Plašilo delniške družbe Alpina LETNIK 37 LO- КЛ " ') Pbčana prf ро#Ј 42^6 4226 Z/ri Un Alpina Žiri & Alpina Sports Amerika - 25 let sodelovanja Začetek novega tisočletja označuje tudi 25 let sodelovanja med Alpino in Alpino Sports iz Amerike. Podjetje v Ameriki sva ustanovila z g. Erikom Riessom z namenom prodajati Alpinine in ostale športne izdelke na ameriškem tržišču. Po nekaj letih samostojnega delovanja, sva z g. Riessom povabila Alpino, da se nama priključi z lastniškim deležem. Osnovni razlog za tako odločitev je bilo povečanje sodelovanja med obema firmama in zagotavljanje dolgoročnih povezav, ki lahko ugodno vplivajo na prodajo Alpininih izdelkov v Ameriki. V vseh teh letih smo bili priča velikim spremembam v poslovanju na sploh, pa tudi v naši branži. Doživljali smo vzpone in padce, katerim so botrovale vremenske razmere in zelene zime. Velike firme, kot npr. Bene-ton in Adidas so vstopile na naše dokaj majhno tržišče. To je povzročalo mnogo izzivov tako podjetjem našega obsega kot tudi firmam kot je Alpina v Žireh. Trudimo se po najboljših močeh, da odgovarjamo sprejetim izzivom s sredstvi, ki jih imamo na razpola- go. Kljub izjemno veliki konkurenci smo uspeli preživeti. Uspeli smo tudi na nekaterih področjih, kjer nas tudi najmočnejši konkurenti niso mogli premagati. To pa smo zmogli tudi zahvaljujoč se Alpininim izdelkom in sodelovanju Alpine z distributerji, kar je pripeljalo do boljšega razumevanja trgov in njihovih potreb. To velja še posebej za Alpinine tekaške čevlje. Tuje bil narejen izjemen korak k izboljšanju izgleda in kvalitete modelov. Tako smo na tem področju dosegli vodilni tržni položaj na ameriškem tržišču. Še vedno si prizadevamo doseči boljše rezultate tudi na alpskem in treking programu. Alpina je tudi tu poznana in ima dobre možnosti, toda za izkoriščenje le teh mora povečati svoja vlaganja na vseh področjih. Dejstvo je, da se ne moremo primerjati s firmami kot so Nike, Salomon/Adidas in podobni, in jim zaenkrat ne bomo mogli konkurirati v celoti. Zato pa si moramo postaviti cilj, ponuditi ustrezne proizvode za posamezne tržne niše. Izbrati moramo posebne izdelke ali manjše, specialne tržne dele. nadaljevanje na 10. strani tSEE legend on back-^-^ шШ «*&a tg4»^jy.PmA^RGRTS CORP. >... ■' .& I The CorporktioQ u authorized to iuue 300 ShwM Without Nominal or Par Vt lue Alpina tovarna obulvc Uiri, n. ix>l. o, -twenty-five- /ff/ci'/////*' ^JV//forr///^y,/'^ /r/rt//'// Z/r/M'// /v /'f/ //(T/Zt/ /у/у^<уу7/кХ r^/// / 'V /У/Л. /XV J.A / /,,/ / f/ / i/ *Ј'////'Г/*г^:/у//^/^//7УТ7тгг'/у <1У//.у Orr/y/frz/ryf^r/^/fWy r/ur/'r.itrA ^жгАЈ February 24. 1983 № Ж# Potrdilo o plačanih delnicah Alpine Žiri ob vstopu v firmo Alpina Sports Verjemimo vase in zaupajmo! December 1999. Same devetice, a ne ho dolgo čas, ko bodo skoraj same ničle... In sedaj, na tem pomembnem prehodu, ki pa v bistvu nič drugačen, kot vsi ostali, v časopisu spet pišemo večinoma o lepih dosežkih in lepih stvareh. Vsi s tem niso zadovoljni, saj bi želeli povedati ali slišati še kaj. Toda ali ni dovolj slabih vesti že na televiziji, v različnih dnevnih časopisih, mar ne slišimo kritik vsak dan na ulici, v službi, doma... Ali ni bolje, da težave rešimo med seboj, kot pravimo na štiri oči, na zunaj pa pokažemo to, kar lahko pokažemo lepega. In spet imamo kar nekaj pokazati. Za komentar smo zaprosili naše poslovne partnerje iz tujine. Niso se pritoževali, s sodelovanjem in z izdelki Alpine so zadovoljni. Spraševali smo nekatere naše končne kupce. Tudi oni so zadovoljni. Prav tako večji kupci. Pišemo o uspehih na prodajnem področju, o dobrih izdelkih, o podvigih športnikov... Torej same lepe st\'ari. Toda kje so potem tiste, ki glodajo v nas, ki nas spravljajo v slabo voljo in nas spremljajo. Da tudi takih stx'ari je mnogo. A rešili jih bomo na drugačen način. Zgodovini in svetu pa povejmo, da smo dobri in da bomo še boljši. Zakaj, če sami nismo prepričani in ne verjamemo vase, kako nam bodo verjeli drugi. Zato naj bo naša misel za naprej: »Verjemimo vase in zaupajmo, da znamo in zmoremo storiti, skupaj in vsak zase, nekaj, kar nam bo v naše življenje prineslo veselje, mir in zadovoljstw. Če bo to v nas, bomo lahko dali tudi drugim. In če bomo dali drugim, bodo ti lahko delili naprej...« Nekateri pravijo, da se bliža boljši čas. Mnogi se ne strinjajo. Toda ali ne velja poizkusiti in kljub temu verjeti... Jožica Kacin kako POSLUJEMO Sklepi nadiornegg sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata... Leto 1999 - dobra popotnica Alpini v naslednje obdobji Dokončne ocene poslovanja v letu 1999 konec novembra, ko pišem ta članek, še ne morem podati, saj vemo, da nam dobra prodaja v decembru lahko lepo polepša ali pa tudi močno poslabša rezultat. Vse, kar smo počeli v enajst mesecih, je pa tu in prav je, da pogledamo kaj je bilo dobrega in kaj slabega. V prvem delu leta smo se veliko soočali s problemi, ki so proti koncu lanskega leta zahtevali tudi kadrovske in organizacijske spremembe. Čeprav nič ni tako dobro, da ne bi moglo biti boljše, lahko napišem, da sem s spremembami kar zadovoljen in da se je nova organizacija hitreje prijela, kot sem pričakoval. Reševanje problemov v hčerinski firmi A&E Sportartikel Handels v Nemčiji smo pospešili in v soglasju z drugim družabnikom Elanom je v avgustu prišlo do likvidacije družbe. Poslovanje na športnem programu smo stabilizirali. Proizvodnjo smučarskih čevljev smo uspeli povečati od 60.000 v lanskem letu na 85.000 letos. Povečana količina nam dopušča, da dokončne odločitve o usodi tega dela športnega programa iSe ni bilo potrebno sprejeti. To je dobro, saj bi sedanja odločitev morala biti: »Nehajmo«. S tem bi bile pokopane vse dolgoletne investicije v stroje in znanje proizvodnje pancerjev. Naša strategija je: brez novih investicij v obstoječi smučarski čevelj prebroditi še eno sezono in brez neures-ničljivih sanj o novih trgih zadržati vsaj naše dolgoletne zveste kupce. V tem času moramo razviti nov smučarski čevelj, ki bo konkurenčen na trgu. Za nov čevelj pa se upamo tvegati tudi nove naložbe. Prvo polletje je bilo prežeto tudi z aktivnostim! za finančno prestrukturiranje in dokapitalizacijo družbe. Dolga in naporna zgodba se je uspešno končala z vplačilom kapitala s strani Evropske banke za obnovo in razvoj letos poleti. Sedaj smo finančno zdravo podjetje, z viri sredstev, ki so takšni, kakršne si finančnik marsikje lahko le želi. Pogoj evropske banke ob doka-pitalizaciji je bil, da morajo biti ta sredstva porabljena samo za produktivne naložbe. Zato smo veliko razmišljali, kaj za naš bodoči razvoj najbolj potrebujemo. Vemo, da smo posodobili ali na novo odprli kar nekaj prodajaln: Velenje, Kranj, Škofjo Loko, Kočevje, Szeged na Madžarskem, Sarajevo, Goražde, Gračanica, Dubrovnik... In seveda odprli našo najve^o prodajalno v Mercator centru v Šiški v Ljubljani. Posebej moramo omeniti nekaj naložb v razvoj in proizvodnjo obutve. Gre za investicijo v programsko opremo Crispin, vodni rezalnik in avtomat za šivanje gornjih delov. To so za Alpino zelo pomembni koraki. Trdno sem namreč prepričan, da bi bila brez njih bodočnost Alpine v drugi polovici naslednjega desetletja zelo vprašljiva. V proizvodnji je bil pomemben korak, da smo »privatizirali« obrat v Šentjoštu. Tako delajo v tistih državah, s katerimi moramo tekmovati in se boriti za kupce. Tudi »dela na domu« imajo v teh državah veliko. Čeprav smo tudi s tem poskušali, nam to letos še ni uspelo. Pri nas se to ne izplača. Očitno so tisti, ki so prosti doma, tako dobro preskrbljeni, da jim dodaten zaslužek ni potreben. V Italiji, Španiji in na Portugalskem ni tako. Najbrž se bo tudi pri nas kaj spremenilo in takrat bomo poskusili znova. Prodaja nam je kar dobro tekla. Izjema je prodaja brizganega programa. Tu bomo do konca leta pristali na malo več kot 50% načrv tovanega! Vendar v tem primeru iK gre samo za izpad ogromnega naročila enega kupca. Gre preprosv to za to, da smo v preteklih letih ob velikih korakih na lepljenem programu »zaspali z razvojem« brizgane modne obutve, kar ne le zmanjšuje uspeh modnega progranu. ampak nam bo tudi pobralo dfl načrtovanega dobička. Pa smo tu, pri rezultatu poslovanja. Veliko smo se trudili. Rekel bi, da imamo po vsem zgoraj navedenem tudi kaj za pokazati. Tudi dobiček bo. Ocenjujem, da bo zaradi velikega izpada naročil brizgane obutve nekaj pod tistim, kar smo načrtovali. Čeprav to ni toliko, da b' lahko že sedaj začeli bistveno popravljati plače, menim da z doseženim ne smemo biti nezadovoljni-Veliko narejenega se bo v mošnjič-ku poznalo šele v prihodnjem obdobju. Marsikaj bi rad povedal o načrtih poslovanja v prihodnjem le'u-Toda naj prihodnost ostane м naslednjo, prvo številko našega glasila v letu 2000. Mag. Martin Kopa2 Zgodba z A&E se končuje - cena za novo izkušnjo pa je mnogo previsoka Delo življenje: O naši hčerinski firmi A&E v Nemčiji je bilo v preteklem letu veliko govora. Kaj se trenutno dogaja v A&E? Mag. Martin Kopač: Družba A&E Sportartikel Handels GmbH v Nemčiji je bila in še je za Alpino velik problem. Lansko leto smo za sanacijo akumulirane izgube rezervirali 1,6 mio DEM. Problemi v firmi so bili nerešljivi in ker drugi družabnik Elan ni pokazal interesa za prevzem in nadaljevanje poslovanja v družbi, smo se 27.8.1999 skupaj odločili za likvidacijo firme. Delo življenje: Kaj to za Alpino pomeni finančno? Ali bo rezervacija iz lanskega leta zadostovala za pokritje izgube? Mag. Martin Kopač: To je težko oceniti, ker je odvisno od uspešnosti izterjave dolgov. Ocenjujem, da bo skupno z odpisom vložka še vedno potrebno pokriti okroglo 200.000 DEM, v primeru neugodnega iztržka preostalih terjatev pa lahko tudi še nekaj sto tisoč mark več. Delo življenje: Kako smo zagotovili, da bo delo ob likvidaciji opravljeno res kvalitetno in strokovno in da bo dodatna škoda, ki jo bomo morali utrpeli za »grehe za nazaj« čim manjša? Mag. Martin Kopač: V ta namen smo zahtevali, da se postavi dva likvidatorja; enega iz Elana in enega iz Alpine. Glede na to, da sem pred leti delal v Nemčiji in razmere dobro poznam, sem pristal na to, da sem kljub drugim obremenitvam predstavnik Alpine kar sam. Menim, da bom tako lahko največ prispeval k uspešnemu zaključku te žalostne zgodbe. Brez mojega soglasja se ne more »izgubiti« niti ena marka. Delo življenje: In kako sedaj poslujemo z Nemčijo? Mag. Martin Kopač: Ker seje odločanje o usodi A&E (ne po naši krivdi!) vleklo do avgusta, smo morali dobave za letošnjo zimo reševati hitro. Nekaj dobav smo že uspeli izpeljati neposredno, za majhne kupce pa sodelujemo z družbo SPS, ki bo tudi v bodoče naš agent. Vodi jo g.Droessler. Delo življenje: Ali Droessler ni bivši direktor družbe A&E, s katero smo imeli toliko težav in nam je oziroma bo povzročila tako velikansko izgubo? Mag. Martin Kopač: Mnenja o tem, zakaj je prišlo v A&E do take izgube in kdo je odgovoren za to, so zelo različna. Moja ocena (in vsi postopki na sodišču, ko je Droessler dobil vse tožbe) kažejo na to, da ob strokovnem in odgovornem ravnanju v Alpini in Elanu do poloma v A&E ne bi prišlo. Z Droesslerjem sem delal dve leti in pol, ko sem bil sam pred desetimi leti v A&E. Vem, daje dober trgovec in za to ga bomo tudi uporabili. Na stroške in zalogo pa bo sedaj moral Droessler paziti v svoji firmi sam. Tako bi moralo biti že zdavnaj prej, ko na Alpini"' strani ne bi bilo ljudi, ki so bili pripravljeni pokriti vse stroške, ki si jih je izmišljevalo modro vodstvo (predvsem Elana). Delo življenje: Ali bo torej A&E zgodba s srečnim koncem? Mag. Martin Kopač: Konec vsekakor bo. Tudi posle v Nemčiji bomo v roku enega leta stabilizirali in postavili tako kot bi moralo biti urejeno že v preteklosti. O srečnem koncu pa nikakor ne moremo govoriti, saj je Alpino ta šola stala mnogo preveč in bomo to čutili še dolgo. Odgovore zapisal Mag. Martin Kopač kako POSLUJEMO Sklepi nadzornega sveta, sveta delavcev, uprave, mnenja lastnikov, menagerjev, delavcev, sindikata... Rekordna prodaja v okviru smučarskih sejmov Letošnji november je bil za Alpino dober mesec. Naj se sliši k tako neizvirno in obrabljeno, toda podatki in analize kažejo, da nam k prodaji zelo veliko pripomore prav vreme. Že včasih % je marsikdo pošalil na ta račun, češ da je zopet za vse krivo vreme, toda o tem govorijo tudi številke. In številke letos so kazale, da je bilo v prodajalnah največ prometa prav v dneh, ko je zapadel sneg. Pa tudi lani je bilo tako. In kakšen naj bi bil zaključek. Da je letošnji snega prišel ravno pravi čas, to je tedaj, ko so se pričeli smučarski sejmi in smo s prodajo zelo zadovoljni. Takole smo opazovali naš prodajni prostor v LJubljani s ptičje perspektive Kot je že v navadi, seje Alpina •udi letos udeležila smučarskih sejmov širom po Sloveniji. V času sejmov so bile v teh krajih odprte naSe prodajalne, ponekod pa so prodajali 'udi na sejemskih prostorih. Kupci so lahko kupovali s 15 % sejemskim popustom, kar je bila poleg snega $e dodatna motivacija, da so izbrali nekaj zase. Osrednji sejem je vsekakor sejem Šport in rekreacija, ki je bil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Ko sem se najprej sprehodila po ostalih razstavnih prostorih, sem bila kar nekoliko presenečena. Imela sem občutek, daje manj obiskovalcev, pa še tisti, ki so se sprehajali naokrog, se niso kdo ve kaj zanimali za nakupe. Tako sem mislila jaz. Toda ko sem prišla do razstavnega prostora Alpine, sem naletela na gručo ljudi. Gnetli so se okrog o^ra, na katerem se je plesalo, da je bilo kaj. In kdo drug naj bi bil tam, kot žirovske Bombe, ki so z živahnimi gibi v ritmu glasbe, vabile k ogledu. Pristopila sem in prisluhnila. Lepo je bilo slišat i. »Kako so dobre, kako so zanimive. Ali so res iz Zirov?« in tako naprej. Pa ni bilo samo to. Ko so odplesale bombe, so prišli na vrsto drugi. Predstavil se je Miran Stanov-nik, znani motociklist, ki se udeležuje tudi najpomembnejših mednarodnih tekem. Sedaj se pripravlja na rally Pariz Dacar, ki bo potekal skozi šest afriških držav. Z njim bo tudi novinar POP TV David Stropnik, tako da bomo o tem lahko slišali še marsikaj. Miran rad tudi smuča. Navdušuje se nad carvingom in je tudi strokovnjak za to področje. V zvezi s tem je povedal: »Carving smučanje je lažje kot smučanje na klasičen način. Smučka bolj uboga ukaze smučarja. Nekateri imajo sicer strah pred novostmi. Še celo športni strokovnjaki se sprva niso sprijaznil z novim načinom. Vendar pa ni razlogov, da se ne bi odločili za carving. Mnogi so to že spoznali.« Na koncu nastopa se je Miran s svojim motorjem popeljal Se po petnajstih stopnicah, ki so vodile v zgornje prostore odra. In potem na začetku predstave dol in gor in tako naprej. Nastopili so tudi plesalci plesne skupine Mojce Horvat, obuti v čevlje Alpina in oblačila Elan. Komaj je bila prireditev končana in so se obiskovalci nekoliko razpršili po prostoru, spet se je pričela nova. Komaj je bil čas za oddih. Na Alpininem prodajnem prostoru pa za oddih ni bilo časa. Obiskovalcev je bilo toliko, da so kljub številni ekipi komaj zado- •-*&. ' i Bombe - prava eksplozija energije in veselja Miran Stanovnik je navdušen motociklist. Rad pa tudi smuča. voljili vsem željam. Ali pa tudi ne, saj so morali nekateri kar malo počakati, da so dobili želeno. Še dobro, daje bil velik prostor in na njem precej prostora za sedenje. In kupci, ki so kupovali pri nas, se niso odločali hitro. Merili so, spraševali, se posvetovali, hodili... Marsikateremu je ob tako pomembnem delu kot je kupovanje čevljev postalo vroče in je moral sleči celo vrhnja oblačila. Da, bilo je živahno. Ana, je kupila tekaški komplet. Povedala je, da se je za nakup od- Plesna skupina Mojce Horvat v oblačilih Elana in čevljih Alpine ločila zato, ker gre naslednji dan na tek na Jeprco. Za Alpino se ni odločila zaradi ugleda firme ali česarkoli drugega. Preprosto opremo takoj rabi in najbolj prikladen zato je komplet. Tako ne bo imela dodatnega dela z izbiro in montažo. »Pa še drago ni,« je povedala, in dodala; »Alpino poznam. Vaši ženski smučarski čevlji so najboljši, modno obutev pa ne kupujem pri vas.« Nekoliko zvito se je nasmehnila, zato jo nisem spraševala, zakaj tako. Maja pa je kupovala pancerjc. Dolgo je preizkušala izbrani model, se prepogibala, hodila, se posvetovala s svojimi, a obraz je izdajal, da se kar dobro počuti in izgledalo je, da bodo pancerji CL 6 odšli z njo. Ko sem pristopila k njej in jo povprašala, kako so ji všeč je povedala: »Vzela jih bom.« Nato se je pošalila: »Vsako leto smučam .sedem dni v tujini in en dan pri nas. Tudi do sedaj sem imela vaše pan-carje, pa so mi postali premajhni.« Z njo je bila tudi hčerka Nina. Po-nadaljevanje na 4. strani kronika DOGODKOV ji^stroliovnih^sluib^i^proiivodiiih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovocij, ukrepov, razpisi nagrad... Prodajalec mora poznati značilnosti modelov, ki jih prodaja Večina kupcev, ki pride v prodajalno, pričakuje od prodajalca, da mu bo znal ob nakupu tudi pravilno svetovati. To še toliko bolj velja za obutev in opremo, ki jo običajno kupujemo za več sezon. Kupec se bo gotovo laže odločil za nakup, če mu bo prodajalec znal razložiti, čemu vijak na zadnjem delu pancerja, kako deluje, kakšne so lastnosti tega ali onega materiala, zakaj je pomemben nagib in še mnogo drugih podrobnosti, ki jih običajen kupec niti ne opazi. A če ga opozorimo, če ga naučimo in zna to tudi pravilno uporabljati, je z izdelkom bolj zadovoljen; to pa je tudi poroštvo, da bo tudi v prihodnje poiskal naš proizvod. nadaljevanje s J. strani vedala je, da ima tudi ona pancerje CL 6 in da je z njimi zadovoljna. »Imam tudi rolerje Alpina, pa tudi vaSi modni čevlji in so mi všeč,« Je bila prijazna tudi hčerka. Med kupci pa niso bili le taki, ki so želeli le en ali dva para. Prišli so tudi naši grosistični kupci. Eden izmed njih Je bil Andrej Ambro-žič, ki ima prodajalno v Grosuplju. V njej prodaja vse za šport. Sodelu- Za nami smo smučarski sejmi. S prodajo smo zelo zadovoljni. K temu je pripomogel tudi sneg, ki je padel ravno ob pravem času. Alpina je sodelovala na vseh večjih smučarskih sejmih po Sloveniji. Povsod so sodelovale prodajalne iz krajev, kjer so bili sejmi. V Ljubljani, pa so poleg nekaterih prodajalcev iz bližnjih prodajaln sodelovali tudi delavci iz Alpine, ki poznajo značilnosti modelov in znajo tudi primemo svetovati. Dobro se je prodajalo vse, kar je v zvezi s snegom, tako da ni mogoče izločiti modelov po katerih je bilo večje povpraševanje. Za kupce so bili zanimivi leka.!- Z zadovoljstvom ugotavljamo da se Alpini izdelki dobro prodajajo in da sodelujemo z vsemi pomembnimi trgovskimi verigami. Prepričani smo, da bo največji izziv časa, ki prihaja, kako ohraniti visoko in profesionalno raven v razvoju novih, inova-tivnih in čim bolj funkcionalnih izdelkih. Naš uspeh na norveškem tržišču temelji na dejstvu, da smo zmožni izdelovati izdelke, ki ustrezajo zahtevam našega trga. Veliko je primerov, ko smo dokazali našim kupcem, da je Alpina podjetje, ki zna prisluhniti našim zahtevam in izdelati izdelek, ki zadovolji naše želje in potrebe. Sliši se mogoče enostavno, toda zagotavljam vam da je laže govoriti kot tudi narediti. Mnogo mednarodnih korporacij se ne odziva zahtevam trga na tak način. To nam je dalo možnost, da ustvarimo pomembne tržne deleže s tesnim sodelovanjem z Alpino in z razvojem najboljše kolekcije za norveško tržišče. Naša klima in naša kultura druženja z naravo čez vse leto govori, da bo kvaliteten izdelek vedno dobrodošel na našem tržišču. In nenazadnje, če bo proizvod zdržal v naših razmerah, bo zagotovo dober tudi za vse ostale trge. Omeniti še velja, da se naša firma krepi na prodajnem delu. Na prihodnost gledamo z optimizmom. Naš cilj pa je, da zadržimo in še izboljšamo sodelovanje z Alpino in še utrdimo njen položaj na norveškem tržišču. V imenu mojih sodelavcev in v svojem imenu vam voščim vesel božič in srečno novo leto. Jacob Haugen »Samo želeti ni dovolj,« pravijo v Franciji čutiti je, da se ljudje v Alpini zavedajo, da je potrebno določene stvari narediti bolje. Želijo delati bolje, toda samo želeti velikokrat ni dovolj. Sodelovanje med nami bo moralo sloneti na hitrejšem odzivanju na dogajanja na tržišču. Na spremembe na trgu bomo morali pravilno in hitro odgovoriti. Želim, da bi Alpina ostala zdrav kolektiv in da bo poslovanje takšno, da bo zagotovljeno delo vsem zaposlenim tudi v bodoče. Pierre Godar osrednja TEMA ggggovori, reportaže, komentarji, pisma, v premislek na obravnavano temo, ankete, Križpin Obutnik... Novi načrti in nova upanja... Kaj nam bo prineslo ne vemo, želimo pa si seveda le najboljše Na prelomu tisočletja se spodobi, da si ne izrečemo le tistih običajnih (»pa srečno, zdravo in uspešno«), zato mi dovolite, da zaželim: Alpini: — da bi se še naprej razvijala v sodobno tovarno obutve, — da hi nadaljevala z razvojem v eno od pomembnejših veleprodajnih in maloprodajnih trgovskih hiš v Sloveniji in v srednji Evropi, — da bi nadaljevala začete procese digitalizacije razvoja in proizvodnje obutve, — da bi si z razvojno usmerjenostjo z inovativnimi proizvodi zagotovila prostor na trgu doma in po vsem svetu. Delavcem Alpine: — da bi se na delu počutili dobro in bi radi hodili v službo. - da bi nam poslovno dobro šlo in bi bilo vsakega 15. v mesecu tudi več v kuverti, - da bi imeli več interesa za dodatno usposabljanje, zlasti mlajši, ki boste morali delati še veliko let in boste lahko uspešni le z dodatnim izobraževanjem. Bralcem časopisa: - da bi, kot naši upokojeni bivši sodelavci ali kakorkoli drugače povezani z Alpino, še naprej radi vzeli v roke naš časopis, - da bi bito naše sodelovanje v kraju in za kraj še naprej dobro. Vsem skupaj pa želim, da bi se vam doma in v krogu družine godilo vse najboljše in sploh samo tako, kot si sami želite. Generalni direktor in predsednik uprave Mag. Martin Kopač V imenu sveta delavcev vam v letu 2000 želim, da bi v prihodnjem tisočletju vsi zaposleni v Alpini gledali naprej z optimizmom in napredkom. To nam zagotavlja obstoj, obenem pa tudi redne plače, s katerimi pa ne moremo biti povsem zadovoljni. Od uprave zato pričakujemo na tem področju trend navzgor, vendar ne na račun odpuščanj ali kakšnih drugih neprijetnih ukrepov za zaposlene, ampak v smislu, da se pridobi redno in čim boljše plačano delo. Zato na koncu želim vsem zaposlenim veliko zdravja in družinske sreče in čim manj težav na svojih delovnih mestih. Predsednik sveta delavcev Peter Trček Oh prehodu v novo leto, vedno razmišljamo, kaj hi se dalo v prihodnje izboljšati. Čeprav je naš sindikat po številu članov v Alpini manjši, se tudi mi prizadevamo za čim holjši položaj vseh delavcev v podjetju. Tempo življenja in dela je v današnjem času zelo hiter. Toda kljuh temu mislimo in želimo, da hi vodstvo v podjetju ravnalo tako, da ne hi prihajalo do hitrih in velikih sprememb, ki hi hile neugodne za delavce. Vsaka stvar namreč terja svoj čas in prilagoditve na različnih področjih. V novem letu želim vsem zaposlenim veliko zdravja, sreče in uspehov tako v zasebnem življenju kot na delovnem mestu. Predsednik sindikata neodvisnost KNSS Tone Semič Spet je leto za nami in v novo ponavadi vstopamo polni optimizma, načrtov in prepričanja, da bo boljše, kakor je bilo v preteklem letu. Tudi sam sem prepričan, da bo šlo Alpini, in s tem seveda vsem, nam bolje. Vlaganja v novo tehnologijo v proizvodnjo in posodabljanje prodajaln, ki so se začela v letošnjem me prepričuje, da smo na pravi poti, da obstanemo na tem konkurenčnem trgu in ohranimo delovna mesta. Seveda pa v sindikatu nikakor nismo zadovoljni s plačami, katere krepko zaostajajo za republiškim povprečjem. Na tem področju nas v prihodnjem letu čaka kar težka naloga. Po našem prepričanju bi morale biti vsaj za 10% višje. Na ta način bi se izenačila minimalna plača s prvo grupo. Trenutno je stanje pri nižjih grupah zelo nestimulativno in če bomo dopustili, da bo šlo tako naprej, bomo kmalu vsi, ne glede na to kaj in koliko delamo, dobili enako plačo. Druga večja sprememba v prihodnjem letu, ki bo močno vplivala na naše pravice, pa je sprejem zakona o delovnih razmerjih in pokojninska reforma. Na vse to bomo lahko vplivali v našo korist le, če bomo enotni in organizirani. Posameznik je pri takih spremembah nemočen. Kljub težavam, ki nas čakajo v prihodnjem letu, vam želim srečno, zdravo in zadovoljno novo leto. Predsednik svobodnega sindikata Milan Sovine kronika DOGODKOV Iz strokovnih služb In proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad.. nadaljevanje s 9. strani takoj dodal: »Kljub starosti pa kar dobro delajo.« Nejc Kristan je na vmesni kontroli. Nekaj je sicer govoril, da bi slikala koga drugega, toda zakaj. Saj si končno po sedemindvajsetih letih dela v Alpini in to ves čas v tem oddelku eno fotografijo tudi zasluži. Nejc pregleduje t.i. šale, to je polizdelke ali ogrodje za pancerje. Ko vidi, daje šala dobra, naredi par, prešteje, nato pa zloži na voziček in odpelje v skladišče. Ko sem ga vprašala, če je z delom zadovoljen, seje nasmehnil in dejal: »Moraš biti zadovoljen. Ko enkrat prideš sem, ostaneš tu do 'penzije'.« Seveda, je bila to šala, saj to nikakor ni res. Prav malo pred tem mi je vodja oddelka razlagal, da prihaja prav v tem oddelku v mrtvi sezoni velikokrat do premeščanj. Pa še nekaj sem se spomnila, mogoče pa ostajajo najboljši... Pivk Damjana je končala srednjo obutveno šolo in je prišla v oddelek kot pripravnica. Vodja oddelka je povedal, da imajo po dolgem času zopet eno pripravnico. »V Alpini sem en mesec. Prej sem bila že v nekaterih drugih oddelkih, do konca decembra pa naj bi delala tu,« je povedala. »Potem grem pa v šivalnico.« Hotela sem izvedeti, kaj je ugotovila o Alpini v tem mesecu. In Damjana je modro dejala: »Zaenkrat je kar dobro.« Naj bo tako tudi naprej. Tone Fortuna dela na »tam-poprintu«, to je stroju, ki pancerju da tisto končno podobo, mu vdihne še nekaj več, to je bodisi napis, modno črto, linijo, oznako, skratka nekaj, čemur bi lahko rekli pika na i. Tudi Tone je nekaj zmigoval z glavo, ko sem hotela pritisniti na sprožilec fo-toaparta, nato pa dejal: »V soboto bi me morala slikati.« Seveda nisem vedela zakaj. A če česa ne vemo, pa si to želimo, moramo vprašati. Mogoče se nam nasmehne sreča in dobimo odgovor. In jaz sem ga dobila. Kako ne? Saj so na termo-plastih prijazni ljudje. Tone mi je povedal, da je bil oddelek v soboto na izletu v Goriških Brdih. »Tam smo se udeležili degustacije dobre kapljice,« seje nasmihal in nadaljeval: »Dobro je bilo.« Izvedela sem še, da so si ogledali tudi Novo Gorico in okoliške kraje. S sabo so imeli vodiča, na koncu pa je sledila zabava s plesom. Ciril Vidmar je Končna kontrola Pavel Kristan, zadaj Rado Gantar. Na levi Ciril Vidmar. povedal tudi, da so na ta izlet poleg sedanjih delavcev povabili tudi upokojence, nekdanje delavce oddelka. »Termoplasti so oddelek, kjer se delavci poznamo in smo prijatelji tudi potem, ko nismo več vsak dan skupaj,« je povedal vodja oddelka. Lepo, sem si mislila. Pa še nekaj mi je rojilo po glavi in sem jim tudi povedala. Res imam srečo. Ko pridem v oddelek izvem, da so bili na izletu. Tako je bilo zadnjič v Rovtah, tako sedaj na termpolastih. Torej, kdo bo naslednji. V tretje gre rado. Ivo Milardovič je mojster v montaži pancerje v. Trenutno je v oddelku petnajst delavcev. Številka pa se v skladu s potrebami spreminja in se giblje od deset, v najbolj »suhem« obdobju, do petindvajset, tedaj, ko je dela največ. »Končujemo sezono. Višek delavcev, ki je bil še pred kratkim v oddelku, smo prerazporedili drugam,« je povedal Ivo. »Sedaj izdelujemo prednaročilo pancerjev za naslednjo sezono. To so modeli, ki se bodo izdelovali za sezono 2000. Ker pa smo do sedaj tako dobro prodali letošnje modele, smo dobili dodatno naročilo. Če bo vse prav in ne bo težav v šivalnicah, naj bi bili ti modeli narejeni v približno desetih delovnih dneh. Nato pa nas čakajo še vzorci za naslednjo sezono.« je povedal ter nadaljeval: »Računamo, da bo do božiča delo opravljeno in bomo lahko v miru koristili dopust. Trenutno je nekaj težav z orodji, toda če ne bo večjih zapletov, ni bojazni, da za praznike ne bi bili na zasluženem dopustu. Če pa bo treba, pa bomo seveda delali; saj je vedno Zakon o varnosti in zdravju pri delu prinaša strožje| ukrepe na tem# področju '^1 Jernej Stanovnik, skladišče polizdelkov termoplastov tako. Narejene ure pa potem koristimo. Kdor je pripravljen delati nadure, ima tudi pravico, da jih potem porabi,« je zaključil mojster oddelka. Kristan Pavel pa je delavec, ki skrbi, da prede iz oddelka res brezhiben čevelj. »Pri nas ni škar-ta,« je povedal. »Imamo le prvo kvaliteto. Pancerje pregledamo, če je kakšna manjša napaka se lahko popravi, če pa je napaka na šali, se čevelj zmelje in iz tega naredi nova masa. Vendar tega je malo, saj se napake odkrijejo že prej,« je dejal Pavel. Jernej Stanovnik pa dela v skladišču polizdelkov. V njegovo priročno skladišče pripeljejo vse polizdelke, kijih izdelujejo v oddelku termoplastov. »Polizdelke oddajam največ v našo zbiralnico, prav tako pa tudi na Col, Kal in v KTK Visoko. Ko dobim zahtevnico, pripravim blago, nato pa ga največkrat z viličarjem odpeljejo do tovornjaka ali v zbiralnico,« je povedal Jernej. Tako je bila končana moja pot po termoplastih. Zahvalila sem se za prijaznost in odšla v lep zimski dan. Že dolgo je, odkar sem bila v tem oddelku, ob tem pa prvič, da sem imela s seboj tudi prijaznega vodiča, vodjo oddelka, ki mi je razložil marsikatero stvar. Vedno bolj spoznavam, da je moje delo stalno in tudi koristno učenje. Vedno in povsod vidim in se naučim kaj novega. Si morete predstavljati, kako pameten postane tako učeči se človek? Jožica Kacin V mesecu juliju je bil sprejet nov Zakon o varnosti in zdravju pri delu. Zakon velja od avgusta 1999 dalje in je usklajen z evropskimi predpisi, ki vladajo na tem področju. Zakon prinaša nekatere novosti. Pomembni izvajalci teh predpisov so prav vodje oddelkov, zato je bila zanje konec novembra kratka predstavitev določil zakona. Predaval je Janko Sekne, s katerim imamo sklenjeno pogodbo o izvajanju varnosti pri delu. In kaj prinaša nov zakon? Janko Sekne je povedal, da so postavljeni ostrejši pogoji tako za delavce kot delodajalce glede skrbi za varnost in zdravje pri delu. Večja je odgovornost tako delavcev kot delodajalcev v zvezi s poškodbami pri delu. Delavci bodo morali dosledno spoštovati vse ukrepe za vamo delo. Če jih ne bodo spoštovali, je ob inšpekcijskem pregledu zagrožena kazen tako za delavca kot nadrejenega. Predvsem pri delu z nevarnimi snovmi, bo ukrepanje še strožje. Kazni v primeru ugotovljenih kršitev so večje, tudi nadzor naj bi bil ostrejši. Velik poudarek je dan tudi usposabljanju za varno delo tako delavca kot delodajalca. Jožica Kacin O varnosti zdravja pri delu je govoril Janko Sekne kronika DOGODKOV lx strokovnih služb in proizvodnih oddelkov, predstavitev novih dosežkov, inovacii, ukrepov, razpisi nagrad... v Marko Car član ene najuspešnejših slovenskih alpinističnih odprav Napetost v trenutku izgine. Oprema, ki v steni pomeni vse, izgubi svojo vrednost, kakor stare cunje, pa pada z naju. Stisk roke in pozabljeni so vsi napori, ostane le še ponosna zavest o uspehu, zaupanje vase in vera v življenje,« je v knjigi Pot opisal osvojitev vrha v pogorju Kilimandžara v Afriki Nejc Zaplotnik. Nejca ni več. Ostajajo pa njegovi spomini, ki so zapisani v knjigah. Ostajajo tudi njegovi prijatelji in taki, ki ljubijo gore. Izmučeni, a vendar nepopisno srečni, ker so osvojili goro in premagali ит1 sebe, nadaljujejo pot in iskanja, ki jih poznajo samo oni. Eden izmed njih je tudi Marko Čar. Kdo še ni slišal za alpinista in snowboarderja, ki se spušča po največjih strminah Himalaje in osvaja najvišje vrhove sveta. Letos je bil Marko eden izmed šestih alpinistov, ki M osvojili 7.952 visok vrh Gyachung Kang. Alpinisti so se gore lotili s severne strani, to je iz Tibeta, kar do sedaj ni uspelo še nikomur. »Delo življenje: Odprava kot je bila vaša, je poleg Humerjeve, po oceni strokovnjakov, najbolj uspešna letošnja himalajska odprava. Koliko časa traja priprava na lak podv№? Marko Car: Pripravljati smo se začeli že mnogo prej. Že lansko leto smo se prijavili na razpis, ki ga Je objavila Planinska zveza Slovenije in bili izbrani. Potem pa se so se začele priprave. Pomladi sva šla z Andrejem Stremfljem v Tibet, da sva si ogledala goro, fotografirala stene, kjer smo pozneje začrtali pot, našla prostor za bazni tabor... Delo življenje: Je bila vaša odprava številna? Marko Čar: Bilo nas je devet. Osem alpinistov in zdravnik. Na glavni cilj, to je gora Gyachung Kang, nas je prišlo šest. Delo življnenje: Koliko časa ste bili na poti? Marko Čar: Od doma smo odšli v sredini septembra, vrnili pa smo se 16. novembra. En mesec smo bili v baznem taboru pod goro. Delo življenje: Kaj ste počeli v bazi? Marko Čar: Za vzpon na tako višino se je treba dobro pripraviti oziroma kot pravimo alpinisti akli-matizirati. V tem času smo osvojili kar tri vrhove, dva do sedaj še neosvojena. Prvi vrh visok 6.700 metrov, ki dosedaj ni bil poimenovan, smo krstili za Zero Peak. Potem pa smo osvojUi še nepreplezano severno steno 7.300 metrov visokega Siguan-ga Rija in 6.998 metrov visok Sigu-ang Ri Shar. Alpinisti običajno aklimatizacijo izvajajo tako, da se odpravljajo v smer, ki Jo izberejo za svoj končni cilj. Tam postavljajo tabore in se vračajo nazaj v bazo. To Je himalajski slog. Mi pa smo izbrali tako imenovani alpski slog, ki Je zahtevnejši in zato med alpinisti in poznavalci tudi bolj cenjen. Pri tem načinu alpinist Marko Čar na vrhu Gyachung Kanga Foto: Andrej Štremfelj prepleza steno od tal do vrha naenkrat, brez da bi se vračal v bazo. Delo življenje: Koliko časa ste potem porabili, da ste osvojili vrh? Marko Čar: Bazo smo imeli na višini 5.500 metrov. Pred steno pa smo postavili iSe tako imenovano ABC podaljšano bazo. V steni smo bili tri dni. Prvi dan smo prišli do višine 6.800 metrov. Tam smo postavili šotore in prespali. Naslednji dan smo priplezali do višine 7.300 metrov, tretji dan pa osvojili vrh in sestopili nazaj pod steno. Delo življenje: Na taki odpravi doživi alpinist mnogo lepih, pa tudi težkih trenutkov. Kdaj vam je bilo najtežje? Marko Čar: Najtežje Je bilo, ko smo morali prenehati z že začetim plezanjem proti vrhu. ŠtremfelJ in PrezelJ sta se v šotoru zastrupila s plinom in morali smo oditi nazaj v bazo. Težko nam je bilo, ker smo mislili, da ne bo več časa za ponoven naskok gore. Težko Je bilo tudi tedaj, ko Je ob sestopu padel Peter Mežnar. Na vrh smo plezali v navezi po dva in dva, sestopali pa smo vsak zase. Zagledal sem, da se nekaj kotali po strmini ter ugotovil, da Je to Mežnarjev šotor. Odšel sem nazaj pogledat, kaj se Je Gyachung Kang, kamor se je povzpela naša odprava. Foto: Andrej Stremfelj zgodilo. V snegu sem našel poškodovanega Mežnarja. Dobro, da .sem imel takrat s seboj radijsko postajo. Po večkratnih poskusih sem priklical ostale. Ti so že sestopili z gore in prišli na pomoč. Mežnar Jo je odnesel s hudim pretresom možganov in nekaj omrzlinami. Sreča v nesreči, da Je padel ravno na izstopu s stene, ker bi se drugače pustolovščina gotovo ne končala tako dobro. Delo življenje: Bilo pa je gotovo tudi veliko lepega. Marko Čar: Seveda. Lepo Je bilo, ker smo se na odpravi med seboj tako dobro razumeli. Lepa je tudi tibetanska pokrajina. Tam so čudoviti hribi. Nikjer ni tako. Tu mi Je res všeč in še se bom vrnil v Tibet. Višek veselja in sreče pa je, ko po tako napornem plezanju in dolgih pripravah alpinist stopi na vrh gore in doseže cilj. Imeli smo tudi srečo, da Je bilo tedaj lepo vreme in čudovit razgled. Delo življenje: To pomeni, da ste bili z vremenom zadovoljni? Marko Čar: Tega pa ne bi mogel reči. Zapadlo Je skoraj en meter snega, bil pa Je tudi hud mraz. ŠtremfelJ, ki že vrsto let hodi na take odprave. Je pripovedoval, da ni še nikdar pregazil toliko snega, pa tudi tako zeblo ga ni še nikoli. Delo življenje: Sneg in mraz ter podobne vremenske neprilike zahtevajo tudi primerno zaščito. Ena izmed njih so tudi čevlji. Lahko rečete še kakšno besedo o njih? Marko Čar: S čevlji nisem imel težav. Že več let sodelujem z Alpino, ki Je bila tudi glavni opremljevalec nog naše odprave. Vsi v odpravi smo imeli Alpinine čevlje in nekatere modele tudi testirali. Jaz sem imel tako rekoč po meri in z dodatnimi zahtevami narejen čevelj, ki Je bila nekakšna mešanica med Mauntom in Triglavom. Z njimi sem osvojil tudi Zero peak, ki sem ga omenil že prej in bil zelo zadovoljen. Тл glavni cilj pa sem potreboval plastične plezalne čevlje, ki pa Jih Alpina (še) ne izdeluje. Uporabljal pa sem le tako imenovani protektor, ki so mi ga izdelali v Alpini. Protektor je posebna prevleka, ki se natakne čez čevelj. Pomladi sem testiral tudi novi model čevlja Teton. Mislim, da so odpravili nekatere pomanjkljivosti in da bo to dober čevelj. Popravljen model bom v kratkem testiral tudi na ledu. Delo življenje: Žirovci vas poznamo tudi kod snowboarderja? Marko Čar: Ukvarjam se tudi s tem. Ko je Alpina začela delati te čevlje sem jih prav tako testiral. Sedaj jih v Alpini ne izdelujete več, če pa rabim notranji čevelj, ga 5e vedno naredijo. Delo življenje: Odprava je za vami. Tudi pri nas je zima. Kot vidim pa ne počivate, saj ste kar težko našli čas, da sva se srečala. Marko Čar: Čez zimo bom učil snowboard. Sem tudi v slovenski demonstratorski vrsti in bomo imeli tečaje ter seminarje na različnih smučiščih. Upam, da mi bo ostalo tudi kaj časa za plezanje. Računam, da se bom udeležil tudi kakšne tekme v plezanju po ledu. Delo življenje: Načrtujete tudi kakšno alpinistično odpravo? Marko Čar: Zaenkrat še ne vem. Če pa se bo pokazala prilika, pa prav gotovo. Delo življenje: Bi želeli še kaj dodati na koncu? Marko Čar: Da. Čeprav vem, da sponzorjev večinoma ne želite preveč izpostavljati, pa bi se vendar rad zahvalil tistim, ki smo mi pomagali pri tej odpravi. Brez njih bi namreč ne mogel iti na tako pot. Čeprav je bila to, kot sem že rekel, državna odprava, smo morali tudi sami kar precej prispevati, če smo se je hoteli udeležiti. Alpino, ki je bila moj glavni sponzor in tudi opremljevalec s čevlji za ostale člane, sem že omenil. Rad pa bi se zahvalil še občini Žiri, ki je letos prvič imela posluh zame. Prav tako se zahvaljujem Red Bullu, Planinskemu društvu Žiri, Etiketi, Mauhci, K & K-ju in Treking Športu - Burghaus, ki skrbi za moja oblačila. Jožica Kacin DELOiiv//e/iye 18 kronika DOGODKOV z strokovnih služb in proizvodnih oddelicov, predstavitev novih dosežkov, inovacij, ukrepov, razpisi nagrad... Dober vodja pusti delavcu veliko svobode, vendar pa zahteva, da je delo opravljeno »Vsak trenutek v življenju komuniciramo. Tudi popolna molčečnost in obračanje hrbta človeka sočloveku nekaj sporoča. V spanju človek komunicira sam s seboj,« je navedeno v prvem poglavju gradiva za trening za večjo učinkovitost vodij v proizvodnji avtorjev Doris Erzar in mag. Aleksandra Zadela, ki sta v začetku oktobra v Alpini vodila nadaljevalno delavnico za vodje oddelkov in služb. Delavnica je potekala tri dni in udeleženci so povedali, da so slišali mnogo zanimivega. Nekaj bodo prav gotovo lahko uporabili tudi v praksi in kot rečemo kamenček na kamenček palača, tako se tudi dobre misli in napotki vsidrajo v človekov razum in nevede postanejo del njega. Kot pri vsaki stvari pa je tudi s tem tako, da nekateri sprejemajo hitreje, drugi pa rabijo več časa. Vedeti pa moramo, da tovrstna delavnica ljudi ne spreminja, temveč jim daje samo napotke za to, kako naj bi ravnali oziroma snov za razmišljanje in pogled vase za tiste, ki so na to pripravljeni. »Človek se ne razburi zaradi vas, ampak zaradi sebe, ker je v tem trenutku nemočen,« je razlagal mag. Aleksander Zadel. Pravo moč oziroma avtoriteto ima tisti, ki ne čuti potrebe, da bi jo razkazoval. Tak ima neko notranjo moč, s katero vpliva na druge in pri tem ni potrebno, da jo izraža tako, da se razburja pred in nad drugimi. Take ljudi imamo tudi med nami. Ponavadi so to ljudje, ki so izredno strogi do sebe in s tem lahko tudi zgled drugim. Običajno so ti ljudje dovolj komunikativni, da se ob primernih priložnostih znajo tudi sprostiti in poveseliti. Znajo se prilagoditi svojim sposobnostim, potrebam in ritmu življenja. »Dober vodja pusti sodelavcu veliko svobode, vendar zahteva, da je delo opravljeno. Ni pomembno, kdaj in kako delo opravi, vsak ima svoj ritem, svoje navade, svoj način. Pomembno pa je, da opravi to, kar se od njega pričakuje oziroma kar mu je naloženo,« je povedal mag. Zadel ter ob tem navedel razne primere, kako pomemben je občutek svobode za delo, zadovoljstvo in ustvarjalnost posameznika. Ali ni res, da imamo vsi večje zaupanje v tiste ideje, ki smo jih odkrili sami, kot v tiste, ki so nam bile vsiljene? In če je tako; ali ni slaba izbira, ko poskušamo vsiliti svoje prepričanje drugemu človeku? Ali ni bolj modro pripraviti predloge in dovoliti, da drugi pri sprejemu sodelujejo. (Doris Eizar, Gradivo za interno učno delavnico) »Človeka lahko kontroliramo le toliko časa, dokler lahko normalno zadovoljuje svoje potrebe.« Delavec, ki v podjetju ni zadovoljen, kar pa pomeni, da ne more zadovoljevati svojih potreb, bo ali odšel iz tega okolja, če pa za to ne bo imel možnosti, bo njegovo ravnanje tako, da ne bo pozitivno vplivalo na delo in odnose v podjetju. Bleichertrdi, daje tradicionalno podjetje usmerjeno v stroje, tehnologijo, kapital in trg. Sodobno podjetje pa postavlja na prvo mesto človeka, ker se samo človek s svojimi možgani lahko strateško in hitro prilagaja posamezni spremembam in vseh zahtevam sodobnega gospodarjenja. Ker je človek tako pomemben za sodobno gospodaijenje, sta dobiček in razvoj podjetja najbolj odvisna od človeškega dejavnika v podjetju, je razumljivo zanimanje sodobnega menedžmenta za človekovo počutje, sodelovanje in negovanje odnosnos-ti v podjetju. (Doris Eižar, Gradivo za interno učno delavnico) »Tudi pri vodenju je zelo pomemben zgled« je povedal mag. Zadel. Človeška narava je taka, da v primerih, ko nam gre dobro to pripisujemo sebi, ko pa se situacija obrne, za to krivimo druge in okolico. »Čustev ne moremo kontrolirati, lahko pa izberemo, kako se bomo nanje odzvali « Mag. Zadel je povedal, da je v psihologiji dolgo veljalo, da določenih reakcij ne moremo kontrolirati. Sodobne študije so pokazale drugače," to je s praktičnim primerom dokazal tudi mag. Zadel. Vsak človek lahko sam izbere svoje vedenje. Človek ne reagira, ampak sam izbere svoje vedenje. Za svoje vedenje je odgovoren vsak sam, nihče drug. Način, kako vidim svoje sodelavce, vpliva na način, kako z njimi ravnam. In način, kako z njimi ravnam, vpliva na njihovo delo. (Doris Erzar, Gradivo za učno delavnico) »Ustvarimo pogoje, v katerih bodo ljudje imeli občutek, da zadovoljujejo svoje potrebe,« je naprej razlagal dr. Zadel. Včasih je Na obrazih udeležencev seminarja lahko vidimo, daje mag. Aleksander Zadel znal vzbuditi pozornost in da jim ni prodajal »tople vode« kot je dejal v pogovoru za naš časopis. treba komu povedat tudi v obraz in mu dati vzgojno plat. M vsakem sogovorniku je pomembno, da pokažemo spoštovanje do njega in njegovega mnenja. Vendar pa se z lepo besedo ne da vedno doseči vsega. Človek se vede na različne načine. Njegovo vedenje povzroča tako pozitivne in negativne posledice. Če ob določenem vedenju ni negativnih posledic za človeka, se njegovo vedenje ne bo spremenilo. Jožica Kacin »Ljudje se hočejo učiti. delavnice hočejo iztržiti kaiS največ« je povedal mag. Zad% Delo življenje: Mag. Aleksander Zadel, se lahko na kratko predstavite. Aleksander Zadel: Sem specialni klinični psiholog. Že osem let se ukvarjam se z individualnim svetovanjem in zdravljenjem ljudi, ki se soočajo s stiskami in problemi, katere ne znajo ali ne zmorejo rešiti sami. Delo življenje: Obstajajo neke posebne, pogostejše težave, s katerimi se ljudje obračajo na vas? Aleksander Zadel: Problemi so zelo različni. Nekih značilnih problemov ni. K meni pa prihajajo starši zaradi težav z otroci, zakonci zaradi medsebojnih nesoglasij in drugih težav ter posamezniki zaradi najrazličnejših stisk. Včasih je veljalo, da so ljudje prišli k psihologu šele, ko jih je stiska pripeljala skoraj na rob obupa. Odnos do tega pa se je v zadnjem času spremenil. Ko ljudje začutijo potrebo po pomoči ali pridejo do stanja, ko si mislijo, da jim bo psiholog lahko pomagal iz stiske, zaprosijo za pomoč. V tem pogledu so mnogo bolj osveščeni. Delo življenje: Kaj poleg svetovanja posameznikom še obsega vaše delovno, področje? Aleksander Zadel: Pomemben del mojega dela je tudi predavanje oziroma delavnice, kakršna je v Alpini. Take delavnice izvajamo, da povečamo kvaliteto odnosov v podjetju in s tem tudi učinkovitost dela. Zelo rad proučujem razreševanje kriznih situacij; kaj in kako narediti iz sebe in drugih, da kronika DOGODKOV člani sveta delavcev na izobraževanju v Radovljici '-Ir/"!! J. ## s seje sveta delavcev Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je za člane svetov delavcev in sindikalne zaupnike izvedla izobraževalni seminar Učinkovito soupravljanje, ki je potekal v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici. Ker je naš svet delavcev *ele dobro pričel z delom, nam je uprava na pobudo predsednika sveta odobrila udeležbo. Tako je bila od 5. do 7. oktobra v Radovljici prva polovica članov sveta delavcev. Druga polovica pa naj bi se udeležila naslednjega seminarja. Namen seminarja je bil člane svetov delavcev s pomočjo predavanj o različnih temah čim bolj usposobiti za delo v svetu delavcev v podjetjih, v katerih smo zaposleni. Kot prvi je spregovoril Milan Utroša, ki ga poznamo že iz predavanja v Alpini. Povedal nam je nekaj o načinu in strategiji delovanja sveta delavcev. Izvedli smo tudi skupno anketo o prednostnem reševanju problemov. Gregor Miklič je predaval o vlogi in nalogah sveta delavcev na področju statusnih in kadrovskih zadev ter reševanju sporov z delodajalci. Sem sodijo statusne in poslovne spremembe s kadrovskimi posledicami, kadrovske zadeve, obveščanje, skupno posvetovanje, soodločanje. Lučka Bohmova, avtorica mnogih člankov, je na zelo zanimiv in živahen način spregovorila o soupravljanju delavcev ter varnosti in zdravju pri delu. Bohmova trdi, da je možno doseči varno in zdravo življenje zaposlenih v posamezni družbi. Pridružuje se mnenju strokovnjakov Evropske unije, ki poudarjajo, da je danes naloga delodajalca, ne le varovanje zdravja zaposlenih, ampak celo ustvarjanje zdravja pri zaposlenih, saj lahko le zdrav in zadovoljen delavec dela dobro, zanesljivo in inov-ativno. Vekoslava Kra.šovec je spregovorila o vlogi sveta delavcev na področju plač ter pri obravnavi gospodarskih rezultatov družbe. Predstavila je nekaj podatkov o plačah, o izhodiščnih plačah za tarifne razrede, spregovorila o sistemu plač, nadomestilih in drugih prejemkih po kolektivni pogodbi, o drugih osebnih prejemkih in povračilih stroškov v zvezi z delom itd. Izobraževanje smo zaključili s predavanjem Metke Roksandič o kolektivnih pogodbah in soupravljanju. Seznanili smo se s sistemom in izvajanjem kolektivnih pogodb ter na koncu s samimi pogajanji. Tu nismo le poslušali, temveč tudi vneto sodelovali. Seminarja so se udeležili tudi predstavniki iz drugih podjetji, kot so: Center za socialno delo Novo Mesto, Etiketa Žiri, Iskra Avtolelektrika Šempeter, Metalka trgovina Ljubljana, Ptujske pekarne. Techno Lož, Terme Maribor. Тл udeležence je bila to tudi priložnost spoznati druge člane sveta delavcev in njihovo delovanje ter za navezovanje stikov, izmenjavo izkušenj in mnenj. Mislim, daje bil za Alpinine udeležence članov sveta delavcev seminar koristen in da bo dobil svojo težo, če bomo vsaj majhen del povedanega prenesli tudi v našo družbo. Vemo namreč, da vsako izobraževanje razvija človeka tako v osebnem kot tudi v strokovnem pogledu. Marija Tratnik Mag. Aleksander Zadel premagamo krizna stanja in težave. Delo življenje: Kaj opažate pri tem delu? Aleksander Zadel: Ljudje so izjemno naklonjeni delu in sodelovanju pri delavnicah. Niso pripravljeni le poslušat. Postavljajo vprašanja, vnašajo primere iz prakse, delajo, poskušajo znanje, ki ga dobijo, uporabiti tudi v različnih situacijah, razmišljajo. Veseli me. ker so udeleženci dejavni in ker hočejo pridobljeno znanje uporabiti tudi v praksi. Pripravljeni so se učiti, napredovati, vlagati v svoj osebni in profesionalni razvoj. Pomembno je, da se človek kot delavec in oseba razvija. Delo življenje: V času, ko sem bila na vaši delavnici, ste veliko govorili o vedenju in vplivu vedenja posameznika na druge. Aleksander Zadel: To je pomembno področje. Opažam, da ljudje niti ne razmišljajo o posledicah svojega vedenja. Ne razmišljajo o tem, da bi se različnim nesoglasjem lahko izognili. Sprijaznijo se s tem, da opravljajo delo, ki zahteva tudi nesoglasja in živijo s tem. To bi lahko ponazoril s stavkom: »Če se človek privadi, da ga tepejo, tako ravnanje sprejme in pusti, da to počnejo naprej.« Če je človek navajen delati v težkih razmerah, premalo stori za to, da bi se stanje izboljšalo. Ljudi je potrebno ozaveščati, da se zavedajo, kaj lahko oziroma morajo storiti, da povečajo kvaliteto življenja. Delo življenje: Danes ste v Žireh, to Je na meji med Gorenjsko, Notranjsko in Primorsko. Mislite, da bi bil odziv v neki drugi regiji drugačen. Aleksander Zadel: Običajno po vsaki delavnici naredim analizo. V Sloveniji je velika razlika ali je delavnica na Gorenjskem, Primorskem, Štajerskem... Ljudje imajo različno mentaliteto, različne običaje in značilnosti. Vendar povsod zahtevajo svoje. Ni se mogoče sprenevedati ali kot včasih rečemo »prodajati toplo vodo«. Delo življenje: Kako ocenjujete delavnico v Alpini? Aleksander Zadel: Odnos v Alpini je zelo kvaliteten. Imate preudarne vodje. Ne govorijo kot rečemo »kar tja v tri dni«. Ko se nekdo oglasi ima nagovor neko težo. Vprašanj ne postavljajo zato, ker bi morala biti. Zadenejo v srž problema. Ljudje se hočejo učiti. Od delavnice hočejo iztržiti kar največ, zato moram biti dobro pripravljen. Postavljajo različna vprašanja in radi dajejo tudi povratne informacije. Stik z njimi je zelo dober. Zanimanje, ki so ga pokazali v skupini, je veliko. Mislim, da imate dobre vodje in da lahko skupaj marsikaj naredimo. S tako skupino bi z veseljem delal še naprej. Delo življenje: Pogovarjala sem se z udeleženci delavnice. Tudi oni so z delom zadovoljni. Boste še prišli med nas? Aleksander Zadel: Mislim, da bomo v Alpino še prišli. Še sem pripravljen na sodelovanje. Veselilo bi me, če bi lahko Alpino in posamezna dela vodij in drugih v podjetju, tudi sam bolje spoznal. Rad bi si vzel čas in šel po podjetju, da bi si podrobneje ogledal tudi posamezna dela v proizvodnji, da bi bolje spoznal stanje v podjetju in samo delo. To bi lahko potem koristno uporabil tudi na morebitnih naslednjih predavanjih. Jožica Kacin DELOiivZ/enye IS kadrovske ILOVICE Priili, odšli, umrli, diplomirali, predstovifve diplom, kadrovski nofrti, tekočo problematika, stimulacije.. Tatjani Dolenc v slovo Kam pelje naSa pot? Hitimo, lovimo minute, tekmujemo s časom. A samo korak je med veseljem in žalostjo, samo trenutek med življenjem in smrtjo! Da. Vse to in še mnogo več je doživljala naša sodelavka Tatjana, ko se je na višku svoje življenjske in delovne moči vanjo prikradla skrita bolezen. Dolgo smo upali in verjeli, da bo Tatjani z njeno voljo do življenja, ljubeznijo do najdražjih in prijateljev, z vedrino in pogumom le uspelo premagati hudo bolezen. In hkrati smo se tudi bali, saj je zahrbtna bolezen iz dneva v dan bolj kruto posegala v njeno telo in ji jemala življenjskih moči. V mrzlem zimskem večeru je mirno in tiho zaspala v krogu svojih najdražjih. Pripravnica Tatjana je svojo delovno pot kot obutveni tehnik začela v Alpini v mesecu septembru 1976. Že v času pripravništva je delala v računalniškem centru, kjer je ostala skoraj deset let. V tem času se je vpisala na višjo šolo in v začetku leta 1988 uspešno diplomirala in pridobila poklic ekonomistke. Z novimi znanji, izkušnjami in pridnostjo se je želela preizkusiti tudi na drugih področjih. Tako je eno leto delala v oddelku študija časov kot normirka. V začetku leta 1989 pa je bila razporejena v nabavno službo, kjer je delala z vso vestnostjo in odgovornostjo kot nabavni referent vse do prerane smrti. Bila je tudi članica uredniškega odbora časopisa Delo življenje. Pred slabim letom dni je našo sodelavko Tatjano začela premagovati bolezen. Skrivala je strah in se ob pomoči svojih najdražjih borila z boleznijo. A žal, smrt je premagala življenje. Tatjane ni več, a v mislih bo ostala z nami, z nami bo ostalo njeno delo, skupna prijateljstva in doživetja, njen pogum in njena vedrina. Globoko sočustvujemo z njenimi domačimi in jim izrekamo iskreno sožalje. KADROVSKE NOVICE Kadrovske novice za mesec oktober 1999 v mesecu oktobru sta delovno razmeije nastopila le dva naša štipendista, ki sta začela z opravljanem pripravništva. V oddelku orodjarne je svojo delovno pot kot orodjar začel Emil Padovac. Lojzka Brelih seje kot pripravnica zaposlila v oddelku šivalnice. V mesecu oktobru je prenehalo delovno razmerje petim delavcem, in sicer: Goranu Gladku iz skladišča gotove obutve, Janezu Šubicu iz oddelka sekalnice, Majdi Stanonik iz lahke montaže, Mitjanu Čemigoju iz obrata Col in Antonu Čadežu iz računskega centra. Kadrovske novice za mesec november 1999 v mesecu novembru smo naš kolektiv pomladili kar z devetimi novimi delavci. Kot obutveni tehniki so v oddelkih v Žireh začeli opravljati pripravništvo naslednji naši štipendisti: Damjana Pivk, Irena Pivk, Maša Starman in Boštjan Tinauer. V obratu Gorenja vas je kot obutveni tehnik začela s pripravništvom Pranja Reven, v obratu Rovte pa Klavdija Jereb kot izdelovalka zgornjih delov obutve. V oddelku lahke montaže se je zaposlil Miha Grošelj. V prodajalni Logatec sta delovno razmerje sklenili dve delavki in sicer Sara Tušek in Janja Merlak, ki bo v času šestih mesecev opravljala tudi pripravniško prakso. V mesecu novembru je prenehalo delovno razmerje trem delavcem: Ivici Lukančič v prodajalni Logatec in Marici Demšar iz oddelka prikroje-valnice v Žireh. Žal pa se je zaradi prezgodnje smrti od nas poslovila tudi naša sodelavka Tatjana Dolenc. Marta Mlinar v POKOJ ODHAJATA v zasluženi pokoj sta v mesecu decembru odšla naša dolgoletna sodelavca Ciril Stanonik, kot mojster v oddelku lahke montaže, in Ignac Možina, kot pripravljalec mas v oddelku termoplastov. Ciril Stanonik je svojo štiridesetletno delovno dobo zaključil v Alpini, Ignaca Možina pa je v letošnjem letu izdalo zdravje, zato je bil invalidsko upokojen. Obema sodelavcema želimo ob upokojitvi vse najlepše, največ pa trdnega zdravja, dobre volje in življenjske vedrine, s katero se premaga marsikatero težavo; in da bi še vrsto let uživala med svojimi najbližjimi, prijatelji in znanci. Žirovski atleti bodo prihodnjo sezono nastopili v najelitnejši skupini Konec oktobra smo se atleti udeležili še zadnje letošnje množične prireditve 34. krosa Dela v Velenju. V štirinajstih starostnih kategorijah je nastopilo preko osem sto tekmovalcev. Najhujša konkurenca je bila pri članih in mladincih, saj se ti pripravljajo na bližajoče se Evropsko prvenstvo v krosu, ki bo potekalo na istem prizorišču decembra. Med posamezniki je dosegel največji uspeh Matjaž Kosmač, ki je v kategoriji starejših dečkov ponovil lansko zmago. Peter Lamovec je bil pri starejših dečkih osmi. Tone Kosmač med člani pa šesti. Pri mlajših deklicah je bila Erika Mlinar deveta, med starejšimi deklicami pa Irena Eniko sedma in Nela Mlinar deseta. Žirovci smo ekipno uvrstili na drugo mesto. Pred nami je bila Ljubljana, za nami pa Tolmin. Prve tri ekipe bodo prihodnjo sezono nastopile v prvi skupini. Borut Malavaiiž Jože Peternelj, z monografijo v Podčetrtku v okviru Slomškovih dnevov, ki jih v spomin na Aniona Martina Slomška v Podčetrtku orffanizirajo v tem kraju, so sredi decembra odprli tudi razstavo našega rojaka Jožeta Peternelja - Mausarja in hkrati predstavili njegovo obsežno monografijo. Predstavitev je vodil znani pisatelj Ivan Sivec. Prireditev oh Slomškovih dnevih sicer vodi mag. Mitja Žitnik. Kot zanimivost naj povem, da je prav v Podčetrtku, izpod peresa Antona Martina Slomška nastala pesem, ki je ponarodela »En hribček bom kupil, bom trte sadil«. N. P. Občinski svet spet razpravlja o grbu in zastavi občine Novembra je bila seja občinskega sveta občine Žiri. Osemnajst točk dnevnega reda, nekatere sprejete brez pripomb,' druge zavrnjene in preložene na nasled-' njo sejo z utemeljitvijo, daje potrebno še' dodatno usklajevanje. Tako so svetniki obravnavali program pomoči na domu v občini, dali soglasje k finančnemu načrtu Medobčinskega sklada za razvoj obrti,-obravnavali odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini in občinskih taksah, govorili o poslovnih prostorih P'r Matic, zadolžili upravo, da pripravi kriterije za dodeljevanje neprofi-tnih stanovanj... Tudi vprašanj svemikov je bilo kar nekaj. Zanimali so se za ureditev ceste v Osojnici, smučarske vlečnkc v Goropekah, pogrebne službe v Žireh, kakšni so načrti v zvezi z domom starejših občanov... Na koncu so se strinjali s pobudo turističnega društva Žiri, da se ob prehodu na novo tisočletje organizira silvestrovanje na prostem oziroma nekatere spremljajoče dejavnosti. Zanimiva tema, ki se vleče že nekaj let in je bila tudi predmet obravnave na tej seji, pa je bil grb in zastava občine. Komisija za kulturo je v sodelovanju z strokovnjakom za grboslovje Peuom Havlino pripravila osnutek. Blazon giba naj bi bil razdeljen na zlato in čmo, zgoraj zamorčeva glava z zlatim uhanom, rdečo krono in rdečim ovratnikom, spodaj zlat zmaj, valovita modra giied. Zastava naj bi bila vzdolžno deljena, ramena in črna. Svetniki so v gradivu dobili tudi osnovno razlago pravil v grboslovju in zastavoslovju in obrazložitev, zakaj tak predlog, vendar nad njim niso bili navdušeni. Predlagali so nekatere nekoliko drugačne rešitve, toda ob tem se spel postavi vrsta vprašanj. Bomo Žirovci še dolgo čakali na svoje simbole. Mogoče pa je bolje, da se vsaj kolikor je to možno, uskladimo in da najdemo rešitev, ki bo sprejemljiva za večji del občanov. Saj simbolov ne sprejemamo samo za eno ali dve mandatni obdobji, mar ne? V oktobru je kmetijska svetovalna .služba in društvo kmečkih žena Žiri v DD Partizan pripravilo zanimivo razstavo »Zdrava hrana - žilo, zelenjava in sadje« od TU in TAM Dogodki s podrožja širših interesov, iolstvo, xdravstvo, akcije krajanov, kultura, šport, potopisi, pisma... Skakalci smučarskega kluba Alpina uspešni v poletni sezoni Priprave smučarskih skakalcev v Zakopanih na Poljskem Doseženi rezultati v tej poletni sezoni so dokaz, da Imamo v našem klubu veliko obetavnih mladih tekmovalcev. Pri članih in starejših mladincih je v nordijski kombinaciji lepe uspehe nanizal Jure Kosmač. Postal je državni prvak, ter bil tretji v absolutni kategoriji članov. Na alpskem pokalu pa je dosegel skupno tretje mesto. Državnega prvaka v nordijski kombinaciji smo dobili tudi pri mladincih do 16 •et. To je Jure Kumer. Jure je nastopil tudi "a mednarodnem tekmovanju v Nemčiji, kjer je zasedel drugo mesto. Gašper Mlinar je na mednarodni tekmi v Nemčiji v kate-goriji starejših mladincev zasedel 11. mesto. To je lep uspeh, saj Gašper glede na starost spada v dve kategoriji nižje. V svoji kategoriji pa je na tekmovanju Alpe Adria v Avstriji dosegel 2. mesto. Tadej Vegelj je na istem tekmovanju dosegel 10. mesto. Jaka Oblak je tekmoval v kategoriji dečkov do 14 let in v pokalu MIP osvojil dva druga in eno tretje mesto. Na svetovnem prvenstvu pioniijev do petnaj.st let v Gaimisch Parterikirchnu pa je bil Jaka (etiti ter tako ponovil rezultat Gašperja Mlinarja izpred dveh let. Še vedno pa imamo na tem tekmovanju tudi svetovnega prvaka Jureta Kumerja iz lanske sezone. T udi Denis Modic je v pokalu MIP v nordijski kombinaciji osvojil točke. V kategoriji dečkov do 12 let sta naš klub lepo zastopala Miha Bemik in Goran Gligorevič. Miha Bemik je v pokalu MIP osvojil drugo in osmo mesto. Goran pa je Spomini ob stari meji Na predstavitvi seje zbralo mnogo ljudi. DrugI z desne Tomaž Pavšič. Foto: Nejko Podobnik osvojil deseto in štirinajsto mesto. Zelo dobro so z nastopanjem na tekmovanjih nabirali točke tudi Miha Gantar, Andrej Bačnar in Tomaž Naglič, ki so se redno uvrščali od petnajstega do tridesetega mesta. V kategoriji dečkov do 10 let je zares odlično nastopal Andraž Jurca, saj je kar dvakrat zmagal ter bil drugi in tretji. Zelo dobro je nastopal tudi Denis Zupančič. Dvakrat se mu je uspelo uvrstiti med deset najboljših. АпЉеј Mlinar se je v tej kategoriji uvrščal med prvih petnajst, Ga.šper Klinec pa dosegel točke. V najmlajši kategoriji cicibanov sta se Nace Šinkovec in Žiga Novak redno uvrščala med deset najboljših. Točke sta dobila tudi Gašper Martinčič in Žan Kolenc. V Smučarskem skakalnem klubu Alpina upamo, da bodo naši tekmovalci dosegali tako dobre rezultate tudi v zimski sezoni in seveda tudi vnaprej. Upamo, da bomo imeli srečo, da bodo naše skakalnice zasnežene večji del zime, da bodo lahko naši tekmovalci opravljali čimvečji del treningov na domačih skakalnicah. Tako bomo prihranili pri času in kar je še pomembnejše, pri stroških. V naslednji poletni sezoni pa upamo, da bodo tekmovalci treninge lahko opravljali na novi šestindvajset metrski skakalnici, ki bo pokrita s plastično maso in je trenutno še v gradnji. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki so kakor koli ali bodo še pomagali pri gradnji omenjene skakalnice. Jereb Sebastian Gre za nekdanjo mejo med Jugoslavijo in Italijo, ki je od leta 1920 do 1947 tekla tudi preko Vrsnika, Osojnice, Breznice... in je tako krivično delila naš narod in ozemlje. Spomine iz tega obdobja je zbral nekdanji slovenski konzul v Trstu profesor Tomaž Pavšič in knjigo med drugim predstavil tudi v Žireh. Nejko Podobnik 40 let šolskega športnega društva Tabor Žiri Tudi letos so se šestošolci žirovske osnovne šole udeležili planinske šole v naravi. Fotografija je nastala ob pouku pri Krnskem jezeru. Učenci so preizkušali znanje o športu Šport je področje, na katerem osnovnošolski otroci najraje delujejo. V njem najdejo zadovoljstvo, dobro družbo, sklepajo prijateljstva, merijo svoje sposobnosti, občudujejo vzornike, tekmujejo in se približujejo svetu odraslih. Na to, da posnemajo svoje vzgojitelje in krepijo svoje zdravje, niti ne mislijo. Na šoli se trudimo, da bi učencem privzgojili delovne navade, vztrajnost in moč za spopadanje z različnimi življenjskimi težavami, ki jim bodo kasneje pripomogle k borbi za čim boljšo izobrazbo in delovno mesto. Za to ni nič nenavadnega, da smo v petek, 22. 10. 1999, praznovali že 40-obletnico šolskega športnega društva T abor. Tega dne smo torej pripravili pravi praznik za na.šo šolo in krajane oziroma za vse ljubitelje športa. Že v dopoldanske času Je bilo naše druženje namenjeno športu in spoznavanju športov, ki Jih manj poznamo, tekmovanju, pogovarjanju o znanih žirovskih športnikih in preizkušanju znanja o športu. Petkov popoldanski del Je bil namenjen 40. obletnici našega športnega društva. Pričelo se Je z odprtjem razstave fotografij. Presenečeni smo bili nad obilico fotografij, kijih hrani naše društvo in ima dokaze, da Je bilo res uspešno, tako pri doseganju odličnih mest na različnih tekmovanjih, pri izpeljavi različnih šol v naravi (šola smučanja, šola plavanja) kot pri izgradnji športnih objektov v okolici šole. Predstavljeno je bilo tudi glasilo, ki Je izšlo ob 40. obletnici. Pripravila gaje Marija Kokelj z učenci v nJem pa Je prikazano delovanje in razvoj društva v vseh letih. Opozorili so tudi na brošuro, ki Je izšla v lanskem šolskem letu z naslovom Turizem in šport. Praznovanje seje nadaljevalo v veliki telovadnici, kjer so naši učenci, udeleženci krožkov, prikazali utrinke s svojih treningov. Naše društvo Je ves čas zagovarjalo geslo »šport za vse«, kar pomeni, da so naša vrata odprta za vse ljubitelje športa. S takim delom bomo tudi nadaljevali in upamo uspešni .še naprej. Barbara Pelemel DELOživ(/e/iye 17 kronika KRAJA Dogodki s podroija širših interesov, šolstvo, zdravstvo, aiccije Icrajanov, kultura, šport, potopisi, pisma... ■ ' m Franc Temelj razstavljal v Škofji Loki Franc Temelj je eden izmed Žirovcev, ki se ves čas spogleduje z različnimi področji kulturnega življenja in dela. Najbolj pa ga poznamo po tem, da se ukvarja s fotografijo. Prvi aparat pravi, da je dobil za birmo. Prvič je razstavljal leta 1970 ter se do danes predstavil kar na petih razstavah. Franc vedno išče nekaj novega, zato se tudi njegove fotografije spreminjajo. Že nekaj časa se navdušuje nad mikrofotografijo. Gre za naključne zmesi masti, tušev in olj, ki jih Franc s fotoaparatom posname skozi mikroskop. »V tem iščem zanimive kompozicije in barvne prelive, ki jih skušam gledalcu podati v razmislek in sproščanje fantazije,« je povedal Franc Temelj. S ciklusom mikrofotografij, ki so nastale v zadnjem letu, se je Franc predstavil na samostojni razstavi v začetku meseca novembra v Knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki. j Znova uspeh Uroša Veharja Ob 16. do 21. novembra je bilo v Lyonu v Franciji člansko svetovno prvenstvo v balinanju. Tam je nastopil tudi Žirovec Uroš Vehar. Igral je v paru in v natančnem izbijanju. V izbijanju je dosegel 4. mesto, zato pa sta bila skupaj s Škobemetom bolj zbrana v finalu dvojic. Premagala sta tekmeca iz Hrvaške in tako postala svetovna prvaka. V natančnem izbijanju za igralce do triindvajsetega leta je bil Uroš tretji. To je bilo nadaljevanje, zaradi smrti kralja Hasana II., prekinjenega svetovnega prvenstva. Uroš je tako nadaljeval s svojimi uspehi na največjih tekmovanjih in še enkrat ponesel v svet ime našega kraja. Franci Mlinar »Kdor poje rad, ostane mlad« je bilo geslo ob peti obletnici delovanja mešanega pevskega zbora Srebrni (g)las v soboto, 13. novembra je bil v Žireh spet lep kulturni dogodek. Mešani pevski zbor »Srebrni (g)las, driišt\-a upokojencev Žiri, ki ima mimogrede zelo domiselno in prijetno ime, je praznoval peto obletnico svojega obstoja. Praznovanje je najlepše, če ga deliš z drugimi in tako so se odločili tudi pevke in pevci »Srebrnega (g)lasu. Pripravili so celovečerni koncert, kjer so pod vodstvom zborovodje Ivana Rijavca pokazali, da iz ust 'srebrnih glasov' doni lepa pesem. Za popestritev je zaplesala folklorna skupina iz Javorij. Ob tej priložnosti so pevke in pevci zbora prejeli tudi bronaste, srebrne in zlate Galusove značke. Da je Srebrni glas priljubljen med domačini in tudi drugod, so dokazali tudi gostje, ki so prišli na koncert in zboru čestitali ob tem jubileju ter jim zaželeli še veliko uspehov vnaprej. J.K. Poljanska dolina dobila novo galerijo Galerija Krvina v Gorenji vasi Oktobra je bila v Gorenji vasi odprta Galerija Krvina, ki bo brez dvoma pomenila močno vez med sedanjima kulturnima središčema Škofjo Loko in Žirmi. Lastnik Zdravko Krvina je v novih hiši večino prostorov namenil galeriji in izobraževalni dejavnosti. Nekaj sto ljudi, ki se je zbralo ob odprtju galerije in prve razstave žirovskih slikarjev Sedejev: Janeza, Pavla in Dušana - je kar lep obet. Posebno še zato, ker tukajšnja galerijska dejavnost sloni na močni tradiciji - tako Šubicev, kot sodob- Prva razstava! 'iS Staneta Kosmača v Žireh J nih umetnostih in poslovnih tokovih. Galerijo in razstavo je ob bogatem kulturnem programu odprl dr. Zoran Kržišnik. N. P. Konec novembra je bila v Žireh odprta prva razstava akademskega slikarja in likovnega pedagoga Staneta Kosmača. Predstavil se nam je z več deset akvareli, o katerih likovni kritik mag. Damir Globočnik pravi: »Staneta Kosmača bi lahko označil za likovnega intimista v najboljšem pomenu besede. InU-mistični osebno obarvani, p(*' tično navdihnjeni pogledi na izbrane krajinske detajle so namreč poselili njegove akvarele, s katerimi se predstavlja na razstavi, medtem ko nekatera starejšs dela, zlasti slike s figuralnimi motivi, izdajajo simbolno pod" stat. Akvarel velja za eno najtežjih likovnih tehnik, ki omogoča hipno registracijo motiva, vendar nanašanje v vodi raztopljenega barvnega pigmenta skorajda ne priznava naknadnih popravkov, od slikarja pa zahteva veliko slikarsko predznanje, ki ga Stanetu Kosmaču ne moremo odrekati. Nikakršno presenečenje ni niti podatek, da se je pri svojih krajinskih interpretacijah namerno naslonil na tradicionalno kitajsko akvarelno slikarstvo. Da bi dosegli za kitajske krajinske podobe značilno, mehko in рг^ tanjeno prelivanje barv, subtil-nost in transparentnost, uporablja posebej pripravljen kitajski p^' pir. A čeprav se zdi, da ga komaj-da zanimajo sodobne tendence, lahko bolj kot ponavaljanje kitajskih slikarskih vzorcev, ki jih praviloma razbiramo v vertikalni smeri in so prepojeni s filozofsko navdahnjenimi resnicami o neskončnosti narave in človekovem mestu znotraj nje, ugotavljamo naslon na nekatere prvine in sloge evropskega slikarstva, v prvi vrsti najbrž na impresionistična in postimistična snovanja ter lirični realizem«. Nejko Podobnik ' Kolofon - v ' t-/. "DELO-ŽIVUENJE" je glasilo Alpine Žiri. Ureja ga uredniški odhor:\\ Jana Erznoinik, Slavko Kristan, Jana Peternel, Ivo Pivk, Rada Žaketj,^ Joiica Kacin - glavna in odgovorna urednica. Fotografije: J. Kacini^} Naklada: 2.200 izvodov. Tisk: Gorenjski tisk, Kranj IS DELOSvIjenje