje ali nevarno orodje (člen 14, točka 1);
8. ravna v nasprotju z določilom člena	14, točkami 3, 9 in 12;
9. ravna v nasprotju z določilom člena	15, točkami 4, 7, 12 in	13;
10. ravna v nasprotju z določilom člena	16, prvi odstavek.
Pravna oseba ali oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem delavnosti iz tega člena, se kaznuje z denarno kaznijo od 5.000 do 1,000.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 1.250 do 200.000 din.
19. člen
Z denarno kaznijo od 1.250 do 150.000 din se kaznuje, kdor:
1. ravna v nasprotju z določilom člena 7, točkami: 2,4,8,9,10,11,14,15,17 in 19;
2. ravna v nasprotju z določilom člena	10;
3. ravna v nasprotju z določilom člena	13;
4. draži, plaši ali kako drugače preganja ali muči živali (člen 14, točka	2);
5. ravna v nasprotju z določilom člena	14, točkami, 4, 5, 6, 7,	8, 10,	11	in 13;
6. ravna v nasprotju z členom 15, točkami 1, 2, 3, 5, 6, 8, 9, 10 in 11;
7. ravna v nasprotju z določilom člena 17, točkama 1 in 2.
Pravna oseba ali oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz tega člena, se kaznuje z denarno kaznijo od 5.000 do 800.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 1.250 din do 150.000 din.
20. člen
Če stori prekršek po tem odloku mladoletnik, se kaznuje njegove starše, skrbnika oz. rejnika z denarno kaznijo iz prvih odstavkov členov 18 in 19, če so zanemarili vzgojo in potrebno nadzorstvo.
VIII KONČNE DOLOČBE
21. člen
Postopek o prekršku po tem odloku lahko predlagajo: postaja milice, občinski upravni organ, pristojen za notranje zadeve, inšpekcijski in drugi upravni organi, vsak s svojega področja pristojnosti, ter oškodovanec.
22. člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o prekrških zoper javni red in mir v občini Črnomelj, objavljen v SDL, št. 17/75.
23. člen
Ta odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 22-01/24-88 Datum: 26. 12. 1988
Predsednik skupščine občine Črnomelj: MLADEN RADOJČIC
265.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in na podlagi 174. člena statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/80) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1988 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Črnomelj za leto 1988
1.	člen
1.	člen odloka o proračunu občine Črnomelj za leto 1988 (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/88) se spremeni tako, da se glasi:
Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo	3.340.315.000
— razporejeni prihodki	3.307.570.000
— nerazporejeni prihodki	32.745.000
2. člen
Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka.
3. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1988 dalje.
Številka: 400-1/88 Datum: 26. 12. 1988
Predsednik skupščine občine Črnomelj: RADOJČIČ MLADEN, l.r.
266.
Na podlagi 4. odstavka 26. člena zakona o financiranju-splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. 1. SRS, št. 39/74) ter na podlagi 174. člena statuta občine Črnomelj (SDL, št. 19/80) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1988 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Črnomelj v prvem trimesečju 1989
1. člen
Potrebe občinskih organov in drugih uporabnikov družbenih sredstev splošne porabe v občini Črnomelj se v prvem trimesečju 1989 do sprejetja proračuna občine za leto 1989 začasno financirajo na podlagi občinskega proračuna za leto 1988.
2. člen
Izdatki iz 1. člena ne smejo presegati 25% izdatkov, izvršenih po proračunu za leto 1988.
3. člen
Izdatki, izvršeni po tem odloku, so sestavni del proračuna občine Črnomelj za leto 1989 in se morajo izkazati v njegovem zaključnem računu.
4. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1989.
Številka: 400-3/88 Datum: 26. 12. 1988
i	Predsednik
skupščine občine Črnomelj: MLADEN RADOJČIČ
267.
Na podlagi določb 58. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, štev. 18/84), zadnjega odstavka 2. člena odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Skupšč. Dolenjski list, štev. 3/88) je skupščina občine Črnomelj rta seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1988 sprejeta
SKLEP
o valorizaciji višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1989
Valorizira se višina nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1989, in
A.	Zazidalno stavbno zemljišče: stanovanjske površine:
1. cona:
mesto Črnomelj
2. cona:
naselje Vojna vas, Kočevje pri Črnomlju, Kanižarica, Svibnik
3. cona:
naselje Semič in Vinica
din
16
13
10
35
27
poslovne površine:
1. cona: Črnomelj z ulicami:
Kolodvorska cesta, Staneta Rozmana, Na Utrdbah,
Mirana Jarca, Pod lipo
2. cona:
ostale ulice v Črnomlju
3. cona:
naselje Vojna vas, Kočevje pri Črnomlju,
Kanižarica, Svibnik, Semič in Vinica
Za poslovneipovršine za družbene dejavnosti se plačuje nadomestilo v visim zgoraj določene odmere
B.	Nezazidano stavbno zemljišče:
1. cona:
Črnomelj, Vojna vas, Kočevje pri Črnomlju in Svibnik	3
2. cona:
Semič in Vinica	„	, ’
Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu,
uporablja pa se od 1. 1. 1989 dalje.
Štev.: 420-11/84 Datum: 26. 12. 1988
Predsednik skupščine občine Črnomelj: MLADEN RADOJČIC
268.
Na podlagi 343. člena zakona o združenem delu (Ur. 1. SFRJ, št. 53/76,8/78 in 57/83), 240. in 11. člena zakona o sanaciji in ^prenehanju oiganizacij združenega dela (Ur. 1. SFRJ, št. 72/86) ter statuta občine Črnomelj je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. 12. 1988 sprejela naslednjo
ODLOČBO
o uvedbi likvidacijskega postopka delovne organizacije za tehnologijo in procesno tehniko Vinica, v ustanavljanju
1. Uvede se postopek redne likvidacije DO za tehnologijo in procesno tehniko Vinica, v ustanavljanju, s sedežem v Vinici (v nadaljevanju: DO TPA Vinica, v ustanavljanju).
2. Postopek se uvede po uradni dolžnosti iz razloga, ker DO TPA Vinica v ustanavljanju trajneje ne more obnavljati družbenih sredstev, s katerimi posluje, in zagotavljati uresničevanje z ustavo zajamčenih pravic delavcev.
3. Za izvedbo postopka redne likvidacije je pristojno temeljno sodišče Novo mesto, enota v Novem mestu, Jerebova št. 2.
4. Odločba se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in velja z dnevom objave.
Obrazložitev:
• Izvršni svet skupščine občine Črnomelj je na svoji 5. seji dne 15. 8. 1986 sprejel sklep o imenovanju komisije za ugotovitev stanja v DO TP A Vinica, v ustanavljan-ju, in pripravo predlogov za sanacijo.
Komisija je dne 2. 10. 1986 posredovala zapisnik o ugotovljenem stanju v DO TPA. Komisija je ob dejstvu, da DO TPA še ni registrirana, ugotovila še vrsto nerešenih zadev organizacijske, kadrovske, finančne narave. Izpostavljeno je bilo celo vprašanje socialne varnosti zaposlenih in ocena, da bo DO težko izpolnila pogoje za registracijo, saj ne razpolaga z vsemi potrebnimi kadri, zato je komisija predlagala IS SO Črnomelj, da se DO TPA pripoji k eni izmed projektivnih organizacij združenega dela (Dolenjski projektivni biro Novo mesto), v primeru pa, če bi obveljala Opredelitev za ustanovitev TPA kot samostojne OZD, pa je predlagala ukrep družbenega varstva zaradi pričakovanih motenj v dohodkovnih in samoupravnih odnosih v DO TPA, ki so že močno načeti.
Žal se zadeve v DO TPA, v ustanavljanju, niso reševale v smeri konsolidacije in razvoja, temveč nasprotno z vsakim obračunskim obdobjem je bila DO v slabšem položaju. Predlogi komisije niso bili realizirani.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja je tako dne 10. 8.1987 ponovno opozoril na stanje v DO TPA. Izvršnemu svetu SO je predlagal imenovanje komisije za likvidacijo DO TPA. Le-ta naj bi pripravila ustrezno gradivo in izvedla potrebne aktivnosti do uvedbe postopka likvidacije oziroma stečaja.
Izvršni svet SO Črnomelj je tako imenoval novo komisijo za ugotovitev stanja v DO TPA. V ugotavljanje stanja se je vključila tudi SDK Novo mesto.
Služba družbenega knjigovodstva je opravila kontrolo zaključnih računov DO TPA za leto 1985 in 1986 in ugotovila v njih vrsto nepravilnosti in knjigovodskemu centru v Črnomlju, ki je opravljal finančno-računovodske posle za DO TPA, naložila, da odpravi ugotovljene napake v zaključnih računih (odločba SDK z dne 24.
12.	1987).
Prav tako je svoje delo opravila tudi komisija izvršnega sveta SO. V svojem po-ročiluzdne 18.1.1988 je ugotovila, daje akt o ustanovitvi izdal zbor delavcev DO Geoprojekt z dne 22.12.1984 in daje DO TPA poslovala le dve leti. Pri tem je že prvo leto (1985) poslovala z izgubo (728.062 din), prav tako tudi v letu 1987, ko so DO zapustili vsi delavci, vključno š poslovodnim organom. To dokazuje, da DO TPA nima več nobenih pogojev za normalno delo in obstoj.
Komisija je zato predlagala, da se izvede nad DO TPA Vinica redna likvidacija.
Komite za družbeni razvoj SO Črnomelj je o delu in zaključkih komisije informiral tudi temeljno sodišče v Novem mestu, enoto za registracijo OZD.
Na predlog sodišča je komite za družbeni razvoj z dvema dopisoma z dne 10. 3. 1988 in 6. 4. 1988 seznanil o stanju v DO TPA njenega ustanovitelja Geoprojekt Buzet in predlagal, da ustanovitelj priključi DO TPA v matično OZD Geoprojekt Buzet. JŠa oba dopisani niti odgovoril, temveč je poslal predlog, da se uvede postopek redne likvidacije.
Na osnovi navedenih dejstev povzemamo, da DO TPA v ustanavljanju brez zaposlenih kot poslovni subjekt praktično ne obstoja več. Ostalo je le še nekaj osnovnih sredstev. Zato je bilo potrebno odločiti, kot izhaja iz izreka te odločbe.
Odločbaje po 14. členu zakona o upravnih taksah (Ur. 1. SRS, št. 7/72, 23/77, 11/79, 23/82 in 18/85) takse prosta.
POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo je dovoljen upravni spor, ki se vloži v roku 30 dni pri vrhovnem sodišču v Ljubljani. Upravni spor se sproži s tožbo pri navedenem sodišču, lahko pa se da ustno na zapisnik tudi pri kateremkoli temeljnem sodišču oz. njegovi enoti. Tožba ne zadrži izvršitve odločbe.
Številka: 023-2/84 Datum: 21. 12. 1988
Predsednik skupščine občine Črnomelj: MLADEN RADOJČIC
Občina Metlika
269.
Na podlagi 9., 16., 18. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74 in 245. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. 12. 1988 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Metlika za leto 1988
1. člen
V odloku o proračunu občine Metlika za leto 1988 se 1. člen spremeni in se glasi: Občinski proračun za leto 1988 obsega:
— prihodke v znesku	2.130,000.000	din
— razporejene prihodke	2.130,000.000	din
2. člen
Spremenjena bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov je sestavni del tega odloka.
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 400-1/88 Datum: 21. 12. 1988
Predsednik skupščine občine Metlika: STANISLAV BAJUK, dipl. inž.
270.
Na podlagi 8., 16., 18. in 23. člena zakona o financiranju splošnih in družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74) in 245. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. 12. 1988 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Metlika 1. trimesečju
1989
1. člen
Proračunske potrebe občine Metlika se v 1. trimesečju 1989. leta do sprejetja proračuna za leto 1989 financirajo na podlagi proračuna za leto 1988.
2. člen
V obdobju začasnega financiranja se smejo odhodki uporabljati največ do višine 25% prihodkov, razporejenih po proračunu za leto 1988, povečani za % dovoljene rasti splošne porabe v letu 1989.
3. člen
Prihodki in odhodki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Metlika za leto 1989.
4. člen
Izvršni svet skupščine občine Metlika je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka prihodkov odloči o najetju posojila iz rezervnega sklada.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1989.
Številka: 400-1/88 Datum: 21. 12. 1988
Predsednik skupščine občine Metlika: STANISLAV BAJUK, dipl. inž.
271.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 36/88) in 245. člena statuta občine Metlika je skupščina občine Metlika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. 11. 1988 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Metlika
1. člen
V odloku o davkih občanov občine Metlika (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/85 in 20/85) se v 5. členu za drugim odstavkom doda nov 3. odstavek, ki se glasi:
»Od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč, ki niso obdelana v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, se stopnje davka iz kmetijstva, določene v prvem odstavku tega člena, povečajo in sicer:
v III. A skupini in v III. B skupini za 20 odstotnih točk in v IV. skupini za 10 odstotnih točk.«
Podatke o neobdelanosti zemljišč sporoči za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ.
Dosedanji 3. in 4. odstavek postaneta 4. in 5. odstavek.
2. člen
Za 12. členom se doda nov 12.a člen, ki se glasi:
»Zavezancem, ki vlagajo sredstva v sanacijo virov onesnaževanja okolja, se prizna davčna olajšava odmerjenega davka v višini, ki je odvisna od višine vloženih sredstev, za čas do treh let, in sicer:
/IŠINA VLOŽENIH SREDSTEV ZNIŽANJE ODMERJENEGA DAVKA nad 50% do 1 povprečnega OD v SRS	20%	za 1 leto,
nad 1 do 2 povprečna OD v SRS	25%	za	2	leti,
nad 2 povprečna čista osebna dohodka
v gospodarstvu SRS v preteklem letu	30%	za	3	leta.«
3. člen
V 24. členu se 2. odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Stopnja davka iz prejšnjega odstavka je za 5 odstotnih točk višja za zavezance, ki pridobivajo dohodek v obliki postranskega poklica in iz gostinskih storitev bifejskega značaja.«
4. člen
28. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, obdavčenim po dejanskem dohodku. ki s samostojnim opravljanjem dejavnosti pridobivajo dohodek v obliki stalnega poklica — pod pogojem, da v redu vodijo poslovne knjige — in ki vlagajo lastna sredstva za nabavo; rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev, pod pogojem, da ne gre za vlaganja, ki bi se morala kriti iz že priznane amortizacije in kupnine za prodana osnovna sredstva; za oblikovanje virov obratnih sredstev ter za združevanje v zadrugo, organizacijo kooperantov in druge oblike združevanja za skupno nabavo, racionalno uporabo delovnih in poslovnih sredstev, skupno graditev in uporabo gradbenih objektov, skupen nastop na trgu in za uresničevanje drugih skupnih interesov in potreb, se zniža davčna osnova do 25%.
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki s samostojnim opravljanjem dejavnosti pridobivajo dohodek v obliki stalnega poklica in vlagajo sredstva za namene iz prejšnjega odstavka tega člena, se zniža pavšalni letni znesek davka glede na višino vloženih sredstev, in sicer: VIŠINA VLOŽENIH SREDSTEV	%	ZNIŽANJA DAVKA
— 50% do 2 OD v SRS za preteklo leto	20%,
— 2 do 4 OD v SRS za preteklo leto	40%,
— nad 4 povprečne čiste osebne dohodke v
gospodarstvu SRS v preteklem letu	60%.«
5. člen
29. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki zaposlujejo delavce, se za leto, za katero se davek odmerja, za vsakega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10% povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Zavezancem, ki zaposlujejo invalidne osebe po predpisih o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, se za vsako takšno osebo odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 30% povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, in zavezancem, ki zaposlujejo invalide s 100% telesno okvaro in gluhoneme osebe s 70% telesno okvaro, pa se odmerjeni davek za vsakega takega delavca zniža za znesek, ki ustreza 50% povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem
letu. V primeru, ko delavec ni zaposlen celo leto, se olajšava prizna v sorazmerju trajanja zaposlitve.«
6. člen	v
34. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini 15% od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi, ter zavezancem, ki zaposlujejo pripravnike, v višini 15% od izplačanih osebnih dohodkov za čas trajanja pripravniške dobe.«
7. člen
Za 36. členom se dodata nova 36.a in 36.b člen, ki se glasita:
»36.a člen
Zavezancem, ki jim je priznana lastnost invalidne osebe po predpisih o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih oseb, se odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 30% povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu. Zavezancem — invalidom s 100% telesno okvaro, zavezancem — gluhonemim osebam s 70% telesno okvaro, če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih oseb, pa za znesek, ki ustreza 60% povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.«
»36.b člen
Zavezancem, ki vlagajo sredstva v sanacijo virov onesnaževanja okolja, se prizna davčna olajšava glede na višino vloženih sredstev, in sicer:
VIŠINA VLOŽENIH SREDSTEV	% ZNIŽANJA	DAVKA
— 50% do 1 povprečni OD v SRS	20%	za 1. leto,
— 1 do 2 povprečna OD v SRS	25%	za 2.-leto,
— nad 2 povprečna čista OD v gospodarstvu
SRS v preteklem letu	30%	za 3. leto.«
8. člen
V 37. členu se besedilo »in olajšava iz 29. člena« črta.
9. člen
Za 40. členom se doda nov 40.a člen, ki se glasi:
»40.a člen
Zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, se priznajo izdatki za reprezentanco v višini največ do 0,80% celotnega prihodka.«
10. člen
V 43. členu se za 1. točko doda nova 2. točka, ki se glasi:
»2. Od dohodkov, doseženih s sprejemanjem goštov na prenočevanje z zajtrkom v svojem gospodinjstvu ali v prostorih za počitek oziroma rekreacijo s posredovanjem agencij, registriranih za to dejavnost, in od dohodkov izdelovalcev suhe robe, ki opravljajo to dejavnost na podlagi priglasitve in dohodke dosegajo pri organizacijah združenega dela — 15%.«
Sedanja 2. in 3. točka postaneta 3. in 4. točka.
11. člen
V 47. členu se pika na koncu stavka nadomesti z vejico in doda besedilo:
»ter od dohodkov, kijih dosežejo invalidi s 100% telesno okvaro in osebe, ki so izgubile vid, če opravljajo intelektualne storitve prek organizacij združenega dela.«
12. člen
V 50. členu se 2. alinea prvega odstavka spremeni, da se glasi:
»Od dohodkov od patentov, modelov oziroma vzorcev, blagovnih oziroma storitvenih znamk in tehničnih izboljšav po stopnji 3%.«
13. člen
Za drugim odstavkom 56. člena se doda nov 3. odstavek, ki se glasi: »Zavezancem davka na dohodek od premoženja, ki oddajajo opremljene sobe in stanovanjske prostore mladim družinam, pod pogojem, da jih oddajajo prek ustreznih organizacij, se prizna olajšava v višini 100% od odmerjenega davka.«
14. člen
V 65. členu se v drugi točki za lestvico doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Za poslovne prostore, ki jih lastnik oziroma uživalec ne uporablja za opravljanje
gospodarske oziroma poklicne dejavnosti in jih tudi ne daje v najem za navedene namene, se stopnja davka iz prvega odstavka te točke poveča za 100%. V primeru; da lastnik poslovnega prostora ne more oddati v najem po družbeno priznani ceni, se davek po povečani stopnji ne odmeri.«
15. člen
V 66. členu se znesek »10.000 din« nadomesti z zneskom »50.000 din.«
16.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1989 dalje, razen določil 4., 5., 6. in 7. člena tega odloka, ki se uporabljajo pri zavezancih, obdavčenih po dejanskem dohodku pri odmeri za leto
1988.
Številka: 422-1/80 Datum: 21.-»s-1988
Predsednik skupščine občine Metlika: STANISLAV BAJUK, dipl. inž.
272.
Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) in
3.	člena odloka o družbeni kontroli cen v občini Metlika (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/85) je izvršni svet skupščine občine Metlika na seji dne 22. 12. 1988 sprejel
ODREDBO
o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen
1. točka
V odredbi o določitvi najvišjih cen (Skupščinski Dolenjski list, št. 16/88) se besedilo 2. točke te odredbe pod alinejo a. spremeni in se glasi:
a. stanarine za 66% s 1. 1. 1989.
Doda se nova alineja, ki se glasi:
b. osnovne komunalne storitve s 1. T. 1989, in sicer:
— voda za 42,5%,
— smetarina za 62%,
— kanalščina za 15%.
2. točka
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 38-1/88-2 Datum: 22. 12. 1988
Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Metlika: NIKOLA LADIKA, dipl. oec.
Občina Novo mesto
273.
Na podlagi 58. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84), 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79 in 14/82) in 3. in 5. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS št. 25/83,42/85 in 47/87) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 26. 12. 1988 in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1988 sprejela
ODLOK
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Novo mesto
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
V občini Novo mesto se za uporabo stavbnega zemljišča na območjih, kijih določa ta odlok, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju besedila: nadomestilo).
II. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO
2. člen
Nadomestilo se plačuje na območju mesta NoVo mesto in naselij mestnega značaja in območij, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev. Območja, kjer se plačuje nadomestilo:
I. območje
mesto Novo mesto: KS Bršljin, KS Kandija-Grm, KS Center, KS Ločna-Mačkovec, KS Majde Šilc, KS Mestne njive, KS Žabja vas, KS Drska, KS Šmihel;
II. območje
mesto Novo mesto: KS Gotna vas in KS Regrča vas,
naselja: Žužemberk, Dolenjske Toplice, Straža, Vavta vas, Šmarješke Toplice,
Šentjernej in Otočec (turistični kompleks);
III. območje
naselja: Dol. Kamence, Velika Bučna vas, Dvor, Prečna, Šmarjeta, Otočec, Mirna peč, Škocjan;
IV. območje
območje zazidalnih načrtov in ureditvenih načrtov: ZN Krka-Cegelnica, ZN BTC Čcšča vas, ZN Pionir Češča vas, območje industrijske cone Cikava, RTP Hudo.
3. člen
Območja, navedena v 2. členu tega odloka, razredi, meja območja, kjer se upošteva motnje pri uporabi stanovanja zaradi hrupa po 11. členu odloka, in meja
območja izjemno ugodnih lokacij po 12. členu odloka, so vrisani na grafičnih kartah in so na vpogled pri komiteju za urbanizem in varstvo okolja, geodetski upravi in upravi za družbene prihodke občine Novo mesto.
Opisa območij in razredov sta sestavni del tega odloka.
III.	MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
4. člen
Pri določitvi višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami individualne rabe z dejansko možnostjo priključitve na njih in skupne komunalne rabe;
2. lega in namembnost, smotrna raba stavbnega zemljišča ter motnje v uporabi stanovanjskih površin;
3. izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih.
5. člen
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi napravami in objekti individualne rabe, z dejansko možnostjo priključitve na te objekte in naprave, se ovrednoti z naslednjim številom točk:
1. vodovod	20	točk
2. električno omrežje	20	točk'
3. javna kanalizacija	30	točk!
4. telefonsko omrežje	40	točk'
5. toplovodno omrežje	50	točk
6.	člen
Naselja ali dele naselij oz. soseske se glede na opremljenost s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe razvrsti v pet razredov:
1. razred (maksimalna stopnja) zemljišče ima:
— asfaltirano cesto s hodnikom za pešce,
— javno razsvetljavo,
— kanalizacijo za meteorne vode,
— vodovodno hidrantno omrežje,
— javne parkirne prostore,
— javne površine;
2. razred (visoka stopnja) zemljišče ima:
— asfaltirano cesto,
— javno razsvetljavo,
— kanalizacijo za meteorne vode,
— vodovodno hidrantno omrežje,
— javne površine;
3. razred (srednja stopnja) zemljišče ima:
— asfaltirano cesto,
— kanalizacijo za meteorne vode,
— vodovodno hidrantno omrežje,
— javno razsvetljavo;
4. razred (zadovoljiva stopnja) zemljišče ima:
— asfaltirano cesto, kanalizacijo za meteorne vode, vodovodno hidrantno omrežje;
5. razred (minimalna stopnja) zemljišče ima:
— neasfaltirano cesto,
— vodovodno hidrantno omrežje.
Za posamezne razrede se določi naslednje število točk:
razredi:	1	2	3	4	5
točke:	100	80	60	40	20~
7.	člen
Vrste dejavnosti oziroma namen uporabe stavbnega zemljišča se razvrsti glede na lego stavbnega zemljišča v L, II., III. in IV. območje:
šifra EKD: vrste dejavnosti oziroma	lega	stavbnega zemljišča
_____________namen uporabe_______________________1. obm. II. obm. III. obm. IV. obm.
A.	Vrste dejavnosti
Za naslednje vrste dejavnosti se določi
naslednje število točk:	1.000	500	250	100
1.	0111 pridobivanje nekovinskih rudnin 0112 predelava nekovinskih rudnin
0118 proizvodnja bazičnih kemičnih izdelkov
0127 proizvodnja barvastih kovin 0110 predelava barvnih kovin
0119 predelava kemičnih izdelkov 0105 proizvodnja naftnih derivatov 0107 črna metalurgija
Za naslednje vrste dejavnosti se določi
naslednje število točk:	900	500	• 250	50
2. 0120 proizvodnja peska, kamna in
gramoza
• 0122 proizvodnja gradbenega materiala
0122 proizvodnja žaganega lesa in plošč 0300 gozdarstvo
0501 visoka gradnja
0502 nizka gradnja in hidrogradnja Za naslednje vrste dejavnosti se določi
naslednje število točk:	800	400	200	50
3. 0113 kovinsko-predelovalna dejavnost
0114 strojna industrija
0115 proizvodnja prometnih sredstev 0183 proizvodnja in predelava robaka 0134 grafična dejavnost
0131 proizvodnja pijač 0703 zunanja trgovina
0124 proizvodnja in predelava papirja
1103 storitve na področju prometa
1105 geološka raziskovalna dejavnost 1109 poslovne storitve Za naslednje vrste dejavnosti se določi
naslednje število točk:	700	350	150	50
4. 0101 elektrogospodarstvo
0123 proizvodnja končnih lesnih izdelkov
0117 proizvodnja električnih strojev in aparatov
0132 proizvodnja krmil
0503 instalacija in zaključna dela
0608 prekladalne storitve
0125 proizvodnja tekstilne preje in tkanin
0126 proizvodnja zagotovljenih tekstilnih izdelkov
0128 proizvodnja usnjene obutve in galanterije
1104 projektiranje in sorodne tehnične storitve
0139 proizvodnja raznovrstnih izdelkov
0605 cestni promet 0801 gostinstvo
1101 bančništvo
1102 premoženjsko in osebno zavarovanje
Za naslednje vrste dejavnosti se določi
naslednje število točk:	600	300	150	50
5. 0802 turistično posredovanje 0702 trgovina na debelo
0901 obrtne storitve in popravila
0202 kmetijske storitve
0130 proizvodnja živilskih proizvodov Za naslednje vrste dejavnosti se določi
naslednje število točk:	500	250	100	50
6. 0201 kmetijska proizvodnja
0203 ribištvo
0400 vodno gospodarstvo 0601 železniški promet
0606 mestni promet
0607 cevovodni transport 4106 raziskovalno razvojno delo
0609 PTT storitve 0701 trgovina na drobno 1003 komunalna dejavnost
Za naslednje vrste dejavnosti se določi
naslednje število točk:	400	200	100
7. 1001 urejanje naselij in prostora
0902 osebne storitve in storitve v gospodinjstvu
B.	Namen uporabe
stanovanjski in počitniški objekti	40	30	20
nezazidana stavbna zemljišča	50	40	20
8. člen
Nepokrita skladišča, parkirni prostori organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in oseb, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost, ter delavnice na prostem se štejejo po tem odloku za poslovne površine in se jih točkuje po vrsti dejavnosti, kot določa 7. člen tega odloka.
Za navedene površine se plačuje 30% od višine nadomestila, kot če bi bile te površine pozidane.
%
9. člen	r
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem aktu določeno za gradnjo, oziroma /a katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje.
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske in poslovne površine stavbe.
Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanji (kleti, pralnice, delavnice za prosti čas, kabineti) ter čista tlorisna površina garaž za osebne avtomobile.
Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom (sanitarije, umivalnice, skladišča, garderobe, pisarne, hodniki, ipd.). Nadomestilo se plačuje tudi od površin, ki so navedene v 8. členu tega odloka.
10.	člen
Smotrna uporaba stavbnega zemljišča se točkuje glede na vrsto stanovanjske zazidave, in sicer po naslednji tabeli:
vrsta zazidave	I. območje	II. območje	III. območje IV. območje
individualne hiše	50	30	20 —
vrste hiše	30	20	20 —
blokovna gradnja	20	15	15
v
11. člen
Za motnje pri uporabi stanovanja se zniža skupno število točk za 15%, in sicer:
1. za hrup ob magistralnih in regionalnih cestah,
2. za hrup ob večjih industrijskih obratih,
3. za hrup v območju iz 3. odstavka 12. člena tega odloka.
12. člen
Pri posameznih dejavnostih se pri določanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih, ki so posledica izjemno ugodne lokacije stavbnega zemljišča.
Meja območja izjemno ugodnih lokacij je vrisana na grafični karti in je sestavni del tega odloka.
Dodatne točke za vrednotenje nadomestila na izjemno ugodnih lokacijah iz prejšnjega odstavka tega člena se določijo za naslednje vrste dejavnosti:
šifra EKD: vrsta dejavnosti
število točk
Za navedene vrste dejavnosti se določi
naslednje število točk:	300
1.	0703	zunanja trgovina
0802	bančništvo
1109	poslovne storitve
1102 premoženjsko in osebno zavarovanje Za navedene dejavnosti se določi
naslednje število točk:	200
2.	0702	trgovina na debelo
0801	gostinske storitve
0802	turistično posredovanje
Za navedene vrste dejavnosti se določi
naslednje število točk:	200
3.	0701	trgovina na drobno
0901	obrtne storitve in popravila
0902	osebne storitve in storitve v gospodinjstvu
13.	člen
Mesečna višina nadomestila po merilih tega odloka se določi tako, da se skupno število točk iz 5., 6., 7. in 8. člena tega odloka sešteje in seštevek pomnoži s kvadraturo stanovanjske ali poslovne površine, določene v skladu z 9. členom tega odloka, in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.
Seštevku točk iz prejšnjega odstavka tega člena se prištejejo točke po 10. členu tega odloka (za smotrno uporabo stavbnega zemljišča glede na vrsto stanovanjske zazidave) ter po 12. členu tega odloka (glede na izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih, ki so posledica ugodne lokacije stavbnega zemljišča) ter zniža skupno število točk po 11. členu tega odloka.
IV.	ODMERA IN PLAČILO NADOMESTILA
14. člen
Nadomestilo posameznim zavezancem zasebnega in družbenega sektorja odmeri uprava za družbene prihodke občine Novo mesto.
• Zavezanci za plačilo nadomestila so: občani, temeljne in druge organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti kot neposredni uporabniki zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe.
Glede postopka za odmero in pobiranje ter vračanje nadomestila, prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, se uporabljajo za zavezance zasebnega sektorja določbe zakona o davkih občanov.
15. člen
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Novo mesto določi s sklepom skupščina občine Novo mesto vsako leto na predlog sklada stavbnih zemljišč.
Vrednost točke se izračuna na podlagi letnega programa nalog sklada, ki morabi-ti pripravljen na podlagi družbenega plana občine.
16. člen
Zavezanci so dolžni upravi za družbene prihodke na njen poziv posredovati vse potrebne pravilne podatke za izračun nadomestila na obrazcu, ki ga prejmejo od uprave za družbene prihodke.
Na zahtevo uprave za družbene prihodke ali sklada stavbnih zemljišč morajo dati na razpolago vse zahtevne podatke, ki so potrebni pri izračunu nadomestila, tudi vse organizacije združenega dela in druge smaoupravne organizacije in skupnosti.
Zavezanci morajo prijaviti upravi za družbene prihodke tudi vse spremembe, in sicer v tridesetih dneh po nastali spremembi v zvezi z uporabo stavbnega zemljišča.
Če nastane sprememba med letom, le-ta upošteva od prvega v naslednjem mesecu po preteku meseca, v katerem je sprememba nastala.
17. člen
Strokovna opravila za odmero nadomestila opravlja za upravo za družbene prihodke sklad stavbnih zemljišč občine Novo mesto.
Strokovna opravila so:
1. sodelovanje pri pripravi obrazca za odmero nadomestila za vse zavezance,
2. pregled izpolnjenega obrazca in točkovanje po kriterijih za odmero nadomestila,
3. pridobivanje podatkov za odmero nadomestila po uradni dolžnosti.
Če zavezanci ne posredujejo vseh potrebnih pravilnih podatkov za izračun nadomestila, odmeri uprava za družbene prihodke nadomestilo po lastni presoji, potem ko prejme strokovno mnenje sklada stavbnih zemljišč.
18. člen
Poleg primerov, navedenih v 59. členu zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84), lahko uprava za družbene prihodke tudi v drugih primerih (elementarne ali druge nezgode, bolezen v družini, invalidnost itd.) skladno z zakonom o davkih občanov zavezance oprosti plačevanja nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine.
O oprostitvi plačila nadomestila odloča, na podlagi zahtevka zavezanca, uprava za družbene prihodke.
V. KAZENSKE DOLOČBE
19. člen
Z denarno kaznijo do 1,500.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravno osebo,
če:
— upravi za družbene prihodke na njen poziv ne posreduje vseh potrebnih pravilnih podatkov za izračun nadomestila (1. in 2. odstavek 16. člena odloka),
— ne prijavi upravi za družbene prihodke sprememb, kot to določa 3. odstavek
16.	člena odloka.
Z denarno kaznijo do 250.000 din se kaznuje tudi odgovorno osebo pravne osebe in posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
VI. KONČNE DOLOČBE
20. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/79, 30/81 in 21/87).
21. člen
Ta odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati 1.1.1989. Številka: 420-02/87 Datum: 26. 12. 1988
Predsednik skupščne občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, 1. r.
274.
Na podlagi 15. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/88) ter 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 26.12.1988 in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1988 sprejela
SKLEP
o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Novo mesto za leto 1989
1. člen
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Novo mesto za leto 1989 je:
za stanovanja, stanovanjske in počitniške hiše ter objekte družbenih dejavnosti	*	0,15	din
— za vse ostale objekte	0,30	din
2. člen
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati 1. januarja 1989.
Številka: 420-02/87 Datum: 26. 12. 1988
Predsednik skupščne občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, I. r.
275.
Na podlagi 1. odstavka 11. člena zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 23/76 in 24/88) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 26.12.1988 in zbora krajevnih skupnosti dne 26.12. 1988 sprejela
ODLOK
o lestvicah katastrskega dohodka za območje občine Novo mesto
1. člen
Ta odlok določa lestvice katastrskega dohodka za območje občine Novo mesto.
Lestvice katastrskega dohodka predstavljajo poprečno denarno vrednost pridelkov, doseženih na 1 ha zemljiške površine pri poprečnem, krajevno običajnem načinu rabe zemljišč in ob poprečni letini (pridelkih), zmanjšan za poprečne materialne stroške te proizvodnje in amortizacijo.
2. člen
Lestvica katastrskega dohodka za katastrski okraj Novo mesto, ki zajema katastrske občine: Bela cerkev, Bršljin, Črešnjice, Daljni vrh, Družinska vas, Globodol, Golobinjek, Gor. Orehovica, Gor. Straža, Gor. Polje, Gotna vas, Hmeljčič, Herinja vas, Jurka var, Kandija, Mirna peč, Novo mesto, Polhovica, Podturn, Potov vrh, Prečna, Ragovo, Smolenja vas, Šmihel, Šentpeter, Tomažja vas. Toplice, Vel. Podl-juben, Zagorica, Žaloviče in Zdinja vas, je naslednja:
katastrska	 RAZREDI
kultura	1	2	3 4	5	6	7
			dinarjev na 1 ha			
njive	562.300	483.400	394.000 306.000 223.100 150.700				
vrtovi	1,183.800	704.700	427.900 —	—			—
eks. sad.	328.000	270.600	214.000 160.400	80.400				
vinogradi	662.400	529.200	397.800 248.000	132.900	85.800		
hmeljišča	988.900	—	— —	—	—	—
travniki	305.900	272.200	226.300 180.400	113.200	73.100	40.100
pašniki	72.300	63.700	52.500 30.700	15.300	_		
gozdovi	72.800	49.000	32.000 19.000	10.000	—	—
Lestvica katastrskega dohodka za katastrski okraj Suha krajina — Gorjanci, ki zajema katastrske občine: Ajdovec, Brezova reber. Brusnice, Cerovec, Dobindol, Dvor, Gaberje, Gor. Križ, Hinje, Hrušica, Lakovnice, Poljane, Podstenice, Reber, Sela pri Hinjah, Stavča vas, Stare žage. Stranska vas, Stopiče, Šmihel pri Žužemberku, Težka voda. Vel. Lipje, Vinja vas, Zajčji vrh, Žužemberk, Žvirče, je naslednja:
katastrska	___________________________RAZREDI___________________________
kultura	1	2	3	4	5	6
dinarjev na 1 ha
njive	441.800	367.100	292.200	217.500	142.700	68.000
vrtovi	870.600	643.900	611.900	478.900	—	—'
eksten. sad.	289.200	264.800	215.500	131.900	65.100		
vinogradi	558.000	488.800	342.200	250.100	134.000	—
travniki	270.100	226.300	160.200	117.600	69.100	38.100
pašniki	62.400	47.700	33.900	18.300	10.400	—
gozdovi	56.200	33.300	23.200	12.500	5.700	—
Lestvica katastrskega dohodka za katastrski okraj Krško, ki zajema katastrske občine: Dobrava, Dole, Gorenja vas, Gradišče, Mršeča vas, Ostrog, Stara vas, Šentjernej, Vrhpolje, Zagrad in Zbure, je naslednja:
katastrska_____________________________________________RAZREDI
kultura	1	2	3 4	5	6	7	8
			dinarjev na 1 ha				
njive	578.800	482.300	399.000 298.500	203.300	114.200	70.100	32.100
vrtovi	1,255.6001,141.500		959.200 581.300	—	—				
pl. sad.	1,376.4001,238.800		940.900 698.500	493.000						
ekstcnz.							
sad.	356.400	304.500	233.600 176.000	123.100	—				
vinogr.	833.500	681.200	512.000 553.800	288.300	220.600	161.600	102.200
hmelj.	1,381.5001,146.600		— —	—	—	2_		
trav.	300.000	245.400	204.500 167.700	129.000	93.500	54.600		
pašniki	67.600	51.500	39.100 27.500	20.400	12.000	6.700		
gozd.							
plantaže	201.000	145.200	— —	—	—				
gozdovi	41.700	34.100	28.700 23.200	16.600	11.500	5.800	—
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o lestvicah katastrskega dohodka za območje občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 6/78).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januaija 1989.
Številka: 422-05/73 Datum: 26. 12. \988
Predsednik skupščne občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, 1. r.
276.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79, 14/82) je skupščina občine Novo mesto na sejah zbora združenega dela dne 26.12. 1988 in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1988 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Novo mesto
1. člen
V odloku o davkih občanov občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 8/85, 20/85, 26/86 in 22/87) se za drugim odstavkom 5. člena doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč, ki niso obdelana v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, se stopnje davka iz kmetijstva, določene v prvem odstavku tega člena, povečajo, in sicer: v II. skupini za 30 odstotnih točk, v III. skupini za 20 odstotnih točk in IV. skupini za 10 odstotnih točk.«
Sedanji 3. in 4. odstavek postaneta 4. in 5. odstavek.
2. člen
Za devetim členom se doda nov 9.a člen, ki se glasi:
»Zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, ki vlagajo lastna sredstva za družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva, pod pogojem, da pri osnovnih sredstvih ne gre za vlaganja, ki bi se morala kriti iz že priznane amortizacije in kupnine za prodana osnovna sredstva, za oblikovanje virov obratnih sredstev ali za združevanje v organizacijo združenih kmetov, oziroma organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnost kmetov, se dodatno zniža davčna osnova do 25%.«
3. člen
Za 12. členom se doda nov 12.a člen, ki se glasi:
»Zavezancem, ki vlagajo sredstva v sanacijo virov onesnaževanja okolja, se prizna davčna olajšava od odmerjenega davka, kije odvisna od višine vloženih sredstev, za čas od treh let, in sicer:
višina vloženih sredstev
znižanje odmerjenega davka
nad 50% do 100%	popreč.	enoletnega čistega	OD
zaposlenih delavcev v gospodarstvu
v SRS v preteklem letu	20%	za 1 leto
nad 100% do 200%	popreč.	enoletnega čistega	OD
•zaposlenih delavcev v gospodarstvu
v SRS v preteklem letu	25% za 2 leti
nad 200%	popreč.	enoletnega čistega	OD
zfiposlenih delavcev v gospodarstvu
v SRS v preteklem letu	30%	za 3 leta
4. člen
Za 18. členom se doda nov 18.a člen, ki se glasi:
»Zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, se priznajo izdatki za reprezentanco do 0,8% od celotnega prihodka.«
5. člen
V 26. členu se 2. odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Stopnja davka iz 1. odstavka tega člena je za 5 odstotnih točk višja za zavezance, ki v okviru gostinske dejavnosti dosegajo dohodke s storitvami bifejev, in za zavezance, ki pridobivajo dohodek v obliki postranskega poklica.«
6. člen
V_29. členu se 3. odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Šteje se, da je zavezanec pričel (začetnik) z gospodarsko dejavnostjo, če ni prej opravljal gospodarske dejavnosti v novomeški ali kateri drugi občini. Davčne olajšave iz I. odstavka tega člena tudi ni mogoče priznati zavezancu, če kdo od članov gospodinjske skupnosti že opravlja enako ali podobno gospodarsko dejavnost v skupni ali samostojni obratovalnici, ali če ni že kdo drug prej opravljal gospodarske dejavnosti z enakim predmetom poslovanja v istem poslovnem prostoru.«
V 5. odstavku istega člena se besedilo »dveh let« nadomesti z besedilom »treh let«.
7. člen
Besedilo 30. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, obdavčenim po dejanskem dohodku, ki s samostojnim opravljanjem dejavnosti pridobivajo dohodek v obliki stalnega poklica, pod pogojem, da v redu vodijo poslovne knjige in ki vlagajo lastna
sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev, pod pogojem, da ne gre za vlaganja, ki bi se morala kriti iz že priznane amortizacije in kupnine za prodana osnovna sredstva; za oblikovanje virov obratnih sredstžv ter za združevanje v zadrugo, organizacijo kooperantov in druge oblike združevanja; za skupno nabavo, racionalno uporabo delovnih in poslovnih sredstev, skupno graditev in uporabo gradbenih objektov, skupen nastop na trgu in uresničevanje drugih skupnih interesov in potreb, se dodatno zniža davčna osnova do 25%«.
Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki s samostojnim opravljanjem dejavnosti pridobivajo dohodek v obliki stalnega poklica in vlagajo sredstva za namene iz 1. odstavka tega člena, se zniža pavšalni letni znesek davka glede na višino vloženih sredstev, in sicer:
višina vloženih sredstev
znižanje odmerjenega davka
nad 50% do 200% popreč. enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SRS v preteklem letu	20%
nad 200% do 400% popreč. enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SRS v preteklem letu	40%
nad 400%	popreč. enoletnega čistega osebnega
dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SRS v preteklem letu	60%
8.	člen
Besedilo 31. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem, ki zaposlujejo delavce, se za leto, za katero se davek odmerja, za vsakega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10%.poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, zavezancem, ki zaposlujejo invalidne osebe po predpisih o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, se za vsako takšno osebo odmerjeni davek zniža za znesek, ki, ustreza 30%. poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, in zavezancem, ki zaposlujejo invalide s 100% telesno okvaro in gluhoneme osebe s 70% telesno okvaro pa se odmerjeni davek za vsakega delavca — invalida zniža za znesek. ki ustreza 50% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. V primeru, ko delavec ni zaposlen celo leto, se olajšava prizna v sorazmerju trajanja zaposlitve.«
Besedilo 35. člena se črta.
9.	člen
10.	člen
Besedilo 36. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem iz gospodarskih dejavnosti, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini 15% od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi, zavezancem, ki zaposlujejo pripravnike, pa v višini 15% od izplačanih osebnih dohodkov za čas trajanja pripravniške dobe.«
11.	člen
Za 38. členom se dodata nov 38.a člen in 38.b člen, ki se glasita:
»38.a člen
Zavezancem, ki jim je priznana lastnost invalidne osebe po predpisih o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih oseb, se odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 30% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, zavezancem invalidom s 100%, telesno okvaro in zavezancem gluhonemim osebam s 70% telesno okvaro, če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih oseb, pa za znesek, ki ustreza 60% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.
38.b člen
Zavezancem, ki vlagajo sredstva v sanacijo virov onesnaževanja okolja, se prizna davčna olajšava glede na višino vloženih sredstev za čas do treh let, in sicer:
višina vloženih sredstev
znižanje odmerjenega davka
nad 50%	do	100%	popreč. enoletnega	čistega	OD
zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem	letu	20% za 1 leto
nad 100%,	do	200%	popreč. enoletnega	čistega	OD
*	zaposlenih	delavcev	v gospodarstvu
v SR Sloveniji v preteklem	letu	25% za 2 leti
nad 200%	popreč.	enoletnega	čistega	OD
zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem	letu	30% za 3 leta
12.	člen
V 39. členu se besedilo »in olajšava iz 31. člena« črta.
13. člen
Za 42. členom se doda nov 42.a člen, ki se glasi:
»Zavezancem, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku, se priznajo izdatki za reprezentanco v višini do 0,8% celotnega prihodka.«
14. člen
Besedilo 43. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Od dohodkov, doseženih z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo in od dohodkov, doseženih z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene, se davek ne plača, če letni celotni prihodek ne presega 20% poprečnega letnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SRS v preteklem letu.«
15. člen
Besedilo 44. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem se ne odmeri davek iz gospodarskih dejavnosti po letu, ko dopolnijo 65 let (moški) oziroma 60 let (ženske), če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih in če celotni prihodek ne presega 10% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.«
16. člen
V 45. členu se za 1. točko 1. odstavkg doda nova 2. točka, ki se glasi:
»Od dohodkov, doseženih s sprejemanjem gostov na prenočevanje z zajtrkom v svojem gospodinjstvu ali v prostorih za počitek oziroma rekreacijo s posredovanjem agencij, registriranih za to dejavnost, in dohodkov izdelovalcev suhe robe, ki opravljajo to dejavnost na podlagi priglasitve in dohodke dosegajo pri organizacijah združenega dela, 15%.«
Sedanja 2. in 3. točka postaneta 3. in 4. točka.
17. člen
V 49. členu se na koncu stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo:
»ter od dohodkov, kijih dosežejo invalidi s 100% telesno okvaro ter osebe, ki so
izgubile vid, če opravljajo intelektualne storitve prek organizacij združenega dela.«
18. člen
V drugi alineji prvega odstavka 52. člena se za besedo »patentov« postavi vejica, besedilo »in .tehničnih izboljšav« pa se nadomesti z besedilom »modelov oziroma vzorcev, blagovnih oziroma storitvenih znamk in tehničnih izboljšav.«
19. člen
V 59. členu se doda nov 3. odstavek, ki se glasi:
»Zavezancem, ki opremljene sobe in stanovanjske prostore oddajajo mladim družinam pod pogojem, da jih oddajajo prek ustreznih organizacij (mladinske organizacije, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami), se prizna davčna olajšava v višini 100% od odmerjenega davka.«
Za mlade družine štejeta zakonca, od katerih noben ni star več kot 30 let, družina vsaj z enim otrokom, kjer noben od staršev ni star več kot 30 let, in samohranilka oziroma samohranilec, od katerih noben ni star več kot 30 let.
Sedanji 3. odstavek postane 4. odstavek.
20. člen
V 2. točki 1. odstavka 68. člena se doda 2. odstavek, ki se glasi:
»Za poslovne prostore, kijih lastnik oziroma uživalec ne uporablja za opravljanje gospodarske oziroma poklicne dejavnosti in jih tudi ne daje v najem za navedene namene, se stopnja davka iz 1. odstavka te točke poveča za 100% .«
21. člen
V 70. členu se znesek »10.000 din« nadomesti z zneskom »50.000 din«.
22. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1.1.1989 dalje, razen določil 2., 7., 8., 9., 10. in 11. člena tega odloka, ki se pri zavezancih, obdavčenih po dejanskem dohodku, uporabljajo pri odmeri davka za leto 1988.
Številka: 422-010/80 Datum: 26. 12. 1988
Predsednik skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, 1. r.
1. člen
V odloku o davku na promet nepremičnin (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/85 in 22/87) se 3. člen spremeni tako, da se glasi:
»Poleg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin se davek na promet nepremičnin ne plačuje: če gre za prvo prodajo poslovnega prostora, zgrajenega s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev občanu, ki bo v njem z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljal gospodarsko ali poklicno dejavnost kot glavni poklic, in sicer trgovino na drobno, ki je opredeljena v programu razvoja trgovine, ali storitveno dejavnost, ki je opredeljena v programu razvoja drobnega gospodarstva v občini Novo mesto. Zavezancu se davek odmeri naknadno:
— če v kupljenem poslovnem prostoru v roku dveh let po uveljavitvi oprostitve ne prične opravljati gospodarske ali poklicne dejavnosti,
— če v kupljenem poslovnem prostoru preneha opravljati dejavnost ali če odtuji poslovni prostor pred pretekom petih let od pričetka opravljanja dejavnosti.«
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1989 ijalje.
Številka: 421-03/82 Datum: 26. 12. 1988
Predsednik skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, 1. r.
278.
Na podlagi 9 ,16., 18. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združnega dela dne 26.12.1988 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1988 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Novo mesto za leto 1988
1. člen
V odloku o proračunu občine Novo mesto za leto 1988 (Skupščinski Dolenjski list, št. 4/88) se 2. člen spremeni tako, da se glasi:
»Občinski proračun za leto 1988 obsega:
—	skupne prihodke v znesku	6.948,346.000	din
—	razporejene prihodke	6.828,346.000	din
—	tekočo proračunsko rezervo	120,000.000	din«
2. člen
Po 1. členu tega odloka je sprememba prihodkov in sprememba razporejenih prihodkoV proračuna občine Novo mesto za leto 1988 sestavni del tega odloka.
3. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 400-01/88 Datum: 26. 12. 1988
Predsednik skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, 1. r.
277.
Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št 35/85) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 26. 12. 1988 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1988 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin
BILANCA PRIHODKOV IN SPLOŠNEGA RAZPOREDA PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE NOVO MESTO ZA LETO 1988				(v 000 din)
vrsta PRIHODKI prihodkov	ZNESEK	glavni namen	splošni razpored prihodkov	ZNESEK
1 davek iz osebnega dohodka	4.395.850	1	sredstva za delo upravnih org.	3.881.218
2 davki od prometa proizvodov in		2	sredstva za poseb. in druge	
storitev, nepremičnin in pravic	1.198.966		namene za delo upravnih	
			organov	807.121
davek na prihodek od premoženja				
in premož. pravic ter drugih				
davkov	331.600	3	sredstva za ljudsko obrambo	117.216
3 prihodki od taks	301.784	4	sredstva za intervencije v	
			kmetijstvu	48.243
5 prihodki po poseb. predpisih	93.368	5	sredstva prenesena drugim	
			uporabnikom proračuna	746.850
6 prihodki od organov in organiz.				
DPS in drugi prihodki	436.685	6	sredstva za družbene dejavnosti	339.959
prenos presežka prihodkov prorač.		7	sredstva za druge splošne druž.	
iz preteklega leta	77.343		potrebe	769.288
koriščenje sredstev rezerv, sklada	50.000	8	izločanje sredstev rezerv ,	66.815
sred. iz pres. leta 1987, namensko		9	drugi odhodki	171.636
za potrebe informac. sistema SNZ				
in prostor, dokumentacije	62.750			
SKUPAJ PRIHODKI	6.948.346		SKUPAJ RAZPOREJ. PRIHODKI	6.948.346
279.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, štev. 39/74, 4/78) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 26.12.1988 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. 1988 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Novo mesto v 1. trimesečju 1989
.	1. člen
Do sprejetja odloka o proračunu občine Novo mesto za leto 1989, najdalj pa do konca marca 1989, se izvaja začasno financiranje splošnih družbehih potreb v občini Novo mesto na podlagi proračuna za leto 1988.
2. člen
V obdobju začasnega financiranja se porabnikom proračuna zagotavljajo sredstva do višine sredstev, ki so se jim zagotavljala v zadnjem trimesečju leta 1988.
3. člen
Začasno financiranje se izvaja na podlagi splošnih določb odloka o proračunu občine Novo mesto za leto 1988.
4. člen
Prihodki in odhodki, realizirani in razporejeni po odloku o začasnem financiram ju, so sestavni del proračuna občine za leto 1989.
5. člen
Skupščina občine Novo mesto s tem odlokom pooblašča izvršni svet skupščine ibčine Novo mesto:
da v primeru neenakomernega dotoka proračunskih sredstev odloča o najetju kredita iz rezervnega sklada v ustrezni višini,
da razporeja sredstva tekoče proračunske rezerve za nepredvidene izdatke do višine ene četrtine porabljenih sredstev v letu 1988, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada občine Novo mesto do višine 6,000.000 v vsakem posameznem primeru, vendar le za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74, 4/78).
6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 400-01/88 Datum: 26. 12. 1988
Predsedriik skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, 1. r.
280.
Skupščina občine Novo mesto je na podlagi 25. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84,37/85 in 29/86) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12. J 988 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Novo mesto
1. člen
8.	člen odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 15/87 — v nadaljnjem besedilu: odlok) se spremeni tako, da se glasi:
»Prostorski ureditveni pogoji za območja iz 1. člena odloka prenehajo veljati, ko bodo za posamezna območja sprejeti posebni prostorski ureditveni pogoji, najdlje pa veljajo do 31. 12. 1989.«
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 350-021/86 Datum: 26. 12. 1988
Predsednik
skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, 1. r.
281.	‘
Na podlagi 159., 160., 162. in 163. člena ter v skladu s 50. členom zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1 /80 in 33/80) ter 205., 222., 240. in 241. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. 12. 1988 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi odloka o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990
1. člen
V odloku o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986— 1990 (SDL, št. 7/87) se v 1. členu dopolnita
2.	in 3. alinea, tako da se glasita:
do 28. decembra 1988 osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000,
— do 30. marca 1989 predlog sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000, do 30. junija 1989 osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 — čistoris, do 30. septembra 1989 predlog sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 — čistoris.
2. člen
V 2. členu se dopolnijo L, 2. in 3. alinea, tako da se glasijo:
do 28. decembra 1988 predlog dopolnitev smernic za spremembe in dopolnitve
dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000
ter družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990,
do 28. decembra 1988 osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana
občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990,
do 30. marca 1989 predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine
Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990.
3. člen
3.	člen se dopolni tako, da glasi:
Izvršni svet skupščine občine Novo mesto bo do 31. januarja 1989 določil pro-
gram dela za nadaljevanje priprav sprememb in dopolnitev dolgoročnega in družbenega plana občine Novo mesto.
4.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave.
Številka: 30-01/84 Datum: 26. 12. 1988
Predsednik skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, 1. r.
' 282.
Na podlagi 46. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 25. ain 39. člena navodila o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občine (Uradni list SRS, št. 20/85) in 222. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na sejah vseh zborov dne 26. 12. 1988 sprejela
SKLEP
o javni razgrnitvi grafičnih prikazov prostorskih sestavin osnutka sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986 — 1990
I.
Javno se razgrnejo grafični prikazi prostorskih sestavin osnutka sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990.
II.
Grafični prikazi prostorskih sestavin osnutka planskih aktov iz I. točke tega sklepa bodo javno razgrnjeni v prostorih skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2,1. nadstropje, in sicer vsak delovni dan, razen sobote, od 7. do 18. ure.
Javna razgrnitev traja 30 dni od objave sklepa v Skupščinskem Dolenjskem listu.
III.
Javne obravnave prostorskih sestavin osnutka planskih aktov iz I. točke tega sklepa bodo v krajevnih skupnostih Škocjan, Bela cerkev, Otočec, Bršljin, Bučna vas, Mirna peč. Prečna, Straža, Dol. Toplice, Mali Slatnik in skupnosti krajevnih skupnosti Novo mesto, v času javne razgrnitve.
IV.
Razpored javnih obravnav bo objavljen v Dolenjskem listu.
V.	l
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, delovni ljudje in občani lahko v času javne razgrnitve podajo pisne pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve, ali na samih javnih obravnavah, ali pa jih pošljejo Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2, Novo mesto.
VI.
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in velja od dneva objave. Številka: 30-01/86 Datum: 26. 12. 1988
Predsednik skupščine občine Novo mesto: FRANCI ŠALI, 1. r.
Občina Ribnica
283.
Na podlagi 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Ur. list SRS, št. 9/85) in 2. člena odloka o organih za cene.(Skupščinski Dolenjski list, št. 10/85) je izvršni svet skupščine občine Ribnica dne 22. 12. 1988 sprejel
SKLEP
o spremembi in dopolnitvi sklepa o določitvi najvišjih cen
1. člen
V 2. členu sklepa o določitvi najvišjih cen (Skupščinski Dolenjski list, št. 17/88) se doda nova podtočka:
— stanarine za 66,6%.
2. člen
Ta sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in veljaš 1. januarjem 1989. Številka: 38-6-88-05 Datum: 22. 12. 1988
Predsednik IS: PETER LEVSTEK, dipl. inž. agr.
284.
Skupščina občine Ribnica je na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84 in 37/85) in 166. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 11 /78 in 2/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. 12. 1988 sprejela
ODLOK
o lokacijskem načrtu za gradnjo razdelilne transformatorske postaje 100/20 kV Ribnica in sistema daljnovodov za vključitev RTP Ribnica v 110 kV in 20
kV omrežje
1. člen
Sprejme se lokacijski načrt za gradnjo razdelilne transformatorske postaje 110/20 kV Ribnica in sistema daljnovodov za vključitev RTP v 110 kV in 20 kV omrežje, ki gaje izdelal Urbanistični zavod — projektivni atelje Ljubljana, pod štev. 3390.
2. člen
Območja, ki jih lokacijski načrt obravnava, obsegajo naslednje parcele:
1. Območje RTP 110/20 kV Ribnica, velikost 5.104 m2; k. o. Ribnica — parcelne številke:
1172/1, 1172/2, 1172/3, 1172/4, 1434/7.
2.- Daljnovodni steber za vključitev RTP v 110 kV daljnovod Grosuplje — Kočevje je predviden na parcelah:
k. o. Ribnica — parcelne številke: meja parcel 1172/2 in 1172/3.
3. Površine, predvidene za servisne dejavnosti — Elektra Kočevje: k. o. Ribnica — parcelne številke:
1149, 1150.
4. Vključitev RTP 110/20 kV Ribnica v 20 kV omrežje:
a. kablovodi:
1. izvod za Dane
kablovod 3x XHP 48 — A 1 x 150 mm2/; od RTP do najbližjega razbremenilnega dvojnega stebra, dolžine 170 m; v nadaljevanju podvojitev daljnovoda v razdalji 350 m;
2. izvod za Zadolje
kablovod 3x (XHP 48 — A — 1 x 150 mm2); od RTP do končnega stebra, dolžine 170 m;
I
3. izvod Dolenja vas
kablovod 3x (XHP 48 — A — 1x150 mm2); od RTP do razbremenilnega stebra, dolžine 120 m, in en razbremenilni drog v betonskih kleščah;
4. izvod za Sodražico
kablovod 3x (XHP 48 — A — 1 x 150 mm2) do razbremenilnega železnega jambora, dolžine 130 m;
5. izvod vodovod Blate
kablovod 3x (XHP 48 — A — 1 x 150 mm2) do železnega jambora, dolžine 130 m;
6. izvod Sodražica
priključek kabel3x (XHP 48 — A — 1 x 150 mm2) od RTP do lesenega razbremenilnega stebra, dolžine 80 m, bodo potekali prek parcel: k. o. Ribnica — parcelne številke:
1174,1173/1,1306/2,1304/1,1198,1200,1201,1202,1203/2,1203/1,1204 1205, 1206, 1207, 1209, 1210, 1211/1, 1211/2;
b. kablovoda:
7. izvod kabelska zanka V. P. Ribnica
kablovod 3x (XHP 48 — A — 1 x 150 mm2) od PRT do TP V. P. Ribnica in od tu do TP Vrtnarska, skupne dolžine 1260 m;
8. kabelska zanka INLES.
kablovod 3x (XHP 48 — A — 1 x 150 mm2) od RTP do obstoječega kablovoda v
bližini RTP, dolžine 150,
bosta potekala prek parcel;
k. o. Ribnica — parcelne številke:
1149, 1434/33, 1434/3, 1257/2, 1257/3, 1434/29, 1434/14, 1268, 1269/1, 1272/2,935/1,929/1,9292/2, 119/5, 119/6, 119/7, 119/29, 119/51, 119/46;
c. kablovod:
9. izvod kabelska zanka ITPP
kablovod 3x (XHP 48 — A — 1 x 150 mm2) od RTP do ITPP in od opekarne do TP Gorenja vas, dolžine 1580 m bo potekal prek parcel: k. o. Ribnica — parcelne številke:
1149, 1150, 1151/2, 1151/1, 1152, 1153, 1154, 1155, 1156, 1157, 1158, 1159 1135, 1161, 1162, 1126, 1122, 1120/2, 1118/2, 1114, 1110, 1108, 1434/19 1107/140, 1107/139, 1107/136, 1107/135, 1107/129, 1107/128, 1107/127 1107/125, 1107/124, 1107/123, 1107/122, 1107/126, 1064/7, 1073/1 1071/2. 2016, 2017;
k. o. Gorenja vas — parcelne številke:
111/1, HO, 107, 79, 65/1;
k. o. Ribnica — parcelne številke:
1844,1848, 1853,1854,1850,1860,1863,1867,1872,1874,1878,1876,1877;
d. kablovoda:
10. izvod za Žlebič
kablovod 3x (XHP 48 — A — 1x150 mm2) od RTP do dvojnega razbremenilnega stebra pri RTP;
11. izvod za Seljan
kablovod 3x (XHP 48 — A_— 1x150 mm2) od RTP do dvojnega razbremenilnega stebra pri RTP; skupaj za Žlebič in Seljan se naredi dvojni Al — Fe 2x (3 x 70 mm2), dolžine 1600 m,
bosta potekala od RTP do dvojnega razbremenilnega stebra prek parcel: k. o. Ribnica — parcelne številke:
1149, 1150;
od razbremenilnega stebra bo potekal dvojni daljnovod po trasi kablovoda št. 9, RTP — ITPP, od razcepa dalje pa prek parcel: k. o. Ribnica — parcelne številke:
1107/108, 1107/109, 1107/110, 1107/112, 1107/54, 1107/53, 1107/52 1107/25, 1107/18, 1096, 1093, 1083;
k. o. Gorenja vas — parcelne številke:
170, 171, 172;
e. kablovod:
12. kablovod TP Zdravstveni dom — Lepovče
kablovod 3x (XHP 48 — A — 1x150 mm2) od KTP Zdravstveni dom do KTP 'Gor. Lepovče. oz. z odcepom na JTP Gor. Lepovče, skupne dolžine 960 m, bo potekal prek parcel: k. o. Gorenja vas — parcelne številke:
2452/1, 2451, 2389, 2388, 2388, 2392, 2393, 2395, 2396, 2397, 2402, 2403, 2381/1, 2485, 2490, 2381/2, 2384/1, 2390/1, 2481/3, 2365/4, 2367, 2413/2, 2414/2,2362/2,2417/2,2349,2343/1,440/1,2479/19,452/1,457/2,462/2, 462/20, 454/5.
3. člen
Z izvedbo lokacijskega načrta se bo delno spremenila dosedanja osnovna raba v tem prostoru. Izvršen bo poseg v kmetijsko zemljišče v velikosti 5.104 m2 — RTP Ribnica ter 3.216 m2 — površine za servisne dejavnosti.
S trasami prostozračnih daljnovodov in kablovodov 20 kV omrežja, ki potekajo prek kmetijskih zemljišč, ne spreminjamo osnovne rabe v prostoru, razen na površinah, ki so predvidene za stojna mesta podpornih stebrov daljnovodov.
4. člen
Lokacijski načrt obravnava naslednje rabe v območju bodoče razdelilne trafo postaje 110/20 kV Ribnica:
1. površine za pozidavo,
2. nepozidane površine,
3. površine za promet.
4. površine za naprave transformacije,
5. površine za manipulacijo,
6. površine, namenjene infrastrukturi.
5. člen
Gradnja RTP 110/20 kV Ribnica bo potekala v dveh fazah.
V prvi fazi bo realizirana naslednja vsebina:
1. Stikališče 110 kV:
— dve daljnovodni polji in prečna povezava z dvojnimi ločilkami,
— transformatorsko 110 kV polje, transformator 110/20 kV,
gradbeni del — temelji za drugi transformator in drugo transformatorsko polje,
— predvoden prostor za tretji transformator, oljna jama,
kompertzacijska naprava 20 kV,
— temelji za drugo kompenzacijsko napravo.
2. Stavbe:
komandna zgradba in stikališče 20 kV.
3. Ostale površine:
zelene površine,
— platoji za manipulacijo,
— parkirni prostor,
— cestna mreža.
4. Ostalo:
— zaščitna ograja, protipožarna zaščita,
— zaščita pred atmos(erskimi prenapetostmi,
— električni priključek za lastno rabo,
— razsvetljava,
— vodovod, hidrantna mreža, kanalizacija,
greznica, lovilci olj,
— ponikovalnice,
— nadomestne poti okoli RTP.
V drugi fazi je predvidena še naslednja vsebina:
I. Stikališče 110 kV:
— eno daljnovodno polje,
— transformatorsko polje 110 kV,
— drugi transformator 110/20 kV,
— druga kompenzacijska naprava,
— eventuelna postavitev tretjega transformatorja.
Gradnja sistema daljnovodov za vključitev RTP v 20 kV omrežje bo potekala v eni fazi.
6. člen
Pogoji za urbanistično ter arhitektonsko oblikovanje z gabariti objektov in naprav:
1. Zaščitna ograja okoli RTP: skupna dolžina 246,50 m.
2. Stikališče 110 kV: 51,5 x 30,0 m ± 10%.
3. Komandna zgradba z 20 kV stikališčem: velikost: 34,0 x 8,6 m ± 10%, vertikalni gabarit: P + N,
streha: dvokapnica.
4. Manipulacijske površine:
a. manipulacijska površina ob komandni zgradbi 34,0 x 7,5 m i 10%,
b.	plato pred transformatoiji: 7,0 x 30,0 m	±	10%,
c.	plato pred nadrito oljno jamo: 8,0 x 6,0	m	±	10%.
5. Oddaljenost med objekti:
— najmanjša oddaljenost med komandno zgradbo in transformatorji mora biti 10,0 m.
6. Ceste v območju RTP:
— dovozne: širina 7,5 oz. 7,0 m,
— servisne: širina 3,5 oz. 3,0 m.
Vse ceste bodo asfaltirane in predvidene za težke tovore.
7. Parkirni prostor: 5,0 x 2,5 m ± 15%.
8. Višinska kota platoja RTP:
—	kota stikališča: 501,50 m N V,
—	kota pritličja objektov: 501,70 m NV.
9. Vhod in dovoz:
— iz JV strani, s Ceste na Ugar.
10.	Kanalizacija:
a. sanitarna: troprekatna greznica brez pretoka,
b. meteorna: v ponikovalnico,
c. meteorna voda z asfaltiranih površin: prek lovilcev olja v ponikovalnice.
II. Električna energija: oskrba z električno energijo iz transfoija lastne rabe.
12. Splošna razsvetljava: sistem svetilk na celotnem območju RTP.
13. Telefonski priključek: na obstoječe PTT omrežje mesta Ribnica.
14. Vodovod: priključek na obstoječo vodovodno omrežje.
15. Hidrantna mreža: priključki na platoju stikališča.
16. Zaščita pred atmosferskimi prenapetostmi:
celotno območje RTP mora biti pred atmosferskimi prenapetostmi zaščiteno s strelovodno napeljavo in prenapetostnimi odvodniki.
7. člen
Zaščita tal pred možno kontaminacijo z olji, ki so prisotna, v RTP, bo zagotovljena z: oljno jamo, lovilnimi skledami pod transformatorji, neprepustnimi transportnimi in manipulacijskimi površinami, lovilci olja in ustreznim pravilnikom o ravnanju z okolju nevarnimi snovmi.
Ob komandni zgradbi je predviden prostor za kontejner za odpadke.
8. člen
Vsa križanja prostozračnih daljnovodov ter kablovodov s komunalnimi objekti in vodi morajo bili izvedena v skladu z normativi in standardi ter s soglasji upravljalcev komunalnih naprav.
Če najde investitor med gradnjo v terenu neevidentirano komunalno napravo ali drugo oviro, je dolžan gradnjo ustaviti in obvestiti pristojne organe.
9. člen
Območja gradbišč je potrebno po končanih delih sanirati in vzpostaviti enako stanje kot pred posegom.
10. člen
Lokacijski načrt je občanom, organizacijam združenega dela in drugim organom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled na komiteju za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun SO Ribnica, v KS Ribnica, pri komunalni interesni skupnosti Ribnica ter na Geodetski upravi Kočevje.
11. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna medobčinska urbanistična inšpekcija.
12. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 351-3-88/01 Datum: 28 12. 1988
Predsednik skupščine občine Ribnica: FRANC LAPAJNE, dipl. oec.
285.
Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 166. člena statuta občine Ribnica (SDL, št.: 11/78, 2/82) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28.12.1988 sprejela	/
ODLOK o cenah za geodetske storitve
1. člen
S tem odlokom se določijo cene geodetskih storitev za potrebe občanov, političnih skupnosti, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev in civilnopravnih oseb, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, poleg redne upravne dejavnosti.
2. člen
Za storitve, ki jih opravlja geodetski upravni organ poleg redne upravne dejavnosti, se štejejo:
1. parcelacija zemljišč,
2. mejni ugotovitveni postopek,
3. prenos stanja na zemljišče iz načrtov in katastrov, ki jih vzdržuje geodetska služba,
4. zakoličbe stavb in objektov,
5. izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije,
6. izdelava geodetskih načrtov lege novo grajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega prevzema,
7. povečave in pomanjšave načrtov in kart ter njihovo razmnoževanje,
8. druga geodetska dela.
-3. člen
Cene storitev iz 2. člena tega odloka so:
1. Parcelacija
1.1 Manjše odtujitve spremembe posestnih meja:
1.1.1 za vsako novo nastalo parcelo
1.1.2 za vsakih začetih 10 a površine
1.2 Razlastitve za prostorske izvedbene akte, dolžinske objekte:
1.2.1 za vsako novo nastalo parcelo
1.2.2 za vsakih začetih 100 m oboda
1.3 Gradbene parcele:
1.3.1 za prenos ene gradbene parcele in prostorskega izvedbenega akta
1.3.2 za izvedbo parcelacije ene gradbene parcele Opomba: normativi za parcelacijo ne vsebujejo mejnega ugotovitvenega postopka.
2. Mejni ugotovitveni postopek
2.1	za vsako ugotovljeno in zamejičeno ter izmerjeno mejno točko
47.932	din
23.966	din
104.300	din
38.200	din
47.932	din
71.900	din
47.230 din
Opomba: cena mejnega ugotovitvenega postopka pred parcelacijo se zmanjša za 50%.
3.	Prenos in obnova posestne meje
3.1 Grafični kataster
3.1.1 meja med dvema mejnima točkama
3.1.2 meja do vsake nadaljnje mejne točke
3.2 Koordinatni kataster ali izvršen MU P
3.2.1 meja med dvema mejnima točkama
3.2.2 za vsako nadaljnjo mejno točko
143.800 din 35.960 din
95.860 in 23.970 din
4. Izdelava geodetskih podlag za pripravo prostorskih izvedbenih aktov
4.1 za vsakih začetih 10 a površine	71 -900 din
5. Izdelava geodetskih načrtov novega stanja za tehnične preglede
5.1 za vsakih začetih 10 a površine	71.900	din
6.	Zakoličbe objektov
6.1 za vsakih začetih 60 m2 tlorisne površine
6.2 dolžinski objekti (komunalne naprave)
28.340 din dejanski čas
5. člen
Prihodki, ki se ustvarijo s to dejavnostjo, se zbirajo na posebnem računu z nazivom »prihodki geodetske uprave Kočevje in Ribnica« v okviru osnovnega računa št. 845 in se uporabljajo za nabavo opreme geodetske uprave ter financiranje programov geodetskih del. Program porabe sredstev potrdi izvršni svet občine Ribnica.
6. člen
Ta odlok prične veljati 8. dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 38-9-88-01 Datum: 28. 12. 1988
Predsednik skupščine občine Ribnica: FRANC LAPAJNE
286.
Na podlagi 161. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/78 in 2/82), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88) ter 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 29/74 in 4/78) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28.
12.	1988 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o davku na promet nepremičnin
1.	člen
V odloku o davku na promet nepremičnin (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/85, 1/87 in 22/87) se 2. in 3. točka 2. člena spremenita tako, da se glasita:
»2. ZA NEZAZIDANA STAVBNA ZEMU1ŠČA IN DRUGA ZEMU1ŠČA,
KI SE NE	UPORABLJAJO	ZA KMETIJSKE	NAMENE	
— od prometne vrednosti m:		1 zemljišča:		
osnova din			znaša davek	
		din	%	din
	do 620		15	
nad 620	do 1.880	93	-F 20 nad	620
nad 1.880	do 3.140	345	-I- 25 nad	1.880
nad 3.140	do 3.730	660	+ 30 nad	3.140
nad 3.730	do 4.400	837	-F 36 nad	3.730
nad 4.400	do 4.990	1.078	-F 42 nad	4.400
nad 4.990	do 5.610	1.326	-F 48 nad	4.990
nad 5.610	do 6.250	1.624	+ 54 nad	5.610
nad 6.250		1.970	-F 60 nad	6.250
3. ZA GRADBENE OBJEKTE
— od prometne vrednosti gradbenega objekta 25%,
— od razlike med prometno in gradbeno vrednostjo m2 površine gradbenega
	objekta:					
					znaša davek	
osnova din				din	%	din
		do	6.870		10	
nad	6.870	do	20.610	687	-F 15 nad	6.870
nad	20.610	do	32.060	2.748	+ 20 nad	20.610
nad	32.060	do	50.380	5.038	+ 25 nad	32.060
nad	50.380	do	77.860	9.618	-F 30 nad	50.380
nad	77.860	do	114.500	17.862	-F 40 nad	77.860
nad	114.500			32.518	+ 50 nad	114.500
2.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januaija 1989. Številka: 421-6-85-01 Datum: 28. 12. 88
Predsednik skupščine občine Ribnica: FRANC LAPAJNE, dipl. oec.
7.	Pri delih na gozdnih območjih se cena storitev poveča za 50%.
Za geodetske storitve, ki se obračunavajo po dejansko porabljenem času, se uporabljajo naslednje urne cene:
— za delo z. visoko strokovno izobrazbo	(	_7.600	din
— za	terensko delo z	višjo izobrazbo	24.780	din
— za	terensko delo s	srednjo izobrazbo	19.440	din
— za	pisarniško delo	z višjo izobrazbo	23.150	din
— za	pisarniško delo	s srednjo izobrazbo	17.800	din
— za risarsko operativna dela	15.200	din
— za figurantska dela	11 -700 din
4.	člen
Izvršni svet občinske skupščine se pooblasti, da cene iz 3. člena tega odloka revalorizira, kadar se za to pokaže potreba.
287.
Na podlagi 161. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/78 in 2/82), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88) ter 2. člena zakona o finansiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28.
12.	1988 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1.	člen
V odloku o davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list, št. 10/83,25/83,4/84, 17/84, 8/85, 20/85 in 1 /87) se v 6. členu doda nov drugi odstavek, ki se glasb
»Od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč, ki niso obdelana v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, se stopnje davka iz kmetijstva, določene v prvem odstavku tega člena, povečajo tako, da znašajo:
— za tretjo skupino katastrskih občin	25%
— za četrto skupino katastrskih občin	12%«.
2.	člen
Za 11. členom se dodajo novi 11 .a, 11 .b, 11 .c in 11 .d člen, ki se glasijo:
»11.a člen
Zavezanci davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek po dejanskem dohodku, ki vlagajo lastna sredstva za namene in pod pogoji, ki jih določa zakon o davkih občanov, lahko poleg 35% znižanja davčne osnove uveljavljajo dodatno znižanje v višini do 25%.
11 .b člen ,
Za zavezance davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, se smiselno uporabljajo določbe 38. člena odloka o davkih občanov.
11 .c člen
Zavezancem davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, obdavčenih v pavšalnem letnem znesku, ki s samostojnim opravljanjem dejavnosti pridobivajo dohodek v obliki stalnega poklica in vlagajo lastna sredstva za namene in pod pogoji, kijih določa zakon, se prizna davčna olajšava v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska, kot določa 29. člen odloka o davkih občanov.
11 .d člen
Zavezancem davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, se med materialne stroške štejejo izdatki za reprezentanco največ do 0,8% od celotnega prihodka.«
3. člen	'
Za 20. členom se doda nov 20.a člen, ki se glasi:
»20.a člen
Zavezancem davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti se prizna davčna olajšava, če vlagajo sredstva v sanacijo virov onesnaževanja okolja. Olajšava se prizna v višini in pod pogoji, opredeljenimi v 31 .b členu tega odloka.«
4. člen
V 24. členu se besedilo »dohodek po odbitku stroškov« nadomesti z besedami »celotni prihodek«.
5. člen
Četrti odstavek 25. člena se črta.
6. člen
Za 25. členom se doda nov 25.a člen, ki se glasi:
»25.a člen
Zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih dekavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, se med materialne stroške štejejo izdatki za repretentanco največ do 0,8% od celotnega prihodka.«
7. člen
V prvem odstavku 27. člena se za besedo »poklic« postavi vejica, besedilo »ali občasno opravljajo dejavnost, če ni s predpisi prepovedana« pa se črta.
8. člen
28. člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku in vlagajo lastna sredstva za namene in pod pogoji, ki jih določa zakon, lahko poleg 35% znižanja davčne osnove uveljavljajo dodatno znižanje v višini do 25%.«
9. člen
29. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem davka od dohodka iz gospodarske dejavnosti, ki se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku, ki vlagajo lastna sredstva za namene in pod pogoji, ki jih določa zakon, se prizna davčna olajšava v obliki znižanja letnega zneska davka glede na višino vloženih sredstev, izraženih z višino poprečnega čistega osebnega dohodka v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, in sicer:
znižanje letnega zneska davka
do 0,5	30%
od 0,5 do 1	40%
od 1 do	2	50%
nad 2	60%«.
10.	člen
29.a člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem, ki zaposlujejo delavce v letu, za katerega se davek odmerja, se za vsakega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, zavezancem, ki zaposlujejo invalidno osebo po predpisih o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, se za vsako takšno osebo odmerjeni davek zniža za znesek, ki Ustreza 30% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, in zavezancem, ki zaposlujejo invalide s 100% telesno okvaro in gluhoneme osebe s 70% telesno okvaro pa se odmerjeni davek za vsakega delavca — invalida zniža za znesek, ki ustreza 50% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu.,Olajšava se prizna za čas zaposlitve.«
11. člen
Za 31.a členom se doda nov 31.b člen, ki se glasi:
»31 .b člen
Zavezancem davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava, če vlagajo lastna sredstva v sanacijo virov onesnaževanja okolja. Olajšava se prizna, če zavezanec vloži najmanj znesek, opredeljen v 31. členu, v višini 30% od odmerjenega davka za dobo 3 let, vendar skupna olajšava za vsa leta ne sme presegati vloženih sredstev.
Zavezanec vloži vlogo za priznavanje davčne olajšave praviloma v roku za vložitev davčne napovedi, dokumentacijo pa do 15. marca po preteku leta, v katerem je sredstva vložil.«
12. člen
32. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti se prizna davčna olajšava za učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi ter za zaposlovanje pripravnikov. Davčna olajšava se prizna v višini 15% od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi oziroma v višini 15% od izplačanih osebnih dohodkov za čas trajanja pripravniške dobe.«
13. člen
Za 34. členom se doda nov 34.a člen, ki se glasi:
»34.a člen
Zavezancem, ki jim je priznana lastnost invalidne osebe po predpisih o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih oseb, se odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 30% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, zavezancem invalidom s 100% telesno okvaro in zavezancem — gluhonemim osebam s 70% telesno okvaro, če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih oseb pa za znesek, ki ustreza 60% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu.«
14. člen
V 38. členu se številka »57« nadomesti s številko »95«.
15. člen
V 38.a členu se številka »57« nadomesti s številko »93«.
16. člen
V prvem odstavku 39. člena se za 1. točko doda nova 2. točka, ki se glasi:
»Od dohodkov, doseženih s sprejemanjem gostov na prenočevanje z zajtrkom v
svojem gospodinjstvu ali v prostorih za počitek oziroma rekreacijo s posredovanjem agencij, registriranih za to dejavnost, in dohodkov izdelovalcev suhe robe, ki opravljajo te dejavnosti na podlagi priglasitve in dohodke dosegajo pri organizacijah združenega dela — 15%.«
Dosedanja 2. točka postane 3. točka.
V dosedanji 3. točki, ki postane 4. točka, se besedilo »iz 1. in 2. točke« nadomesti z besedilom »iz 1., 2, in 3. točke«.
17. člen
Za 40. členom se dodajo novi 40.a, 40.b in 40.C člen, ki se glasijo:
»40.a člen
Zavezancem davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, se med materialne stroške štejejo izdatki za reprezentanco največ do 0,8% od celotnega prihodka.
40.b člen
Zavezancem davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku in vlagajo lastna sredstva za namene in pod pogoji, ki jih določa zakon, lahko poleg 35% znižanja davčne osnove uveljavljajo dodatno znižanje davčne osnove v višini do 25%.
40.c člen
Zavezancem davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja v pavšalnem letnem znesku, ki vlagajo lastna sredstva za namene in pod pogoji, ki jih določa zakon, se prizna davčna olajšava v obliki znižanja pavšalnega letnega zneska glede na višino vloženih sredstev, kot določa 29. člen odloka o davkih občanov.«
40.a člen se črta.
18.	člen
19.	člen
V drugi alinei dosedanjega 40.b člena, ki postane 40.d člen, se besede »dodatno zaposlijo nove« nadomestijo z besedo »zaposlujejo«.
V tretji alinei istega člena se za besedo »pogodbi,« doda besedilo »zavezancem, ki zaposlujejo pripravnike pa se prizna olajšava v višini 15% od izplačanih osebnih dohodkov za čas trajanja pripravniške dobe,«.
20. člen
V dosedanjem 40.c členu, ki postane 40.e člen, se besedilo »40.a« nadomesti z besedilom »40.b do 40.d«, za besedo »člena« se postavi pika, besedilo »ki se nanaša na dodatno zaposlovanje novih delavcev.« pa se črta.
21. člen
V 42. členu se na koncu zadnjega odstavka za besedo »jezik« postavi vejica in doda besedilo »invalidi s 100% telesno okvaro, ter osebe, ki so izgubile vid, če opravljajo intelektualne storitve prek organizacij združenega dela«.
22. člen
V tretji alinei prvega odstavka 43. člena se za besedo »patentov« postavi vejica, besede »in tehničnih izboljšav« pa nadomestijo z besedami »modelov oziroma vzorcev blagovnih oziroma storitvenih znamk in tehničnih izboljšav«.
23. člen
V peti alinei prvega odstavka 43.a člena se za besedo »patentov« postavi vejica, besede »in tehničnih izboljšav« pa nadomesti z besedami »modelov oziroma vzorcev blagovnih oziroma storitvenih znamk in tehničnih izboljšav«.
24. člen
V 47. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe in stanovanjske prostore v najem mladim družinam, se prizna olajšava v višini 100% od odmerjenega davka pod pogojem, da jih zavezanci oddajo prek ustreznih organizacij (mladinske organizacije, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami).
Za mlade družine štejeta zakonca, od katerih noben ni star veq kot 30 let, družina vsaj z enim otrokom, kjer noben od staršev ni star več kot 30 let, in samohranilka oziroma samohranilec, od katerih noben ni star več kdt 30 let.«
25. člen
48. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic plačujejo zavezanci po naslednjih stopnjah:
če davčna osnova znaša dinarjev nad	do	stopnja %
	619.580	15
619.580	1,239.110	24
1,239.110	1.858.680	33
1,858.680	2,478.260	42
2,478.260	3,097.790	50
3,097.790	3,717.360	58
3,717.360		65
26.	člen
51. člen sc spremeni tako, da se glasi:
»Davek na posest stavb plačujejo zavezanci od vrednosti stavbe — davčne jsnove po naslednjih stopnjah:
— za stanovanjske stavbe, stanovanja in garaže:
če davčna osnova znaša dinarjev nad i
do
stopnja
12,492.320
24.984.660
49,969.310
74.953.940
99,938.600
124,923.260
12,492.320
24.984.660
49,969.310
74.953.940
99,938.600
124,923.260
0,10
0,20
0,30
0,45
0,65
0,85
1,00
— za stavbe in prostore, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in rekreacijo:
če davčna osnova znaša dinaijev nad	do	stopnja %
	12,492.320	0,20
12,492.320	24.984.660	0,35
24.984.660	49,969.310	0,50
49,969.310	74.953.940	0,70
74.953.940	99,938.600	0,90
99,938.600	J 24,923.260	1,20
124,923.260		1,50
za poslovne stavbe in poslovne prostore:
če davčna osnova znaša dinarjev
nad	(Jo	stopnja %
	12,492.320	0,15
12,492.320	24,984.660	0,35
24,984.660	37,476.970	0,55
37,476.970	49,969.310	0,75
49,969.310	62,461.630	1,00
62,461.630		1,25
Za poslovne prostore, kijih lastnik oziroma uživalec ne uporablja za opravljanje gospodarske oziroma poklicne dejavnosti in jih tudi ne daje v najem za nevedene namene, se stopnja davka poveča za 100%.«
27. člen
V prvem ostavku 54.a člena se znesek »134.100« nadomesti z zneskom »296.770«, znesek »52.940« pa z zneskom »117.150«.
28. člen
56. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 50.000 dinaijev.«
29. člen
Statutarno-pravna komisija skupščine občine je pooblaščena za določitev prečiščenega besedila odloka o davkih občanov.
30. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. janauija 1989 dalje.
Številka: 422-5-83-01 Datum: 4. 11. 1988
Predsednik skupščine občine Ribnica: FRANC LAPAJNE, dipl. oec., 1. r.
288.
Na podlagi drugega odstavka 60. člena zakona o vodah (Ur. list SRS, št. 38/81) in 166. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 11 /78 in 2/82) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. 12. 1988 sprejela
ODLOK
o varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepih za zavarovanje voda
1.	SPLOŠNE DOLOČBA
1. člen
S tem odlokom so določeni varstveni pasovi in ukrepi za zavarovanje voda, zlasti podtalnic, obstoječih vodnih črpališč in vodnih virov, ki so v obratovanju, oziroma so z vidika oskrbe v prihodnje potrebni zaščite pred onesnaževanjem na področju občine Ribnica.
2. člen
Predlog varstvenih pasov za vodne vire je izdelal Geološki zavod Ljubljana. Seznam teh virov je osnova za sprejem odloka varovalnih območij in varstvenih ukrepov na teh območjih. Obseg varstvenih pasov je grafično prikazan v predlogu varovalnih vodnih virov, ki gaje izdelal Geološki zavod Ljubljana decembra 1987, pod št. 188-1/88. Grafični prikazi so na vpogled na komiteju za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun občine Ribnica.
3.	člen
Zaščita vodopreskrbnih objektov zajema:
1. zaščito vodnega vira — zajetja — najožji varstveni pas,
2. ožje varovalno območje,
3.	zunanje varovalno območje.
Za vsak poseg v varstveni pas vodnih virov, ki bi lahko vplival na spremembo lastnosti podtalnice, je potrebno soglasje pristojnega organa oziroma sanitarne inšpekcije v sodelovanju z območno vodno skupnostjo, samoupravno interesno skupnostjo za komunlno dejavnost in upravljalcem vodovoda.
2.	VARSTVENI PASOVI
4. člen
S tem odlokom se zavarujejo naslednji vodni viri:
KS RIBNICA:
— izvir Ribnica
— izvir Kot
— izvir Sajevec
— izvir Bukovica
— izvir Zadolje 1 in 2
KS SODRAŽICA:
— izvir Ravni dol
— izvir Kotel
— izvir Podklanec
— izvir Gora
— izvir Žimarice
— izvir Jelovec 1, 2 in 3
— izvir Sodražica
— izvir Globel 4 in 5
— izvir Ravnica
— izvir Korito
— izvir Žlebič
— izvir Pesek
— izvir Podgora
— izvir Sinovica 1 in 2
— izvir Izber
— izvir Podstene	«
— vrtine S-1, S-2, S-3, S-4, S-5
KS LOŠKI POTOK:
— izvir Loški potok
KS VELIKE POLJANE:	'
— izvir Gornje Podpoljane 1 in 2
— izvir Velike Poljane
KS SVETI GREGOR:
— izvir Sv. Gregor
— izvir Brinovščica
— izvir Praproče
— izvir Gašpinovo
— izvir Velike Poljane
— izvir Žlebič
— izvir Gorenji Lazi
KS DOLENJA VAS:
— izvir Grčarice
— izvir Grčarske Ravne
— izvir Blate — Obrh
\
5. člen
Območja vodnih virov so razdeljena v naslednje varstvene pasove:
1. najožji varstveni pas — cona 1 — predstavlja cono z najstrožjim režimom varovanja;
2. ožji varstveni pas — cona 2 — predstavlja cono s strogim režimom varovanja;
3. širši varstveni pas — cona 3 — predstavlja cono s sanitarnim režimom varovanja.
Obseg varstvenih pasov je grafično prikazan na topografskih kartah, ki jih je izdelal Geološki zavod Ljubljana v decembru 1987 pod številko 188-1/88 in §o sestavni del tega odloka.
Grafični prikazi so na vpogled na komiteju za družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun občine Ribnica.
3.	VARSTVENI UKREPI
6. člen
Da bi zavarovali posamezne obstoječe vodne vire, je za posamezne varstvene pasove določen poseben režim gradnje, prometa in gospodarskih dejavnosti.
7. člen
Najožji varstveni pas — cona 1 — zajema tolikšno površino, kot je navedena za posamezno zajetje, skladno s 5. členom tega odloka.
Ta varstveni pas predstavlja cono z najstrožjim režimom varovanja z naslednjimi določbami:
1. območje mora biti ograjeno in opremljeno z opozorilnimi tablami,
2. upravljalec vodovoda mora biti lastnik zemljišča,
3. kakršenkoli poseg v prostor je prepovedan, razen za potrebe vodovoda,
4. ozemlje naj bo urejeno kot park,
5. uporaba kakršnihkoli gnojil in ostalih agrotehničnih sredstev ni dovoljena,
6. dostop ima le pooblaščena oseba vodovoda in izjemoma ekipe za vzdrževanje vodovoda v spremstvu pooblaščene osebe.
8. člen
Ožji varstveni pas — cona 2 — s strogim režimom zavarovanja zajema prostor za zaščito vodnega vira pred neposrednim onesnaževanjem.
V ožjem varstvenem pasu s strogim režimom varovanja je:
’ prepovedano:
— graditi objekte in poti, obstoječe pa je potrebno ustrezno opremiti, izdelati sanacijske načrte za preprečitev morebitnega onesnaženja okolice vodnega vira,
— uporabljati biocide in večje količine naravnih in umetnih gnojil,
— skladiščiti in opravljati tranzitni promet naftnih derivatov, mineralnih olj in graditi naftovode,
— graditi kanalizacije in greznice, obstoječe objekte pa je potrebno sanirati do vodotesnosti,
— pasti živino,
— izkoriščati kamen v kamnolomih in peskokopih,
— locirati odlagališča komunalnih posegov in posebnih odpadkov; dovoljeno:
— adaptirati obstoječe stanovanjske hiše v smislu izboljšanja higienskih razmer,
— graditi plinovode pod posebnimi pogoji.
9. člen
V ožjem varstvenem pasu s strogim režimom varovanja je: obvezno:
— graditi vodotesno javno in interno kanalizacijsko omrežje, kar mora izvajalec dokazati z atestom,
— izpuščati v javno kanalizacijsko omrežje fekalne in tehnološke odpadne vode, graditi utrjene nepropustne prometne manipulacijske površine z odvodnjava-njem v javno kanalizacijo.
10. člen
Širši varstveni pas (cona 3) predstavlja cono s sanitarnim režimom zavarovanja in zajema območje, s katerega se opravlja površinsko ali podzemno odtekanje vode v izvire in drenaže.
V širšem varstvenem pasu je: prepovedano:
— graditi nove industrijske obrate,
— uporabljati biocide na bazi cianovodikove kisline, fenola in živosrebrnih spojin,
— odlaganje odpadkov, obstoječa odlagališča pa je potrebno odstraniti; dovoljeno:
— predelava, skladiščenje in transport lahkotekočih naftnih derivatov, če so storjeni vsi ukrepi, ki preprečujejo pronicanje teh tekočih pod površje,
— žaganje lesa in obdelovanje kmetijskih površin; pri tem je treba paziti, da ne pride do izlitja olja in goriva na tla.
4.	VAROVALNI PAS OB TRASI GLAVNIH VODOV
11. člen
Varovalni pas ob trasi glavnih vodov (primarni) znaša 2,5 m z vsake strani.
V tem varovalnem pasu je prepovedano:
— graditi stanovanjske objekte ali kakršnekoli druge objekte,
— odlagati odpadke,
— postavljati naprave ali izvajati dela, s katerimi bi se lahko onesnažila voda ali poškodovali cevovodi.
Obstoječa odlaglaišča odpadkov, gnojišč in greznice je treba odstraniti takoj po sprejetju tega odloka.
12. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja sanitarna in vodnogospodarska inšpekcija občine Kočevje in Ribnica.
13. člen
Za vsak poseg v varstveni pas si morajo investitorji pridobiti vodnogospodarsko soglasje, ki ga izda za to pristojen upravni organ. Pred izdajo soglasja je potrebno pridobiti mnenje upravljalca vodovoda.
5. KAZENSKE DOLOČBE
14. člen
Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 din se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druga fizična oseba oziroma posameznik, ki krši določila iz prejšnjega odstavka tega člena.
Kdor krši s tem odlokom določeno stanje, nosi tudi vse stroške za vžpostavitev v prvotno stanje.
6. PREDHODNE DOLOČBE
15. člen
Upravljalec vodovoda mora v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka prilagoditi ožji varstveni pas pogojem tega odloka.
16. člen
Obstoječe objekte in gospodarske dejavnosti v varstvenih pasovih morajo njihovi lastniki oziroma upravljalci sanirati v roku dveh let po uveljavitvi tega odloka.
Za obstoječe objekte in naprave v varstvenih pasovih, ki lahko škodljivo vplivajo na kakovost pitne vode, je potrebno izdelati sanacijski program reševanja vodnih virov.
Sanacijski program bo izdelal geološki zavod za vse vodne vire, ki so bili zajeti v predlogu zaščite vodnih virov v občini Ribnica, in sicer v roku enega leta po sprejetju odloka o zaščiti pitne vode.
17. člen
Sanacijski program mora predvsem zajeti sanacijo proizvodnih energetskih in drugih objektov, sanacijo skladišč kurilnega olja, ureditev odlagališč odpadkov, izgradnjo kanalizcije, sanacijo gnojišč in ureditev prometnega režima.
18. člen
Ob uveljavitvi tega odloka preneha veljati odlok o varstvenih pasovih vodnih virov na območju občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/84).
19. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 324-3-88-01 Datum: 28. 12. 1988
Predsednik skupščine občine Ribnica: FRANC LAPAJNE, dipl. oec.
289.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 165. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/78 in 2/82) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28.12.1988 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ribnica v prvem trimesečju 1989
1. člen
Potrebe občinskih upravnih organov in drugih uporabnikov sredstev splošne porabe v občini Ribnica se v prvem trimesečju leta 1989, dokler ne bo sprejet proračun za leto 1989, financirajo na podlagi proračuna za leto 1988.
2. člen
Odhodki iz prvega člena tega odloka ne smejo presegati 25% izvršenih odhodkov za leto 1988.
3. člen
Odhodki, izvršeni po tem odloku, so sestavni del odloka o proračunu za leto
1989.
4. člen
Odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in prične veljati 1.1. 1989. Številka: 400-5-88-01 Datum: 28. 12. 1988
Predsednik skupščine občine Ribnica: FRANC LAPAJNE, dipl. oec.
290.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni lirt SRS, št. 39/74 in 4/78) in 165. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/78 in 2/82) je skupščina občine Ribnica na seji zbora združenega dela dne 28. 12. 1988 in zbora krajevnih skupnosti dne 28. 12. 1988 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Ribnica za leto 1988
1. člen
V odloku o proračunu občine Ribnica za leto 1988 (Skupščinski Dolenjski list, št. 7/88 in 15/88) se prvi člen spremeni tako, da se glasi:
Občinski proračun za leto 1988 obsega prihpdke v znesku	1.901.318.000
od tega
— razporeditev po posebnem
delu proračuna	1.889.536.000
— razporeditev v tekočo
proračunsko rezervo	6.782.000
2. člen
Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka.
3.	člen
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja se za leto 1988.
Številka: 400-1-88-01 Datum: 28. 12. 1988
Predsednik skupščine občine Ribnica: FRANC LAPAJNE, dipl. oec.
291.
Odlok o posebnem občinskem prometnem davku od plačil za storitve, objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu, št. 18 z dne 22. 12. 1988, z zaporedno številko 254, sestavlja na podlagi 2. člena odloka naslednja tarifa posebnega občinskega prometnega davka od plačil za storitve:
TARIFA
posebnega občinskega prometnega davka od plačil za storitve
Tarifna št. 1
Od vseh plačil za storitve, razen od storitev, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje, se plačuje posebni občinski prometni davek od plačil za storitve po stopnji 10%.
Opomba:
1. Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve se ne plačuje od plačil za storitve:
krojačev, šivilj, klobučarjev, vezilj, fotografov, čevljarjev, brivcev, frizerjev, pedi-keijev, dimnikarjev, podkovskih kovačev, kolarjev, urarjev, pranja ter čiščenja oblek in perila, žaganja drv, popravil dežnikov, brušenje nožev, popravil dvokoles in otroških vozičkov.
2. Davčna osnova je skupen znesek plačil po odbitku vrednosti materiala, ki gaje dal izvrševalec storitve, če je material v računu posebej izkazan.
Tarifna št. 2
Od plačil za proizvodne storitve se plačuje posebni občinski prometni davek od plačil za storitve po stopnji 10%.
Opomba:
1. Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve se plačuje od plačil za proizvodne storitve, kijih opravljajo družbene in civilne pravne osebe ter občani civilnim pravnim osebam in občanom.
2. Proizvodna storitev je takrat, kadar je izdelek izdelan iz naročnikovega materiala v skladu z 41. členom pravilnika o uporabi davčnih stopenj ter o načinu vodenja evidence, obračunavanja in plačevanja davka od prometa proizvodov in storitev.
3. Davčna osnova za posebni občinski prometni davek od plačil za storitve je opredeljena v 19. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu.
Tarifna št. 3
Od vstopnic za zabavne prireditve se plačuje posebni občinski prometni davek od plačil za storitve po stopnji 10%.
Opomba:
1. Davčni zavezanec je prireditelj zabavne prireditve, kije dolžan plačati davek po tej tarifni številki od vrednosti prodanih vstopnic.
2. Prireditelj, ki prireja zabavno prireditev, mora najpozneje v 5 dneh pred prireditvijo predložiti občinskemu organu za družbene prihodke vstopnice v žigasanje. Davek je dolžan plačati v 7 dneh po prireditvi.
3. Lastniki prostorov, v katerih je prireditev, so solidarno odgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki.
4. Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve se ne plačuje od vstopnic za kulturnoumetniške, telesnovzgojne in kinomatografske prireditve ter od vstopnic za prireditve, katerih dohodek je namenjen za humanitarne namene. Če nastane dvom, ali se določena prireditev šteje za zabavno, odloči o tem za kulturo pristojni občinski upravni organ.
Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve se ne plačuje od obvezne konzumacije, ki se plača poleg vstopnic.
Tarifna št. 4
Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge igre na srečo ter na vloge za javne stave, razen od plačil za prirejanje iger na srečo, od katerih se plačuje temeljni davek od plačil za storitve in od plačil za prirejanje iger na srečo, kijih prirejajo organizacije združenega dela skupnosti loterijskih organizacij Jugoslavije, se plačuje občinski prometni'davek od plačil za storitve po stopnji 10%.
Opomba:
1. Davčni zavezanec je prireditelj loterije oziroma javne stave ali druge igre na srečo.
2. Prireditelj mora najmanj 5 dni pred žrebanjem sporočiti za družbene prihodke pristojnemu občinskemu upravnemu organu dan in kraj žrebanja.
3. Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve je treba plačati v 7 dneh po prireditvi občini, v kateri je bila igra na srečo.
Tarifna št. 5
Od plačil (provizij) za posredniške, agencijske in komisijske storitve se plačuje posebni občinski prometni davek od plačil za storitve po stopnji 15%.
Opomba:
Davčni zavezanec po tej tarifni številki je organizacija združenega dela, občan ali civilna pravna oseba, ki prejme plačilo za posredniške, agencijske in komisijske storitve. Če občan ali civilna pravna oseba prejme plačilo za te storitve od družbene
pravne osebe, je izplačevalec dolžan obračunati in vplačati davek po tej tarifni številki.
Številka: 421-2-88-01
Socialistična republika Slovenija skupščina občine Ribnica sekretariat
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
i • o b č I n • ČRNOMELJ. METLIKA. NOVO MESTO. RIBNICA IN TRCBNJE
Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj, Metlika. Novo mesto, Ribnica in Trebnje.
Izdaja DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
Glavni urednik Drago Rustja, odgovorni urednik Marjan Legan.
Izhaja po potrebi. Za družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina za SDL všteta v naročnino za Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 5.000 din, izvod v prosti prodaji stane 150 din.
Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto,. Germova 3, p. p 130, telefon (068) 23-606 in 24-200. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje IS SRS (št 421-1/72 od 15 11 1984) se za Skupščinski Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto.