tnserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, 12 „ „ „ ,. 2 „ 15 u „ „ ,, 3 „ Pri večkratnem tiskanji se jena primerno zmanjša.
R o k o p I si
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (Administracija) in ekspedieija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-iovi hiši, II. nadstropji.
Politim lisi za slovenski nni
Po pošti	prejeman velja:
Za celo leto	. . 10 gl. — kr.
Za polleta	. . 5 „ — „ Za četrt leta . 2 „ 50 „
V administraciji velja;
Za celo leto . . 8 gl. 40 kp* Za pol leta . 4 „ 20 Za četrt leta . . 2 „ 10
V Ljubljani na dom pošlljaBi velja 60 kr. več na leto. "<: Vredništvo na Dunajski cesfi štev. 15 v Medijatovi hiš i.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Iz Ljubljane, 21. avgusta.
Ako bo niso čast. Slovenčevi naročniki prehudo dolgočasili pri tem, da so prebrali reso-lucije VIII. avstrijskega učiteljskega zbora, in se tudi prepričali, koliko je bilo vredno vse besedovanje pri tem shodu. — Človek bi bil vendar mislil, da se bodo učitelji kedaj spametovali in ne priporočevali Btvari, katere je uže ves svet obsodil. — A nič manj kakor to; tista puhlost, tista vrtoglavost, tista ošabno 3t, kakor je bila pri 1. avstrijskem učiteljskem shodu na Dunaji je bila tudi letos v L berci. — Ves svet je obsodil brezobzirno osemletno šolsko dolžnost; ministerstvo samo se umikuje, a učitelji zahtevajo 10 let šolskega obiskovanja (Hofler). Ker vsak človek ve, da se učitelji preveč obkladajo z učenostnimi predmeti in Be od njih zahteva to. kar ne bodo nikdar rabili v Bvojem življenji, priporoča vendar ia*i g03pcd, da naj bode učiteljsko vzobraževanje na vrhunci časa; učitelj mora umeti vso najnovejšo vednost, da razlaga učencem Darvina, Hiickina, Vogta itd. Otroci naj bi ee bolj BKznanili z literaturo, in namesto bogoslovne fakultete naj bi nastopila pedagcg ška. No, to je pa uže toliko kad la, katero prižiga poročevalec učiteljem, da si morajo zavezati nos in usta, da se ne zaduše.
Gospod Dittes pa hoče, da bi se učitelj lesketal v vseh barvah, kakor mavrica na nebu, on naj bi bil katolik, protestant in jud, tedaj t-posoben za vse, kar bi bilo treba — le za to ne, za kar bi imel biti, za odgojitelja kršanskih otrok.
Pegiejmo sedaj g. Hnlczabeka, on se jezi
nad tem, da tudi katoliški listi kaj govore o šoli, o odgoji otrok; no, v tem je podoben liberalcem vseh dežel, vseh jezikov, tem ni nikakor prav, da katoliški listi kaj govore o šolstvu, tem bi se imelo Btrogo prepovedati le besedico ziniti o šolstvu, o tem imajo pravico govoriti le liberalci svobodnjaki (ali kaj?) katoliško ljudstvo pa ima dolžnost molčati pa plačevati, kar jim liberalen svet, naklada. Ti-rolcem pa priporoča več nravnosti, pa manj verke pobožnosti; iz ust modernega školnika se to glas', kakor ironija; ni treba daleč iskati dokazov zato, da nove šola ne razširja nravnosti med prebivalstvom; ni bilo pred, pa tudi sedaj ni vse, kakor bi moglo biti, a nekdaj, pod duhovnim ne.dzorništvom, so dostikrat zleg odvrnili, še preden je pohujšanje postalo javno, pri sedanji sistemi se pa to zgodi še le, ko vrabci po strehah o tem čivkajo, ako se sploh oblastnijam vredno zdi, brigati se za take stvari, ki ne segajo neposrednje v šolski inventar.
Kar pa so učitelji besedovali o obrtnoBti, kaže zopet puhlo iu kratkovidno dozdevno učenost, a prav nič ne razodeva, da bi učitelji spoznali, od kod da prihaja ljudem zaslužek in korist od dela. Kratko rečeno, bolje bi bili storili, da bi bili o tem molčali, nego da so besedo zinili. Pomanjkanja in revščine bode manj na svetu, kedar bodo ljudje bolj varčni in delavni, in Bogu dali kar je Božjega, postava pa mora delavca in obrtnika varovati pri njegovih pruvicah, da ga ne uniči brezobzirna konkurenca in prekanjenost oderuhov in kapi-tolistov; — pridnost in delavnost je pogoj obstoje pri posameznem in pri celoti, učenost je
koristna tudi obrtnikom, a potrebno gre pred koristnim.
Krautman iz Dunaja Be jezi, da so bili na učiteljskem zboru večinoma le nemški učitelji iz Dunaja; to je pa nam nekako veselo znamenje, da učiieiji drugod niso prijatelji fraze, ali pa da shodu dunajskih učiteljev ne pripisujejo kake posebne važaosti za učiteljstvo. — Kaj so češki učitelji v Pelznju sklepali, bomo na kratko tudi povedali. — G. Frisch iz Celovca hoče za šolske nadzornike imeti le ljudske učitelje. — Skušnje na Kranjskem so pokazale, da so ti dostikrat naj bolj neslani in neprebavljivi, huje od drugih. — G. Frisch ima dober nos, on slut;, da Be bode pri šolstvu prej ali slej kaj spremenilo, in da nadzorstvo zopet pride — cerkvi v roko, da se šoia kolikor mogoče zavaruje pred tako nesrečo, morajo nastavljeni biti stalni nadzorniki, katere obdaja potrebna armada, pisarji, da se bode lože branila črni vojski.
Vidi se teda1, da skromni niso bili učitelji tudi kratkovidni ne, vendar nekacega strahu se niso mogli znebiti, zato so toliko bolj kričali in si prgum dajali, kakor Bi tisti poje in žvižga, kedar se mu hlače strahu tresejo.
Politični pregled.
V Ljubljani 21. avgusta.
Avstrijske dežele.
Iz Trsta 19. avgusta se piše: Zasežena je bila danes mala potna skrinjica z ru-javega platna in z dvema razdeli. Prvi je bil napolnjen s prepovedanimi oklici in pozivi; v
Spomini na veliko slovansko romanje v Rim 1. 1881.
(Spisuje >1. Mihaeljev.)
(Dalje.)
V Rimu od 30. junija do 7. julija 1881. Postanek Rima. Prva pot v cerkev bv. Petra in nekaj zgodovine o njej.
Nasproti glavnim durim se občuduje na visokosti imenitni mozaik, (t. j. podoba iz umetno zloženih razno pobarvanih lepih kamenčkov,) po imenu „ladjica sv. Petra", zgo-tovljena od 2 umetnikov Giotta in Cavailini 1296 1. za 22 000 gid.; v tistem času velik zneaekl Od peterih dveri, ki odpirajo vstop v tempelj, so ena vrsta zazidana ter imajo medeni križ v sredi; ta se odpre, kakor že omenjeno, v svetem letu, zato se imenujejo „8veta vrata". (Porta Santa.) Zarad zopertja papeža v Vatikanu niso bila od 1867 več odprta, akoravno smo imeli od tedaj že 3krat av. leto, t, j. 1875, 1878 in 1881. leta. Srednja vrata so bronasta ter ozaljšana z ploskorezbo, ktera je dal napraviti Eugen IV. dvema umetnikoma še za prejšno staro cerkev. Na tistih je vpodobljeno mučeništvo sv. Petra in Paula.
Nad temi vrati se vidi lepa ploskorezba od znamenitega Bernina.
NotrajnoBt bazilike. Dolgost tem-peljna je 186 metrov, ona poprečne ladije pa 135; širokost velike ladje na sredi je 28 metrov, ter šteje Be 48 metrov od tal do oboka. — Spoznavanje sv. Petra. (Conftissione di 8. Petro. Potem smo Bi ogledali sredino ladije. Pod veliko kuplo je velik altar, tu je grob imenovan „CoLfessio b. Petri", ali spoznovanje bv. Petra, v kterem se hranite polovici trupla sv. Petra in Paula; OBtali polovici ste v cerkvi sv. Paula, in nju glavi ste pa v cerkvi bv. Janeza v Lateranu. Ta prostor je ravno tistf, na kterem je že pred omenjeni papež Anaklet v I. stoletju dal napraviti molivnico. Obdaja pa „confessio" krasen naslon iz marmorja, ter tu gotf neprenehoma 116 svetilnic iz pozlačene medenine, lepemu zlatemu perju podobne. Postavljene so okoli iu okoli. Po dvojnih stopnicah se stopa doli k grobu, kjer je pokopan papež Pij VI., ki je hodil semkaj pcgOBtoma moliti; zato se mu je napravilo kip iz marmorja, v telesni velikosti in v papeževem or-natu. Dragoceno delo umetnika Kanove. (Ca-nova.)
I.
Vatikan. — Sikstinska kapela. — Slikarije i. dr.
Ker je bilo že v znani knjigi opisano vse, kar zanima potnika, ki Be ne more dalje muditi v Rimu, kakor 8 dni, zavrnem čitatelja zopet na ono knjigo, da ne bom prenadležen z nepotrebnim ponavljanjem. Ko smo dobili tretji dan po prihodu pismeno dovoljenje, obiskovati vatikansko palače, ki je prav za prav skupek mnogoterih poslopij, se napoti maogo romarjev naravnost tje, in tudi jaz in moja dva tovarša. Na tih poslopjih so delali naj-slavniši stavitelji: Bernini idr. ter šteje 20 dvorišč. Bonanni pripoveduje v zgodovini Vatikana, da obsega 13.000 sob, prištevši one v pritličju. Sezidanje je trajalo 350 let, ter je stala ta neizmerna velikost 80 miljonov laških tolarjev (š!<udov) (1 škud po 2 gld. 20 kr. našega denarja, ali naš stari križavec) ne ustevši sloveč h umetnost in pohištva, kterega vrednost je neprecenljiva. Tudi na tem kraju so bili vrtovi in dirjališče (circus) nečloveškega Nerona, kterih zemljišča je namočeno s krvjo nešteviinih kristjanov. Izvzemši nedelje in praznike, so odprte slikarske sobane (galerije)
drugem pa jo bila bomba iu petarda. Romba je manjša, kakor je bila tiata 2. avgusta, pa ravno takega dela, petarda pa je bila veča iu bolj težka. Vse kaže, da hudobija 2. avgustu in današuja poskušuja pride iz eue in iste roko ali družbe. Naslov se je glasil na nekega slugo tržaškega Lloyda, ki je bil pa že pred 4 dnevi z drugimi vred zaprt. Število zaprtih je precej veliko. Za gotovo se pripoveduje, da je človek, ki je 2. avgusta bombo vrgel, tudi med zaprtimi.
V „Edinosti" se nam poroča, da se zapori „iredeutarjev" v Trstu polagoma nadaljujejo. V torek in sredo je policija preiskovala neka tera stamšča, ter zaprla enega mehanika, enega krčmarja, enega trgovinskega ageula. enega kamnoseka in tri tiskarsko stavce. Zaduji so stavili v tiskarni Morterra nek izdajalski oglas, ki so ga nameravali izdati na cesarjev rojstni dan. Tudi tiskarja g. Morterra je policija v-čeraj zaiirla, ker je našla šo stavek omenjeuih izdajskih oglasov.
PeštanBki list „P. LI." poroča iz Sarajeva, da bi se zelo motil, kdor bi miBlil, da jo vstaje že konec. Po modrem ravuanji vojskovodje je glavna vstaja pač zatrta, pa malo trope vstašev se prikažejo še tu in tam, kar gosposkam ni neznano.
Med Gorazdo in Fočo se klati še pet takih vBtajnih trop. Tudi Stojau Kovačevič se je spet oglasil in enako tudi Pero Tuugua, ki se oba v okraju Neveainje-Gačko okoli klatita. — Kster SoIjimomhI — ali ni fio konca ne kraja. — O ti čudni stvari, ki Be tiče umorjene deklice, prišlo je celo do ruzpora med višjim državnim pravništvom in ministerBtvom pravosodja. — Le to je poslalo ministrskega svetovalca Berczelly-a, ki je preiskovalnemu sodniku Bary-u prav dal in mu ukazal na sprotno, kakor dosihmal višjo državno pravui-mštvo. A višji državni pravnik je državnemu pravniku v Nyiregyhazi zopet ukazal, naj se drži le njegovih napotkov. — Kaj so to pravi z domačimi besedami? Menda to, da judovski vpliv Bega v tako visoke kroge. Judje užt ves čas, kar ta pravda teče, sodnijo za nos vodijo, sedaj pa prav pogosto obiskujejo nesrečno mater umorjene Estere, ter ji prigo
varjajo, naj popusti vso tožbo, saj ne bode nič opravila, sodnija ne najde nič napačnega itd. Mati je imela prej dva huda psa, a sedaj sta menda oba za Btrupom poginila. Sedaj pa tudi ljudje pripovedujem, da so tačas, ko je sodnija iskala Esterinegu trupla, judje kopali na krščanskem pokopališču. Kristjanje so videli luči ua pokopališču in šli gledat, a judje ho pobegnili, vcudur judov doma ni bilo tačaH. Ob isti dobi pa je bilo strogo prepovedano, jude vznemirjati iu nadlegovati iu ljudje niso stvari naprej tiruli. Znano pa je, da so žeu-skino truplo najdli v valovih reke Tise, katero je bilo oblečeno v Esterino obleko, a mati videti mrliča, izrekla je javno: „to ni nikdar moja Ester". — Tako bo znali in še znajo tudje sodnijo za nos voditi, in mogoče, da se tudi sedaj iztečejo iz precepa, kakor so se svoje dni v Antijohijj, ko bo patra kapucina umorili, obsojeui bili, a posiednjič je egiptovski namestni kralj, ki jo tačas Sirijo posedol, vso sodbo uničil.
H a z k a v o metlo je vzel v roke pl Iialay v Bosni. Policijski ravnatelj pl. Alpi, ki je napravil dolga po Sarajevu, jo izueveril tudi 12 000 gld. iz razpoloživnega zaklada (Dispositonsfond) deželnega. (Pravica I potem pa tacih fondov ne bode treba). Okrajni nu-čelnik Teodorovič v Mostam, ki je bil komisar pri zemljiščnem odkupovanji na Sienic1, je po-tajil 14.000 gl., general Dahlen, njegov jiokro-vitelj je bil prisiljen založiti 2500 gl. Ravno tako dolže, da je davkar iz Derventa, Poslav-ski ogoljufal za 15000 pri davkarskih goldinarjih. — Goljufija je že dolgo časa trajala, tedaj je tako velikanska; govore pa tudi, da bodo kaznovani vsi, ki bo vedli za to goljufijo, a so molčali o tem. (No, to je vselej, da zraven zločincev trpo tudi drugi več ali manj po nedolžnem. Kedar pade veliko drevo, polomi vselej manjša okoli sebe.)
Hode menila res, kar se pripoveduje, da Rim hoče preiskovati ravnanje nadškofi Sembratoviča in njegovega tajnika MalinovBkega. — Govori se, da tudi TaalT želi, da bi odstopil Sembratovič, ki dahuo po panBlttviBinu? — No, bodemo videli, kaj je nad to govorico.
Vuaiijc države. Kronanje ruskega cesarja
bode neki 1. oktobra tek. leta. V Moskvi se delajo velike priprave za to slovesnost.
NrV»ski kralj je Dunaj zapustil ter šel v IS1, kjer hoče več časa ostati.
Anglcžkl parlament je šel vsaksebi do 24. oktobra.
Po jioročilih se znčoe te dni reMiao postopanje Angleške vojske zoper Arabija; tedaj bomo kmalo kaj gotovega zvedeli. — Sultan vkljub vednemu obetanju še zdaj ni podpisal ne pogodbe za vojskovanje, niti tudi razglasa, da je Arabi puntar in tedaj odstavljen. Vzrok je zdaj neki to, da bb je po posvetovanji vikŠi turški duhovnik šeik ul Islam resno zoper oboje izrekel. Arabi pa neutrudljivo svoj šotor vtrjuje; pravijo, da hoče drugo Plevno vtaboriti.
Kolikor je dosihmal znanega, nI xvr-Acna vojaška pogodila med Angleži in Turki, niti podpisan razglas zoper Arabi-pašo. Pogajejo bo pa dan za dnevom iu ravnokar je Turčija angleškim predlogom Htavila nasprotne predloge. — Pa menda prazno slamo mlatijo. No glede na pogodbe je au-gleški general Volesey 19. pričel vojBko zoper Arabi-pašo. Tudi od manjše bitve ve telegram pripovedovati, kjer ho podlegli Arabijevi vojaki. Keiiar začuo pokati topovi, takrat omolknejo glasovi pri zeleni mizi.
Anglcil so baje napadli 20. t. m. trdnjavo Abukir od tod mislijo prodirati naprej v Egipt. Tako lahko menda ne pojde.
Iz AlcksandrlJe se poroča: Abukir niso bambordovali. Angleži so posedli kraj na otoku Nelson, ki nadkriluje železnico nad Rossette. Povsod vihra bela zastava.
Iz Aleksandrije tudi poroča „Observer' Khedive je sprejel ostavko Ragheb-jiaše, in je ukazal Šer f-paši osnovati novo miniBterstvo.
Cesarja imajo zopet Francozje!? Sedaj še le na papirji. Za potomca Napoleoncev so oklicali Viktorja Napoleona, sina rudečega princa Jeroma Napoleon (1'ionplon), ki ima zn ženo Klotildo iz kraljevega rodu SavojBktga.
—	Vendar to Su ne bodo jutro! Princ Na-poleon ni priljubljen, a Biu Viktor pa premlad.
—	Vendar nam to kažo, kak slub kredit ima
in muzeje po zimi in spomladi, v poudeljkib od poldne do 3, v juniju in v oktobru pa ob četrtkih. Druge dneve v tednu se zamorejo obiskovati z nagrado ene lire, (ali franka) ktera se dii varhu. Osebe, ktere žel<5 poBne-mati ali zobrazovati slike vatikanske, se morajo h pismeno prošnjo obrniti ua dvornega višjega nadzornika muzeja. — Ko stopimo na prag, kjer stoji Švicarska struža, pokažemo vstopnice ter korakoma z radostnim srcem po krasnem dolgem hodniku navzgor, po kterem stojd zopet ua toliko korakov papeževi žan-darmi, pravi velikuni s sabljo v roki, v svitlih visokih (škornicah) čez koleno segujočih in v belih hlačah; vsaki straži su mora pokazati vstopnico. Tako gremo višo in višo ter doj-demo k krasnim stopnicam „scala regia" ime novanim, ktere so ozaljšaue z jonskimi stebri ob obeh straneh. To krasno delo je od umetnika Bernini-ja. Stopnico vodijo v prvo nadstropje v kraljevo dvorano, ktero je dal napraviti Paul III. po Antonu da Saugallo; ki služi za prcdvtžjo Pavlirski in Sikstiuski kapeli. Na levi je: SikBtinska kapela.
To sem si hotel zarad njene zgodovinske važnosti iu znamenitosti slikarije Mihelangela kolikor moč uatanjčnejo ogledati. Odločena jo za cerkvene obrede v velikem tednu, pri
kterih je navzoči tudi papež. 'Ju ho takoj krasne sliltarije iu pomenljivega obsega, da so vredne po besedah načelnika našega romaujn slavnega škoia Štrosmajerja, da bi se do konca sveta ohranile pogina. Vso presega v svoji krasoti sloveča poslednja sodba.
Podoba v kotu na desni z oslovskimi ušesi, je nekega gospodu Blaža, obroduika Ppvla III., kteri spoiitikalši se nad nagoto tistih podob, reče papežu, da takšno delo ni dostojno zu kapelo. Na to se je tako, kakor rečeno, umet-uik maščeval, du ga je naslikal z oslovskimi ušesi. So nekje drugod se je neki drugi slavni kiporez menda v cerkvi „del Getu" če ho prav spominjam, kur su nam je pripovedovalo, pa na drugi nučin nud nekim kurdinalom zarad euakoga spodtikauja nad golimi kipi maščeval. Pritoži se kurdinal proti pajiežu zarad nedo-Btojnosti pregolih kipov ter jih prosi naj bi oni sumi dotičucga mojstra poklicali iu mulo oSteli, zakaj je takošuje sicer lepe, ali za cerkev nedostojno si ke napravil. Papež pokličejo res k Hobi onega mojstra ter mu rečejo, naj nage slike popravi, du ne bodo toliko nagote kuzule. Mojster pa zvcdši, da je 6ni kardinal tega karan,a kriv, se nad njim tuko-le maščuje. Imel je naslikati v isti cerkvi muke pogub Ijenih v peklu. Med pogubljenimi je naslikal
podobo, ki je bila do p čice enemu kardinalu podobna, tako da je sleherni poznuvši kardinala vedel, da oni v pekli goreči kardinal ni n hče irugi kakor kardinal I. — To vžali še bolj omenjeuega kardinala tako, da naprosi papeža, naj bi oni blagovolili prositi umetnika slikarja, tiu naj uiegovo podobo zbriSo ali popravi, da ho ue bodo gledalci nud njo omejaje se sjiod-tikali. Ko tako pajiež onemu umetniku, ko prud nje pride, govorijo, jim tisti rosno šaljivo odgovori iz besed sv. pisma rekoč : „Ex inferuo nuilu est redemptio", t. j. iz pekla ni nobenega rešeuja! In tako je viditi sliko onega že davno umrlega kardinala Se zdaj med pogubljenimi. Takošuji umetniki ui namreč ne puste nič grajati ali zapovedovati. — V omenjeni kapeli — za se je velika cerkev — je Blikaril Michel-ungolo nek 22 mescev zaporedoma , ue da bi le za en hip vuu šel; tudi j<5di in kur je bilo treba so mu v istem čubu noter nosili. Pač poseben dur vztrajnosti iu zumišljenja v svoje delo 1 I. V Hredi visokega oboka so naslednji predmeti uuHlikuni: 1. Ločeuje svitlobo cd teme. 2. Stvurjenje solnca in mesca iu posi-janje zemlje. 8. B. žji Duh plavajoč nad vodami. 4. Vstvarjenje Adamu. 5. Vatvarjenje Eve. (5. Greh prvih HtariSev in izganjanje iz raja. Nccbova daritev. B. Splošni potop. 9. Pijanost
republika. K Bhodu ae je zbralo nad 5000 ccHarjevcov (imperialiBtov). Govorila Bta Pavel de Cassagnae in Julea Amiguos, naj bolj pod-vzotna te atranke.
Družba taka ni, da bi jo zasmehovali. Imperialiati ho podvzetni ljudje, ki ai kaj upajo, pri tum pa niao revni, tedaj vaekako faktor, h kterim gre poštevati.
V IVftoiiecnu-lcs-IflliieM ua Eran-coskem ho nepoznani ljudje pred cerkvena vrata položili dinamit, v cerkev vlomili, po cerkvi, po šoli in župniji razBajali, zgrabili župnika in župana, a ju zopet izpustili. Delavci po rudniku niao bili med njimi. — Zaprli ao doBihmai 20 teh razsajalcev. — No, ti izvršujeje le to, kar ao jih drugi učili.
Izvirni dopisi.
"f EJuIilJunl meseca avgusta. „Oči imajo, pa ne vidijo" pravi nekje av. pismo. Te besede bo mi ua misel hodile, ko Bcm z lastnimi vfieai čul besede, kakoršnjih bi be iz takih ust nikdar ne bil nadejal. Pa naj povem primerljej.
Ni dolgo, kar jo sedela na vrtu Kozlerjeve pivarue mala družbica ter se pogovarjala od tega in unegu. Pridu pogovor tudi od čč. oo. frančiškanov in šole v Kamniku. Nekdo omeni, kako jo ljudstvo nezadovoljno z nameravanim odstranjeujem frančiškanov od ljudskih šol in kako proBi, ter Bi vse prizadeva, da bi se mestu stari učitelji ohranili. Takoj se nekdo oglaBi ter z zaničljivim glasom izreče sodbo „Es muss mich Wunder nehmeu, dass sieh
das Volk fUr solehe L.....bo eBchofiirt" Se
ozrem ter vidim znanega profesorja, ki se b svojim slovenskim značajem nekako ponaša ter hoče biti kolovodja Slovencev. Bože po miluj 1 Vboga slovenska mladina, vbogi Slovenci, bom si mislil, b tako mršeno svitlobo, b takimi voditelji! Da, rea: oči imajo, pa ne vidijo.
Naj mi bode dovoljeno še nekaj beaed do-Btaviti. Gosp. profesor, Vi hočete biti Slovenec, znabiti še celo voditelj Slovencev, pa imate take nazore o katoliških nsredbah v Bredi katoliških Slovencev? Vi ste po stauu in znabiti po lustnem mnenji mislite, kdo zua,
kak izvrsten učitelj očitnem kraji take
se mi ne zameri, če zopet VBkliknem
slovenske mladine in na surovoRti izjavljete? Naj Vbogi
Slovenci, vboga alovenaka mladina I lles , kak prečuden Slovenec, šo celo voditelj, b tako globoko vernostjo, a tako olikano vljudnoatjo? Ua po domače rečemo: za tako necenljivo surovost nimamo druzega, kakor Greuterjev Pfui!'1 Zdaj pa tudi vidimo, da preskuŠnja, ktero Vi gosp. profesor gotovo imate, ne daje nikakoršnju sposobnosti, niti olike iu čč. oo. frančiškani so brez nju tako izvrstno učili, da so si hvaležnost ljudstva in učencev ter pripo-znanje slavnih dveh deželnih predsednikov zaslužili , kar se bode Vam , gosp. profesor in Vašim privržencem (če tudi preskušenim) v taki meri težko kdaj posrečilo. Tirjunje preskušenj tudi nič druzega ni, kakor kriuka, b ktero se zakriva sovraštvo do katoliško Cerkve in njenih uaredb. Zakaj v resnici so pri dosedajnih učiteljih v Kamniku ne nujde nobena druga krivica, kakor da so redovniki katoliške Cerkve in ne gojijo brez-vernega liberalizma. Da so zoper voljo krščau-Bkih staršev dela, da se ljudstvu zarad desetkrat večih stroškov že pretežka butara davkov še obtožuje, kaj zato? saj se je pri tej priliki vendar brca dii aovraženi Cerkvi in njenim redovnikom 1 Pri tej priliki so tudi očividno razodeva, da liberalci, naj so učitelji, pro fosorji ali nadzorniki, nimajo nobenega spoštovanja do svojih vikših in prednikov , pri Kamniku oziroma do najvikšega deželnega uradnika, ces. namestnika samega in nobenega srci! za krščansko mladino in vbogo ljudstvo Kaki izgledi — da se Bogu vsmili ? I —b—
I&orltn pri Doberniču 15. avgusta. Z veseljem smo brali vvodne članke ,,Slov." št. 46 in 65 in nek dopis iz Motnika, če so no motimo. Omi njeni članki, kakor znano, razpravljajo in navajejo navadne vzroke toliko požarov in sladnjič nasvetujejo pomočke zoper ta siloviti iu pogubni element. Iu ravno to je vzrok, da smo radi prebirali gori navedene številke. Ker skoraj v vsakem listu „Slov." zvemo posebno za nas revne kmete žalostne novice, da je tu ali tam kaka vas pogorela, smo vedno v strahu, da tudi nas ne zadene ta grozna noareča. In naš strah je opravičen,
Noeta. — II. Okoli oboka bo na stebrih veli kaiiHke podobe prerokov in Sibil (prerokinj v starodavnih časih), Na desni strani altarja: 1. Jeremija. 2. Perziška Sibila. 8. Ecehiel. 4. Eritrejska Sibila (na Grškem.) 5. Joel. 6. Nad vratmi Caharija. 7. Sibila v Delih 8 Izaia. 9. Sibila Kumanska. 10. Dauiol. 11. Nad steno pri tleh je Jona, III. V štir.h kotih so ua-alednja dela. 1. ABver in Estera in obešenje Amana. 2. Bronena kača v puščavi. 3. David in Golijat. 4. Judita in Holofernes. Slednjič je li okroglih oddelkov in 8 trikotnih , v ktere je postavljenih nad 100 podob brez posebnega pomena. Pripoveduje se, da ni pustil papež Julij 11. po svoji nepotrpežljivosti Mihelangelu, da bi bil do konca dodelal tudi to velikansko delo.
Potom smo pregledovali šo razue slikarske sobano pa bolj površno, kajti ako bi hotel človek si vse neštevilne slike dobro ogledati, bi bilo treba k temu ne nekaj ur , marveč več tednov ali mescev. SBj ao nektoro slike tako dovršeuo, du so ne more človek, kakor le Biloma od nj h ločiti. Pa vendar smo saj nektoro bolj ogledovali kakor n. pr. Mučeništvo 26 japonskih spoznovalcev. Viditi je nektere osebe gledalcev, kakor da stojijo res oddaljene | od križev, da se mora tem
umotvoruim Blikam sleherni čuditi. V neki sobani ju naslikan požar v oddelku Borgo. Slika le ginljiva Tu je viditi moža, ki uese na hrbtu Bvojega očeta iz požara, in kteri spominja na gorečo Trojo, iz ktere je nesel Enea očeta AnhiBU. Slikal je Julij Uomauo. 2. Loon IV. (847 — 855) pogaBi požar z znamujem|sv. križa. 3. Zmaga Leona IV. nad Saraceni. 4. Kronanje Karla Velikega po papežu Leonu III. v stari vatikanski baziliki. — Od napenjanja očeBnih živcev bo me bolelo oči. Pa kdo bi zamogol našteti vse neštevilne sliko, kterih vzvišena krasota omami gledalca, da sam ne ve, koliko časa jih ogleduje, ako no gleda na uro I V dragi sobani vidimo zopet krasue predstave. N. pr. Razpravo o presvetem zakramentu. To jo prva Ralfaelova slika v tih sobanah. Na viaokem je viditi preBV. Trojico, Mater božjo iu sv. Jaueza Krstuika: od ene iu druge strani altarju bo štirje bogoBlovski učonjaki sv. Cerkve *), z drugimi svetimi očeti staro in nove zaveze, ki razpravljajo to pregloboko akrivnost.
(Dalje prih)
*) Tu nuj opomnim, da tudi Italijani pišejo „Cliiosn" (Corkov) ■ voliko čorko, kodnr hočejo t ono bcHodo kutoliko corkov Eninninovuti, Zukuj uezapopadljivo (l»i pa no mi Slovonei — katoličani? Pl».
ter tem večji, ker je v bližini naši srenji ▼ teku enega leta pogubni ogenj tri vasi upe-pelil; kar pa menda ni bilo v časnikih brati. One nearečne vasi bo: Veliki Globodol, Mirna-peške fure, Sevnica, Trebanska fare in lteber pri Žuženberku.
Večkrat smo so že pogovarjali, kaj je nam storiti za bolje varstvo uašo vasi proti ognju; pa uesložni nismo nič važnega vkreuili. Vsem je bila „beseda o požarih" všeč, kajti ondi je vse skupaj navedeno, kar smo prej posamezni mčnili. Marsikteri jo rekel: Glejte no, to je res prav za nas pisano. Večina naB je bila precej pri volji v časopisu naBvetovane pomočke v djanje spraviti, vsaj to ne bo nobenega v denarne zadrege spravilo. Lo žalibog, da se do danes še ni nič Btoriio.
Našo vas preBkrbljuje z vodo troje studencev, veudar o poletni suši primanjkuje vode. Večkrat se primeri, da moramo pol drugo uro dalječ v Žuženberg v sodi po vodo hoditi. Vkljub tej nepriličnosti se vendar nič no stori, da bi več vodo imeli. Luža ali kal, kamor se studuuec Močila izsteka, je polua blata. Da jo je treba iztrebiti, vsak sprevidi iu \6; a vendar se no zgodi. Slehern se izgovarja, da ni časa. Že skrb za živino, ki je ob ajdovi Betvi, kar žeje medlela, bi to tirjala. Kaj bi počeli, ko bi goreti začelo, kar nas mili Bog obvaruj. Od strani bi gledali, kakor Cerovljani, ko jim je vas Cerovec gorela.
Sklenili smo žo tudi večkrat, kako bi naš izvrstni vrčlec Pubeč, ki je na precej strmem bregu nad vasjo, doli na sredo vasi Bpravili. Treba bi bilo dobiti železnih cevi, ki bi Btale z drugimi atroški vred blizo 300 gld. Pa ta precejšna Bvota jih je mnoge oplašila. Zatoraj smo so že a sosedno vasjo Verbovec o tem dogovarjali, pa nič zanesljivega zvedili. Toliko smo vendar storili vslcd vodnega opominovanja, da smo vsaj pot popravili do vod<5, ki prej ni bil ne stezi no potu podobon. Drugači je pa še vse pri starem.
V naši vasi so hiše dokaj čedno in redno postavljene v primeri k drugim vasem. Vendar je nekaj etreh čisto brez potrebe, lo v kvar drugim Btreham o priliki požara. Kakor menda povBod, so tudi pri nas eni, ki bolj na vodo pazijo, da se nepotrebno ue preliva, kakor pa na ogenj. Zdaj o mlatvi pušijo mlatiči tabak poleg kupa slamo pred polom šaljivo govoreči, da je le na podu kaditi prepovedano. O ne-spamet 1
Korita imajo menda privilegium, da ne smejo pogoreti, ko bo je žo tolikokrat zater-nilo. Velicega poŽBru res žo ni bilo pri nas od 1. 1810. Leta 1849 je požar nazadnje k sreči lo eno kaščo uničil. A v treh letih je bilo blizo petkrat zažgano, deloma po otrocih, deloma po odrastlih. Pred kratkem je neko otročo pod kotlom terake užgalo, da jo plamen visoko proti strehi so stezah Na krič so pritisnili ljudje in tako srečno rešili vas strašnega požara.
Žalostno je, dasi resnično, da naša Brenja lo eno brizgalnice nima, razun v Kneživaai staro polomljeno, kar je toliko ko uič. Naša vas ima štiri veliko mačke, ki pa v Verbovcu za nekim podom pod kapom ležijo vBi pokvarjeni, odkar so jih ondi pri požaru rabili in o<l tega je že 10 let.
Sosedje in rojaki 1 dajmo žo enkrat storiti, kar je za varnost naših poh štev treba. Nesreča ni nikoli ugnaua. Ko bi bo že tudi po neumnosti no zatroilo, kako lahko trešči, ali so b'ct r nehoitf in po nesreči zatrne! Skrbimo naj pred za vodo in za potrebno orodje v nesreč'. Kdor še ni zavarovan, naj bo za-
#
varuje. Po toči zvoniti, ne pomaga nič, pravi pregovor; po požaru malomarnosti se keBati pomaga ravuo toliko; tedaj tudi nič. Ne pre-puščajmo vse skrbi le sv. Florijanu; storimo tudi mi svoje in potem se smemo zanašati njegove pomoči.
Gorgey in častniki Bablje od sebe. Ruski general Rudigier pr de in zahteva meč od Gor-geja; ta seže na kup in mu da Babljo in ta je bila Blučajno Szendijeva.
Domače novice.
V Ljubljani, 22. avgusta. (Zlata maša.) Pretekli praznik M. D. Vne bovžetja je obhajal v Trebnjem svojo zlato mašo tamošnji dekan preČast. gosp. Janez Kovačič. Vaa Trebanska je bila praznično ozaljšana, kakor se o taki priliki sme pričakovati, pa tudi druge vasi ob cesti — vse je pričalo Bpoštovanje, kterega prečast. dekan po svoji fari in dekaniji vživa, ker ljudstvo in duhovščina dekanije je ta slavni dan v Trebenj hitela. Pri altarji je bilo čez 30 duhovnikov od bližnjih in daljnih krajev; pri slavnostnem obedu menda čez 50 odličnih oseb. Zlatomašnik 80 še dokaj krepki. Na mnogaja leta !
(Včeraj je bilo pogostovanih na streljiŠČu 500 ubogih.) Ob 11. uri začelo se je s po strežbo ubogih in Btopil je notri kmalo potem župan Graselli. — Proti 12. uri je prišel gospod deželni predsednik s gospo soprogo, pozdravil ga je odbor in njega predsednik meBtni blagajnik Hengthaler. G. predsednik je ogledal kuhinjo in obednico ter se pohvalno izrazil o neotrudljivi skrbi gospa in lepem redu, in se je tam mudil kake pol ure.
Neutrudljive gospe so revežem pripravile okuBnih jedil, a požarna straža jim je pri mizi stregla, Prvomestnik društva pri ljudski kuhinji g. Hengthaler je nazdravil na čast presvitlemu cesarju, potem je še toastiral ud ravnateljstva Najvišemu vojskinemu vladarju in slavni armadi, potem gospem ljudske kuhinje Svečanost je minula ob 2. uri popoiudne, ko so se nekoliko po trati zasukali in zasukale [Toča.) 18. t. m. je toča pobila občine: Nemško goro, Drenovce, Križe, Senože, Brezje, Brezovsko gora. Toče je bilo videti še drugi dan. — Ubogo ljudstvo!
Eazne reči.
—	Iz lavantinske škofije: Sv. birma se deli tekoči teden v Šmarski dekaniji in sicer: v nedeljo 20. avg. na Sladki gori; v ponedeljek 21. avg. v Zibiki; v torek 22. avg. v Šmariji; v Bredo 23. avg. v Št. Jurji na južni železnici; v četrtek 24. avg. v Kalobji; v petek 25. avg. pri bv. Štefanu; v saboto 26. avg. v Dramljah; v nedeljo 27. avg. na Ponikvi.
—	Znani slovenski skladatelj g Jož. Ludevit Weiss, dozdaj podučitelj na meBtni celjski fantovski šoli, postal je vodja celjske mestne dekliške šole. Čestitamo 1
—	Na Krki. Dne 16. t. m. zvečer ob '/212. uri je trešilo v farovški kozelc. Bil je po eni Btrani poln detelje, ktera je bila ravno suha in tako je bil pri ti priči ves naenkrat v ognji. Rešilo se je samo nekaj ovsa iz druge strani. Velika sreča je, da je bil lansko leto prestavljen proč od drugih poslopij, če ne bi bile pogorele vse druge poslopja in farovž, in brž ko ne vsa vas in tudi lepa cerkev bi bila v veliki nevarnosti.
—	Bela Szende ogrski honved minister je umrl 18. t. m. in v saboto bil pokopan, 1. 1849 je bil pri vataji in je z Gorgejem kapituliral pri Vilsgoš. Njegov meč hranijo v Petrogradu. Pri Vilagošu so namreč pometali
VIII. Splošni avstrijski učiteljski zbor.
(Konec.)
„Za delo pri obrtnih povzetjih se otroci pred 10 leti ne Bmejo rabiti" — Ako ta do-ljčba ostane, kako 8e ujema a šolsko poatavo? Ni težko najti zveze med šolsko postavo. Iz našega stališča mora ostati prepoved otroškega dela, tedaj moj rek 8: , Ocroško delo po tovarnah in obrtnih povzetjih se mora omejiti na najskrajnejšo mejo. Otroci pred štirnajstim letom bc ne smejo jemati za redna obrtna opravila.
Sedaj pa začne govornik beBedo nazaj jemati in reče, da se mora otroško delo prepovedati iz zgol pedagogiškega načela, a otroško delo se ne more odpraviti zarad konkurence dokler ni mednarodne pogodbe, vendar bb mora na prav ozki krog vtesniti, tedaj rek 10: „Otroci, ki bo dolžni v šolo hoditi, smejo po tovarnah delati le tedaj, ako hodijo v ljudBko šolo vsaj po tri ure na dan ali v kakšno tako, katero je cdobrila šolska oblast in kjer se poučuje po načrtu, kateri je ona odobrila. Delati pa ne smejo čez 6 ur na dan.
Tudi državna šolska oblast Bpoznava, da je žalibog potrebno otroško delo, kjer ukazuje v §§. 9 in 64 fabriške šole. Rek oklepa še tedaj tudi te žalostne potrebe: „Za vstanovo fabriških šol ae mora zdatno skrbeti." Po na-nakazni poti naj se določuje o vstanovi, učnem časi, učni dobi v učnem smotru, učnem črtežu in šolski disciplini.
Težišče obrtnega vprašanja ni toliko v preosnovi obrtnega stanu, marveč v razmeji rokodelčičev. Mnogovrstno zlo, za katerim boleha naša obrt, je v žalostnih razmerah, ki so zarad vzobrazbe prihodnjega obrtnega naraščaja, ako se že izvzen.6 razne reči, ki vplivajo na na naš vek, n. pr. znajdbe in izumitve. Vprašanje o delu je vprašanje o vzobražbi, rekel je strokovnjak, tedaj recimo, le taki mladi ljudje, ki ao bvoji šolski dolžnosti zadostil', naj se jemljo v nauk za obrt. Rek 9. naj se glasi. Vsak rokodelčič Be mora akazati 8 apri-čalom ljudske ali meščanske šole, brez tacega »pričala se ne sme deček sprejeti v nauk.
Ako bi to sprejelo, bi apričalo dobilo veče veljavo, B;cer je nekaterim brez vsake vrednosti. Tirjati še moramo, kar izgovi ri rek 13. Pohišno prodajanje je šolskim otrokom prepovsdano.
Vzgoja v delo pripada v prvi vrsti šoli; sicer ljudska šola pravim obrtnikom le posreduje koriBti, ker jih priučuje ročnosti in vednosti, katere jim koristijo v praktičnem življenji. Priklopiti se pa morajo ljudski šoli obrtna vzobraževališča, in vsa osnova obrtnega šolstva mora biti po enem kalupu in vzhajati iz Bre-dišnega vodstva, tedaj rek 4: „Obrtno šolstvo vreduje državna obrtna šolska po8tava." Obrtna postavodajava ne smo biti deželna, marveč državna, sicer bi bila prerazlična. Sicer bi bilo mogoče, da bi v kaki deželi bil katekizem prvo vrhovno načelo.
Rek 5. tirja: „Oanova vzobraževalnih tečajev na c. k. državno-obrtnijskih šolah za učitelje obrtnih šol je biatven predpogoj za po-speh obrtnega šolstva." Naša novela o tem molči v taki določbi.
Vsega, česar terjamo, ne bomo dosegli, a to nas ne bode odstrašilo in v nov č bodemo terjali.
Učenik Pinstorfer omenja nekaterih ne priličnosti, tako da vsak učenec ne dobi odpustnega Bpričala, mnogo jih dobiva le od-hodno ali letno spričalo, tedaj zahteva pre-membo še 6 Za otroke pa hoče le igre,' a ne dela. (Živa pohvala.)
Učenik Fischer iz Markersdorf poudarja da je tudi kmečki stan važen stan in je nemogoče povsod osnovati obrtnijskib šol.
Jessen iz Duuaja našteva tudi zmote poročevalčeve in Binatorferjeve in Btavlja po-Bredovalen predlog. Potem Be sprejmeta reka 3. in 9, z nasvetovanimi premembami.
Dalje je poročal ravnatelj Kopetzky iz Dunaja o vstanovi splošne avstrijske učiteljske zveze, omenja nje koristi in Statute.
Planer iz Dunaja podpira predlog za vatanovo take učiteljske zveze, da je prihod-njost učiteljskih zborov zavarovana in opominja iti do najviše oblasti, dokler pravila niBO potrjena.
Krautman je povzdigoval nemštvo in karal druge narodnosti, da se ne vdeleže učiteljskega zbora, on predlaga, zbor naj se ne imenuje: splošni učiteljski zbor, marveč „zbor nemških učiteljev v Avstriji, zveza in zveza nič več „8plošna avstrijska učiteljska zveza", marveč splošna avstrijska učiteljska zveza ,iDeutsch-' oaterreichischer Lehrerbund."
Nasvet, Statuti in spremenjen naslov ae aprejmo.
Potem poroča FriBCh iz Celovca ,,0 šolskem nadzorstvu ' govori o lastnostih, potrebnih nadzorniku, obrača Be zoper sedanje nadzornike, ki bo po večem profesorji Brednjih šol ti niso na pravem mestu, ker nimajo pedago-gičnih vednost in niBO pravi pedagogi. Tudi duhoven, posebno pa katoliški ni zato, ker bi lahko prišel 8 bvojo vestjo navskriž. On neče začasnih, marveč Btalne nadzornike, ker tako beseduje, pride čbb, ko bode zopet klerikalna stranka prišla do oblasti in vlado prisilila k cerkvenemu nadzorništvu, zato je proviBorium v takih okolistavah velika nevarnost.
Pri glasovanji se aprejmo reki 1, 2, 4. S alavoklici presvitlemu cesarju Bklene B.biea VIII zborovanje avBtrijBkega učiteljBtva. — V moravskem deželnem šolskem Bvetu so na-siednji goipodje: korarja: Zeibert in Janez B. Raus, superiotendent: J. Benesch, izraelit: Jul. vitez Gomperz, ravnatelj slovanskega ženskega učiteljišča: Karol Schmidek, rektor politehnike v Beniu: dr. Janez Haberman in ravnatelj slovanske državne gimnazije: Karol Vittek. Kakor „Preise" pravi spadajo 4 teh gospodov nemški stranki a le 3 slovanski, da-8 ravno je Slovanov več v deželi, nego Nemcev.
Kanali bodemo slišali, kako bode sestavljen naš šolski svet, v deželi, k|er je i. 5% Nemcev. — Dunajski listi nas slabo tolažijo, domači itak o sestavi našega deželnega šl. Bveta in o predlaganih c, k. nadzornikih ne Bmejo nič pisati; ako pa kaj pišejo, naročniki liatov tega ne bero. Za danea rečemo samo to, dokler Be renegatstvo pri na3 plačuje a c. k. službo, a narodno prizadevanje in rodoljubno srce vtiska znak nesposobnosti za kako višo državno službo ne mnrp hiti bolie._
Umrli so:
16.	avg. Jožef Saller, fotograf 39	let z:i jetiko. 17. Janez Maček, delavec 22 let	za je-tiko. 18. Adolf Vitek, želez, voznik 32 let po-vožeu. Uršula Strlekar, 48 let za jetiko.
V bolnišnici:
17.	avg. Scbastijan Dolinar, 45 let.
Na poljanah:
15. avg. Juliana Slabina, 2 let. Ilormine Stiler 6 let. Johaua Itakoš 2 leti. Janez Stergar, 4 let.