Poštni urad 9020 Celovec Vertagspostamt 9020 Kiagenfurt VESTNIK Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov ceioietna naročnina 250 šilingov za Jugostavijo letno 5000 dinarjev P. b. b. LETNtK XLH. CELOVEC, PETEK 27. FEBRUAR 1987 ŠTEV. 9 (2316) Po MigovMih Stovencev i ministrico Mičehovo in deieinimi noiitiki: Rnipmvn o vseh modetih ho tehin nn Dunniu Zadnjih šest dni tahko označimo kot najintenzivnejšo fazo uradnih razprav o bodočnosti dvojezičnega šotstva na Koroškem: v petek so biii zastopniki obeh siovenskih osrednjih organizacij pri ministrici za pouk dr. Hiidi Hawiičeko-vi, v torek navrh je bi) takoimenovani vrh zastopnikov v dežetnem zboru zastopanih strank (Wagner, Scheucher, Freunschtag,...) s koroškimi Stovenci, v četrtek pa se je začeta seja dežetnega zbora, na kateri so razprav)ja)i o zahtevah FP, KAB in KHD v zvezi s spremembo dvojezičnega šotstva ter o v pristojnem odboru že sogtasno sktenjeni reso-tuciji, ki izpostavtja vztrajanje troedinih koroških strank na modetu dežetne pedagoške komisije kot podtagi za na-datjnje razgovore o šofstvu. Da izpostavimo prva dva razgovora, pri katerih so sodetovati tudi zastopniki obeh stovenskih organizacij: Zmeniti so se, da bo o vseh modetih in predtogih razprava na ravni neke nove zvezne komisije, v kateri bodo sodetovati poteg strokovnjakov s strani ministrstva in nekaterih čtanov koroške pedagoške komisije tudi zastopniki obeh osrednjih organizacij ter znanstveniki avstrijskih univerz. Vsekakor pa je ob tem postato jasno, da koroški troedini potitiki niso uspeti: o ureditvi bodo odtočati na Dunaju; Stovencev in znanstvenikov ni mogoče izktjučiti iz take razprave; vrhu tega pa mode) koroške komisje ni zadovotjiva in nesporna podtaga za razgovore. Ta izid pa je tudi dokaz za to, da upor koroških Stovencev in vseh avstrijskih demokratov ni bit zastonj. Že na začetku razgovora zastopnikov stovenskih organizacij z ministrico Hawtičekovo je nova ministrica ugotovita, da ji gre edinote za ohranitev dvojezične šote in da noče rešitve proti izrecni volji prizadetih. Zanjo da je čisto jasno, da se mora dvojezičnost ohraniti, ter da gre te za pedagoške izbotjšave pouka. Pred tem ozadjem so zastopniki Stovencev tahko razpravtjali z ministrico o potrebah in žetjah prizadete manjšine in števitnih nemško govorečih demokratov, se pravi o ohranitvi skupnega dvojezičnega pouka na južnem Koroškem. Pravtako so ji naši zastopniki totma-čiti statišče obeh osrednjih organizacij do modeta takoimenovane koroške pedagoške komisije in poudariti, da meri „koroški mode)" jasno v točeva-nje otrok po jezikovnih kriterijih ter da ustreza samo potitičnim zahtevam manjšini sovražnih sit na Koroškem. V nadatjnjem razgovoru se je Haw-tičekova strinjata tudi s tem. da je treba diskusijo o bodočnosti dvojezičnega šotstva dvigniti na strokovno, pedagoško raven, ne pa jo obravnavati kot zgotj politično vprašanje. Naposted je ministrica predtagata. da se o vseh modetih in predtogih raz-pravija na zvezni ravni v posebni komisiji, ki jo sestavljajo zastopniki ministrstva, koroške komisije, osred- ne bodo mogli prodreti. Zato so tudi že na Dunaju Wagner, Scheucher in Haider začeti naznanjati še možnost „retuš" (sprememb) znotraj koroškega modeta. In prav pred tem ozadjem so morati končno koroški potitiki v torek vsaj detno kloniti tudi znanstvenim, pedagoškim argumentom, hkrati pa tudi priznati, da njihov točitveni modet te ni tako neoporečen, kakor bi to sami žeteti, ter da koroški provincializem vsaj na strokovni ravni te še ni prebil „tedu" med Dunajem in Celovcem. Prav iz teh razlogov so morati privoliti v to, da bo dokončna razprava o bodočnosti dvojezičnega šotstva potekata na Dunaju, ter da tam ne bodo mogti izktjučiti prizadete manjšine, pa tudi znanstvenikov ne. Po torkovem razgovoru pa je tudi jasno, da koroški Stovenci, skupno z avstrijskimi demokrati ne bomo smeti odnehati z našimi prizadevanji seznaniti javnost s koroško stvarnostjo in s posledicami, ki bi jih imeta npr. uresničitev modeta, kakršnega npr. predtaga dežetna pedagoška komisija. Moramo jim postaviti nasproti jasno perspektivo za skupno dvojezično šoto, perspektivo, ki bo ob upoštevanju potreb za napredek sptoš-nega izobraževatnega sistema v Avstriji nudita tudi potrebne ukrepe v prid dejanski demokratizaciji in enakopravnosti koroškega dvojezičnega šotstva. Le tako nam bo namreč tudi tahko uspcto pogtobiti zavest o tem, da more biti edina atternativa napram vsem točitvenim zahtevam dejansko izboljšanje skupnega dvojezičnega šotstva. Po srečanju in pred sejo deiejnegn ihorn: Tiskovno izjavo Marjano Sturma Še pred četrtkovo sejo dežetnega zbora je izjavit tajnik Zveze stovenskih organizacij dr. Marjan Sturm, da v koroškem dežetnem zboru ne hi smeti gtasovati o resotuciji o manjšinskem šotstvu, če bi hotete stranke potrditi resnost svoje pripravljenosti za diatog. Že v naprej dotočena resotucija bi namreč pomenita preju-dic (dežetni pedagoški modet bi naj bit edina osnova) v dežetnem zboru zastopanih strank za pogajanja na Dunaju, medtem ko smo pri torkovem razgovoru skte-niti, da bomo pri razgovorih v zvezni komisiji obravnavati vse predtoge in podtage v zvezi z ureditvijo dvojezičnega šotstva na Koroškem. Sturm je k torkovemu sktepu izjavit tudi še to, da so zastopniki koroških Stovencev itak preskočiti svojo senco s tem. da so privotiti v razpravo o vseh modetih. Hkrati pa je tajnik ZSO poudarit tudi dejstvo, da za Stovence modet koroške pedagoške komisije nikoti ni bit in tudi ne bo edina podtaga pogajanj na zvezni ravni. O poročanju nekaterih koroških dnevnikov v zvezi s torkovim pogovorom, ki skušajo dopovedovati, da so se zastopniki koroških Stovencev distancirati od kritičnega poročanja o koroški probtematiki v avstrijskih medijih, pa je Sturm izjavit, da so si novinarji teh časopisov tako distanciranje kvečjemu tahko žeteti. V resnici pa so zastopniki koroških Stovencev, tako je Sturm poudarit na zaktjučku svoje izjave, edinote pozvati poiitične zastopnike Koroške, naj se tako vedejo, da bi tako kritično poročanje ne bito več potrebno. Ohoroieni upor proti fušimtu je nnjsvettejši de! borbe koroških Stovencev :a svoj obstoj ..Večkrat stišimo mnenje, da naj pozabimo partizanščino in vso narodnoosvobodiino borbo, pozabimo koncentracijska taborišča in vse druge ztočine nacizma - ker to menda ni več aktuatno za današnji čas. Proti takim poskusom omatovaževanja ati četo zanikanja našega boja proti fašizmu smo v pretektosti prav tako odtočno nastopati, kakor smo zavračati poskuse btatenja in kriminatiziranja partizanskih borcev. To mora biti naša natoga tudi v bodoče, kajti oboroženi upor proti fašizmu je najsvettejši det borbe koroških Stovencev za svoj obstoj." Tako je poudarit predsednik Janez Wutte-Tuc na občnem zboru Zveze koroških partizanov, ki je zadnjo soboto zasedat v Cetovcu. O poteku zbora obširneje poročamo na 2. strani. Kdo se pri komu uči reševanja mimo pmadete manjšine? Sktepov italijanskega partamenta se resnično tahko veseti samo ena skupina: dediči diktatorja Mussolinija - neofašisti. Končno so namreč dosegti, da so vtadne stranke - prvič po 18 letih - gtadko prezrte izjavijeno voljo južnotirotske tjudske stranke. To pomeni hud udarec zaupanju južnih Tirotcev v itatijansko državo. Besede, ki jih je zapisat gtavni urednik ..Neue AZ", osrednjega gta-sita SPO, se nanašajo na sktep. ki so ga prejšnji teden sprejete stranke italijanske vtadne koaticije in s katerim so zadolžite vtado, da mora še tekom tega leta najti rešitev tistih dotočit ..paketa" o južnotirotski avtonomiji, ki dostej še niso bita uresničena. Tako v Bocnu kot tudi na Dunaju zaradi tega sktepa izražajo razočaranje, obžatovanje in osuplost; pravijo, da je ravnanje v italijanskem parlamentu hud in resen udarec južnotirolski politiki ter posledic še ni moč predvideti. In da je zdaj nujno potrebno, da Avstrija z južnimi Tirolci prouči nadaljnje zadržanje. Takšno reakcijo je izzvato dejstvo, da so italijanske vladne stranke svoj sktep sprejete mimo južnih Tirotcev, katerim se zdi sumljiva sedanja naglica, ko pa je Italija prej reševanje ..paketa" zavlačevala v nedogled. Še posebno prizadeti se čutijo južni Tirolci zaradi tega, ker so se stranke zdaj v Rimu odločile drugače, kot so se prej na dežetni ravni zmenite skupaj s SVP. Zaradi tega se južni Tirotci bojijo, da jim sedanja ..nagtica" ne bo koristita; pričakujejo, da bo prišlo do rešitev, ki ne bodo upoštevale njihovih zahtev. Kritični odzivi na ravnanje itatijan-skih strank so brez dvonta razumtjivi in utemetjeni. Žeteti bi samo, da bi bito to ravnanje dobra šota avstrijskim in posebej koroškim potitikom, ki so v pretektosti že večkrat prav tako brezobzirno sprejemati rešitve mimo prizadete manjšine ter ji s sta-tišča močnejšega vsitjevati svoje diktate. Ravno v sedanji šotski razpravi imajo najtepšo pritožnost dokazati, da so botjši demokrati - da ne bo mora) komentator zapisati, da se njihove „rešitve" morejo vesetiti samo dediči diktatorja Hitterja. PBEBEBiTE na strani 2,8 Obisk Vranitzkega na Btedu 2 Koroški nagobčnik oddaji „Brez nagobčnika" 3 Srečanje pisatetjev ob meji v Portorožu 4 Premiera „Gugainika" na Radišah 5 80tetkutturnegadeta v šmiheiu 6 (Kdo) je že spet pust? 7 Ob anketi stovenskega oddeika koroškega radia 8 Vetiko naraščaja za 1. Stovenski bitjard ktub njih organizacij koroških Slovencev ter univerz. Torkov „vrh" na dežetni vtadi Samo štiri dni kasneje pa je bil že nekaj časa napovedani razgovor med čtani dežetne vtade in koroškimi Stovenci. Ti pogovori so se vršili pravzaprav pred ozadjem ojačenih poskusov izsitjevanja, saj je npr. dežetni gtavar Wagner že nekaj dni pred razgovorom v radijskih intervjujih, predvsem pa v svojem ..nedeljskem nagovoru" grozit Stovencem s ..presenečenji" za primer, da ne bi hoteti sodetovati. Seveda se o bistvu in obtiki teh „pre-senečenj" ni izjavtjat in po razgovoru samem jih je četo omatovaževat s pripombo: „Saj zdaj ni več potrebno govoriti o njih." Toda take grožnje je mogoče videti samo pred ozadjem, da je mogočna demonstracija na Dunaju, da so reakcije in pisanje avstrijskih in mednarodnih časopisov, nenazadnje pa tudi zavzetost znanstvenikov avstrijskih univerz zapustite svoje stedove tudi v zavesti koroških dežetnih potitikov. Postato je jasno, da s svojo trmasto držo, absotutnim zagovarjanjem modeta koroške pedagoške komisije Seja koroškega dežetnega rbora: VMrujnnje nn modeiu deietne Komisije Konec teta 1986 so predstavniki v dežetnem zboru zastopanih strank naznaniti, da bodo pri seji dežetnega zbora konec februarja dokončno skteniti novo ureditev dvojezičnega šotstva, se pravi uveljaviti modet koroške pedagoške komisje. Nato so za 24. februar napovedati razgovor s koroškimi Slovenci, za 26. februar pa sejo deželnega zbora. Tega so se tudi držali, le z eno spremembo: pedagoškega modela ne morejo dokončno skteniti, saj bodo na Dunaju še pogajanja o vseh šotskih modetih. Ker pa ktjub spremembi še vedno skušajo uvetjaviti svoj točitveni modet, so včeraj sklepati o resotuciji, v kateri pozivajo zvezno vtado, naj „novo ureditev manjšinskega šolstva na Koroškem uresniči na podtagi tega modeta z začetkom šotskega teta 1987/88". Dodatno pa so sklepati tudi o tem, da z resolucijo posredujejo zvezni vtadi hkrati tudi načrte in zahteve FP, KHD in KAB. Ta korak so pri seji dežetnega zbora uvodoma začeti utemeljevati s tem, da skupen sktep o vseh treh zahtevah ni mogoč, modet koroške pedagoške komisije pa daje kompromis, ki bi bit zveličaven za vse, kakor pa je dejat Koschat (SPO), pa bo ta modet menda utegni) četo „razvoz-tjati gordijski vozet." Kar je govorita nato odbornica FP Trattnig, se ne da opisati z ustreznim izrazom, saj je s samim pačenjem zgodovine skušata argumentirati potrebo po uresničitvi točitvenega modeta. Ob redakcijskem zaktjučku diskusija še ni bita končana, pričakovati pa je bit sogtasni sktep resotucije. !ndnjn vest Ministrica za pouk Hawli-cek je napovedaia prvo, ustanovno sejo nove zvezne komisije za 16. marec 1987. Koroški pedagoški mode!: Ločevanje namesto skupnosti Snovale/ tako Imenovanega koroškega pedagoškega mode/a so se menda zg/edovak po rešitvah, kot j/k /majo drugod. Pose/mo rad/ se zagovornik/ tega modc/a sk//cajejo na ureditev v S/oven/j/ - toda dos/ej še n/so po veda/;, kakšna je tamkajšnja ureditev /n kaj so po njej povzel/. Zato koeer;o e/sto na kratko povedat/, kako je urejeno mnujš/nsko šolstvo v .SVoven/j/. # /Va Obal/ so za tamkajšnjo /tahjan-sko narodnost urejene posebne šo/e z /ta/;jansk/m uen/m jez/kom /n za Slovence s s/ovensk/m učn/m jez/kom, toda na v s e k šo/ak je drug/ jez/k obvezen predmet za vse učence. # V Prekmurju, kjer ž/v/ madžarska narodnost, pa je v narodnostno mešan/k obč/ank uzakonjeno skupno dvojez/čno šo/stvo za vse šoloobvezne otroke o b e k narodnost/. V koroškem pedagoškem modelu o tek ureditvah tud/ pr/ najboljši volj/ n/ mogoče najt/ n/t/ najmanjše sled/ - ker pa pač njegova osnovna usmeritev ločevanje /n ne skupnost. Kancter Vranitzkv sreča! predsednika Mikuiiča: Državni obisk po stari tradiciji V ospredju so biia gospodarska in ekoioška vprašanja Zaktjučke razgovorov sta kandcr Vranitzkv in predsednik Viikutič tolmačita novinarjem Prejšnji teden je avstrijski kancter Vranitzky obiskat Jugostavijo in se na Btedu srečat s predsednikom zveznega izvršnega sveta SFRJ Brankom Mikutičem. V razgovorih sta razprav-tjata predvsem o sodetovanju obeh držav na gospodarskem in ekotoškem področju, menita pa sta se tudi o vtogi Avstrije in Jugostavije v mednarodnih potitičnih forumih. Na gospodarskem področju so prednjačita vprašanja Karavanškega predora Jugosta-vija pa je poudarita, da bo zmenjeni časovni načrt držata tudi ob dejstvu, da je izpadta ena firma zaradi konkur-za. Gtede izgradnje matoobmejnega prometa (Pavtičevo sedto. Koprivna/ Luža) so ovire predvsem na avstrijski strani (tastniki zemtjišč nočejo prodati), o brezcarinskih prodajatnicah (duty-free) na Ljubetju in Korenu pa se bodo še pogovarjati. Vetiko govora je bito tudi o jedrski etektrarni na Krškem, saj informiranje o morebitnih poškodbah ati izktoptjenju obrata do sedaj ni bito zagotovtjeno v zadostni meri. Zdaj so se zmeniti, da bo Jugostavija obveščata avstrijskega generatnega konzuta v Ljubtjani Kerna ter tudi jedrsko centrato na Dunaju. Da so bita pri uradnem obisku Vranitzkega v Jugostaviji v ospredju prav gospodarska vprašanja potrjuje dejstvo, da je kancterja spremtja) tudi avstrijski finančni minister Lacina. Avstrijski kancter pa je ob koncu razgovorov povabit Mikutiča na protiobisk v Avstrijo. Razgovor s Šinigojem V okviru uradnega obiska se je kancter Vranitzky pogovarjat tudi s predsednikom viade SR Stovenije Dušanom Šinigojem. Razpravtjata sta o gospodarskih in ekotoških vprašanjih ter o sodetovanju obeh dežet v okviru detovne skupnosti Atpe-Jadran. Kakor je poročata o razgovoru ministrica za mednarodne odnose Cvetka Setškova je Šinigoj izpostavit manjšinsko vprašanje, posebej še šotstvo, Vranitzky pa daje odgovorit, da je po njegovem potreben konkreten pretres modetov, zatem pa rešitev, ki bo v obojestransko zadovotjstvo. Sam pa da še nima predstav o konkretni obtiki rešitve, obtjubit pa da je, da se bo zvezna vtada aktivno vktjučita v razpravo. Intervju Šinigoja v avstrijskem radiu... Po končanem razgovoru je Šinigoj v posebnem intervjuju za cetovški radio o razgovoru dejat, daje poudarit. ..da nikoti ne more večinski narod totiko zaščititi manjšinskega, da ne bi bit vedno v nevarnosti, ati je asimita-cija, ati pa da se zapre kot temu pravimo - v geto, kar bi bito oboje usodno. Izpostavit sem vprašanje dvojezičnega šotstva in posebej poskušat dopovedati, da se ne bi smeto zgoditi nič brez votje stovenske narodne skupnosti, ki se je to vprašanje naj-botj tiče in ki je tudi to, prav to je njegova narodova perspektiva." Nato ga je vprašat vodja stovenskega oddetka koroškega radia Mirko Bogataj: ,.Pred kratkim ste se srečati tudi s predsednikom koroške dežete, z dežetnim gtavarjem Wagnerjem. Kako sedaj v tuči teh dveh srečanj ocenjujete trenutno razvoj ztasti kar zadeva razvoj odnosov med sosednjima dežetama in državama gtede stovenske narodne skupnosti na Koroškem? Ste zaskrbtjeni ali z zaupanjem gtedate v bodočnost?" Na to vprašanje pa je Šinigoj odgovorit: „Mistim, daje bit dosežen v tem času dotočen napredek in vidim vendarte botjše čase." ... in reakcije na Koroškem Prav to izjavo Šinigoja pa so iztuš-čiti uradni koroški časopisi kot jedro cetotnega obiska Vranitzkega na Btedu ter se veseliti „odobritve koroške manjšinske potitike". Ztasti pa sta izrabita to formutacijo še Wagner in Haider, ki vidita tako potrjeno svojo potitiko do manjšin, in trdita, da torej tudi Stovenija daje troedinim strankam „zeteno tuč" za njihove „šotske modete". Izjave, ki dopuščajo takšno enostransko manipulacijo (ki ob takih pritožnostih v Avstriji in posebej na Koroškem že velja za „staro prakso"), pa so razumtjivo vznemirite koroško stovensko javnost. Števitni naši tjudje. in take odzive smo prejeti tudi na uredništvo, se zaskrbtjeni vprašujejo, ati predstavniki matičnega naroda in njegove države res niso imeti kaj več povedati v podporo boju, ki ga moramo še vedno voditi za naše pravice. (Taki odzivi so zajeti tudi v komentarju, ki ga objavtjamo na 8. strani - op. ured.). Občni zbor Zveze koroških partizanov: Čuvati bomo tradicije protifašističnega boja V znamenju zvestobe tradicijam protifašističnega narodnoosvobodiinega boja je potekal zadnjo soboto občni zbor Zveze koroških partizanov. V ceiov-škem Miadinskem domu SŠD so se zbrati števitni bivši borci in aktivisti, ki pa niso te obujati spominov na čase druge svetovne vojne, ko so se z orožjem v roki uprti nacističnemu nasitju, temveč so z vetiko prizadetostjo spregovoriti tudi o aktuatnih vprašanjih. Pri tem so izraziti svojo zaskrbtjenost predvsem zaradi dogodkov okoti dvojezičnega šotstva, ko doživtjamo, kako se na Koroškem spet uvetjavtjajo site nemškega nacionatizma in se njihovemu pritisku v skrbi za gtasove vdajajo merodajni potitični dejavniki. Zato je tndi danes potreben odtočen boj proti tistim, ki razpihujejo narodnostno mržnjo ter vnašajo nemir, boj za enakopravno in mirno sožitje med narodoma na Koroškem. Občnega zbora so se udetežih tudi mnogi častni gostje, med njimi jugo-stovanski generatni konzut v Cetovcu Borut Miktavčič, podpredsednik Zveze združenj borcev NOV Stovenije Jože Božič ter zastopniki borčevskih organizacij iz gorenjske in koroške regije. V svojih pozdravih občnemu zboru so izpostaviti, da v Stoveniji prizadeto spremtjajo napade in pritiske na koroške Stoven-ce, kakor tudi žatjive izpade proti bivšim borcem proti fašizmu in sptoh proti tradicijam protifašističnega boja. Poudarili so pomembno vtogo manjšine pri razvijanju dobrososedskih odnosov ter zagotoviti koroškim Stovencem tudi v prihodnje vso podporo v boju za uresničitev pravic, ki so zajamčene v čtenu 7 državne pogodbe. V detovnem poročitu, ki ga je pre-brata Mitena Grobtacher, je bita prikazana pestra in razvejana dejavnost ZKP v zadnjem obdobju. Bito je govora o najrazličnejših akcijah - od spominskih svečanosti in odkrivanja spominskih obetežij preko tradicio-natnih pohodov na Kometj, na Ari-hovo peč, na Svinško pianino ter po poteh Lenarta in Gašperja v Lobniku, pa do podeljevanja zahvatnih diptom domovom, ki so med vojno nuditi zavetje in pomoč partizanom, in odtikovanj bivšim borcem proti fašizmu. Ta dejavnost je našta odmev tudi v živahni diskusiji. Priznanje in zahvato je izrekel predvsem tajnik ZSO dr. Marjan Sturm, ki je posebej iztuščil skrb za dokumentacijo protifašistič- Zveza koroških partizanov je za svoje deio prejeta Priznanje ZSO nega boja. Poudarit je, da je to deto pomembno ne te za koroške Stoven-ce, ampak za vso Koroško in Avstrijo, saj dokumentira naš boj proti fašizmu in naš prispevek za osvoboditev Avstrije. „Ta boj je bistven de) našega narodnega živtjenja in ndadi bomo nadaljevati tradicije tega boja, kajti brez korenin ni živtjenja," je nagtasit tov. Sturm. Ko je govorit o trenutni razpravi o šotstvu, je tajnik ZSO menit, da se na eni strani veča krog tistih, ki nas podpirajo v boju za naše pravice, na drugi strani pa hočejo strankarski vrhovi svoje položaje in gtasove še naprej reševati z nacionahstično potitiko. Zato bomo morali v btižnji bodočnosti ponovno opozoriti, kaj pomeni popuščanje tistim sitam, ki so že enkrat zašte v nacizem; uspeh našega prizadevanja pa bo predvsem odvisen od naše odtočnosti in naše enotnosti. Občni zbor se je spomnit umrtih čtanov, med katerimi sta bita tudi tajnik ZKP Joško Kežar in koroški prvoborec inž. Pavte Žaucer-Matjaž. Pri vohtvah novega vodstva pa so biti predsednik Janez Wutte-Luc in podpredsednika Lipej Kotenik in inž. Peter Kuhar ponovno izvotjeni, tajnik je postat Fetiks Wieser st. in bta-gajnik Krist) Schettander, medtem ko je bit širši odbor pomtajen in so v njem zastopniki s cetotnega ozemtja južne Koroške. Predsednik Luc je v zaktjučnem nagovoru kratko orisat bodoče natoge ZKP. Kakor je bito opozorjeno že prej v diskusiji, je posebej zavrni) množeče se napade na bivše borce proti fašizmu in btatenje protifašističnega boja. Proti tem napadom bo ZKP v bodoče še povečata svojo informativno dejavnost, s svojimi pubtikacijami bo dokumentirata resnico o protifašističnem boju in predvsem med mtadino zbujata zanimanje za stavno zgodovino našega naroda. Sicer pa bodo bivši borci tudi v prihodnje v prvih vrstah boja za naše narodne pravice, za obstoj in enakopraven razvoj naše narodne skupnosti, je dejat predsednik ZKP ter nagtasit: ..Če hočemo koroški S)o-venci ohraniti svojo identiteto in narodno zavest, če hočemo ktjubo-vati našim sovražnikom, ki se pojav-tjajo na vseh področjih in v vseh ob)i-kah, moramo združiti naše site kot nekdaj v horhi proti nacifašizmu. Uspeh naše nadatjnje borbe bo odvisen od naše enotnosti, od naše fron- Koroški nagobčnik TV-oddaji „Brez nagobčnika" OJL:r /e M« v VV-oJJcJi ..Brez /M-goMfuLa" prcJ nejavnim prikazana sejanja razprava oGJi Jvojezične so/e na Južnem Korošcem, Je Jontovina spet v nevarnost/. Startn/ stre/ za gonjo prot/ avtorjem te oJJaJe Je sprožt/ K//D /n za njim so se šot pr/t/m šo/arčš/ zvrst/// tr/Je strnnšnr.sš; pog/avarj/ //a/t/er, .Se/teuešer /n tVagner, šarator Mete/šo Je pr/ vot/stvn G K/ v/oži/ ce/o „arnt/m protest" Korošše, za primerno sprem/Javo pa Je posšr&e/ tušaj.sttp t/sš. BeJanJe raz/turjunje vent/ar n/ novo, marveč gre /e za na Ja/JnJe Jejanje značt/ne šorošše tragtšomeJ/Je. Ze /z najnovejse zgojov//ie - Ja n/t/ ne segamo Ja/Je nazaj v preteš/osf - poznamo več JeJanJ te /gre. Jošnmeata<7Ja ,,/čarnten etn vt/arm-ze/c/ten" (ši Jo Je /eta /974 /z Ja/ Došume-fac/Jsš; ar/nv avsiri/skegn oJpora), 7V-oJJaJa ,,/vemJe /n Jer //e/mat" (žaraJ/ šatere sta posta/a avtorja Gatterer /n Rra/u/sta/Zer ,,/n Karmen anerwiin^c/::"J, Ji/m „Z)or/ aa Jer Grenze" (ši Je Jomov/n-sše /mjevmše sprav;/ o/? vso razsoJnost) /n sejanja oJJaJa, vmes pa Je razne puZ)//ša-ctje, Ve/terjeve izjave /n poJo/mZ „pregres-š/" zoper eno /n eJ/no zve/Zčavno mnenje t/st//!, š/s/ /ast/Jo /zš//učno pravico govorit/ v imenu Koroške. Kakor v vse/t prejšnji/t primeri/:, tako tuJi zJaJ očitajo avtorjem oJJaJe, Ja so krši/i nače/o o/tjektivnosti, Ja so orna Ježeva// ug/ej Koroške, Ja so ža/i/i tiste, ki so za to Ježe/o menja naJ/;o/J zas/užni - in kar Je seveJa najkujše, Ja so enostransko manipn/irn/i vpr/J .S7ovencem. Vsi ti očitki pa izvirajo iz enega samega Jejstva.' Ja oJJaJa res ni ki/a papagajsko ponav/janje eJinega na Koroškem ..priznanega" sta/iš-ča, temveč Je z tA/jMČiivi/o okek strani skuša/a prikazati čimko/J stvarno s/iko tistega, kar se v resnici Jogaja na Koroškem in posekej oko/i šo/skega vprašanja. Kavno resnica o tej resnici pa ne sme priti na Jan, ker ko sicer Javnost z ve Je/a, kam Je usmerjena koroška manjšinska po/itika in kJo Je njen usmerjeva/ec. Zato Je treka oJJaJam, kot Je ..Brez nagokčniku", oke-siti koroški nagokčnik. /V/ikovo v/ogo pa naj prevzamejo ..pristne koroške pro JnAci-Je", kakršno napoveJuJe Vagner, ki se-če Jrži/o tozaJevne vesti - v ta namen ce/o namerava pos/užiti ..piratskega" 7V-oJ-Jajnika izven Koroške (meJtem ko Joma še veJno zas/eJuJeJo koJJnačane, ki so si s pretvornikom kote/i izko/Jšati sprejemanje oJJaJ raJia in te/evizijej. Namesto Ja se pete/inči/o zaraJi posameznik oJJaJ in zaraJi poročanja izvenko-roškega tiska, ki se mora/i koroški ok/ast-niki najprej vprašati, a/i ni njikova po/itika tista, ki še/e Jaje povoj za take oJJaJe in takšno poročanje, /tviorji ..inkriminirane" FV-oJJaJe pa vsekakor zas/užtjo priznanje in zakva/o - saj Je v razmerak, ki včasik že nevarno mejijo na metoJe Jukovne ..majije", za takšno Jejanje res potreken pogum. Mednarodni forumi o čtovekovih in manjšinskih pravicah Kakor smo poročati že v zadnji šte-vitki našega tista, je vodja jugostovan-ske detegacije na dunajskem nadatje-vatnem zasedanju konference o varnosti in sodetovanju v Evropi (KVSE) postavit na dnevni red tudi manjšinsko vprašanje in se zavzet za to. da mora v sktepne dokumente biti sprejeto tudi vprašanje manjšin. Poteg Jugostavije pa se je na dunajskem zasedanju za zaščito manjšin potegnita tudi Kanada, ki je skupaj z Ameriko, Zvezno repubtiko Nemčijo, Nizozemsko, Norveško in Turčijo izdetata predtog, ki se nanaša predvsem na stike manjšin z matičnimi narodi. V tem smistu naj bi se države udeteženke KVSE obvezale, da takih stikov manjšin ne bodo omejevate. Za več strpnosti in poštenosti pri spoštovanju čtovekovih pravic pa se je zavzeta tudi Avstrija. Njen predstavnik na ženevskem zasedanju komisije OZN za čtovekove pravice je terja) dostednejše spoštovanje mednarodnih dotočit o čtovekovih pravicah. Med področji, kjer nestrpnost še posebno vodi do kršenja čtovekovih pravic, je predstavnik Avstrije navedet pravico manjšin do oču-vanja svoje identitete. Poudaril je, da Srečanje NSKS in SSk Delegaciji Narodnega sveta koroških Slovencev in Stovenske skupnosti, ki sta se sestati na detovnem srečanju v Trbižu, sta sogtasno obsoditi vse poskuse ločevanja in apartheida na dvojezičnih šotah na Koroškem ter zahtevati takojšnjo odobritev pravičnega gtobatnega zaščitnega zakona za Stovence v Itatiji. Predsednika detovne skupnosti Atpe-Jadran, koroškega dežetnega gtavarja Wagnerja, so udeteženci pozvati, naj detovna skupnost v svojem okviru ustanovi statno komisijo predstavnikov narodnostnih manjšin iz dežet-čtanic skupnosti Atpe-Jadran. Komisija naj bi preučevata manjšinske probteme, načrtovata izbotjšanje potožaja manjšin ter obravnavata, ocenita in končno odobrila poročito o manjšinah, ki ga pripravlja omenjena skupnost. Kajti, kot so poudariti, samo manjšine same lahko avtentično totmačijo svoj poto-žaj in svoje potrebe. tovskc misctnosti in naše dejavnosti, ki jo moramo razvijati s požrtvova)-nostjo in z zavestjo, da gre za našo skupno bodočnost ." Z borbeno pesmijo je obogatit občni zbor Koroški partizanski pevski zbor (v odsotnosti botezensko zadržanega dirigenta Čepina ga je vodita Simona Rovšek), ki je bit ob tej pritožnosti detežen priznanja za svoje deto pri negovanju in širjenju tradicionatne pesmi borcev za svobodo, za mir in prijatetjsko sožitje med narodi. se more strpnost razvijati samo v ozračju, kjer se spoštujejo dotočita o čtovekovih pravicah. In obljubil je, da bo Avstrija tudi v prihodnje po najbotjših močeh prispevata k mednarodni zaščiti in mednarodnemu pospeševanju čtovekovih pravic, ki „uživajo prednost v avstrijski zunanji potitiki". Še bolj bi nas vesetito, če bi Avstrija spoštovanje čtovekovih in posebej manjšinskih pravic tako resno jemata tudi doma. Sotidarnostni izjavi Socialistični študentje na Pedagoški akademiji v Četovcu so nastoviti pismo dežetnemu gtavar-ju, v katerem se ukvarjajo z dvojezičnim šotstvom. V zaključku ugo-tavtjajo: „Po našem zagotavtja edinote princip integracije ohranitve vredni aspekt skupnosti: skupno se izobražujemo na Pedagoški akademiji - kot učitetji hočemo skupno poučevati - otrokom pa moramo nuditi možnost, da to skupno, ne pa točeno, doživijo." Tudi Katoliška akcija Avstrije se je na svoji vigredni konferenci ukvarjata z vprašanjem šotstva in ugotovita: „Obstoj narodnih skupnosti omogoča te aktivno sožitje večine z manjšino, ne pa ločitev. Ločitev, ki tahko privede samo do živtjenja manjšine v rezervatih, ni pravilna pot." V tem smistu je Katoliška akcija Avstrije ocenita tudi šotski modet dežetne „peda-goške" komisije kot korak nazaj v primerjavi z današnjim stanjem. Liberatna internacionata: „G!asi!o FP desnoekstremno" Posebna komisija Liberatne inter-nacionate je spremtjata votitni boj predsednika FP Haiderja in raz-mištjata o tem, da bi FP izktjučita iz tega mednarodnega združenja tibe-ratcev. Predvsem nizozemski in skandinavski tiberatci so ostro napadati FP še prav posebej od innsbruškega kongresa naprej. Pri zadnjem zasedanju v Parizu pa FP še niso izktjučiti, pač pa so zahtevati od vodstva FP, „da se distancira od desnoek-stremnega poročanja svojega koroškega tednika Karntner Nachrichten. Kakor poroča avstrijska tiskovna stužba APA, so zastopniki FP v Parizu to tudi storiti. Med njimi pa Haider ni bit, in je še vprašanje, ati bo isti korak storit tudi on, ati pa bo raje izstopit iz Liberatne internacionate. Štirijezično srečanje pisateljev Drugo mednarodno srečanje pisateljev ob meji v Portorožu Letošnje srečanje, ki ga prireja obalna samoupravna interesna skupnost za prosveto in kuituro pripadnikov itaiijanske narodne skupnosti, je bito od 20. do 22. februarja v hotetu Paiace v Portorožu - Portorose, komaj par korakov od morja, na prehodu zime v pomiad. Postopno dviganje zunanjih temperatur seje poznato tudi srečanju, nanj je vptivaio biažitno in spodbudno. Referati in diskusijski prispevki so iz mnogih raziičnih, včasih nasprotujočih si, včasih se niti ne dotikajočih vidikov in smeri osvetijevaii in ocenjevati razmere in pogoje, v katerih se ustvarja, nastaja in razvija literatura, kakšne so možnosti objavtjanja in prevajanja. Spremni programje bil pester, kva-iiteten in dobro organiziran. Razširjai je temeije srečanja, pribiiževal je udeležence, ki so se po hladu prvih dni vse bolj odtajali in poživili srečanje. Med njimi so bili predsednik mednarodnega PENa, A!exander Bloch; pisatelj Fulvio Tomizza, prvi nagrajenec Vilenice; Veno Taufer, pesnik, pobudnik Vilenice, ki je dejal in poudaril, da Portorož in Vilenica nikakor ne tekmujeta, da se ne izključujeta, ampak dopolnjujeta; tržaški germanist Claudio Magris; pesniki Marko Kravos, Miroslav Košuta in Marij Čuk, pisatelj Miran Košuta iz slovenskega Primorja v Italiji; Avstrijo so zastopali Thomas Pluch, avtor Vasi ob meji; lise Pollach in Vida Obid kot članici žirije; Ludwig Hartinger, izvedenec za poezijo; brata Lojze in Peter Wieser; Feliks Wieser in Gustav Brumnik; Maja Haderlap, Cvetka Lipuš in Fabjan Hafner. Številni predstavniki tiska, televizije in politike so prispevali k pestrosti mozaika udeležencev. Vzorna, dosledna in posnemanja vredna je bila tudi letos italijansko-slovensko-nemško-hrvaška štirijezič-nost srečanja, omogočena s simulta- nim prevajanjem, ki je zgovorno pričevanje o evropskem duhu, alpe-jadranski mittelevropskosti srečanja. Opazovalec se je iz prav tako štiri-jezičnega zbornika lahko informiral o lanski prireditvi, pogrešal je morda samo - ob vseh globokih in tehtnih razglabljanjih o okvirnih pogojih, o skorji periferije - edinole sredico -literaturo, ki je vse premalo prišla do besede. Novost Novost, privlačnost, posvežitev je podelitev nagrad za esej in novelo. Nagrajenca, avstrijski publicist in prijatelj Slovencev Karl-Markus Gauss in slovenski pisatelj in dramatik Rudi Šeligo, jamčita za dobri sloves tega priznanja. Rudi Šeiigo, letnik 1935, predavatelj na višji tehnični šoli, avtor prelomnega proznega dela Triptih Agate Schwarzkobler, številnih dram, ki spadajo - kar je lahko rečeno, izjemoma pa tudi drži - v sam vrh slovenske in ne samo slovenske gledališke umetnosti, je pred kratkim izdal zbirko „Črtic in novel", tako piše v podnaslovu pod naslovom „Molča- -Sv ' Obalna skupnost Italijanov je vzorno pripravila srečanje nja", iz katere je vzet tudi nagrajeni tekst „H!eb". Šeligova beseda je nezamenljiv glas samotnega v puščavi slovenske proze, ki z dletom klesa stavke, trše od življenja in minljivosti iz skale jezika. Nič odvečnega, zbrano v tkivo, ki ga je treba brati s panično zbranostjo, ki zazveni krhko kot najbolj nežna, okamenela poezija. Karl-Markus Gauss, sodelavec hamburškega Die Zeit, številnih drugih revij, skrben stilist, avtor več esejev o slovenski literaturi v nemškem prevodu, zlasti o Kosmaču in Prežihu, letnik 1954, živi in dela v Salzburgu. V nagrajenem eseju izpostavlja ob treh osebnostih iz treh stoletij in treh pokrajin, med njimi Slovenec Kosmač, lik, tip mejača-„Grenzgan-ger", ki osmisljuje zanj mejo, ji jemlje moč ločevanja in ji daje moč združevanja, mejači nosijo, tihotapijo?, povezujejo. V zahvalnem govoru, ki ga je zaradi bolezni prebral v zastopstvu Gaussov dobri prijatelj in tesni sodelavec Ludwig Hartinger, je poudaril zanj izredno pomembno posredniško vlogo bivšega vodje založbe Drava, Lojzeta Wieserja, češ da mu je on šele odprl vrata v slovenski kulturni prostor. Ta in taka vrata, meje, pa so, tako Gauss, in to je zanj najlepše, prehodna iz dveh smeri. Gauss pripravlja tudi prav v teh dneh posebno številko Lesezirkla, literarne priloge Wiener Zeitung o kul-turno-literarnem popotovanju iz Trsta v Celovec. Portorožu je želeti samo še naprej toliko prizadevnosti in energije, še več udeležencev literatov, še mnogo takih nagrajencev, odmevnosti in uspeha in leta in leta obstoja. Meje so, da ne bodo samo ločnice, ampak predvsem stičišča, zato bomo še hodili v Portorož in tam mejačili. -fah Med udeleženci s« bili tudi Gin« Brazzoduro, Mark« Kravos in Maja Haderlap (z desne na lev«). Škof Bellomi podpira Slovensko stalno gledališče Tržaški škof Lorenzo Bellomi je prejšnji teden obiskal Slovensko stalno gledališče (SSG) in izrekel svojo solidarnost in konkretno podporo ustanovi, ki se bori (kot smo že poročali) z resnimi finančnimi težavami. Že obisk sam je v tako težavnem položaju velikega moralnega pomena za osebje gledališča, širši pomen pa dobiva, če si ogledamo še druge okoliščine. Tržaški škof Lorenzo Bellomi je obiskal Slovensko stalno gledališče namreč komaj dva meseca za tem, ko so ga italijanski nacionalisti ostro napadali zaradi njegovih božičnih voščil Tržačanom. Izrekel jih je namreč v jezikih glavnih narodnih in verskih skupnosti, ki žive v mestu, v italijanščini, slovenščini, srbohrvaščini in grščini. Nacionalistične sile tedaj niso motile maše samo s kričanjem fašističnih parol, konservativni listi po vsej Italiji so prikazali dogodek tudi kot negodovanje med verniki zaradi rabe slovenščine. Tem bolj pomemben je škofov obisk gledališča. Na sestanku s kolektivom in s člani upravnega sveta gledališča je škof Bellomi dejal, da se je rad odzval vabilu in prišel v Slovensko stalno gledališče, „ker vas imam rad". „Rad vas imam", je nadaljeval, „kot državljane in kot Slovence. Moja domovina je Italija, vi pa mi dajete nekaj, česar nimam, vaša kultura me bogati." Škof je nato govoril o veliki vlogi Slovencev, kot dvojezičnih predstav- nikov kulturnih vrednot. Nato pa je poudaril pomen gledališča kot vrhunskega izraza kulturnega ustvarjanja in zagotovil, da mora gledališče živeti." Predsednik SSG Bogo Samsa pa je škofu orisal izredno težaven položaj ustanove, za rešitev katere sta potrebna posebni finančni zakon in pomoč krajevnih ustanov. Igralec Anton Petje pa je v imenu kolektiva Lipušev „Tjaž Pri ugledni francoski založbi Galli-mard v Parizu je te dni izšel v francoskem prevodu roman slovenskega pisatelja Florijana Lipuša „Zmote dijaka Tjaža". Pod naslovom „L'eleve Tjaž" je delo izšlo v zbirki „Du Monde entier" (Iz vsega sveta). Francosko izdajo je pripravila prevajalka Anne Gaudu po nemški verziji Lipu-ševega romana, ki sta ga leta 1981 za založbo Rezidenz Verlag oskrbela Peter Handke in Helga Mračnikar, seveda pa je tudi v francoski izdaji že povedal, da v gledališču teče delo nemoteno naprej, ker vse umetniško in tehnično osebje normalno opravlja svoje dolžnosti, čeprav vsi vedo, daje blagajna prazna in da ne morejo pričakovati rednih prejemkov. Prej se je škof še prisrčno razgovar-jal z igralci in drugim umetniškim in tehničnim osebjem. Večinoma se je pogovarjal v slovenščini. Pozanimal se je tudi, kako lahko pomaga pri odstranitvi težav in preprek. Zanimale pa so ga tudi poti, da se najdejo trenutne rešitve, ker imajo vsi delavci pravico do kruha in pravičnega plačila za svoje delo. " v francoščini na naslovni strani omenjen izvirnik v slovenščini. V francoski izdaji je natisnjena tudi Handkejeva spremna beseda, na platnicah pa je v oznaki romana poudarjena specifična vloga Florijana Lipuša kot pisatelja in člana slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Francoski „Tjaž" je ne samo priznanje avtorju in literarna potrditev slovenske narodne skupnosti na Koroškem, ampak tudi še ena dragocena uveljavitev slovenske književnosti nasploh v svetu. Bogdan Pogačnik (Delo) „Teden slovenske drame" v Kranju V dneh od 25. februarja do 8. marca poteka v Kranju 17. Teden slovenske drame. To je vsakoletna osrednja gledališka prireditev, ki daje pregled nad dosežki slovenske gledališke dejavnosti v preteklem letu. Gledališke predstave bodo tudi tokrat dopolnile druge aktivnosti, ki bodo popestrile celotno prireditev. Med drugim bodo podelili tradicionalno Grumovo nagrado za najboljše novo slovensko dramsko besedilo. Lani so bili repertoarji slovenskih gledališč v pretežni meri zasnovani na slovenski dramatiki, tako da je bilo uprizorjenih kar 36 del domačih avtorjev. Vendar pa je bila po mnenju dr. Andreja Inkreta, selektorja letošnjega tedna v Kranju, slovenska dramatika v lanskem letu manj izrazita kot v prejšnjih sezonah. Poleg predstave Kalevala avtorja Daneta Zajca so bile še najpomembnejše tiste uprizoritve, v katerih so skušali pri starejših slovenskih dramskih besedilih odkrivati nove gledališke možnosti. Za pregledno prireditev je Andrej Inkret izbral osem lanskih uprizoritev, ki so bila po njegovem mnenju med najkvalitetnejšimi in ki hkrati dajejo dober pregled nad najznačilnejšimi dramskimi novostmi na slovenskem v zadnjem času. Tako so prišle na program tedna slovenske drame Kalevala (avtor Dane Zajc) in Dogodek v mestu Gogi (Slavko Grum), kiju bo uprizorila ljubljanska Drama, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski (Ivan Cankar) in Za narodov blagor (Ivan Cankar) v izvedbi Slovenskega gledališča iz Trsta, Večerja v vili P. (Miloš Mikeln) in Prilika o Josephu Mengeleju (Vinko Moder- ndorfer) - obe bo predstavilo Celjsko gledališče ter predstava Lutkovnega gledališča iz Ljubljane Če zmaj požre mamo (Alenka Goljevšček) in uprizoritev Mestnega gledališča ljubljanskega Justifikacija (Tone Partljič). Ob otvoritvi prireditve v Prešernovem gledališču so domači gledališčniki prikazali slovensko dramsko novost Gabrijel in Mihael (Jože Snoj), ki je v Kranju doživela krstno uprizoritev. Poleg omenjenih osmih izbranih predstav poklicnih gledališč pa si bodo gledalci lahko ogledali še najboljšo uprizoritev slovenskih amaterskih gledališč v lanskem letu. In sicer Kralja na Betajnovi (Ivan Cankar), ki ga bo zaigralo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. Videli bodo tudi uprizoritev dveh slovenskih dram v neslovenskih gledališčih. Gledališče Ivan Zajc z Reke bo predstavilo Slovensko savno (Rudi Šeligo) in Voranca (Dane Zajc). Teden slovenske drame bodo končali z nastopom satiričnega gledališča „Jazavac" iz Zagreba s priredbo komedije Pod Krleževo glavo (Alenka Goljevšček). V okviru kranjske prireditve bo okrogla miza, na kateri bodo govorili o interpretaciji Ivana Cankarja v slovenskem gledališču. Prešernovo gledališče in gledališki muzej bosta skupaj pripravila razstavo „Avant-garda v slovenskem gledališču med obema vojnama". Poleg tega bo v Kranju še sestanek skupnosti slovenskih gledališč, na katerem bodo med drugim govorili o pobudi za drugačno praznovanje slovenskega kulturnega praznika in o položaju slovenskega gledališča v Trstu. Lado Stružnik, Kran j Slovenski filmi v alternativnem kinu SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA b« v sodelovanju z alternativnim kinom «d marca 1987 naprej predvajala VSAK PRVI ČETRTEK V MESECU p« en slovenski film v kino-centru „Wulfenia". Že prihodnji četrtek, 5. marca 1987, b« na sporedu film ..Christophoros", ki prikazuje življenje v razkrajajoči se slovenski gorski vasi (1945-1979). Bivši partizan in bivši domobranec se znajdeta v isti vasi in ljubita isto žensko. Režija: Andrej Mlakar: glavne vloge igrajo: Milena Zupančič, Radko Polič in Boris Juh. Film je bil odlikovan z nagrado ..Grand Prix" v Strasbourgu (1986). Gostovanje z Jesenic Še več užitka na naših odrih bomo imeli, če nas bodo še naprej redno obiskavali gledališki igralci z Jesenic, ki so konec preteklega tedna v Šentjakobu in Šentprimožu odlično zabavali občinstvo s Partljičevo komedijo ..Tolmun in kamen". Da ne bo pomote: nobeden izmed igralcev se ne ukvarja poklicno z gledališčem, vsi so amaterji. Res pa je. da ima celotno gledališče letno štiri premiere in skupno 120 nastopov. ..Tolmun in kamen" so v Šentprimožu igrali že štiriindvajsetič. In zgleda, da so še v odličnem zagonu. Sicer je igra vzeta res iz našega vsakdana, dosti je vasic, kjer ljudje nestrpno čakajo na kako sprememhno, na veliko doživetje, na kakšen skok čez plot (dolgočasnosti). Ima pa dosti kritičnih pristopov, s katerimi gledalca ne spravi samo v smeh in krohot, marsikdo je dobil tudi brco v to ali ono občutljivo stran. Bilje tu Pavle Petek, (igral gaje Rado Mužan) agronomski tehnik, ki ima v kleščah ženo Marijo (Elizabeta Stefanciosa), ta pa nima moči. da bi mu ušla, ker proti svoji volji pričakuje že tretjega otroka. Zapletala sta se v dogajanje dobrodušni sosed Ivan Krivec (Janez Kristan) in njegova žena Mira (Urška Hlebec), ki bi najraje zbežala iz tega prekletega Tolmuna. Vsi hočejo zajeti v svoje mreže slikarja Emila (Borut Verovšek), ki je prišel iz mesta, da hi v vaškem miru lahko naslikal po naročilu nekaj slik za lovsko kočo. Tudi dijak Vladimir (Klemen Košir), ga kot mladinski funkcionar skuša vpreči v svoje načrte za duhovno prebujanje vaščanov. Svojih ciljev nihče ne doseže, razen Mire. ki nosi v sebi otroka umetnika. Vsi so pa bili izmenoma človeško komični, resno premišljajoči, nasilni ali posiljivi, povprečni in resnični in dostikrat odlična karikatura podeželskih razmer. Umetnik je bil kamen, ki je padel v vas Tolmun in jo razvalovil. Umetnik Emil (levo) v Tolmunu ne najde miru. Datum Kraj PRIREDITVE Prireditelj Petek Uastha„s PESNIK OB MEJAH. KI SO HUJŠE OD Dunajski krožek 27.2. VVeidinger ŽELEZNIH ZAVES... 19.00 c.t. 1040 Dunaj Andrej Kokot Petek župnišče v ANTISEMITIZEM IN DVOJEZIČNOST 27 2. 20.00 SmarjetivR. pogovorv.diB.io Hartman Petek ...tar-Cd. PUSTNA PRIREDITEV za sodelavce Slovensko prosvetno 27.2. 20.00 Dobrla v.a SPD'Srce društvo ..Srce Petek farna dvorana PUSTOVANJE Slovensko prosvetno 27.2. 20.00 v2.,.„n Kapli društvo Zarja Petek Kulturna taberna ZASEKANE PESMI Kulturno društvo 27.2. 20.00 Ceiov^" JaniOswaldb.resvojep.smi Pri Joklnu Petek Modestovd.m KOMORNI KONCERT KKZ. SKD Celovec. 27.2. Celovec Dunja Spruk (sopran), Tomaž Lorenz (violina) Glasbena šola in 19.30 Maks Strmčnik (virginaD Modestovdom Petek otroškivrtec TRIJE PETELINČKI 27.2. 11.00 všmiheiu n^opajo^igralci",Lutkemladje''KDZ Petek otroški vrtec TRIJE PETELINČKI 27.2. 14.30 vškofičah nastopajte igralci*..Lutke mladje" KDZ Sobota farna dvorana ..LAŽNIVI ZDRAVNIK Katoliško prosvetno 28.2. v Žvabeku po komediji PUSTOVANJE; društvo Drava 19.30 igrajo igralci iz Žvabeka vŽvabeku Snhnt* farna dvorana EVA SE BO RODILA JUTRI Katoliška mladina 28.2. 19.30 v Pliberku igrajo: gled. skupina dunajskih študentov Pliberk Snhntn pri Šoštarju SCAPINOVE ZVIJAČE -komedija Slovensko kulturno 28.2. 20.00 v Globasnici društvo v Globasnici SMhfltK Kat dom OSKRBA SADNEGA DREVJA V Kat . dom prosvete 28.2. prosvete ZIMSKEM ČASU Tinje 9.-17.00 Tinje dipl. inž. Franc Lomberger. Maribor Sobota pri Kovaču PUSTNI PLES Slovensko prosvetno 28.2. 20.00 naObirskem igrajo . Ravenski kovinarji društvo ..Valentin Polanšek" preloženo Šmihel premiera igre ..Igre za oblake" Nedelja farna dvorana KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE Katoliško prosvetno 1.3. 14.00 v Selah (Vojmil Rabadan), igralci KPD Planina, režija šaloigre: Pavli Oraže društvo Planina 19.00 PUSTNI PLES z ansamblom Gašperji Nedelja farna dvorana SCAPINOVE ZVIJAČE Slovensko prosvetno 1.3. 19.00 v Šentjakobu po igri farno PUSTOVANJE s farna dvorana ..PUST, PUST MASTEN OKOLI UST " Katoliška otroška 1.3. 13.30 vžvabeku Pustnapmeditevzaotrok. miadmatnKFDDtava Nedelja Kulturni dom OTOŠKI PUSTNI PLES Slovensko prosvetno 1.3. 14.30 všentptimožu društvo Damca Nedelja Kulturni dom OTROŠKI PUSTNI PLES Slovensko prosvetno 1.3. 14.00 na Radišah društvo Rad,še Nedelja Cemernioapd 9 ZIMSKI POHOD ..ARIHOVA PEČ" SPD Rož. 1.3. 10.00 Šentjakobu SŠZ in SPD Celovec 1.3. 15.00 KlubKDZ Blato OTROŠKI PUST Torek Kulturni dom GUGALNIK - komedija Siov.nsk. prosvetno 3.3. 19.30 Dobrla vas igrajo: igralska skupma SPD Radiše društvo Srce Torek pri Trklu PUSTNI PLES 3.3. 20.00 Sele-Borovnica igra: Savski kvintet s pevko Posojilnica KONCERT učencev oddelka Bilčova Glasbena šola na Kor. 4.3. 19.30 Pliberk SPD Edinost Pliberk Kulturna taberna KIS PROT! ŽEJ! 565 dni v Drava-Naša knjiga. 4.3. pri Joklnu 565 dni v Auschvvitz-Birkenau Klub Prežihov Voranc 20.00 Celovec berepnčaM.l.Fntz ^gskdt^KDpri Četrtek K.ngr.Bhaus ..TRENNUNG ODER GEMEINSAMER Die ..Villacher 5.3. 20.00 Beljak Weihs/Wiege!e) Grunen" Petek Meantahiša KONCERT KLASIČNE GLASBE SPZ in SPD Borovlje 6.3. Borovlje Močilnik Andrea (klavir). Petrische Bruno 19.30 (n^l.Lipu^bb^it^m)"'^^^'^"^ Petek maSnari.a ANTISEMITIZEM IN DVOJEZIČNOST Katoliška mladina 6.3. 19.30 Bilčov. pogovor vod, Boi. Hartman Btlčovs Petek Kat. dom VSAK DAN ZDRAVILNE RASTLINE Kat. dom prosvete 6.3. 15.00 19.30 Tinje prof. Tatjana Angerer Zdravljenje a poatom (nem ) mag August Dom, Celovec Tinje Mladinski dom PROSLAVA OB MEDNARODNEM DNEVU Zveza slovenskih 7.3. SŠD v Celovcu ŽENA, nastopajo: ženski pevski zbor žena 13.00 ..Danica" . Govornica: Milka Groblacher. Sobota Mladinski dom PROSLAVA OB MEDNARODNEM DNEVU Zveza slovenskih 7.3. SŠD v Celovcu ŽENA, nastopajo: ženski pevski zbor žena 13.00 iDa^c^Go^niomMi^naGtdMioher^' Petek farna dvorana SREČANJE MLADINE VSEH FAR V PODJUNI Podjunska baza 7.3. 14.00 v Pliberku katohške mladine Sobota priPtangerju OBČNI ZBOR SPD DOBRAČ NA BRNCI Slovensko prosvetno 7.3. 1900 na Brnel nato: video film o ..Veliki puntanji" društvo Dobrač RAZSTAVE do 12.3. Mest gledališče RAZSTAVA DEL DRAGA DRUŠKO VIČA do 29. 3. Kulturna taberna ..KARNEVAL V BENETKAH" Kulturno društvo Pri Joklnu fotografije. Franz Marenits Pri Joklnu Mohorjeva RAZSTAVA RISB IN SLIK ANKE Mohorjeva do 7.3. ^C^ovcu HRIBAR KOŠMERL Ob premier! „Guga!nika" Novaka Novaka na Radišah Naše sončne Radiše - stovensko cetovško predmestje - kar je, pa je, ni jim kaj očitati: še so narodnokui-turna trdnjava, kar so že zmeraj bite, če se sme tudi danes še med nami taka potitična beseda uporabijati. Kuiturno trdožive v spodbudnem, prijaznem narodnem naraščaju, samorastniške v kuiturnorazvojno pozitivnem in negativnem pomenu besedu, vzorne v vztrajnosti, kajti pojdi in se nauči takšnih kiiometrskih viog takoie pred nočnim počitkom in jutranjim odhodom na šiht. To bodi najprej povedano, da ne bo nikakršnega nesporazuma. - Novakova komedija je predpustno konstruirana lahka zabavna hrana, ne idejno ne tema-tično noče biti več ko bulvarska literatura. Režiser (Nužej Wieser z nasveti Heina Fischerja) je vodil svoje odrsko ženstvo in moštvo v pravo smer. Daje nekatera Tomi Rogavnik in Šimi Ogris - skorajda monologna mesta - krepko črtal, bi bilo to celotni uprizoritvi močno v korist. Problematično se mi zdi „udomačenje" takšnega tujerodnega besedila s tem, da nadomešča tuje kraje s Celovcem in Beljakom idr., če istočasno ostanejo TOZDi in SIZ-i in siceršnje enkratno jugoslovanske gospodarske in družbenopolitične iznajdbe nedotaknjene, koroškim Slovencem vendarle bolj ali manj tuje. Tu obtičati sredi pota, je slabše kakor ne stopiti nanj. V nasprotnem primeru bi bilo treba ves tekst prekrtačiti in ga dosledno (npr. imena Popovič, Olja, Rade itn.) udomačiti. Kaj bi -literarno in situacijsko humorno pri tem še „ven pogledalo", je kajpada drugo vprašanje, če nič drugega, gotovo vsaj to, da je še najbolje stikati kje za kako domačo veselo igro s podobno, izrazito sodobno, aktualno problematiko (emancipacija, brezposelnost). „Vabilo na komedijo GUGALNIK", ki gaje izdalo SPD Radiše in je hkrati tudi gledališki listek, ima nave- dene suflerko, tehniko, masko in režijo, nima pa tam nikakršnega lektorja. Ta bi se bil dal najti, v skrajni sili v celovški KanalstraBe 15. In ta bi bil prečesal preteža-ven prevod in ga adaptiral za na oder. Tako bi se bilo izjemno nadarjenemu glavnemu igralcu Radetu (^i/tti/M j težavno jezikovno opravilo močno olajšalo. Tempo njegovega izgovarjanja slovenščine je komedijsko pravšen, ustna muskula-tura pa ne nazadnje zaradi odrsko neustreznega prevoda - vsak dokler se ga ne navadiš - premalo strenira-na, zato mu pade prenekatera poanta brez potrebe pod mizo. To je skrajno kritična pripomba, ki naj ga ne moti, temveč spodbode za pravo smer nadaljnjega truda, kajti prav on in njegov nesrečno smešni soigralec Deka (Tow; RogavmA:) sta izrazita gledališka talenta, vredna, da ju pošlje Slovenska prosvetna zveza vsako leto v počitnicah na kake krajše ali daljše gledališke študijske dni, seminarje ipd. v Ljubljano, kjer bi hitreje izbrusila vsak svojo gledališko podobo. Ženska komedija zmešnjav Z izpostavitvijo teh dveh „junakov Gugalnika" pa naj drugi igralci in posebno igralke Olja (Ani Wrulich), Dušica (Rosmarie Thaler), Bubili (Jožica Hribernik), Milan Hribernik, Marjan Wrulich, Martin Ogris, Leni Lampichler in Danijel Wrulich ne mislijo, da so zapostavljeni: brez njih tudi prva dva ne bi bila zmogla pokazati, kaj znata, posebno ne brez Olje, Dušice in Bubili, kajti „Gugalnik" je predvsem ženska komedija zmešnjav in prav ženske so do kraja igre ohranile vse adute v svojih bistrih in hitrih ročicah. In v svojih živih-vsevidnih očeh. Kaj bi radiška igralska družina brez njih? Tudi Andrej Lampichler in Manfred Resztej, prvi odgovoren za masko, drugi za tehniko naj bosta enakovredno omenjena, medtem ko je bila Leni Lampichler celo hvalevredno dvojno „obsedena" - kot soseda in suflerka, skratka: bili ste dovolj kompaktna solidarna tovarišija z vsemi hibami vred in vsemi vrlinami. Zahvalim se vam za spodbudni vtis, ki sem ga odnesel iz vašega farovškega hleva. Da ne pretiravam, mi dokazuje tudi dejstvo, da je bil ta „nabito poln" in daje staro in mlado in najmlajše z zbranim zanimanjem sodelovalo z vami na odru. Skratka, bila je lepa slovenska ura, kakor naročena po opoldanskem wagnerjan-skem božanskem mrku v celovškem radiu. Janko Messner Celovška univerza je spet aktivna Javni seminar o dvojezičnosti in medkuiturnem učenju Celovška univerza prireja začetek marca javni seminar, s katerem se ponovno vključuje v razvoj svoje širše okoiice. Naslov štiridnevnega seminarja je ..Dvojezičnost in medkulturno učenje", načrtovana pa so predavanja mednarodnih strokovnjakov, delovni krožki in podijska diskusija. Javni seminar ni samo možnost za nemško in slovensko govoreče pedagoge vključiti se v razpravo o bodočnosti dvojezičnega šolstva, je tudi priložnost za vse ostale, da se poglobijo v pedagoške probleme šolstva, ki je za sožitje narodov na Ko Oddam v najem neopremljeno srednje veliko stanovanje v Pliberški cesti 7 v Dobrli vasi *** Prijave na Posojilnico-Bank Dobrla vas telefon: 0 42 36/20 76 Dajem v najem vaško gostilno v Ziljski dolini. Interesenti naj se obrnejo na uredništvo Slovenskega vestnika. MENJAVA DENARJA Stanje v četrtek 26. februarja 1987 Za 100 dinarjev dobite 2:00 šil. Za 100 dinarjev plačate 2.60 šil. Za 100 iir dobite 0.96 šil. Za 100 tir plačate 1.02 šil. Za 100 mark dobite 694.20 šil. Za 100 mark plačate 710.50 šil. roškem tolikšnega pomena. Seminar se bo začel v ponedeljek, 9. 3. ob 19.30 uri s predavanjem zahodnonemške sociologinje Uršule Boos-Nunning (Essen) o možnostih, ki jih nudijo večetnični razredi. Na podlagi izkušenj poučevanja nemških šolarjev in drugonarodnih priseljencev bo razpravljala o prednostih segregacije oz. integracije. V torek popoldne (15.30) bo na dnevnem redu delovni krožek o sedanji praksi dvojezičnega pouka na dvojezičnih šolah: zvečer (19.30) pa bo predaval Hans H. Reich iz Lan-daua (ZRN). Reich, ki ima izkušnje predvsem na didaktični in jeziko- slovni ravni, bo govoril o didaktičnih pristopih dvojezičnega pouka v večet-ničnih razredih. V sredo se bodo delovni krožki bavili z možnostmi nadaljnjega razvoja dvojezičnega pouka, večer pa je rezerviran za obisk kake kulturne prireditve. Z delovnimi krožki, kjer bodo razpravljali o uporabljivosti metod (branje in pisanje) v dvojezičnem pouku, in s podijsko diskusijo o dvojezičnosti oz. učenje drugega jezika in posledicah za izboljšanje skupnega pouka se bo končal v četrtek zvečer javni seminar. Posvet o dvojezičnosti Zveza slovenskih organizacij in Slovenska prosvetna zveza organizirata prihodnjo soboto, 28. februarja t. 1. ob 9. uri v Mladinskem domu, Mikschallee 4 v Celovcu posvet o dvojezičnosti. Namen tega je predvsem v razjasnitvi širše problematike dvojezičnosti na celotnem dvojezičnem narodnostnem ozemlju in v vseh sferah našega delovanja. Vabljeni so tako odborniki osrednjih organizacij, predstavniki prosvetnih društev, področja vzgoje in izobraževanja, naših gospodarskih organizacij in mešanih podjetij, cerkve, kakor tudi ostali zainteresirani posamezniki. Uvodne misli bo podal tajnik SPZ dr. Janko Malte, nato pa bomo slišali krajše prispevke o dvojezičnosti v vrtcih, v mladinskih domovih, na delovnih mestih pa tja do možnosti uporabe slovenskega jezika v cerkvi, na sodiščih in v uradih. Organizatorji pričakujejo dobro udeležbo, saj je problem dvojezičnosti in uporabe slovenskega jezika tudi glede na zaostreno šolsko situacijo še kako aktualen. Prireditelji bodo za posvet pripravili tudi priložnostno razstavo o trenutnem stanju dvojezičnosti v praksi. Zveza slovenskih organizacij in Siovenska prosvetna zveza vabita na Posvet o dvojezičnosti v soboto, 28. februarja t. i. ob 9. uri v Mladinskem domu SšD. Mikschaliee 4 v Cetovcu Občni zbor Miadega roda MLAD! ROD Po triletnem delovanju je v torek zvečer imeio svoj občni zbor društvo „M!adi rod", katerega glavna naloga je izdajanje istoimenskega šolskega lista za koroško mladino. Ob navzočnosti številnih častnih gostov s področja šolskih oblasti je bil za predsednika ponovno izvoljen Tomaž Ogris. Podpredsednik je Herman Germ, tajnik Mirko Srienc, blagajnik Hanzi Millonig mlajši, kot odborniki pa so bili izvoljeni: Milena Pipp, Marica Pinter, Irena Žele, Dorli Ham-merschall, Milica Hrobath, Joško Wro!ich in Maja Millonig. V nadzornem odboru so: Hanzi Millonig st.. Hilda Opetnik in Neži Povše. Več o poteku občnega zbora in o kulturnem sporedu bomo poročali prihodnjič. Mežnar v Logi vasi -60-ietnik! Pred kratkim je obhajal Pepej Schwann, od leta 1946 mežnar in organist logavaške marijine cerkve, skozi 39 let član požarne brambe, od svoje mladosti naprej član in funkcionar lovskega društva in skozi 41 let vnet pevec slovenskega društvenega in cerkvenega moškega zbora - svojo 60-obletnico rojstva. Mnogi so se ob tej priložnosti zbrali na domačiji jubilanta, med njimi sosedi, zastopniki lovcev, požarne brambe in prijatelji pevci domačega društva so zvestega pevca pozdravili seveda s pesmijo. Tem potom pa se mu v imenu logavaških faranov, zahvaljuje za njegovo delo in trud kot mežnarju in organistu, tudi farni občinski odbor. Upamo, da bo ta, njemu naložena dela, še dolgo mogel upravljati z veseljem in z dobro voljo in mu želimo v nadalje, v krogu logavaških prijateljev in svoje družine veliko sreče, zadovoljstva in zdravja in da bo nas še mnogokrat osrečeval s svojimi „RESNIČNIMI LOVSKIMI PRAVLJICAMI"! Sfanko Tschernitz Rožek V soboto 21. februarja smo se na rožeškem pokopališču za vedno poslovili od Matije Ras-singerja z Male Gore. Po daljši bolezni je umrl v 85. letu starosti. Rajni Rassinger je bil po poklicu samostojen čevljarski mojster. Svoj poklic je izvajal z veliko ljubeznijo in v splošno zadovoljstvo prebivalstva. Pokojni je bil mož mirnega značaja in sploh človek, ki je izžareval nekaj toplega in prijetnega, kar mu je dalo pečat plemenitega človeka. Čeprav ni bil obdarjen z materialnimi dobrinami, je pa zato bil mož. ki se je dobro zavedal, da je medsebojno razumevanje in spoštovanje bogat kapital, ki ga je treba hraniti in čuvati, če hočemo v miru in zadovoljstvu živeti. Zaradi teh njegovih plemenitih lastnosti je bil vsesplošno priljubljen in spoštovan, kar je prepričljivo dokazala tudi velika udeležba na pokojnikovem pogrebu. Moteja, tako smo ga vedno klicali, bomo ohranili v nepozabnem spominu, hčerki in trem sinovom z družinami ob težki izgubi izrekamo naše globoko sožalje. Š.L. Zveza koroških partizanov Potovanje po Batkanu Zveza koroških partizanov vabi letos, že enajsto leto zaporedoma, na zelo zanimivo potovanje. Tokrat potujemo preko Ljubljane, Zagreba, Beograda, Kosova do Ohrida. Grede se bomo ustavili in si ogledali več zanimivih krajev, v načrtu imamo npr. Kozaro, Topolo. Zičo in Studenico. Ob znamenitem Ohridskem jezeru se bomo ustavili za en dan, možnost bomo imeli za počitek in ogled zanimivosti. Od tam potujemo v Albanijo, v državo, ki je še ne poznamo. Tri dni imamo za spoznavanje Tirane, od koder se bomo napotili tudi v druge kraje. Preko Skadra se bomo skozi Titograd vrnili do Cetinja, nekdanjega glavnega mesta (me gore, nekdanje male samostojne države. Tam je pred davnimi leti vladal ponosni knez Nikita. O njem pripovedujejo, da je na vprašanje nekega diplomta. koliko da je Črnogorcev, odrezavo odgovoril: „Nas in Rusov je 150 milijonov". Pot nadaljujemo preko Lovčena, kjer si bomo ogledali mavzolej slavnega pesnika Njegoša, v Boko Kotorsko, od tam pa se bomo vozili ob obali Jadrana preko Dubrovnika in Metkoviča do glavnega mesta Hercegovine, Mostarja, kjer bomo prenočili. Dan navrh se bomo srečali z Jablanico, Jajcem, Bihačem in Karlovcem. bolj podrobno si bomo ogledali zgodovinsko mesto Jajce in Plitvička jezera. V zadnjem delu potovanja pa se bomo vozili skozi Karlovac, Metliko in Novo mesto v Ljubljano in nazaj na Koroško. Po želji bo mogoče ogled Forme Vi ve in Jakčeve galerije v Kostanjevici ali pa Pleterski samostan. Za 3000 km dolgo potovanje, ki ho trajalo 10 dni. bo treba plačati 7.220 šilingov. Cena vsebuje dnevni zajtrk in večerjo, prenočevanje v dvoposteljnih hotelskih sobah in seveda vizo in kosila za tridnevni obisk Albanije. Za enoposteljne sobe bo treba nekaj doplačati. Vozil nas bo šofer Hanzej Wutte z udobnim Sienčnikovim avtobusom, ki je opremljen s straniščem, ..kavarno" in še ..gostilno". Potovanje bo trajalo od 4. do 13. maja. Zaradi albanske vize se prijavite najpozneje do konca marca. Vsak potrebuje veljavni potni list in tri slike. Pismeno se javite na naslov: Zveza koroških partizanov, Tarviserstr. 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, telefonsko pa na številkah: 0 42 22/51 37 52 (dopoldne) ali 0 42 22/59 37 74 (popoldne). Prijave sprejema tudi tov. Logar pri potovalnem uradu CARTRANS, tel.: 0 42 22/56 649. Podrobnejši spored potovanja bomo pravočasno sporočili! Za organizacijo potovanja: Janez Weiss 80 tet kutturnega deta v Šmihetu: Prerez delovanja v podjunskem kraju 10.000 dinarjev ob prehodu čez jugostovansko državno mejo Od 14. februarja 1987 dalje veljajo za jugoslovanske in tuje državljane novi predpisi glede prenašanja plačilnih sredstev čez mejo. Ob prvem prehodu čez mejo v koledarskem letu smejo tuji in jugoslovanski državljani prenesti po novih določilih din 10.01)0 (prej Din 5.000) in ob vsakem nadaljnjem prehodu Din 5.000 (prej Din 2.000). Za tuja plačilna sredstva velja za tuje državljane enako določilo kot je bilo v veljavi do zdaj, t. j. v neomejenih zneskih. Čestitamo Za doktorja vsega zdravstva je v Gradcu promoviral Boris Fugger, p. d. Šarviceljev iz Breznice pri Šentjakobu v Rožu. Mlademu doktorju iskrene čestitke in najboljše želje za bodočo poklicno pot. Kristi Lajčahar -65-!etnik Minulo nedeljo je praznoval svoj 65. življenjski jubilej Kristi Lajčahar iz Kotmare vasi. Marinjakov Kristi, kot ga kličejo domačini, se kot odbornik Slovenskega prosvetnega društva Gorjanci in kot pevec mešanega zbora vključuje v kotmirško kulturno delo. Že vsa povojna leta je bil član odbora Gorjancev, med 1959 in 1973 pa je izvrševal celo funkcijo predsednika društva. Prosvetaši širom južne Koroške ga poznajo tudi kot predvajalca slovenskih filmov, ki jih je Slovenska prosvetna zveza posredovala na podeželje. Tesno pa je povezan tudi z zadružništvom, saj je tudi odbornik Posojilnice Bilčovs/Kotmara vas. Kristiju Lajčaharju, ki je bil svoj čas tudi upravnik našega lista, želimo ob njegovem jubileju vse najboljše, predvsem pa naj obdrži svojo prešernost. „Pred osemdesetimi leti so ubrali naši predniki pravo pot in začeli s kulturnim delom. Vsi domačini naj se zavedajo, da je tudi danes potrebno tako delovanje. Cilj prednikov je bil poplemenititi srca občanov, nam pa naj prednjači zavest, da z izobraževanjem oblikujemo tudi naš narodov ponos" - to so bile uvodne besede novega predsednika Katoliškega prosvetnega društva v Šmihelu Karla Grilca ob priliki slavnostne prireditve ob 80-letnici začetkov organiziranega kulturno-izobraževalnega dela v Šmihelu. In izpoved, da se mladi rod zaveda važnosti kulturnega dela, je podčrtal tudi prvi nastop: otroški zbor, ki ga vodi Albert Krajger, ni pripravil samo pesmice, temveč tudi kratke recitacije, v katerih so člani otroškega zbora podkrepili svojo pripravljenost do kulturnoprosvetnega dela. Skozi vso prireditev se je vlekel oris razvoja kulturnega dela v Šmihelu, povezava, ki naj bi na podlagi citatov iz društvenega zapisnika ter iz poročanja slovenskih listov, ponazorila zgodovino. Zamisel kot taka gotovo ni bila slaba, toda nekoliko so imeli gledalci in poslušalci občutek, da izbor ni bil najbolj premišljen, včasih preveč dolgovezen, in tudi to naj bo zabeleženo, včasih tudi površen in nepopoln. Med posameznimi bloki povezave (brala sta Micka Opetnik in Stanko Sadjak) pa se je nudil številnim gledalcem pester spored: poleg otroškega zbora so nastopili še šmi-helski godbi na pihala, mešani zbor „Gorotan" ter ansambel „Korenika", ki je hkrati poskrbel tudi za uspel zaključek. Ob priliki obletnice pa je bila pripravljena tudi razstava o zgodovini šmihelskega društva, v prostorih Posojilnice pa so prav do nedelje razstavljali iz svojih likovnih del domačini-samorastniki Stanko Sadjak, Helmut Blažej in Albert Krajger. Slavnostni govor je imel predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Janko Zerzer, ki se je v bistvu omejil napoziv, da je zdaj potrebno prijeti za delo in „pozabiti" na morebitne različne poglede na zgodovinske fenomene ali današnji čas, ki naj ne bi vodil do razcepa". Mnenje mnogih Šmihelčanov po prireditvi na to izpoved pa je bilo, da bi bilo takoj mogoče oprijeti se tudi ojačenega dela, samo da so zato potrebni tudi ustrezni ogo-ji. V mislih pa so imeli pri tem potrebo po širši osnovi odbora društva, se pravi po taki osnovi, kakršna je bila dana v času prejšnjega predsednika. Nagrade, nagrade, nagrade Ponižno hvaležna mladina doslej žal še ni honorirala zaslužnega, požrtvovalnega, hvalevrednega, koristnega, za našo narodno skupnost tako plodovitega mučeni-škega dela in garanja naših prevzvišenih glasnikov ljudske volje, takoimenovanih nerodnih funkcionarjev. Ti zaslužni, vrli možje ne le mislijo za nas, temveč za nas tudi odločajo in žulijo svoje častitljive ritke na stolčkih, da hi naše ostale cele. Tako se je desna stran funkcionarske ritke odločila, da si v sosvetu osvoji dodaten žulj, pa tudi levo stran to vprašanje že srbi. Navzlic tolikšne, nam odvzete odgovornosti, smo se zavedali naše doslejšne nehvaležnosti. Da bi to v nebo vpijoče sramotno vedenje vsaj malenkostno popravili, smo se odločili za nenavaden korak. KSŠŠD na Dunaju. KSŠG v Gradcu, celovški študentje in Zveza slovenske mladine podeljujemo za izredne zasluge priznanja naslednjim osebam: GRD(EVO NAGRADO v juridično-faklični izvedbi drž. posl. Karlu Smolletu za nesebično zavzemanje za vstop v sosvet. V manjšinskem vprašanju se noče profilirati sam, toda hoče to čast deliti z drugim tako imenovanimi so-.,svctniki . SMOLLETOVO NAGRADO v šestje-žični izvedbi dr. Matevžu Grtlcu za brezpogojno usmerjanje sej in taktične mojstrovine. APOVN1KOVO NAGRADO v uradni izvedbi dr. Pavletu Apovniku za konsekventno spoznavanje spremenjenih situacij. ZERZERJEVO NAGRADO v nedeijski izvedbi dipl. trg. Janku Uranku za preštevanje snežink med sejo in časovno točnost. URANKOVO NAGRADO v akademski izvedbi dr. Janku Zerzerju za pedagoške dosežke. V teku samo enega leta je naučil študente citiranja. Nadalje nominiramo za ..KAMELEO-NOVO NAGRADO" dr. Marjana Stur- * * * ma. dr. Franca Zwittra in dipl. inž. Feliksa Wieserja. Prejeli bodo nagrado takoj, ko se bo naredil „sosvetni žulj" tudi na levi strani funkcionarske ritke. Vsem prejemnikom iskreno čestitamo. Podelitev nagrad bo v četrtek 5. marca v Mladinskem domu SŠD v Celovcu. Poleg nagrad pa jim posvečamo pesmico Markota Kravosa. Kiub slovenskih študentov in študentk na Dunaju, Klub slovenskih študentov v Gradcu, Zveza slovenske mladine in celovški študentje Marko Kravos Zamejska žalostna Ko je žaiost največja, postane zamejec pesnik, ko je pt.sate/j največji zamejec, Po v s ot/ m vsi postane po/itik. so za nače/no koeksistenco, ža/osten po/itik ža/ostnih časov 7*ut/i zamejci koeksistirajo, v žo/osfnem zamejstva. or/ srca žalostno. Zamejci so ža/ostni. Vsi zamejci so ža/ostni. ža/ostna jim mati in otroci, ža/ostna asor/a, kra/t s so/zami, črnih pirhov zvrhan kož. /VA/GLOBZ.7A ŽAT.OBT7E ZAT/P7.SKA ZALG.S'7 Ža/ostni so zamejci, vsi ža/ostni so vsi zamejci, vsi ža/ostni zamejci so zaje/. Zajci na žara a//a hejs/ovani, zajci pohani, spikani, po/njeni, zajci t/ušeni na rimski način. V Ce/ovca si hrastjo zohe, zamejci z brusnicami, hmm ... Or/ ža/osti postaja zamejec zamorec. (mi zamejci so t/anes v mot/i, črno z/ato; vsi jih imajo rat/i, tako zagrobno strumne. K njim zt/aj pobožno romajo, v t/o/ino so/z, k rojakom-bratom njim zt/aj spot/bat/no k/ičejo.' neomajni ostanite, kremeniti, vi svetniki naši, mučeniki/ izLjub!jane v Beograd, Dubrovnik, Mostar, Osijek, Sarajevo, Skopje, Split, Titograd Ljubljana - Larnaca vsak četrtek adria airways adria airways iz Maribora v: Sarajevo, Skopje, Split Prodaja kart in informacije: Cartrans Reisebiiro, Celovec, Paulitschgasse 7, 51 26 80 Karntner Landesreiseburo, Celovec, Neuer Platz 2 Reisebiiro Springer, Celovec, Leutschacher StraBe 17, 33 5 20 Steirisches Raiffeisen R., Gradec, Kaiserfeldgasse 8, H' 73 510 Nezmottjivost a!i „Wagner postaja dvojezičen" „Mobene s/ovenske besede nočem s//šaf/.'" Krivoverske izjave, ki jih je daja! od sebe pred in med svojim obiskom v Jugosiaviji kancter Vranitzky (ki se je med drugim upai trditi, da na Dunaju nekotiko drugače gtedajo na reševanje manjšinskega vprašanja kot na Koroškem), je dan navrh postavi! na pravo mesto koroški Wag-ner. Kakor sveti oče v Vatikanu, je „ex cathedra" (to je iatinsko in pomeni toiiko kot uradno in avtoritativno, torej da proti temu ni ugovora) razglasil vesoijnemu svetu edino vetjavno in zvetičavno resnico: Čien 7 je na Koroškem že izpoinjen! Če kdo podvomi o tej s staiišča nezmotlji-vosti razgiašeni dogmi, bo večno pogubljen. Ker je naš tist tako že et0^r5pre/e7?7, go5/?(3^ Novo/ng. Tretji svet je tudi naš svet. Če hi radi zvedeti več o nas in o zadevah tretjega sveta, pišite Avstrijski informacijski s!užbi za razvojno pohtiko (Osterreichischer hiformationsdienst tur Entwick!ungspo!itik) 101U Wien,Tuch!auben8, te!.: 0222/ 63 37 55-0. Informacije pa dobite tudi v Trgovinah tretjega sveta (3.-We!t-Laden): 9500 Be!jak, Rathausgasse 4. (te!.: 04242/24617) in 9020 Ce!ovec, F!eischbankgasse 6. (te!.: 04222/51 38 84). G!E madžarski film - 21.35 Svet na zaslonu - 22.15 Dnevnik-22.30 Videostrani. Četrtek, 5. 3.: 9.50 Videostrani - 10.05 Kaj je film-Izrazna sredstva filma: Gibijivš slike-10.35 Slovenski kratki film - 11.05 Novice in vreme -11.10 Pomladna simfonija, nemški film -12.50 Videostrani -15.55 Videostrani -16.15 Mozaik - poučna TV -17.15 Novice in vreme -17.25 Videostrani -17.401. Ribičič: Nana, mala opica, 1. del: Viharna noč -17.55 Bilo je-18.25 Zelena straža - 18.45 Risanka - 19.00 Danes: Obzornik - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik -20.00Tednik-21.05 Sonce in sence, 3. del-22.00 Kratki film-22.15 Dnevnik-22.30 Mir in razorožitev, dokumentarna serija OZN - 23.00 Videostrani. SLOVENSKI VESTNIK Izdajatelj in založnik: Zveza Slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, TarviserStraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, TarviserStraBe 16 Telefon (0 42 22) 51 43 00-30/31/32/33 Teleks 42 20 86 sndk a Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava. Ceiovec-Borovlje. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardetjeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana. Zveztt/ stiiJ/r/ nv.sTr/j.sAd /viJZr/le/c-v/zije /e omogoči/ .s/ovc/isAvmii oJJe/Ao AorošAega raJ/a atiAeto o y/ove/MA/J oJJajaJ. Pej a/iAeti .st' je oJzva/o /7/