Brave Chief iz Yarrawonge dosega slavo legendarnega avstralskega konja Phar Lap-a
Dirkalni konj slovenskih lastnikov
[l.cto 8 / St. 163 Pcccmbcr 2000 Cena: S 5.00 Svdnev - Australia	littp://www.glasslovenije.com.au
S poti po Queenslandu...
Nova državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu pri Zunanjem ministrstvu RS je Magdalena Tovornik (nekoč županja Maribora)
3. december 2000 200 let od rojstva dr. Franceta Prešerna
Slovenian Media House povabljena na veliko proslavo ob 25 - letnici Radia SBS in 20 - letnici
informativni center avstralija - novice iz Slovenije, o Slovencih v avstraliji in po svetu information centre australia - news from slovenia, about Slovenians in australia ana around the world ZA OBSTOJ SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE. ZA ŽIVLJENJE SLOVENSKE SKUPNOSTI V AVSTRALIJI. ZA VSE SLOVENCE!


THE VOICE OF SLOVENIA
26. december 2000 Dan samostojnosti Republike Slovenije Deseta obletnica
Sydney/Glas Slovenije/ -V petek, 8. decembra2000, je priredil Special Broadcasting Service (Radio in TV SBS) veliko slavje ob svoj ill spoštljivih obletnicah. Dogodek je posnel s kamero Florjan Auser. Direktor tega državnega medija pa je po programu podal Dragici Bošnjak, novinarki Dela, posebno izjavo. Seveda je obletnica tudi obletnica vseh današnjih in bivših Slovenk in Slovencev, ki so/bili zaposleni na Radiu SBS vMelboumu in Sydneyu.
Cairns, Mareeba, Townsville, Mackay, Brisbane, Silk wood, Surfice Paradise/Guis Slovenije/ Ekipa Slovenske medijske hiše - Glas Slovenije se je pred kratkim mudila na severovzhodu Queenslanda dvanajst dni in vneto snemala dokumentarne video zapiske in intervjuje zanimivih Slovencev. Med njimi so bili: Milena Cek, Fabio Petrusa, Judy Petrusa, Leon Vogrinčič, Milan Štrasberger, Lui Majer, Julie Majer, Metka Škrobar, Marija Rogl, Zlatko in Marta Skrbiš, prof. dr. Boštjan Kobe, Primož Pečenko in Tamara Pečenko.
Najmlajši Tomažek iz Silkwooda zna povedati tudi kakšno slovensko
Družina Vodušek - zmagovalci Damien in Franc /Fotogra_
Yarrawonga (Glas Slovenije) -Družina Voduškovih iz Viktorije si po petdnevnem napornem delu v podjetju Voduek Meat ob koncu tedna nekaj časa utrga za sprostitev z dirkalnimi konji. Imajo jih že kar 12. Kdo bi si sploh upal pomisliti, da bo iz te moke toliko kruha?! Oče Vodušek ima dober občutek za živino, kar seje pokazalo tudi na konjskem trgu... Izbral je in kot ptič feniks seje pojavil konj z imenom Brave Chief - pogumni vodja\ Ta z vsakim uspehom postaja za malo viktorijsko mestece Yarra-švvonga, kjer živijo Voduškovi, drugi Phar Lap. Tisti, ki obvladajo stave na konje, že dobro vedo, kaj je Avstraliji pomenil legendarni
Cranbourne Cupa: Marija, sin 'ija Yarrawonga Chronicle/
Phar Lap. In Brave Chief jo je na zadnjem tekmovanju, 22. novembra 2000, v melbournškem Sandovvnu tako ucvrl proti cilju, da so avstralski časopisi pisali, daje "the best front running stayer in Australia" in daje "to, kar je bil za Avstralijo Phar Lap - najboljši konj vseh časov zdaj Brave Chief za Yarrawongo ". Seveda se njegovih zmag skupaj z Vodu-škovimi veselijo tudi krajani tega 300 km odaljenega mesteca od Melbourna, ki leži blizu viktorijske in newsouthwaleske meje. Njihov lokalni časopis Yarrawonga Chronicle je poln fotografij Voduškovih in Brave Chiefa.
Philip Ruddock, minister za priseljevanje in multikulturne zadeve čestita vsem Slovencem za božične in novoletne praznike
sydney, 8. december /glas slO-
venije/ - Na povabilo Nicka Nichollsona, (NSW State Dire-ctor) so se Stanka Gregorič, Florjan
Auser in Dragica Bošnjak, novinarka Dela, udeležili srečanja -"End of Year Reception", kjer je bil častni gost tudi Philip Ruddock, zvezni minister za priseljevanje in multikulturne zadeve. Po posredovani čestitki v imenu Slovenian Media Flouse Sydney, je gospod Ruddock spregovoril nekaj besed za "svoje prijatelje, Slovence!" tako je namreč dejal in posebej omenil prvega avstralskega neanglo-saksonskega senatorja, ki je bil Slovenec - tudi njegovega prijatelja, Miša Lajovica. Posebej pa je zaželel lepe praznike vsem Slovencem.
Veleposlaništvo Republike Slovenije Canberra
Drage Slovenke in Slovenci, v imenu veleposlaništva v Canberri in v svojem imenu vam želiva vesele božične praznike ter veliko sreče in zadovoljstva v letu 2001. Naj bo polno delovnih uspehov, osebne sreče in zdravja ter pristnih stikov z domovino Slovenijo, ki bo v tem letu praznovala svojo 10. obletnico samostojnosti.
Helena Drnovšek Zorko Odpravnica poslov Marko Polajier - drugi sekretar
Podjetje Rosewood Homes Nika Krajca in sinov Marka in Nicka ml. iz Sydneya prejelo prestižni nagradi gradbene industrije. Več na prvi strani angleške priloge
Vsem cenjenim bralkam in bralcem vesele božične in novoletne praznike Glas Slovenije
Iz dnevnika urednice
Stanke Gregorič
Leto 2000, desetletnica in mi.....
Če bi se hotela lotiti kronike dogajanj leta 2000, bi ta bila dokaj razburljiva. Ne samo da je pisarna Glasa Slovenije dobesedno "zaznamovana" z materialom olimpijskih iger, tudi v zraku je še vedno čutiti "olympic spirit", saj smo se prav včeraj, v četrtek, 14. decembra še zadnjič udeležili tiskovne konference olimpijskega ministra Sydney 2000 Michaela Knighta. To je bil zaključni pečat letošnjih dogajanj, obenem pa vizija olimpijskega parka za jutri. December je slovensko kulturno zgodovino zaznamoval z rojstvom našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna. Še posebej pa desetletnica slovenske samosotjnosti. Ta dan praznujemo prav na dan, kije v godovniku zapisan s Štefanom - 26. decembra. Takrat se je slovensko ljudstvo odločilo za odcepitev od Jugoslavije, za svojo samostojnost. Vsi smo si v srcu želeli in se nekako po svoje borili za samostojnost Slovenije, za polno varstvo človekovih pravic, za popravo krivic, za medijsko svobodo in pluralnost in še za marsikaj. In danes? Koliko teh ciljev smo dosegli oziroma uveljavili? Veliko resnic je zapisano v Glasu Slovenije in jih tukaj in na tem mestu ni niti mogoče in potrebno ponavljati. Eno pa lahko zaključimo, da imamo Slovenci formalno demokracijo - tu in tam! Vsaj iz medijev je to razvidno pa tudi iz miselnosti ljudi samih - tu in tam! Nekaterim medijem v Sloveniji ni zameriti samo tistega kar pišejo, ampak tudi tistega kar pišejo napačno, izkrivljeno, kar ponaredijo ali pa tistega česar v njih sploh ni, kar potisnejo na obrobje. V Avstraliji pa je med nami Slovenci diskreditiran vsak strpen dialog in po vsaki najmanjši kritiki se obrnemo eden od drugega kot tujci. Ne da se več ne poznamo, postanemo si celo škodljivi, saj artikuliramo preko primitivnega hujskanja. Tako smo prišli do večje točke "zamrznitve" kot smo kdaj koli bili. Življenska in politična filozofija je ostala pri enih in pri drugih enoumna in destruktivna - razdiralna! Novinarstvo bi se, po njihovem, moralo držati odsotnosti vsake kritike in resničnega pisanja. Pesnik Tone Kuntner je desetletnici slovenske samostojnosti posvetil novo pesniško zbirko Mati Slovenija in nam jo poslal s posvetilom "Vsem svojim rojakom v Avstraliji Tone Kuntner." Naj se poslovim od leta 2000 in mojih rojakov ter moje Slovenije z njegovimi besedami.
VSAK MORE IN MORA
VSAK MORE IN MORA NEKAJ STORITI, DA PREŽIl 7MO TO DOLGO ZIMO, VSAK NEKAJ ZASE IN EDEN ZA DRUGEGA,
VSAK V SVOJI HIŠI, NA SVOJEM PRAGU, MED POLJI, NA CESTI, NA SKUPNIH POTEH...
ZGODAJ PREZGODAJ JE PADEL SNEG, HUDO, PREHUDO JE PRITISNIL MRAZ, PREGLOBOKO NASJEZAMEDLO.
NE ZNAJDEMO IN NE NAJDEMO SE. DALEČ, PREDALEČ SMO EDEN OD DRUGEGA.
Pišejo na
Obe ilustraciji iz Kuntnerjeve knjige pesmi Mati Slovenija
NI ME SRAM
NI ME SRAM VZDIHNTTI: 0 DOMOVINA,
NESRAMIZREČI:
SLOVENSKA POMLAD,
NITI SLOVENSKA NITI POMLAD.
NI ME SRAM REČI: UDEJANJILI SANJE,
NE SRAM IMENOVATI JIH,
KI SO JIH SANJALI IN UDEJANJALI.
NI ME SRAM, DA SEM SANJAL Z NJIMI IN DA SEM BIL ZRA VEN TISTE DNI, KO SMO SANJE UDEJANJILI.
EMONA INSTRUMENTS Pty.Ltd in IMPACT INTERNATIONAL odpovedala sponzorstvo GLASU SLOVENIJE Alfred Brežnik in Dušan Lajovic, častna generalna konzula RS zahtevata umik naslovov konzulatov in izpis iz "ustanoviteljev" Glasa Slovenije
GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE CONSULATE-GENERAL OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA Sydney
Urednica Glas Slovenije P.O. Box 559 Round Corner Dural NSW 2153
Fax: 9899 2981
E-mail: oveniaQzela.org.au
Sporočam vam, da z današnjim dnom odpovodujom oglošovanjo (naslov in drugo informacijo o našem konzulatu) v Glasu Slovenije - rubrika: Diplomatsko konzularna predstavništva.
Polog tega odpovedujem vse nadaljnjo sponzorstvo vašega časnika v imenu nnšoga podjetja Emona Instruments Pty Ltd.
Želim in zahtevam, da se moje ime ne omenja več kot eden izmed ustanoviteljev časnika.
Vzrok za gornjo odločitev je zaradi dezinformacij in laži v zvezi s projektom "Slovenija v Sycneyu 2000", Slovensko hišo in dogajanjih v njej v času olimpijskih iger v Sydneyu, ki ste jih pošiljali na razne slovenske časnike in druge državne urade v domovini.
Želim, da se ta moj dopis objavi na vidnem mestu vašega časnika, saj je to najmanj kar od vas pričakujem - kot soustanovitelj časnika Glas Slovenije in njegov sponzor od vsega začetka.
Alfred Breznik
Častni generalni konzul R.S.
Ataše slovenske olimpijske in paraolimpijske reprezentance, Sydney 2000
Phone: (02)9604 5133 Fax: (02) 9604 0096 Country Code: 61
7 November 2000
Urednica Glai Slovenije PO Box559 Round Comer Durai NSW 2158
fax: 9839 2SÔ1
D.S. LAJOVIC P.O. BOX 200S SMITHFIELD (SYDNEY) NSW 2164 AUSTRALIA
Following a letter addressed to you by our Honorary Consul General and Sloven« Olympic ana Para Olympic Attaché, Mr. Alfred Breznik. dated 7 Novembnr 2000. In the name ol Impact Intimations! Pty Ltd., and as Honorary Consul Genural accredited to New Zealand, i wish lo inform you cf my termination of sponsorship and advertising in your publication with immediate effect
s an Lajovic Chairman of Impact international and Honorary Consul General to Now Zosiand
c c. Mr. Altred Brezni*
VSAK MORE IN MORA NEKAJ STORITI. -JAZ SE BOM TRUDIL ZBUDITI POMLAD.
IN NI ME SRAM ZRETI RESNICI V OČI, IN TUDI NE SRAM ODKRITO PRIZNATI, DA ME RESNICA BOLI. Spoštovane bralke, dragi bralci, vse Slovenke in Slovenci, imejte
lep Božič in srečno ter zdravo novo leto 2001 T. Kuntner VSE VAS POZNAM/VSE VAS PRIZNAM/ VSE VAS IMAM ZA SVOJE. Vaša Stanka	/1 . _
>«tf * MaUlVCMA
December 2000
Alfredu Brežniku, Dušanu Lajovicu in našim bralcem... Potem, ko me je dnevnik Večer iz Maribora zaprosil naj napišem svoj dnevnik za Sobotno prilogo od 22. do 29. septembra 2000 in ko je bil ta objavljen ter potem, ko sem napisala kritično pismo o projektu Slovenija Sydney 2000 oziroma o Slovenski hiši in Slovenski gostilni, ki sta bili odprti v času olimpijskih iger (OI) tudi generalni direktorici Slovenske turistične organizacije (STO), v vednost pa še takratnemu ministru za turizem Janku Razgoršku, ki ga je čez nekaj dni predal Slovenskim Novicam (tako mi je po telefonu povedal urednik Novic), novinar Marjan Raztresen pa ga je po svoje spremenil in dodal še druge informacije, (takoj naslednji dan sem zahtevala, da se objavi v Novicah popravek članka saj dodane informacije niso bile moje), torej po vsem tem sta prispeli odpovedni pismi Alfreda Breznika in Dušana Lajovica. Avtorjema pisem in celotni slovenski skupnosti dolgujem nekaj pojasnil. Najprej, po objavi mojega dnevnika v Večeru sta Alfred Breznik in Mariza Ličan "obračunala" z menoj kar na slovenski oddaji državne radijske postaje SBS. Nekatere točke iz mojega dnevnika sta javno demantirala, čeS da ni /es, da je STO za seboj pustila finančne dolgove (v času pisanja članka). Obenem sta mi poslala po etru nekaj neokusnih pripomb in žaljivk, mojega imena sicer nista omenila, zaradi previdnosti?! Da bi se z mojim dnevnikom v Večeru seznanila tudi slovenska skupnost v Avstraliji, sem ga objavila v prejšnji številki Glasa Slovenije. Iz zapisanega ni težko razbrati, da sem se zavzela za slovensko skupnost v Avstraliji in g. Brežnika in izrazila svoje razočaranje nad ravnanjem nekaterih rojakov iz Slovenije. Ker sem v pismu direktorici STO in ministru Razgoršku še posebej zapisala, da ne pišem v imenu Glasa Slovenije, ampak v svojem osebnem, ne vidim razloga zakaj bi morala g. Brežnik (Emona Instruments) in g. Lajovic (Impact International) odpovedati sponzorstvo Glasu Slovenije? Letno sta prispevala dvakrat vsak po $ 1000. S tem nista kaznovala mene ampak naše bralce in nasploh slovensko skupnost. Čeprav od njunega sponzorstva ni bilo odvisno izhajanje časopisa, se bo to v že tako in tako težki finančni situaciji seveda poznalo. Pozitivni pogovori z novimi sponzorji sicer že potekajo pa tudi naročniki bi nam olajšali finančne skrbi za redno izhajanje časopisa, če bi pravočasno plačevali naročnino. Tudi ne vidim povezave z generalnima konzulatoma, generalna častna konzula sta namreč izrazila tudi zahtevo da odstranimo naslov obeh konzulatov, za ta oglasa sta letno plačevala vsak po $500 (toliko plačata tudi Veleposlaništvo RS Canberra in Avstralski konzulat iz Slovenije). V svojih pismih sta še zahtevala, da odstranimo njuna imena iz spiska ustanoviteljev. Ker nismo mogli odstraniti dveh imen dve pa pustiti, smo izbrisali iz spiska ustanoviteljev vsa imena. Še enkrat in znova: V mojem pisanju ni bilo "dezinformacij in laži"! Morda le ena nerodnost, da v stavek "Slovenska turistična organizacija (STO) iz Slovenije je pustila za seboj finančne dolgove" nisem vstavila "po pogodbah". Pa saj so tudi pogodbeni roki ponekod že davno minili. Na primer: STO je račun od naše Slovenske medijske hiše (SMH) izstavljen 7. julija 2000, poravnal šele štiri dni po objavi mojega pisma v Slovenskih Novicah, 10. novembra 2000. Kot smo izvedeli iz privatnih virov, neka ten dolgovi še niso bili poravnani do novembra 2000, morda pa še tudi ne do danes, 17. decembra 2000. Zakaj se zaradi mojega pisanja počuti prizadet g. Brežnik? res, bilje eden glavnih organizatorjev, vendar je bila glavni plačnik po pogodbah Slovenija oz. STO. Povsem nerealno bi bilo trditi, da je projekt v celoti uspel, saj so se na tak ali drugačen način odgovorni iz Slovenije zamerili kar nekaj Avstralcem s katerimi so poslovali! S Slovenijo in s Slovenci nikoli več ali pa zelo previdno! Sicer bo pa čas pokazal rezultate tako na področju turizma kot na gospodarskem področju. Ja, prisluhnila sem kritičnimpripombam Avstralcev, pa tudi sydneyskim Slovencem, ki se sami mso hoteli izpostavljati, saj so vedeli kaj bi jih dočakalo, to kar je mene in naš Glas Slovenije! Kdo "drži roko" nad resnicami v Sloveniji in čigavim interesom sledijo nekateri avstralski Slovenci? Moram tudi poudariti, da meje še posebej prizadela odločitev g. Lajovica, ki z zadevo ni imel nič skupnega ampak je sledil g. Brežniku "prijateljstva radi", vsaj tako mi je povedal po telefonu. Naj se na koncu zahvalim v imenu uredništva in v imenu bralcev Glasa Slovenije Alfredu Brežniku, kot generalnemu častnemu konzulu in njegovemu podjetju Emona Instruments ter Dušanu Lajovicu, generalnemu častnemu konzulu za Novo Zelandijo ter njegovemu podjetju Impact International, za več kot sedemletno moralno in finančno podporo. Ne morem zaključiti tega pisma a da ne bi izrazila svojo ogorčenost nad odnosom do novinarske svobode! Do nje so mačehovski prav tisti, ki so se dolga leta borili proti "enoumju" in raznim cenzuram v Sloveniji in ki so z velikim navdušenjem pozdravljali tamkajšnje demokratične spremembe. Stanka Gregorič P.S. Hvala za moralni udarec, ki sem ga zdaj deležna za desetletno predano delo za dobrobit slovenskega jezika, slovenske države in slovenstva nasploh!		Veleposlaništvo Republike Slovenije Canberra Odpravnica poslov Helena Drnovšek Zorko Drugi sekretar Marko Polajžer Advance Bank Centre - Level 6 60 Marcus Clarke Street, Canberra City telefon: (02) 6243 4830 fax: (02) 6243 4827 Pisma in drugo pošto poslati na naslov: Embassy of Republic of Slovenia P.O.Box 284 - Civic Square, Canberra ACT 2608 Domača stran na internetu: http:/slovenia.webone.com.au Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00 -17.00 uradne ure so od 10.00 -14.00
		^ AUCTRALIA ,u. Konzulat Avstralije Častni konzul Viktor Baraga Trg Republike 3/XII, Ljubljana 1000 Slovenija Telefon iz Avstralije: 0011-1-425 4252 Fax iz Avstralije: 0011-1-426 4721
tí « SLOVENIAN MEDIA HOUSE - GLAS SLOVENIJE: časopis Glas Slovenije - Slovenska TV 31 Sydney - Web; Manager: Florjan Auser; # Cj 3 Glas Slovenije izdaja Slovenian Media House; glavna in odgovorna urednica: Stanka Gregoriá Glas Slovenije ustanovljen leta 1993. Je nedobičkonosen "Sffi časopis; mnenja izražena v njem ne predstavljajo vedno mnenja uredništva - avtorji sami odgovarjajo za svoje prispevke (največ do 300 besed ali četrt strani); vse pravice pridržane; ponatis ali uporaba celote ali posameznih delov dovoljen kadar je naveden vir (Glas Slovenije); Glas Slovenije nudi >43 informacije o Slovencih v Avstraliji, Sloveniji in po svetu; izhaja enkrat mesečno; letna naročnina $50.00 + $ 5.00 GST; polletna - $ 30.00 + 5.00 GST; o« letalska letna naročnina v prekmorske države S 100.00. AngleSko prilogo delno podpira Ministrstvo za kulturo RS. Sponzorji: od S 500.00 navzgor -Cenik oglasov v upravi - Mali oglasi do 20 besed $ J 0.00; vsaka naslednja beseda 50 centov; fotografija dodatnih S 10.00 SLOVENIAN MEDIA TJT) HOUSE - GLAS SLOVENIJE: P.O.Box 167 Winston Hills NSW 2153 Australia- telefon: (02) 96749599 - Fax: (02) 96749588 E-mail: ovenia@zeta. org.au - STIČIŠČE AVSTRALSKIH SLOVENCEV na internetu: http://www.glasslovenije.com.au		
všrslovekbe
Till VDKT or di)VI.MA
December 2000
Pišejo nam
Draga Stanka in Florjan!
Včeraj sem dobil izredno bogato dvojno številko Glasa Slovenije in ponoči sem jo z velikim zanimanjem prečit al. Zelo poučen je dnevnik "Od petka do petka". Prav je, da je bil objavljen tudi v Večeru, saj čitatelji v Sloveniji le težko pridejo do pravega spoznanja in razumevanja Slovencev po svetu. Pomislita samo, kako krivično so slednje prikazovali v zvezi z dr. Andrejem Bajukom, da ne omenjam Jelinčičevega enačenja z "golaznijo" in to v družbi elitnega Kučanovega klana! Ali pa Lucujeve izmišljotine o sodelovanju patra Bazilija pri množični vrnitvi in (tako tudi) poboju vetrinjskih žrtev. Ta številka Glasa Slovenije je tudi meni posredovala doslej najboljši vpogled v slovensko udeležbo na Olimpijskih igrah v Sydneyu. V navadi seveda je, da najbolj zaslužni večkrat požanjejo najmanj priznanja in tudi obratno. A kogar vodi globoko zasidrano rodoljubje, ta stisne zobe in dela naprej. Vem, da bo tako tudi v Avstraliji. No, še ovojnico sem "prečital" in opazil, da je treba poravnati naročnino, saj se tudi ob zastonjskem delu večkrat kar grozljivo kopičijo računi. Prilagam ček za S 100. Pred kratkim je pri Greenwood Press, Westport, Connecticut in London, England, izšla Encyclopedia of Ethnicity and Sports in the United States, ki na sicer skopo odmerjenem prostoru prinaša tudi moje poročilo o slovenskih športnikih v Ameriki. Nisem še utegnil prešteti vseh zlatih, srebrnih in bronastih olimpijskih odličij, niti vseh državnih, vseameriških in svetovnih zmag, ki so jih dosegli ameriški Slovenci, a izkazalo se je spet, da "naša kri ne fali!" Slovenci blestijo, prikaz tako zavidljivo visokih uspehov pa je še bolj razveseljiv, če pomislimo, da Srbi in Hrvatje sploh niso v enciklopediji niti omenjeni. Naše raziskovanje, Ti sem z njim leta 1951 začel kot nadvse reven študent, bo drugo leto junija pririnilo do petdesetletnice in, hvala Bogu, to se pozna tudi v enciklopedijah. Prav zdaj pripravljam svoj šesti prispevek za ameriške enciklopedije odkar sem v pokoju, to pot za Encyclopedia of American Catholic Women. Le malokdo bi slutil kaj vse so dosegle tudi naše tolikokrat spregledane slovenske žene. Z vsem tem je sicer veliko dela in kot otipljivo nagrado navadno dobim le po en zastonj ski izvod enciklopedije. Ima pa človek prijetno zadoščenje, da smo Slovenci vključeni in da celo ble-
stimo. Najbolj trd oreh bo seveda priprava skrb o dokumentiranega in bogato ilustriranega pregleda slovenskih dosežkov po vsem širnem svetu, kjer kljub vsem težavam in neredko celo polenom nadaljujemo s sicer zelo zamudnim in nehvaležnim delom. Vendar je končno tudi nekaj virov v Sloveniji priznalo, da imamo najbogatejše arhive o slovenskem doprinosu svetu, čeprav nismo mogli nikdar najeti enega samega arhivarja ali vsaj tipkarice.
Vsi, kjerkoli garate za slovenstvo, veste, da je najmočnejša sila še vedno idealizem. Sem ravno čital zanimivo poročilo o arhivskem delu nekega inštituta v Ljubljani, kije tudi za desetletje prenehalo_ kadar ni bilo denarja za plače. Če bi Slovenci sledili istemu pravilu, bi ne bilo Glasa Slovenije in Misli, niti slovenskih cerkva, šol, narodnih domov in društev in seveda tudi ne razstav, publikacij in arhivov v zdomstvu. Tisti, ki še imajo kaj srčne kulture, bodo morda le na to pomislili in bolj spoštovali prizadevanja in dosežke Slovencev po svetu! Občasno sem v stiku z več Slovenci iz Avstralije, prijatelj Ivan Kobal pa nas je letos poleti celo obiskal. Marsikaj sva se pogovorila in doma in med vožnjami kar naprej prepevala slovenske pesmi. Se še spomnita, kako smo peli tudi pri Voduškovih in na domu umetnice Romane? Nepozabni spomini! Prav lep pozdrav Vama ter vsem prijateljem in rojakom v Avstraliji! Obenem pa tudi blagoslovljen Božič in srečno novo leto 2001.
Edi Gobec, ZDA
Slovenian Media House
Blagoslovljen Božič in milosti polno Novo leto - tudi za Glas Slovenije - želi in se za poslano zahvaljuje vdani Vladimir Kos iz Tokia Japonska
"Dear friends and colleagues! Time to say goodbye. From 1 December 2000 I will no longer work for the Slovenian Tourist Board (STO). After five years of doing business and having a good time with my partners I decided to change environment. My carreer leads me to the Elan ski and sports equpment company in Begunje Slovenija. Thanks for everything Rok V. Klančnik, Slovenija" Op.u.: Iz STO je odšlo že kar lepo število uslužbencev, zdaj torej tudi Rok Klančnik.
Drago uredništvo, draga Stanka in Florjan, naj vam voščim veličasten, srečen, dober razplet v zvezi z izdajanjem časopisa Glas Slovenije. Da bi se znova utrdile zrahljane vezi prijateljstva in spletle še trdnješe, nove in ljubeče. Predvsem pa želim vama vse najboljše v letu 2001; prijaznih druženj in veliko veselja, najbolj pa zdravja in osebnega zadovoljstva. Naj se vama izpolnijo vse želje. Z najlepšimi prednovoletnimi pozdravi Milica Štivan, Brezovica pri Ljubljani

Pozdravljeni,
pred nami je še nekaj dni tega leta. Bilo je zanimivo in nepozabno. V zgodovini bo zapisano predvem zaradi Olimpijskih iger v Sydneyu. In nam Slovencem v ponos bodo tudi odličja, ki so jih prejeli naši športniki. Malo nas je, vendar smo se izkazali in ponosni smo, ker smo Slovenci. Sydneyski Slovenci smo navijali in mahali s slovensko zastavo. Ogledali smo si tudi Slovensko hišo, gostilno in razstavo Building Blocks v Merrylandsu. Veseli smo bili obiska Milana Kučana, predsednika RS, Štajerskih 7 in drugih. Bilo je nepozabno! Pohvale vredno pa je seveda tudi sodelovanje tukajšnjih Slovencev, med njimi Stanke Gregorič, Florjana Auserja, slovenskega društva in kluba, cerkve in našega častnega generalnega konzula Alfreda Breznika, slovenske TV31 Sydney, slovenskega radia, prostovoljcev in drugih organizatorjev. Tako si je lahko vsak ogledal olimpijske in paraolimpijske igre ne glede na to kje živi. Mi, naša majhna skupinica Slovencev iz Sydneya vam vsem izrekamo za vse veliko HVALA! Draga urednica, tebi in Florjanu, kakor tudi vsem prijateljem oziroma bralcem tega časopisa želim lepe božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno 20011 Se to: novembra je Štefan Mesarič dopolnil 60 let. Med nami je zelo priljubljen, zato mu posvečamo tole pesmico: En Štefan živi / se rad veseli / kozarček si nalije, do dna ga izpije. /Že 60 let ima /pa se mu nič ne pozna / v slovenski dom rad zahaja, / in si tam žejo ohlaja./ Med prijatelji sedi / in modro govori, / če pa omaga,/ mu Micka pomaga. / Le tako naprej!/ Bodi srečen, /spomin na nas pa naj bo večen. / Ivanka Krempl, Sydney
Odbor Kluba Planica iz Wollongonga želi vsem rojakom v Avstraliji in po svetu blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto 2001 Za odbor Margaret Hatelič - tajnica Ivan Rudolf- predsednik
Spoštovana gospa Stanka Gregorič! Pošiljam prisrčne pozdrave iz Zahodne Avstralije. Sporočam, da je imel Slovenski klub Perth 15. oktobra 2000 letni občni zbor in ni nobenih sprememb. Predsednik - Ferdo Pestotnik, podpredsednik - Ivan Cirej, tajnik - Max Namestnik, blagajna - Jožica Halozar, odborniki: Franc Strle, Ančka Kočar, Zoro Baje, Tone Mihalič; zaupnika -Frank Pavzin, Polde Jauk. Z velikim veseljem smo sprejeli goste iz Melbourna, ki so obiskali tudi naše društvo. Prvo skupino, pevski moški zbor Planika, je vodil Peter Mandelj, drugo, takoime-novano "Dreamtime Tours", pa sta vodila Helena in Ivo Leber. Srečanje je obudilo veliko spominov, saj so nekateri celo potovali z isto ladjo v Avstralijo. Zato nam bo ostalo še dolgo v naših srcih. Radi bi spoznali tudi sydney-ske Slovence. Vabimo jih naj tudi oni obiščejo našo lepo, sončno, z rožicami posajeno Zahodno Avstralijo. Lep pozdrav iz Pertha
Ferdo Pestotnik
Draga urednica Stanka, hvala vam za redno pošiljanje Glasa Slovenije. Vsake številke sem vesel, ker prinaša v skon-centrirani obliki novice, ki so pomembne za Slovence. Živimo namreč v času, ko dostikrat ni časa za branje velikih časopisov. Čestitam vam tudi, da odločno odbijate vse kar je nedostojno. Želim Vam in Vašim sodelavcem prijetne božične praznike kakor seveda tudi uspešno novo leto 2001. Vas pozdravlja J. V Guildford, NSW
Uredništvu!
Prilagam ček za Glas Slovenije Vem koliko dela in požrtvovanja je treba. Čestitam! Kar delajta to dobro delo še naprej, saj nas je še veliko Slovencev, ki smo vama hvaležni. Bog vas naj blagoslovi in poplača za vaš trud.
Srčne pozdrave J.C. NSW
Pozdravljena!
Deset dni sem doma, spomini na Avstralijo pa so še tako živi, da jih bo težko urediti in spraviti na papir. Ko s sorodniki in prijatelji gledam slike, ki sem jih posnel v Sydneyu, težko najdem besede s katerimi bi jim lahlo opisal prijazen sprejem v Campbel-Itownu zanimanje Avstralcev za paraolimpijske igre. Tudi pozornost in toplino s katero so nas sprejeli slovenski zdomci številna srečanja, ki so jih organizirali za nas. In prijetno presenečenje, ko so se prišli oa nas posloviti tudi na letališče. Vsem, ki ste se trudili, da smo se imeli lepo in nepozabno HVALA. Rad bi se zahvalil prostovoljcem, ki so nam pomagali, posebno še našim šoferjem. Sydney mi bo ostal za vedno v spominu kot čudovito doživetje, Avstralci pa kot čudoviti ljudje.
Stanka in Florjan čas ki sem ga preživel z vami je minil hitro, poskrbeli ste, da mi bo ostal za vselej v spominu. Nasvidenje v Sloveniji
Marko Sever, /Vova Gorica (paraolimpijski maratonec)
Spoštovana gospa urednica! Ne bom imel miru, dokler piscu članka Pismo iz Slovenije, objavljeno v G. S. št. 185, po domače ne dam nekaj svojih pomislekov. Nadutost, oholost in vsevednost je tako vidna, da se mi zdi, da poslušam sydneyskega John Lawsa ali Mike Gibsona in si kar lahko zamišljam kako se piscu blesti avstralski akubra klobuk v ljubljanski megli. Tudi stara ban>a prepričanja je očevidna in ni skoraj nič obledela kljub vročemu avstralskemu soncu. Kdo naj koga in česa uči? Ko sem prišel v to deželo, smo bili priseljenci "prokleti Baltijci" in dolgo nam je vladal britanski vladarici vdani Bob Menzies. Leta pozneje nam je ista kraljica odstavila izvoljenega ministrskega predsednika, razni Mossop-i in Casey-i so nam vsiljevali rugby, kot najboljši šport na svetu in naši otroci, ki so vedeli za razliko in igrali nogomet kot ga pozna svet, so bili "wags". Toliko o temu, sedaj pa še k "ljubljanskemu župniku, ki gre na nož". Lepo te prosim V, kako nizko si se spustil? Saj bi te Jež in podobni pri Delji z veseljem sprejeli v svoj Krog. Če je za tebe vrhovno izobraženi ljubljanski nadškof samo župnik (saj mislim, da je tiskovni škrat pojedel strešico na ž), kaj je pa Howard in sta bila Hawke in IVhitlam ob svojem času, samo canberski čredniki, pastrirčki ali pisarčki? Vsa čast ar. Rodetu da potomcem rdečih komisarjev prejšnje strahovlade pove, kar jim gre. Kakšna razlika med R. čenčanjem in odličnimi dopisi, ki vam jih je iz Slovenije pošiljala Irena Sta-riha ali objavljenima govoroma Alfreda Brežnika in Cvetka Faležg. Lep popzdrav Tone Svicelj, Smith field, 20.8.2000
Novinarka Dela Dragica Bošnjak v Avstraliji
Dragica Bošnjak si je želela ob obisku Queenslanda srečanja s pravim krokodilom - v živalskem vrtu med Townsvillom in Mac-kayem se ji je ponudila priložnost, da objame malega krokodilčka. Malega, ampak zato nič manj nevarnega, saj ima čez gobček prevezan trak. Foto: Florjan Sydney, Melbourne, Cairns, Mareeba, Mackay, Toiwsville, Brisbane, Gold Coast /Glas Slovenije, S. G./ - Dragica Bošnjak, novinarka Dela, se je novembra v Avstraliji udeležila več medicinskih kongresov in srečanj v Perthu, Melbournu in drugod. Razen tega pa je imela tudi nekaj uradnih in privatnih srečanj z avstralskimi Slovenci. Dragica Bošnjak je pravzaprav edina slovenska novinarka, (razen novinarjev iz SIM), ki se že več kot dvajset let ukvarja z izseljenci. Vsa leta jim ostaja zvesta, pač toliko kolikor ji čas dopušča, saj ji pisanje in sourejevanje strani v Znanstveni prilogi Dela vzame skoraj ves njen čas. Kot sama piše, sije tokrat ogledala Avstralijo, se spoznala z zanimivimi Slovenci bolj kot kdajkoli prej. Veliko zapiskov in intervjujev je naredila. Upa, da ji bo uspelo urediti vse reportaže postopoma, razen za Delo tudi za Rodno grudo in za druge tiskane medije. Vsekakor pa se na njenih straneh Delove priloge Slovenija v srcu najde marsikdo ob junijskem Srečanju v moji deželi. Tudi Dragica želi vsem avstralskim Slovenkam in Slovencem vse najlepše za praznike. Srečno novo leto pa v upanju, da se bo še kdaj srečala s tako prijaznimi in gostoljubnimi ljudmi kot so Slovenci v Avstraliji.
Draga Stanka in Florjan! Najprej en lep pozdrav iz Slovenije! Ko sem končno počasi zbirala vse vtise, se spomnim na vaju. Hvaležna sem vama za vsa napisana sporočila, želje in slike. Hvala tudi za časopis Glas Slovenije, ki sem ga dobita po pošti. Lepo vaju pozdravljam
Prana Lapornik, Slovenija ("bronasta " paraolimpijka)
Spoštovana!
Z velikim spoštovanjem in prisrčnimi pozdravi Vam g. Stanka in g. Florjanu, še veliko uspeha za naprej, sreče in zdravja. Za Božič vesele, blagoslovljene praznike ter srečno novo leto 2001
P.Zemljak in vsa družina, Sydney
Spoštovana gospa Stanka in Florjan!
Po operaciji roke in pri mojih 86. letih pišem težko. Čestitam za tako dobro opisane novice. Glas Slovenije je za mene eden najboljših časopisov/revij. Korajžno naprej, da bi Glas Slovenije učakal vsaj srebrni jubilej. Vesele božične praznike in srečno novo leto 2001 želi iz Melbourna Bole Marcela, vedno vesela
Marcela pa nam z žalostjo in svojo pesmico sporoča tudi novico, da je v Sloveniji preminil Ljubo Pirnat (eden od pevcev okteta bratov Pirnat). Ljubo je bil zobotehnik in je dolga leta živel v Melbournu, pred nekaj leti pa se je preselil v Slovenijo. Ljubo in pok. soproga Elka sta živela v Melbournu in imela v zakonu sina
Petra in hčerko Marto._
-------
Pozdravljena Stanka in Florjan!
Opravičujem se, da se oglašam šele danes. Zahvaljujem se vama za prijaznost in pozornost, ki sta nam jo izkazovala v času paraolimpijskih iger. Če je še čas za Glas Slovenije potem le nakaj kratkih informacij: Splošna ocena nas vseh je, da smo v Sydneyu doživeli tako lep sprejem in tako dobre tekmovalne in bivalne pogoje, kot jih doslej v športu invalidov še ni bilo. Organizator je poskrbel praktično za vse, resnih pripomb ni. Slovenci smo se počutili kot doma. Sprejem na letališču Sydney ob našem prihodu, kjer so nas pričakali gospa Helena Drnovšek-Zorko, Alfred Brežnik in Antonia Bianchetto, v Slovenskem klubu Triglav, Slovenskem društvu Sydney, so nekaj posebnega. Bivanje v Campbelltownu, kratek ogled Sydneya, Čudovita vožnja z ladjo po zalivu, sprejem v Slovenski hiši, številni Slovenci, ki so hodili na naša tekmovanja in navijali za nas, z nami delili vesele trenutke in nas tolažili ob morebitnem slabšem rezultatu - kdo in kje bi to lahko še doživel ? Štiri medalje, ob 17 članski reprezentanci, je velik tekmovalni dosežek. Čeprav sam nisem tekmovalno dosegel takega rezultata kot sem si želel, sem kot predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije nadvse zadovoljen in ponosen, da smo tokrat imeli tako uspešno reprezentanco. Naše bivanje in tekmovanja v Sydneyu je posebno pozorno spremljal radio SBS. Mariza Ličen je poskrbela za sprotno poročanje, tudi Eli Rizmal je opravila intervju na temo počutja v Sydneyu. Dvakrat tedensko smo bili s pomočjo radia v domovih vseh Slovencev, ki živite v Australiji. Poročanje na internet strani je omogočalo sprotno informiranje vsakogar, kije to želel. Urejanje strani je opravljal Edo Bogataj, iz Sydneya pa smo se javljali vsi udeleženci. Najbolj je za pestrost poskrbela naša zdravnica Helena, ki je na srečo imela malo zdravniških intervencij, zato pa je posnela veliko fotografij. Ob povratku v Slovenijo so nas na letališču Brnik pričakali številni prijatelji, pa tudi visoki predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport in Olimpijskega komiteja Slovenije s predsednikom Kocjančičem na čelu. Osvajalci medalj so doživeli sprejeme v svojih krajih, v petek 17. oktobra pa nas bo sprejel predsednik republike Milan Kučan. Stanka, zaenkrat toliko. Pozdrav Ernest Jazbinšek, Ljubljana
Predraga gospa Stanka in Florjan, vesele božične praznike, mnogo sreče in uspeha pri vašem delu v novem letu 2001, želimo žena in jaz.
A. Brne, Melbourne ***
Vsem znancem in prijateljem vse lepo in dobro ob božičnih praznikih in v novem letu 2001
želita Marija in Lojze Koš o rok. ***
Stanka in Florjan, čuvaja slovenske besede v Avstraliji. Vesel Božič, zdravo in srečno Novo leto 2001 M.Lauko, OLD
POZOR Nove telefonske številke v Sloveniji
/Večer/ - Vsi telefonski naročniki bodo imeli sedemmestno telefonsko številko, število omrežnih skupin pa se znižuje z 12 na šest, pri čemer se poslavljajo od šestice (torej nič več 61 Ljubljana, 62 Maribor itd. ampak le 1 Ljubljana, 2 Maribor itd.) Telefonski odzivniki v določenem trenutku zaenkrat sporočajo nove telefonske številke, delovali pa bodo do konca marca prihodnjega leta, morda pa še dlje. Sporočajo pa v štirih svetovnih jezikih. Op.u.:Torej, če danes pokličete staro telefonsko številko vašega znanca, sorodnika, prijatelja, vam odzivnik največkrat sporoči novo številko, ki si jo seveda takoj zapišite! Tako iz Avstralije v Ljubljano kličete n.pr.: 0011-386-1-potem pa seveda številko željene osebe.
Ekološka nesreča, kije v Sloveniji ne pomnijo Povrhu še deževje in poplave
/Različni viri/- Plaz, ki je prekril vasico Log pod Mangartom je teijal sedem človeških življenj, kasneje so našli v blatu še eno truplo. Nekatere hiše je enostavno zravnal pod blatom. Na tem področju so se nadaljevale aktivnosti, s pomočjo katerih naj bi se razmere čimbolj normalizirale. Tako so strokovnjaki začeli z odvodnjavanjem oz. preusmeijanjem Mangrtskega potoka stran od plazišča nad Mangartsko planino. Dela naj bi končali v približno štirinajstih dneh, do takrat pa naj bi zgradili tudi montažni most, ki bo znova povezal vas Strmec z Logom pod Mangartom. Sicer pa so na tem območju v minulih dneh zaznali več potresnih sunkov. Deževje je na Notranjskem najbolj prizadelo občine Cerknica, Loška dolina in Ilirska Bistrica. V Rakovem Škocjanu je voda narasla za 30 centimetrov. Delavci Elektra Cerknica so morali odklopiti daljnovod, oskrbo z električno energijo so zagotavljali z agregatom. Voda je zalila nekatere vikende v vikendaškem naselju, ponekod tudi električne omarice. V kraju Dolenje jezero pa so morali dodatno z vrečami peska zaščititi stanovanjsko hišo, nasip pa so postavili še pri sosednji hiši. V vasi Pudob v občini Loška dolina je voda tako narasla, da so bile zaprte ceste Nadlesk - Pudob, Stari trg -Pudob, Pudob - Kozarišče in Kozarišče - Iga vas. Zaradi narasle podtalnice pri Braču v občini Ilirska Bistrica je bila poleg ceste Knežak - Bač zaprta tudi cesta Knežak - Koritnice. Voda je zalila tudi parkirišče pri Postojnski jami.
mioKtoriutuiH
December 2000
V enem stavku
Nova vlada je ukinila ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem ter ministrstvo za znanost in tehnologijo, prevzelo ju bo ministrstvo za gospodarstvo in ministrstvo za šolstvo in šport.
Razrešeni stari in imenovani novi državni sekretaiji, zaenkrat jih je 26.
Na svojem domu v Poljšici pri Bledu je umrl prevajalec, pisatelj in literarni zgodovinar Niko Košir.
Ljubljanska družba Koto, ki ji je država kot edini v Sloveniji podelila koncesijo za zbiranje in odvažanje klavničnih odpadkov in kužnega materiala z namenom predelave v različne vrste mesno-kostne moke in živalskih maščob, nima s 1. januarjem več pravice predelovati živalskih odpadkov.
Na dvodnevnem obisku v Sloveniji je bila štiričlanska delegacija Hrvaške vojske (HV) pod vodstvom generalmajorja Josipa Čuletiča, poveljnika vojaškega letalstva in zračne obrambe HV.
Rektor ljubljanske univerze Jože Mencinger je promoviral dvanajst doktorjev znanosti, ki prihajajo s petih fakultet.
Ljubljanska Kolinska je s podpisom pogodbe med predsednikom uprave Kolinske Lojzetom Deželakom in prvim človekom Slovenijavina Jožetom Kovicem postala lastnica blagovnih znamk Cockta, Jupi in Fresh, ki so bile doslej v lasti Slovenijavina.
Ljubljanska županja Vika Potočnik je ob obisku obdarovala Beograd z dvema avtobusoma za mestni promet in z 20 poletnimi letovanji za beograjske šolarje v slovenskih počitniških domovih.
V Kopru so pred nedavnim ustanovili poklicno gledališče, kar je velika pridobitev za mesto in celotno Istro.
Pošta Slovenije je s 1. decembrom za 19 odstotkov podražila vse javne storitve v notranjem in mednarodnem poštnem prometu, razen poštnih nakaznic.
S 1. decembrom je za šest odstotkov dražji tudi telefonski impulz, za osem odstotkov pa ceni telefonske naročnine za samostojni priključek in dvojček.
Novi hrvaški veleposlanik v Sloveniji Celestin Sardelic je nastopil položaj, vendar dolžnosti še ne do opravlial, dokler ne bo izročil poverilnega pisma predsedniku republike Milanu Kučanu.
Zaradi pokojninskega primanjkljaja naj bi bile pokojnine po spremembah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju nižje.
Izvolili Drnovška
Ljubljana /Ljubljanske novice/-Slovenski Državni zbor je 16. novembra s tajnim glasovanjem na predlog predsednika republike Milana Kučana za novega predsednika slovenske vlade izvolil dr. Janeza Drnovška. Zanj je glasovalo 61 poslancev, 5 pa jih je bilo proti.
Novo vodstvo Državnega zbora
Ljubljana /Ljubljanske novice/-Državni zbor je s tajnim glasovanjem s 63-timi glasovi ZA in 25-timi proti na položaj predsednika slovenskega Državnega zbora izvolil Boruta Pahorja sicer predsednika Združene liste social demokratov ZLSD.
Nova koalicija
Ljubljana /Različni viri/- Glavni odbor SLS+SKD Slovenske ljudske stranke seje s 102 glasovoma za in 39 proti odločil za vstop stranke v vladno koalicijo. Vstop v vlado je podprl tudi izvršilni odbor stranke. V novi koaliciji so torej: SLS+SKD, Liberalna demokracija (LDS), Združena lista social demokratov (ZLSD) in stranka upokojencev DeSUS.
Vzpostavljeni diplomatski odnosi med Slovenijo in Jugoslavijo
Ljubljana, 09. decembra/STA/-V imenu slovenske in jugoslovanske vlade sta v Ljubljani slovenski in jugoslovanski zunanji minister Dimitrij Rupel in Goran Svilanovic podpisala sporazum o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med državama. V sporazumu je tudi zapisano, da ZRJ soglaša, da Republika Slovenija odpre generalni konzulat v Podgorici s konzularnim območjem, ki obsega Črno goro. Republika Slovenija pa soglaša, da ZRJ po potrebi odpre v Sloveniji svoj generalni konzulat, s tem da bosta njegov sedež in konzularno območje določena kasneje po diplomatski poti.
Dvorana Državnega zbora prenovljena za 450 milijonov tolarjev
Ljubljana /Delo/ - Velika dvorana Državnega zbora, v kateri zasedajo poslanci, je po nekaj mesecih prenovitvenih del že skoraj pripravljena. Prvič naj bi poslanci v njej sedeli 23. decembra, ko bo slavnostna seja ob dnevu samostojnosti, odprli pa jo bodo dan ali dva prej. Načrtovana vrednost prenovitvenih del je bila 450 milijonov tolarjev, vendar se bodo stroški nekoliko zvišali. Prenovljena dvorana je zdaj okrogla, v njej je 120 pomičnih sedežev, oblečenih v sivo usnje.
Ukinitev komisije za Slovence po svetu DA ali NE?
Ljubljana /STA/ - Slovenska izseljenska matica (SIM) nasprotuje ukinitvi komisije za Slovence po svetu in v zamejstvu v Državnem zboru. Svetovni slovenski kongres (SSK) je v pismu predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju izrazil presenečenje v zvezi z nameravano ukinitvijo komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Prepovedali uporabo mesno-kostne molke Ljubljana /Večer/ - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je v sklopu ukrepov za varovanje potrošnika pridružilo ukrepom, ki jih na tem področju izvaja komisija EU, in s 1. januarjem 2001 prepovedalo uporabo derivatov sesalcev oziroma mesno-kostne moke za prehrano ljudi najkasneje do 30. junija 2001. Že prej, 1. decembra pa je Slovenija z uredbo vlade med drugim sprejela obvezno izločanje centralnega živčnega sistema in nekaterih drugih organov goveda iz prehrane ljudi.
Slovenci izgubili zaupanje v domače meso
Ljubuana/Delo/- S pojavom bolezni norih krav po Evropi (do sedaj je od te bolezni umrlo že okoli 100.000 ljudi) seje lotilapanikatudi Slovencev. Sindikat kmetov Slovenije opozaija, da seje odkup govedine zmanjšal že za 80 odstotkov, mlade pitane govedine pa ne morejo sploh več prodati. Govedino uvažajo tudi iz drugih evropskih držav.
Ponovno sojenje Vinku Levstiku
Ljubljana /različni viri! - Na okrožnem sodišču v Ljubljani se je 23. novembra začelo sojenje Vinku Levstiku, ki se je pred 75 leti rodil v Ribnici, sedaj pa že več let živi v Italiji, v Rimu. O njem je bilo že veliko napisanega, saj naj bi bil domobranec, kije grdo ravnal z vojnimi ujetniki, vendar mu do sedaj tega na sodišču niso dokazali. Ker Levstik meni, daje nedolžen, sije vsa leta (po izjavah njegovih odvetnikov Jožeta Hri-bernika iz Ljubljane in Danijela Starmana iz Kopra) prizadeval, da bi se zadeva končno začela obravnavati na sodišču. Ta postopek se vleče že dvajset let. Okrožno tožilstvo v Ljubljani je zoper njega vložilo dve obtožnici, prvo leta 1994 in drugo lani, obe pa mu očitata kaznivo dejanje vojnega hudodelstva zoper vojne ujetnike. Po mnenju obtožnice naj bi bil Levstik proti pravilom mednarodnega prava in s kršenjem Ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki 28. avgusta 1944 kot podnarednik 114. čete domobrancev z neznanim domobrancem pri Križu nad Zdensko vasjo ubil vojnega ujetnika, partizana.
Novi vojaški obveščevalec
Ljubljana /Delofax/ - Zoran Klemenčič je imenovan za novega direktoija vamostno-obveščevalne sližbe (OVS). Klemenčič je na ministrstvu sice že inventar, dobro pa
pozna tudi želje in pričakovanja Američanov za vključevanje vNato.
Luka Koper je v Beogradu registrirala svojo Druibo Luka Koper-Beograd
, värsjovxkuk _
mmnunw-
December 2000
Slovenska družba Žito kupila hrvaško podjetje Split /STA/ - Družba Žito in hrvaško podjetje Prerada, ki je najmočnejše prehrambeno podjetje v Dalmaciji, sta v Splitu podpisali pogodbo o prodaji 100-odstotnega lastniškega deleža v družbi Prerada - Pekarstvo iz Splita in družbi Prerada; Cetina iz Omiša slovenski družbi Žitu. Obe podjetji sta hčerinski podjetji družbe Prerada, ki se ukvaija s proizvodnjo moke, kruha, peciva in testenin in katere lastnik je Pivovarna Laško.
Slovensko pivo tudi v Splitu
Laško, Sput/Večer/- Slovensko pivo Zlatorog od 12. decembra 2000 proizvajajo tudi v dalmatinski prestolnici Splitu. Prve steklenice tega piva so prišle s proizvodnih trakov podjetja Prerada, v katerem ima Pivovarna Laško od pred kratkim lastniški delež. Zlatorog, proizveden v Splitu, bo namenjen hrvaškemu in bosansko-hercegovskemu tržišču.
Terme Čatež kupuje na Ilidži
Sarajevo /Delofax/ - Vlada Sarajevskega kantona je določila začetno ceno za prodajo Hotelsko-termalnega in rekreativnega centra Ilidža pri Sarajevu, v katerega sodijo Terme, Avstrija, Hercegovina in Jadran - z okoli 600 posteljami in terapevtskimi in drugimi objekti. Družba Terme Čatež že dve leti čaka na zeleno luč za ustanovitev mešanega podjetja.
Luka Koper se širi v Trst Koper /Večer/- O nedavni podelitvi koncesije nad 7. pomolom tržaškega pristanišča v koprski luki oziroma kako bo prodor slovenskega pristanišča vplival na življenje v Kopru, so mnenja koprčanov razdeljena. Nekateri pravijo, daje koprska luka je že tako zavzela ves obalni prostor koprske občine in da imajo do Ankarana uničeno obalo; "V našem moiju skoraj nimamo več rib in krivo je predvsem luško onesnaževanje. Kaj se bo tod dogajalo poslej, sicer niti približno ne vemo, vsekakor pa bi želeli, da bi se čim več luških dejavnosti preselilo v Trst."
Nevarna plovba po morju Piran/Delofak/- Po slovenskem morju pogosto, še posebej po obilnem deževju, plavajo hlodi, les in vejevje, toda toliko kakor jih je bilo 13. decembra jih še ni nikoli bilo. Nesnaga je prišla sem iz porečja reke Pad. Poleg tega so v Strunjanskem zalivu ob obali opazili tanek sloj že dodobra razgrajenega oljnega madeža. Največ težav imajo ribiči.
Zlati častni znak svobode RTVSLO
Ljubljana /STA/ - Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan je z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije odlikoval javni zavod Radiotelevizija Slovenija. Javni zavod RTVS je odlikovanje prejel za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije, še posebej za požrtvovalno vzdrževanje televizijskih in radijskih oddajnikov ter zvez med agresijo na Slovenijo in za obveščanje državljanov v času priprav in izvedbe osamosvojitve. Milan Kučan je v predsedniški palači vročil priznanje direktoiju RTV Slovenija Janezu Čadežu. Pridružili so se še delavci oddajnikov in zvez, ki so med napadi JA vzdrževali radijske in TV oddajnike, ter uredniki programov v tostem obdobju.
Veterinarsko priznanje
Brdo pri Kranju /STA/ -Bleiweisovo priznanje, najvišje priznanje v slovenskem veterinarstvu, sta letos dobila eminentna člana veterinarske stroke dekan veterinarske fakultete v Ljubljani dr. Milan Pogačnik za znanstveno delo pri razvoju veterinarske stroke ter upokojenec in dolgoletni direktor veterinarskega zavoda v Mariboru mag. Vlado Koren za družbeno delo, prostovoljne dejavnosti v veterinarstvu in za dolgoletno strokovno delo.
Na mariborskem letališču bodo stavkali
Maribor/Delofax/- Zaposleni so nazadnje dobili plače septembra in to tako male, da nimajo niti za bencin da bi se vozili na delo. Letališče je pripravilo različne scenarije za rešitev, tudi prodajo letališča interesentom v tujini pa ni bilo zanimanja.
STO za 2001 pozitivno, za 2000 tudi kritike
Ljubljana /STA/ - Forum Slovenske turistične organizacije (STO) seje sestal na prvi seji, na kateri je obravnaval letni program dela STO za prihodnje leto. Forum je posvetovalni organ STO, ki lahko k programu da pripombe in predloge, sestavljajo pa ga predstavniki 24 ustanov, ki so kakorkoli povezane s turizmom. Med te sodijo pristojna ministrstva in izobraževalne ustanove, različna združenja, organizacije in skupnosti ter predstavnika slovenskega letalskega prevoznika Adrie Airways in Slovenskih železnic. Prisotni udeleženci foruma so se s programom za leto 2001 v večini strinjali, pripombe pa so se nanašale le na delo STO v letu 2000.
Mednarodni znanstveni simpozij o Rusjanu
Nova Gorica/STA/- Pionir slovenskega in svetovnega letalstva Edvard Rusjan je pred 91 leti kot prvi Slovenec poletel v nebo. V spomin na ta dogodek sta mestna občina Nova Gorica in uredništvo slovenske letalske revije Krila pripravila mednarodni znanstveni simpozij o Edvardu Rusjanu in njegovem bratu Jožetu. Organizatorji simpozija se z Rusjanom, njegovim življenjem in delom podrobneje ukvarjajo zadnja tri leta, v tem času pa so zbrali že dovolj podatkov in dokumentov za javno predstavitev novih spoznanj. Rusjan je v Zagrebu, kmalu po prvem poletu skupaj z bratom razvijal nove tehnološke izboljšave svojih letal, le 14 mesecev po prvem poletu pa je v Beogradu doživel tragično nesrečo.V arhivih beograjskega muzeja še vedno hranijo večino originalnih dokumentov o Rusjanovem življenju in delu, zato organizatoiji simpozija pričakujejo tudi dogovor o dostopu do tega arhivskega gradiva oziroma o možnostih izmenjave originalnih ali izdelave kvalitetno reproduciranih dokumentov o življenju in delu Edvarda Rusjana in njegovega brata Jožeta.
Slovenski osnovnošolci računajo boljše od ameriških
New York /Ljubljanske novice/ -Rezultati tretje mednarodne matematične in znanstvene študije, v kateri je leta 1999 sodelovalo 38 držav, kažejo, da slovenski šolaiji v matematiki in naravoslovnih predmetih dosegajo precej boljše rezultate od ameriških vrstnikov.
Železarna Ravne za avstralski trg
Ravne na Koroškem /Večer/-
V	družbi Slovenske železarne Oprema Ravne so predstavili novo generacijo pnevmatskih kladiv, ki so izdelana posebej za trge Avstralije in Oceanije. Kladivo namreč deluje tudi v razmerah, kjer za izpiranje uporabljajo slano vodo.
V	podjetju, ki ima 160 zaposlenih in na zahodne trge izvozi 70 odstotkov proizvodnje, pomenijo pnevmatska kladiva od 40 do 50 odstotkov njihove prodaje. Oprema Ravne je bila ustanovljena leta 1997 z izločitvijo iz podjetja STO, Stroji in tehnološka oprema, ki je tudi lastnik tega podjetja, toda na Ravnah imajo kar polstoletno tradicijo izdelave pnevmatskih in hidravličnih kladiv. V Opremi Ravne izdelujejo tudi avtomatizirane linije za avtomobilsko industrijo (njihove linije so v tovarnah Mercedes, VW, Seat, Proton in Peugeot).
Gladovno stavkal zaradi zatiranja svobodnega izražanja kritične misli
Ljubljana /Mladina/ - Magister ekonomije Iztok Ostan, višji predavatelj na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu, je 10. oktobra začel protestno gladovno stavko. Napovedal je, da bo vztrajal do konca, četudi do smrti, če ne bodo izpolnjene njegove zahteve. Temeljni med njimi sta bili, da se na Univerzi v Ljubljani odpravi zatiranje svobodnega izražanja kritične misli in da se v visokošolskem pedagoškem procesu zagotovi varovanje zakonitosti. Magister Ostan je po 46. dneh stavke le to prekinil, ko je s predstavniki Univerze podpisal soglasje, da javno objavljanje kritičnih stališč o Univerzi v Ljubljani in njenih članicah, ki niso bila pravno potrjena kot lažna, ne more biti osnova za sprejemanje sklepov organov ljubljanske univerze in njenih clanic.
Novi uspeh Kliničnega centra
Ljubljana /Delo/ - Strokovnjaki v Kliničnem centru v Ljubljani so spet potrdili, da se po zahtevnih operativnih posegih uvrščajo v sam vrh svetovnih kirurgov. Asistent dr. sci. Tomislav Klo-kočovnik, dr. med. specialist kardiovaskularni kirurg iz kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja, je s strokovnim timom opravil izjemno težko operacijo srca, v kateri je pacientu všil kar pet srčnih obvodov. Operacija je posebna tudi zato, ker so jo opravili na delujočem srcu in brez zunajtelesnega krvnega obtoka. Običajno take posege izvedejo tako, da srce ustavijo in nato
všijejo obvode. •
Od 20, decembra ne bodo več veljale stare osebne izkaznice
Ljubljana /razučni viri/- Od 20. decembra ne bodo več veljale osebne izkaznice na starih obrazcih; tj. na obrazcih Republike Slovenije, izdanih po osamosvojitvi. Osebna izkaznica ni več obvezen dokument, vendar jo mora, kot je določeno, imeti vsak polnoleten državljan brez druge javne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je izdal državni organ. Za osebno izkaznico lahko zaprosi vsak državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v RS ne glede na starost. Nova osebna izkaznica ie nadvse uporaben in praktičen dokument, velikosti kreditnih kartic, ustrezno zaščiten in izdelan po mednarodnih standardih. Nadomešča tudi potrdilo o državljanstvu.
Ministri nove vlade RS
Zunanji minister Dimitrij Rupel, rojen 7. aprila 1946 v Ljubljani, je pisatelj, profesor in politik. Doktorat socioloških znanosti je dosegel leta 1976 na bostonski Brandeis University (ZDA). Je redni profesor sociologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Kot gostujoči profesor in Fulbrightov štipendist je predaval na številnih tujih univerzah ter diplomatskih akademijah v ZDA in Evropi. Rupel je avtor številnih literarnih, publicističnih, znanstvenih in političnih knjig, mnogih razprav v zbornikih in stotih člankov v slovenskih in tujih publikacijah. Med drugim je bil urednikove revije, ustanovitelj Slovenske demokratične zveze (leta 1989) in prvi slovenski zunanji minister v letih 1990 do 1993. Kasneje je bil poslanec v DZ, župan Ljubljane, slovenski veleposlanik v ZDA in ponovno zunanji minister od februarja do junija 2000. Na volitvah 15. oktobra 2000 je bil izvoljen za poslanca.
Minister za notranje zadeve Rado Bohinc, rojen 23. julija 1949 v Trbojah pri Kranju, je diplomiral, magistriral in doktoriral na ljubljanski pravni fakulteti. Od leta 1991 je zaposlen kot univerzitetni profesor prava in predstojnik Raziskovalnega centra za primerjalno pravne študije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, vmes je bil tri leta minister za znanost in tehnologijo od 1993 do 1996. Bohinc je avtor številnih znanstvenih in strokovnih člankov ter knjig s področja pravne znanosti ter komentarjev slovenske zakonodaje. Sicer je tudi predavatelj in raziskovalec na številnih tujih univerzah. Med drugim je Bohinc predsednik upravnega odbora ljubljanske univerze, predsednik sveta Slovenske znanstvene fundacije in član odbora za družbene znanosti v Evropski znanstveni fundaciji ter član mednarodnega odbora mednarodne organizacije za javno gospodarstvo, dolgoletni predsednik Društva pravnikov gospodarstva Ljubljana in predsednik Slovenskega raziskovalnega inštituta za management.
Obrambni minister Anton Grizold, rojen 7. januarja 1956 v Radljah ob Dravi, je po izobrazbi doktor obramboslovnih znanosti. Od leta 1980 je zaposlen na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, najprej kot organizator študija, potem kot asistent in kasneje univerzitetni učitelj in nosilec različnih predmetov (obrambno-varnostni sistem primerjalni obrambni sistemi in varnost v mednarodnih odnosih), od decembra 1999 pa kot redni profesor za področji obramboslovja in varnosti v mednarodnih odnosih. Sodeluje in je nosilec v različnih znanstvenoraziskovalnih projektih, med leti 1986 in 1994 predstojnik katedre za obramboslovje, od leta 1991 do 1995 prodekan za finančne zadeve, od leta 1992 naprej predstojnik obramboslovnega raziskovalnega centra. Je avtor prek sto znanstveno-strokovnih in strokovnopolitičnih člankov s področja varnosti in obrambe, objavljenih v domačih in tujih revijah, zbornikih in knjigah. Od leta 1999 je predsednik strateškega sveta ministrstva za obrambo, kar je dodatno zagotovilo, da je ustrezen kandidat za obrambnega ministra.
Finančni minister Anton Rop, rojen 27. decembra 1960 v Ljubljani, je diplomiral na Ekonomski fakulteti leta 1984 in za diplomo prejel nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1984 do leta 1993 je bil zaposlen na uradu za makroekonomske analize in razvoj, kjer je med drugim opravljal naloge vodje sektorja za gospodarski razvoj. Od leta 1993 do leta 1996 je bil državni sekretar za privatizacijo in razvoj na MEOR, od leta 1996 do junija letos pa je opravljal funkcijo ministra za delo, družino in socialne zadeve.
Ministrica za gospodarske dejavnosti Tea Petrin, rojena 9. julija 1944 v Celju, je leta 1969 diplomirala na ljubljanski ekonomski fakulteti. Podiplomski študij je končala leta 1971, na Louisiana State University v New Orleansu v ZDA in pridobila naziv magistre ekonomskih znanosti. Leta 1981 je na ljubljanski ekonomski fakulteti doktorirala iz ekonomskih znanosti. Je redna profesorica na tej fakulteti, v času od leta 1989 do 1992 je vodila raziskovalni center te fakultete ter Center za izobraževanje in svetovanje EF. Bila je tudi ustanoviteljica in vodja podiplomskega študija iz podjetništva. Bila je gostujoči profesor na številnih tujih univerzah, kot strokovnjakinja ekonomskih znanosti je bila od leta 1987 do 1990 zunanja svetovalka komiteja za drobno gospodarstvo, v obdobju 1992-1993 pa svetovalka vlade RS. Od maja 1999 do junija 2000 pa je bila ministrica za gospodarske dejavnosti.
Minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski, rojen 21. julija 1960 v Postojni, je leta 1984 diplomiral na ljubljanski ekonomski fakulteti, magistrski študij je opravil leta 1988 in za magistrsko delo s področja zaposlovanja prejel univerzitetno nagrado. Leta 1989 je diplomiral na oddelku za filozofijo ljubljanske filozofske fakultete, oktobra 1990 je vpisal doktorski program s področja managementa in poslovnih financ na ameriški Cleveland State University, ki gaje leta 1994 zaključil. Z referati redno sodeluje na strokovnih srečanjih doma in v tujini, prav tako je objavil vrsto člankov s temami iz ekonomije, managementa in poslovnih financ. Od leta 1984 je zaposlen na ljubljanski ekonomski fakulteti, kjer na dodiplomskem in podiplomskem študiju predava predmete s področja managementa in bančništva. Na MGD je bil od leta 1995 do 1997 državni sekretar za industrijo, od leta 1997 pa je predsednik Centra za mednarodno konkurenčnost.
Minister za promet in zveze Jakob Presečnik, rojen 23. julija 1948 v Lenartu pri Gornjem Gradu, je leta 1974 diplomiral na gradbenem oddelku Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Zaposlil seje v velenjskem gradbenem podjetju Vegrad, kjer je delal predvsem na področju projektive in razvoja. Leta 1991 pa seje zaposlil na občini Mozirje, kjer je najprej delal na področju sanacije po poplavah in urbanizma. Leta 1994 je postal predsednik izvršnega sveta občine in nato od leta 1994 do 1998 župan občine Mozirje. Leta 1996 je bil na listi SLS izvoljen za poslanca DZ, kjer je poleg članstva v nekaterih delovnih telesih predsedoval odboru za infrastrukturo in okolje.
Ministrica za šolstvo in šport Lucija Cok, rojena 7. aprila 1941 v Lokavcu pri Ajdovščini, je doktorica pedagoških znanosti, raziskovalka zgodnje večjezičnosti in interkulturne vzgoje, docentka ljubljanske univerze, nosilka nacionalnih razvojnih projektov (v kurikulami prenovi osnovnega šolstva in pilotnih projektov z njo v zvezi), koordinatorica mednarodnih Phare projektov in projektov Sveta Evrope. Čokova je avtorica številnih znanstvenih člankov, učbenikov in priročnikov. V zadnjem času raziskuje tudi regionalne politike in revitalizacijo mest Slovenske Istre. Zadnjih deset let sooblikuje strokovne podlage za ustanovitev Univerze na Primorskem, je tudi avtorica elaborata o ustanovitvi Fakultete za humanistične študije v Kopru. Zadnjih pet let pa je bila direktorica Znanstveno-raziskovalnega središča RS v Kopru, v letu 2000 pa tudi predsednica Združenja raziskovalnih institucij Slovenije (KORIS). Na državnozborskih volitvah 2000 je kandidirala za poslanko na listi LDS v mestu Koper in bila izvoljena.
Kmetijski minister Franc But, rojen 10. oktobra 1962 v Celju, je leta 1987 na ljubljanski Biotehnični fakulteti diplomiral iz agronomije, leta 1997 pa je končal magisterij iz ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljana Takoj po diplomi seje zaposlil kot tehnolog v Kmetijski zadrugi Šmarje pri Jelšah, leta 1988 je postal direktor Kmetijskega gospodarstva Kočevje, leta 1993 pa direktor Zadružne zveze Slovenije. Leta 1996 je bil na listi SLS izvoljen za poslanca, leta 1997 pa je postal državni sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, razvoj podeželja in EU zadeve. Od aprila 1998 je namestnik vodje ožje pogajalske skupine za članstvo v EU, od novembra 2000 pa vodi Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Minister za okolje in prostor Janez Kopač, rojen 28. julija 1961 v Ljubljani, je leta 1986 diplomiral in leta 1996 magistriral na ljubljanski ekonomski fakulteti. Za poslanca je bil izvoljen na vseh štirih večstrankarskih volitvah v RS v letih 1990, 1992, 1996 in 2000. V - vseh poslanskih mandatih je opravljal funkcijo predsednika odbora za finance in monetarno politiko, od leta 1998 pa je tudi mestni svetnik v ljubljanskem mestnem svetu in predsednik odbora zajavne gospodarske službe v mestnem svetu. Že pred letom 1990 je bil zaposlen v republiški konferenci ZSMS, še pred tem v Iskri Delti, na kanadski Queen's University v Kanadi, v podjetju Bayer in v manjšem podjetju na Danskem. Je soavtor številnih slovenskih zakonov in avtor prek 300 člankov v Sobotni prilogi Dela, Financah, Dnevniku, Mladini, časopisu Denar.
Minister za pravosodje Ivan Bizjak, rojen 6. januarja 1956 v Kranju, je po izobrazbi univerzitetni diplomirani matematik, končuje pa tudi magistrski študij politologije, smer javna uprava. Leta 1990 je bil izvoljen za poslance v zboru občin, ki mu je od 1990 do 1992 tudi predsedoval. V tem času je bil med drugim tudi član ustavne komisije skupščine RS, kije opravila osamosvojitvene dokumente in ustavo RS. Od začetka leta 1993 do junija 1994 je bil minister za notranje zadeve. Septembra gaje državni zbor z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev izvolil za prvega varuha človekovih pravic. To funkcijo je
opravljal do konca septembra letos. Uspešno seje uveljavil tudi v mednarodnem merilu. Več let je bil podpredsednik evropskega združenja ombudsmanov in član vodstva svetovnega združenja.
Minister za zdravstvo Dušan Keber, rojen 3. avgusta 1947 v Mariboru, je doktor medicinskih znanosti. Od leta 1990 je redni profesor interne medicine na ljubljanski medicinski fakulteti in od leta 1996 strokovni direktor ljubljanskega kliničnega centra. Na strokovnem področju je sooblikoval doktrine za obravnavo arterioskleroze, arterijske in venske tromboze ter rehabilitacije srčnih bolnikov. Na raziskovalnem področju je prispeval nova spoznanja na področju fiziologije raztapljanja krvnih strdkov. Je avtor ali soavtor več kot 400 bibliografskih enot, od tega 35 člankov v najuglednejših tujih strokovnih revijah. Prispeval je k reformi dodiplomskega in podiplomskega študija. V zadnjih letih je pomembno prispeval k razvoju financiranja bolnišnic. Leta 1994 je prejel priznanje Ambasador Republike Slovenije v znanosti.
Ministrica za kulturo Andreja Ri/iter, rojena 25. avgusta 1957 v Celju, je po maturi na celjski gimnaziji študirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter leta 1981 diplomirala iz smeri zgodovine in sociologije, leto kasneje pa je po opravljenem strokovnem izpitu iz muzeologije pridobila strokovni naziv višja kustodinja. Od leta 1981 je redno zaposlena v Muzeju novejše zgodovine Celje, kjer je od leta 1986 direktorica. Aktivno deluje v številnih strokovnih združenjih, med drugim kot predsednica Skupnosti muzejev Slovenije in nacionalna korespondentka Evropskega muzejskega foruma. Kot urednica in avtorica je v soizdajateljstvu muzeja, Mohorjeve družbe in Mestne občine Celje sodelovala pri knjigah Biser na Savinji (1993), Josip Pelikan slovenski fotograf (1996) ter Monografija Celja (1999).
Minister brez resorja, zadolžen za evropske zadeve, Igor Bavčar, rojen 28. novembra 1955 v Postojni, je z odliko diplomiral na Fakulteti za družbene vede in za diplomo prejel nagrado Prešernovega sklada. Leta 1988 je ustanovil in vodil Odbor za varstvo človekovih pravic, v prvi slovenski vladi po demokratičnih volitvah 1990 je bil minister za notranje zadeve, v tem času je v vladi vodil tudi projekt osamosvojitve, leta 1991 in med osamosvojitveno vojno je načeloval štabu slovenskih oboroženih sil, v letih 1993 do 1997 je bil poslanec, v obdobju od leta 1997 do 2000 pa je opravljal dolžnosti ministra za evropske zadeve vlade RS.
V O D U S E K M E A T S
Čudne reči se dogajajo v Ar j i vasi
A rja vas/Večer, Zlatka Rashid/- O nenavadnih dogodkih, kakršni so se v Sloveniji pred leti dogajali v Žikarcah, Trbovljah in v Prekmurju, smo lahko veliko prebrali tudi te dni, ko je slovensko javnost vznemirilo podobno dogajanje v stari graščini v Arji vasi. Tam so v enem izmed stanovanj pregorevale žarnice, s stene je odtrgalo ogledalo, po zraku je letelo sadje in podobno. In spet bo nekaj časa trajalo, preden bodo stanovalci živeli naprej po starem, ne da bi jih vznemirjali še vsiljivi radovedneži. Novinarji smo pač povsod tam,'kjer se kaj zgodi, že zaradi svojega dela. Torej smo bili tudi v Arji vasi, in sicer skupaj z znanim radiestezistom Ivanom Lahom ter radiestezistko in bioenergetičarko Antonijo Krajnc.
Opazovali in spremljali smo ju pri delu na dvorišču stavbe in znotraj nje, poudariti pa je treba, da smo že v veži, takoj ob vstopu, začutili v prsih nekak tesnoben in nelagoden pritisk. Skratka, v stavbi, ki je neverjetno lepa, čeprav ni ravno v zavidljivem stanju, ni bilo prijetno. Nismo se dobro počutili in ko nam je takoj nato gospa Krajnc segla v roko, češ da nam bo pomagala z dobrimi energijami, je bilo res bolje. Poglejmo, kako je opisala svoja spoznanja ob stiku s hišo in njenimi prebivalci: "Bilo je 20. novembra 2000. Lep novembrski dan. Sončen. Če želim raziskati zadeve po svoje, ne smem biti pod nikakršnim vplivom že obstoječih informacij, pod vplivom vtisov drugih ljudi. Umirila sem se in pripravila radiestezijske instrumente - bajalico in nihalo. Pogledala sem stavbo in se odločila, da bom najprej nadčutno raziskala okolico."
Okolica
Antonija Kranjc: "Prvi vtis, in ta je vedno pravi, je vtis zanemarjenosti. Pojavilo seje vprašanje: kako to, da se ne spoštuje sveto? Ta graščina je vendar prikrita lepotica, Pepelka! Dostop do nje je nezavarovan in možen z več strani. Ni imenitnega parka. Vrba žalujka samuje na dvorišču, javor tudi. Razcepljena debla govorijo o močnih zemeljskih sevanjih. Začela sem meriti z bajalico in ugotovila, da je vsa stavba, razen vhodov, 'zaščitena' z močnim vodnim tokom, to je podtalnico okrog in okrog. Globina vode je 23 metrov. Izjema je glavni vhod, ki pa ga prav tako blokirajo sevanja. Lotila sem se notranjosti graščine. Spet zanemarjenost. Meritve kažejo močan vpliv zemeljskih in kozmičnih energij, pridruženi pa so jim še miselni vzorci preteklih dogodkov stanovalcev. Stavba je zanemarjena, potrebna čiščenja na fizičnem, čustvenem, miselnem in intuitivnem nivoju. V graščini živijo različni stanovalci, vpliv njihovih energij ni zanemarljiv. Precej so udeleženi v celotnem dogajanju. Energije graščine in energije stanovalcev niti približno nimajo enakih frekvenc. Oškodovani so vsi.
Naši predniki so vedeli, daje v času od 31. oktobra do 21. decembra stanjšana zavesa, ki nas deli od naših umrlih prednikov oziroma drugega sveta. Vedeli so, daje prestopanje v druge dimenzije izrazito na križiščih, tudi vodnih. Vplivi sonca in lune še dodatno ustvarijo pogoje za takšne možnosti in dogodke. Ko se nam luna približa, obstaja več možnosti za prestop 'umrlih' nazaj na zemljo. To močno vpliva na bolj občutljive ljudi. Eni vse vidijo, drugi imajo zdravstvene težave, predvsem z jetri. Navajeni smo živeti povprečno, razmišljati povprečno, sicer tvegamo svoj dober glas. Za tisto, česar ne poznamo in ne moremo pojasniti, preprosto rečemo, daje plod domišljije in daje neresnično. Takšnih dogodkov ni možno znanstveno dokazati, racionalno izmeriti. Duše, zavedanja, čustev in vere znanstveno ne moremo pojasniti. Potrebujemo drugačen način razmišljanja, duhovnost, umetnost, čut za lepoto. Do trenutka, ko ne začutimo vsaj nekaj od naštetega, se bo nadaljevala 'vojna' med tistimi, ki zaznavajo nadčutne informacije, in tistimi, ki 'trdno stojijo' na zemlji. Spomnimo se Malega princa jn stavka: 'Bistvo je očem zakrito. Treba je gledati skozi stavbe in ljudi.'"
V notranjosti graščine se izmenjujejo močna sevanja podzemnih vodnih tokov (od 800 BE do 1200 BE), sevanja geoloških prelomov (od 1600 BE do 1900 BE), močna kozmična sevanja (od 38.000 do 40.000 BE) ter miselni zapisi in vzorci. Sevanja sem ovrednotila po Bovisovi skali -biometru. Fizik A. Bovis je namreč za merjenje intenzitete sevanja iznašel merilno skalo, ki se v radiesteziji imenuje biometer. Biometer uporabljamo za merjenje kakovosti živil, drugih materialov, zdravil ali mest. Vsako mesto in vsak kraj imata svojo frekvenco, te pa so po intenziteti oziroma moči in kakovosti zelo različne. Vitalna frekvenca zdravega človeka je od 7000 do 8000 BE, srednja vrednost evropskih ljudi je 6500 BE. Zdravju škodljiva sevanja so že tista, ki premorejo od 6500 do 2000 BE. Križišča imajo okoli 2000 BE, so torej področja bolezni. Na približni vrednosti 1600 BE ni več življenja. Frekvence, višje od 8000 BE, spadajo v področje zdravilnih energij." Za predloge in ukrepe so zadolženi drugi, jaz pa pravim, da smo se ob graščini v Arji vasi srečali z žalostnim okoljem, z zagrenjenimi in nesrečnimi ljudmi." Tako je pojasnila zadevo Kranjčeva.
Tllk.VOK.TnrUOVLIU
December 2000
Še beseda dve o olimpijskih igrah...
Sydney 2000 - ne samo najboljše olimpijske in paraolimpijske igre ampak tudi finančni presežek Davkoplačevalcem NSW nazaj 30 milijonov dolarjev
Sydney /Slovenian Media House, Stanka Gregorič, Florjan Auser/ V četrtek, 14. decembra 2000 se je Michael Knight, minister olimpijskih iger Sydney 2000 in predsednik SOCOG-a poslovil od javnosti na posebni tiskovni konferenci, na kateri je oznanil tudi svoj odhod iz politike, dotaknil pa seje predvsem treh točk: Prvo: 14. decembra 2000 je bil zadnji sestanek SOCOG-a, in s tem je ta praktično prenehal obstajati
Drugo: Finančna situacija je več kot odlična, plačani so vsi računi, davkoplačevalcem zvezne avstralske države NSW bodo vrnili 30 milijonov dolarjev
Tretje: Govoril je o viziji olimpijskega parka Homebush, v katerem naj bi se nadaljevalo aktivno življenje v drugačnih oblikah, predvsem pa da bi tu potekale komercialne dejavnosti, ki bi omogočale, da se park v bodoče vzdržuje sam in da ne bi bil v večje breme nikomur. O tem bodo odločali politiki NSW naslednje leto.
Michael Knight je povedal, da so stale olimpijske igre NSW 1,74 milijard AUD. Dohodek je razen od davkoplačevalcev NSW pritekal še od televizijskih pravic 1.12 milijarde AUD, 658 mjlijonov AUD od vstopnic in 661 milijonov od raznih sponzorjev. Šest milijonov AUD so za vsak slučaj še pustili na strani, če bi se pojavil kak nepričakovan račun. Davkoplačevalci NSVV bodo torej dobili kot višek nazaj 30 milijonov AUD.
Gospod Knight je poudaril, da uspeh olimpijskih iger v Sydneyu ni uspeh posameznika, ampak uspeh vseh ljudi, celotnega NSW. Igre niso bile le "flavour of September - they were flavour of the Decade!" je dejal.
Na koncu tiskovne konference je Michael Knight odgovarjal na vprašanja novinarjev o njegovem privatnem življenju. Kam odslej. Predvsem si želi postati privatna oseba, navadni stanovalec Campbelltovvna, svojega bivšega volilnega okrožja, čeprav še vedno član Laburistične stranke, kiji je posvetil kot politik 19 let svojega življenja. Na vprašanje, če je res "bastard" kot so ga okarakterizirali nekateri, je dejal, da človek mora včasih biti dosleden in strog; tak je bil tudi on, sicer olimpijske igre ne bi uspele. Kaj pa njegova ideološka smer, saj seje pomaknil iz skrajno leve proti desni.... Življenje je potovanje in človek se spreminja, je dejal. Nekega dne mora tudi oditi in prepustiti drugim delovno mesto, človek ne more voditi nečesa dobesedno 'iz groba'....
Pojavljajo se špekulacije, da se bo kot konsultant odzval vabilu Aten, kjer se bodo odvijale naslednje olimpijske igre. Bodočnost bo pokazala kam bo Michael Knight, najuspešnejši minister olimpijskih iger vseh časov usmeril svoj talent in svoje bogate izkušnje. Vsekakor se bodo Atene učile od Sydneya! _;_
SILVESTROVANJE
Nedelja, 31.12.2000 od 19.30 ure dalje -vse do zgodnjih jutranjih ur Igra ansambel ECHO Rezervacije nujne Vstopnina za člane $ 30.000 (vključena večerja) Vstopnina za nečlane S 35.00 (vključena večerja)
SDS želi vsem Slovenkam in Slovencem lepe božične praznike ter srečno novo leto 2001 Obenem tudi čestitka ob 10-letnici slovenske samostojnosti!
2-10 Elizabeth Street Wetherill Park NSW 2164 Telefon (02) 9756 1658 Fax 02) 9756 1447
E-mail: sIodsyd@zeta.org.au
Vabimo vas na
ADRIATIC VENTURE
/\ALPETOUR
Sodelujemo z:
ADRIA AIRWAYS
Malaysia Airline Quantas Lauda Air Lufthansa
in drugimi letalskimi prevozniki
Telefon: (02) 9823 0011 Fax(02) 9823 0022
Shop 12, Edensor Park Plaza Edensor Park NSW 2176 Email: adriatictours@bigpond.com.au
Year I / No 7 - December 2000
Merry Christmas and a Happy New Year
ROSEWOOD
lv HOMES_
Maybe you didn't know that Siovenn TV 31 - Sydney is broadcasting the program in Slovenian and English every Monday at 6.00 PM
love nian
edia House Sydney
Their's LOVE in our name
offer. Features which so often are "extras" from other builders are standard inclusions with Rosewood. Choosing the builder of your new home is so important, particularly in difficult times. After all, we've been here for the last 47 years and we are planning to stay a lot longer.
WHERE QUALITY AND SERVICE ARE BUILT IN. At
Rosewood Homes we instinctively do what other Companies strive to achieve in terms of quality and service. Forty seven years in the industry has taught us 'there are no short cuts to success.'
CHOOSING Rosewood will not only provide you with a beautiful family home, tailored to your own specific needs - it will also surround you with quality features not found in other houses. You'll have peace of mind, delaing with a long established, highly regarded Company. Looking further into the future, this will prove a sound investment too - fetching higher that normal resale price because of the innovative design and the high quality finish.
Our Personal Commitment to
Quality and Service Nick Krajc and Marko Krajc
Our next Award was presented at the HI A Annual Housing Awards held on 28 October 2000.
This category was "Display Homes under $ 175,000". We won this against three other finalists, Masterton Homes, Mirvac/Lend (Newington) and Mirvac Homes.
As the winner of the category we became automatic finalists, along with winners of all other display home categories (being Master-ton, Mirvac, Beechwood and New Accent Group), in the Display Home Of The Year Award... and we won!
We are all delighted and proud in this Olympic Year 2000 of these Awards.
"The Kuring-Gai" now qalifies automatically for the National HIA Awards - The Best Display Home in Australia.
Kind regards _ Marko Krajc
FOUNDER Nick Krajc began as a builder in 1953 and later, was joined by his sons, Nick and Mark, who run the business. It is the family's dedication and personal involvement which has seen Rosewood Homes become the highly regarded Company it is today. They have earned an enviable reputation for the finest family homes... for homes of excellence, constructed by first-class gold licensed tradespeople, most of whom have been with the Company for many years.
THIS REPUTATION is the reason that so many Rosewood clients who have built with the Company before, return to Rosewood for their next home. They value the quality of building and personal service which they have already experienced. The diplay home clearly shows how the Rosewood Homes policy of growth and constant product improvement is made reality. This popular Rosewood design and all its thoughtful variations provide
Founder of a Rosewood Homes Nick Krajc, sen. with the sons Nick, jun. and Marko Krajc
today's buyer with a magnificent home - one which can be adapted to any family's needs.
COMPARING HOMES on
price alone, or on size alone doesn't lead to a true evaluation of what different builders have to
Dear Sir/Madam, Our Company, Rosewood Homes, which was started as Nick Building Co in 1953, by our father, has won three Awards within the Building Industry this year, for our display home, The Kuring-Gai.
The first Award was the "2000 Hills Building&Design Award" for Residental Building - project Home in the S 140,000.00 to S 200,000.00 category.
This was organised and presented by Baulkham Hills Council in August this year.
The Rosewood Story
ROSEWOOD HOMES have been creating and constructing homes for Australian families for over 40 years; homes to be proud of... homes to be loved for many years. Rosewood take a natural pride in their Company, offering its clients the personal caring service which only a family orientated Company can offer.
Movia Wine also in Sydney
Phone 04142 75657 ask for Bill
Movia - Since 1820
/By Toni GomiSCek inSlovenija, quarterly magazine by sim,
Autumn 2000/-
Ale§ and Mirko KristanSifi's trademark is taken from the Movia family, whose successors they are. "Since 1820" apears on the label: in that year there was a confirmation in Medana and the Bishop of Gorizia was so pleased with the wine the Movia farm provided for the Mass that he expressly mentioned it in the church diary. Like all other residents of Brda at that time, the farm was involved in growing vegetables and fruit, and their stable too was always full. The Movias had always been free farmers (svojaki) and always planned and marked their produce themselves.
... Brothers Mirko and Neto Kristančič were runing the Movia farm. The money earned by selling fruit they soon began to use for modernizing and expanding the vineyards.... Some sample bottlings in the 1960's and 1970's still today tell us that they were on the right path from the very start... to experience the final breakthrough, a youthful impetus was needed, and this was provided by Aleš, Mirko's son, primarily regarding cellarage and marketing practises....Aleš named two main trumps from the Movia cellar exactly in this manner: Veliko belo (Great White) and Veliko rdeče (Great Red)... ... The entore range of wines from the cellar of Aleš and Mirko Kristančič is certainly quite vari-
ed, and there is alsmost no dish under the sun for which is not possible to find a suitable Movia wine. Each year they offer more than 100,000 bottles to the market, following two fundamental orientations. In the line of the light Vila Marija label we find annual wines from younger vineyards that finish their cellarage schooling in stainless steel tanks (the white wines) or cement barrels (the reds); while in the black Movia label line are the wines that have lain for a year or two or more in small oak barrels called "bariques". Aleš is an advocate of long maturing in wood and shuns the decanting through which many producers try to accelerate the maturing of their wines. "AS the wines settles, we must leave it in peace, and as long as it is on the lees, we need not fear for its helath. The lees are like the umbilical cord, providing nourishment and protection for the wine. With decanting, we remove that protection from the wine, and then we have to prepare it for its independent path with the addition of sulpur. Through long maturing on the less in oak barrels, our wines get so much stronger that such additions can be minimal. Thus the wines are not only better but also helathier. Another thing also occurs during the longer maturing in wood: the tannins, which initially can be very aggresive, calm down during the continuous slow oxidation. The biggest mistake many wine-grow-ers make is that they bottle the wine from the barriques too soon. They rely on the tannins softening in the bottle the 'wooden' wine, it will be undrinkable for decades or it will only be appreciated by those who look for woody flavours in their wine," observes Aleš, who puts numerous wines on the market only four or five years after their vintage. This is not something that either the legislation or local custom requares of him but his personal desire that his wines leave the cellar only when in his opinion they have reached the beginning period of their highest quality, which then can last for many years.
Between these two lines, a third has recently appeared, devoted to especially emphasiying some exceptional wine-growing locations. In a way, Aleš has transcended Slovenia's legislation on wine-growing, which possibly sometime in the future will finally determine where in our country exceptional grand cru and premier cru wines are pro-
duced, and has given wines from vineyards that the local wine- growers have long known are the best sites not only a first name but a last name - his Farlanski Tokaj (Friulian Tokay), for example, is also called Gredid, while a wine made from three Pinots and Chardonnay varietis from the Turno vineyard has only the simple and plain name Turno. He schools these wines for years in large oak barrels called "batoni" in the Brda dialect in which he prepares "assemblage" wines from various barrels. "I observed that wines from various barrels do not much like to be mixed, and it is most stressful for them to be transfered into a stainless steel tank. Everything is so new, different, and foreign to them. Each one keeps to itself, and if the tank had corners, each would certainly hide in its own corner. However, if we put them into a baton, which is essentially only a very large barrique, they feel at home, except that now
their living space has suddenly expanded. They run around curiously inspecting the interior and the walls, and simply mix by themselves."
The courtyard of the Movia farm is rarely lonely. The cellar attracts numerous wine lovers, and in the exeptionally beautifully furnished degustation room, AleS's wife Vesna also prepares luncheons and dinners for closed groups of visitors. It is best to take the time and abandon oneself to the slow exploration of seasonal menus accompanied, natirally, by wines from the home cellar.
"Rebula is ours, truly ours, and only ours. 'Ours' of course does not mean solely from our village or from Brda, because the borders today are run somewhat strangely and illogically. From the wine growing point of view, our area belongs to the Italian Collio, and partly to the low hills above the Vipava Valley. Here Rebula has always been at home and has always given us good wine. It could
Family Kristančič
mkm 3
V^SLOVENUE
tu L voter or i&ovnu -
December 2000
Tlic picturcsquc Tablelands area abounds with things lo do and placcs to go. Wc will happily dirccl you to all of the Tableland and Kuranda's many attractions.
Paxtours International Travel Presents
email: EDDYK@BIGPOND.COM
AVOID BLOOD CLOTS
The Pyramid route to Europe
Thre stops on the way SINGAPORE / CAIRO / ISTANBUL FROM: AUD S 2128 RETURN PER PERSON TO EUROPE
PLUS TAX not seasonable INCLUDES:
*	Return economy airfare VALID ALL YEAR ROUND
*	Valid ex SYDNEY, MELBOURNE, BRISBANE, COOLANGATTA, CANBERRA
*	The Pyramid Route includes stop-overs at no extra charge in : Singapore, Cairo, Istanbul, Ljubljana, and on to Europe with a choice of 8 destinations like Frankfurt, London, Paris, Copenhagen, Amsterdam, Zurich flying with ADRIA AIRWAYS OF SLOVENIA
*	The Anzac Route includes stop-overs at no extra cost in Kuala-Lumpur, Istanbul, Ljubljana, and on to Europe with a choice of 8 destinations as above also flying with ADRIA AIRWAYS OF SLOVENIA
*	Business Class supplement available between Australia and Turkey
*	Valid for twelve months
*	Offers of good value for money accommodation in Singapore, Kuala Lumpur, Cairo, Istanbul, Slovenia
*	CONDITIONS APPLY
More information and brochures can be obtained from Eddy at the email address or phone 0408547138./Fax 02 93 28 16 08
Toll Free 1800 231 001
email: EDDYK@BIGPOND.COM
be said to have been the shapeliest maiden in the village, the one everyone sought out and wanted to dance with, to touch, and to love. New varietis that were brought from France after the devastation caused by the wine louse at the end of the last century dazzled us with their cosmopolitan attitude and dandysm to the point that we simply frogot Rebula and disowned it. The years of sloppy selection, when quantity counted more than quality, ultimately finished Rebula. Fortunately, in our vineyards we still have the true golden Brda Rebula, which we offer on the market as a variety wine in the Movia line, and at the same time, it has a significant proportion in our Veliko belo. And of course, it is also excelent for the preparation of a special wine from dried grapes. This, too, has been an old tradition in Brda, which we have revived with Izbrani plodovi," AleS explains his attitude toward the autochthonous Rebula.
Aleš Kristančič hastens to add, however, that all the wines are his children and he loves all of them equally. A special glow ignites in his eyes when he speaks of Rebula, Tokaj, Beli Pinot, Sivi Pinot, Merlot, Cabernet Sauvi-gnon, Izbrani plodovi, and the other "children" of the large Movia family, but his eyes begin glowing in another quite special way when his small daughter Ela and his small son Lan come running to_him; however, that is already another story...
FARM STAY
Bookings essential
RACQ
Fixity W-^vcJJ*
Dlmbulah Rd, via Marooba FNQ. Australia PO Box 623, Marooba FNQ 4880 Ph: (07) 4093 2114 ' >; Fax: (07) 4093 2114 Only 1 hour Irom Cairns ' 10 minutes from Mareeba
NEWS
from Slovenia
Ljubljana - The National Assembly elected Slovenia's sixth government. which is the fourth government built by the leader of the cen-tre-left Liberal Democracy (LDS) Janez Drnovsek, who was elected prime minister on 16 November.
Lenart - General and poet Rudolf Maister is one of the greatest military personalities in the Slovene history that has reached far into future and the broader European area, said the chief-of-staff of the Slovene Armed Forces in his speech at the opening of the 15th Maister event dedicated to the memory of the great personality. The event took place at Zavrh in SE Slovenia. In 1918, General Maister with Slovene army which he trained himself, fought decisively for the Slovene borders. The history repeated a decade ago when the present generation materialised the idea on Slovenia's independence and statehood, something that was fought for by a number of Slovene generations for centuries, said General Iztok Podbregar. The traditional Maister event continues the tradition of preserving the memory of Rudolf Maister Vojanov and his contribution to the Slovene national awareness.
Nova Gorica - An international science symposium on Edvard Rusjan took place in Nova Gorica to honour the first Slovene amateur pilot and his work. To the day 91 years ago Rusjan was the first Slovene to fly in the sky. The symposium is organised by the Nova Gorica municipality and the Slovene flying magazine Krila. The Belgrade museum still holds the majority of original documents on Rusjan's life and work, so the organisers of the symposium discussted access to these documents or potential exchange or reproduction of original documents on Edvard and his brother Jozef Rusjan.
Glasgow - After Slovene gymnast Mitja Petkovsek recorded two victories at the World Cup competitions, and became the European Champion on the parallel bars in Bremen this year, few days ago he became the official and undisputed king on the parallel bars. At the World Cup Final in Glasgow Petkovsek got 9.800 for his performance on the parallel bars and won the competition.The other Slovene top gymnast Aljaz Pegan placed second on the horizontal bar (9.750) and shared the 3rd spot in the parallel bars competition (9.675). In the overall standings, Pegan finished 3rd on the horizontal bars and 4th on the paralel bars.
Ljubljana, 03 December - Solemn celebrations to mark the 200th anniversary of the birth of Slovenias
greatest poet, France Preseren, took place around the country, including in Preseren's birth-town of Vrba and his hometown of Kranj.
Zagreb - Senior officials of the 15 EU member states, Slovenia and five South East European countries
December 26th 2000 Republic of Slovenia celebrates tenth year of independancy
involved in the stabilisation process have gathered in the Croatian capital, where the EU-Balkan summit was held.
Sarajevo - During his one-day unofficial working visit to Sarajevo Slovene President Milan Kucan met with members of the Bosnian presidency. President Kucan and the current Chairman of Bosnian Presidency Zivko Radisic, stressed the high level of consensus reached in concern to key issues in relations between the two countries and the stabilisation of the region, the pair stressed at a press conference following the one hour meeting. Radisic used the opportunity to thank Slovene citizens for their assistance and reminded that Kucan's visit is mainly linked to a large Slovene investment in Slovenia, namely the opening of a supermarket by Slovene trade company Mercator in Sarajevo. The centre was opened later in the evening in the presence of Kucan and Radisic and represents the largest Slovene investment in Bosnia, amounting to some DEM 50 million and creating 350 jobs. The centre spreads over 27,000 square metres and houses a Mercator hypermarket.
Podcetrtek - The Atomske toplice spa is very satisfied with the results of the first eleven months, as it noted a 12.6-percent increase in the number of overnight stays. The spa recorded incomes of six million euros in the January-to-October period, and managed to stop the negative trend when the expenses grew more rapidly than incomes. The consequence is revenues of 520,000 euros, which exceeds the target figure by 2.1 percent and last year's figures by 117 percent. The spa recorded profits of 460,000 euros, up 17.9 percent from last year.
Perigueux - The Great Slovene Cookbook by Sister Felicita Kalinsek, originally published in 1868, receivecfa World Cookbook Fair Award at the 2000 international fair of cookbooks in the French town of Perigueux. The 1999 version of the book contains over 5000 recipes.
Sarajevo - Presern Park in the Bosnian capital of Sarajevo, wihch has been dedicated to the greatest
Ljubljana - A series of events will take place in Ljubljana as part of this year's Christmas and New Year celebrations, which will begin on 22 December. Traditional fireworks will be staged at midnight on 31 December and celebrations will be held in the open. The main attraction this December will be the formation of an ice city in Tivoli park and a small ice-skating rink in Zvezda park.
Holiday events will start on 22 December and will be held on three locations. They will include events for children, concerts of Slovene pop groups, performances by street theatres, comedians, jugglers and clowns. Events will be held in the afternoon and evening. The number of this year's events will be lower if compared to the 2000 New Year's celebrations, which is among other things a result of a three-times lower budget. On Christmas Eve, concerts will be given by choirs singing Christmas songs. Christmas cribs will be set up in the chapel Kapela sv. Jurija at the Ljubljana Castle from 11 to 22 December. From 18 to 23 December cribs will be on display in the Ljubljana City Hall. One of the main attractions in the holiday season will be the ice city in Tivoli park. Figures will be made of snow by artists and children, who will start their work on 18 December. Zvezda park will set up a free skating ring in December, which will be open until the end of February. Another fair, the traditional Christmas and New Year fair, will be held on the banks of the Ljubljanica in the city centre between 15 to 30 December.
Slovene poet France Presern ( 1800-1849) since the war in Bosnia in 1994, will be re-designed by the Slovene Ministry of Culture and the Sarajevo-based Slovene Culture Society Cankar within the project Year of Presern 2000, marking the 200-year anniversary of the poet's birth.
Ljubljana - Thirteen Slovene and foreign experts have gathered for a two-day conference in Ljubljana to present papers from the field of history, theology and bibliography, cultural history, Slovene language studies, philosophy and history of printing on the 450th anniversary of the publication of the first two books in the Slovene language by Primoz Trubar.
Ljubljana - The Slovene Academy of Arts and Sciences (SAZU) has together with the SAZU Institute for Slovene Literature and Literary Sciences organised a two-day international symposium France Preseren - Culture - Europe. The understanding of Preseren has changed greatly through history and is today marked by Slovenia's independence, démocratisation and European integration. The question of interest include Preseren's love of freedom and free thought, his attitude towards Christianity and towards Europe.
An official web site dedicated to France Preseren has been set up on the Internet by the Slovene publishing company Pasadena and the Ministry of Culture at
/www.preseren.net/.
Ljubljana, 9 November 2000 -Signing of an agreement on the establishment of diplomatic relations between Slovenia and the FRY (Yugoslavia) by Slovene Foreign Minister Dimitrij Rupel and his Yugoslav counterpart Goran Svi-lanovic marked the end often years of diplomatic silence. The move is expected to positively influence relations in all areas, and to facilitate a settlement of succession issues.
Merry Christmas and very best wishes for the New Year Something to think about...
If you have food in the refrigerator, clothes on your back, a roof overhead and a place to sleep ... you are richer than 75% of this world. If you have money in the bank, in your wallet, and spare change in a dish someplace... you are among the top 8% of the world's wealthy. If you woke up this morning with more health than illness you are more blessed than the million who will not survive this week.
If you have never experienced the danger of battle, the loneliness of imprisonment, the agony of torture, or the pangs of starvation... you are ahead of 500 million people in the world. If you can attend a church meeting without fear of harassment, arrest, torture, or death... you are more blessed than three billion people in the world If your parents are still alive and / or still married... you are very rare, even in Australia. If you hold up your head with a smile on your face and are truly thankful... you are blessed because the majority can, but most do not. If you can hold someone's hand, hug them or even touch them on the shoulder... you are blessed because you can offer healing touch. If you can read this message, you just received a double blessing in that someone was thinking of you, and furthermore, you are more blessed than over two billion people in the world that cannot read at all.
Have a great day and wonderful holiday season Count your blessings, and pass this along to remind everyone else how blessed we all are.
tu» .twanrsiavMu
December 2000
Slovenija, moja dežela
CRESNJEVCI
/Večer/ - Po čem si bodo gostje zapomnili Slovenijo? v V gostišču Bumbaš v Črešnjevcih je potekalo dopolnilno izobraževanje lastnikov kmetij in vinotokov z območja Gornja Radgona. Lastniki kmetij -kmečkega turizma v Prlekiji in Prekmurju so dejali, da popotniki, kijih obiščejo potem...."Govorijo o prijaznih ljudeh, slastni potici, topli domačnosti, žlahtni kapljici, odličnih prigrizkih, ki še dolgo godijo telesu in spominu. V tem smo doma, to je naša močna stran, prav to moramo prodajati, s tem delati podobe prijazne dežele. Naj si Slovenijo zapomnijo po mesu iz tunke, gibanici in marsičem drugem. Seveda je zelo pomembno, kako vse to ponudimo. Lepo pogrnjena miza naredi jed še boljšo, domače okolje pa porodi željo, da bi se vračal, spomin na prijazne ljudi te spremlja, tudi ko si že zdavnaj doma.
ŠENTJUR
/Večer/ - Ipavčeva hiša v Šentjurju, kije že lep čas središče kulturnega dogajanja v tem kraju, ima tudi čudovit vrt z veliko lipo, kamnito mizo in Plečnikovim vodnjakom. Anita Koleša, sekretarka območne izpostave Šentjur Sklada RS za ljubiteljske dejavnosti, pravi, da želijo ta vrt v Šentjurju spremeniti v zunanji prireditveni prostor. Obnovo vrta oziroma Plečnikovega vodnjaka so začeli že pred leti, ko hiša še ni bila v občinski lasti. A ker so ljudje toliko negodovali zaradi propadanja Plečnikove mojstrovine, so se lotili dela. Zdaj je hiša, v kateri je tudi poročna dvorana občinska last, zato si seveda želijo, da bi lahko tudi vrt primerno uredili. Letos so tlakovali en del, želijo pa si, da bi lahko uredili tudi drugi del vrta in ga spremenili v kulturni prostor na prostem, majhen amfiteater za 80 do 100 obiskovalcev. Vrt je namreč del hiše, ki jo je od Ipavčevih pred mnogimi leti kupil dr. Krti. Prav zahvaljujoč njegovemu znanstvu z arhitektom Plečnikom imajo zdaj tisti znameniti vodnjak. Plečnik ga je ustvaril leta 1939, ko je tudi sicer uredil hišo oziroma poskrbel za nekatere spremembe v njej.
MARIBOR
/Večer/- Luč miru iz Betlehema, ki so jo katoliški skavti in taborniki letos že desetič prinesli v Slovenijo, je svoje popotovanje pričela v soboto, 16. decembra, v Mariboru na Glavnem trgu. Dan kasneje jo bodo ponesli še v
Ljubljano in naPrimorsko, kjer bo potovala ves predbožični teden. Zelja skavtov je, da bi na božično noč zagorela v čim več domovih po vsej Sloveniji, saj je simbol sožitja, miru in strpnosti. Poleg tega jo bodo ponesli še v šole, vrtce, bolnišnice, domove ostarelih, iz rok skavtov pa jo bodo prejeli tudi predsednik države Milan Kučan, predstavniki parlamenta, veleposlaništev in župani slovenskih mest. Letos bo prvič luč miru zagorela na vrhu Triglava, tja jo bodo odnesli 23. decembra. Geslo letošnje poti luči miru po vsej Evropi je Mir ljudem.
STUDENICE
/Večer/ - V Studenicah v okolici Maribora so že stekle priprave za predstavitev božičnih živih jaslic. Prvič so jih uprizorili lani, v predstavi pa je sodelovalo 62 igralcev in 25 živali.
CELJE
/Večer/- Od Maroka do Avstralije in v še več kot 20 držav se razteza prodajna mreža družinskega podjetja Interdent iz Celja, ki bo te dni dobilo evropski certifikat kakovosti. Njegov proizvodni program Obsega več kot 300 lastnih artiklov s področja medicinskih pripomočkov za zobozdravstvo. Zakoncajztok in Barbara Zagožen (hčerka Špela vodi marketing) sta podjetje pred 22 leti ustanovila v Gornjem Gradu (tam je še vedno del proizvodnje), potem sta sedež preselila v Trnovlje (Barbarini starši so Celjani; oče Jurij Plahutar je znan arhitekt), nakar sta na Češkem in Slovaškem, v Hrvaški in Makedoniji ustanovila več mešanih podjetij. Pri tem sta iskala izključno družinska podjetja, za naslednje leto pa na Hudinji načrtujeta gradnjo izobraževalnega centra.
KRVAVEC
/Večer/- Bojan Križaj, nekdaj zelo uspešen slovenski smučarje pred kratkimslavnostno prerezal trak pred vhodom v slovenski najsodobnejši in najvišji in tudi prvi ekološki slovenski gorski hotel A&S, ki sta ga za osem milijonov mark zgradila v tihi dolinici Angelca in Stojan Popovič. Hotel je postavljen na robu doline na višini 1600 metrov. Ima 28 sodobnih s televizijo in internetom opremljenih sob, 100 sedežev v hotelski restavraciji in 200 sedežev v tako imenovani dnevni gostinski sobi, ki jo lahko preuredijo v konferenčno dvorano. Na terasi je sto sedežev, na voljo pa so še savna, jakuzi in trimski kabinet.
TRZIC
/Večer/ - Občina Tržič je med redkimi slovenskimi občinami, ki se lahko pohvalijo, da imajo svojo lastno uradno himno. Nova himna Naš domači kraj je prvič zadonela ob letošnjem občinskem prazniku. Avtor besedila je domačin Matija Mežek, uglasbil pa jo je Janez Močnik. Himna govori o lepotah kraja pod čudovitimi hribi in o vedrem duhu ter slovenskem srcu Tržičanov. Zanimivo je, da se bo vsaka seja občinskega sveta začenjala s himno, udeleženci pa jo bodo morali poslušati stoje. Himno bodo zaigrali tudi ob obiskih visokih gostov, na pomembnih slovesnostih, ob mednarodnih in domačih tekmovanjih ter drugih pomembnih srečanjih.
PTUJ
/Večer/ - Ptuj je v mednarodnem tekmovanju Narodi v razcvetu, finalni del je bil v ameriškem Washingtonu, dosegel prvo mesto v kategoriji Ravnanje s krajino.
PIRAN
/Primorske novice/- V Piranu že nekaj let opažajo, da staro mestno jedro kljub svetovnem slovesu srednjeveškega mesta z umikom trgovcev in kupcev na obrobje pa tudi zaradi težav s parkiranjem izgublja svojo pravo podobo.
Zato so se na občini odločili, da bodo v projektu z naslovom Kako vrniti Piranu sijaj skušali poiskati celovite možnosti razvoja in predvsem oživljanja tega mestnega predela, ki ga letno obišče na tisoče tujih in domačih turistov. Do sedaj so uredili Tratinijev trg in prenovili znani Židovski kare.
ORMOŽ
/Večer/ - V silvestrski noči bodo na ormoškem Kerenčičevem trgu odkrili tako imenovano milenijsko (tisočletno) fontano. Gre za vodomet osemkotne oblike s površino okrog osem kvadratnih metrov. V zrak bodo brizgali štirje curki vode, ki jih bodo ponoči osvetljevale električne lučke z dna vodometa. S pritiskom na posebno pipico, ki bo nameščena na robu, si bo tu mogoče tudi pogasiti žejo, pri dnu vodometa pa bosta napajalnika za pse; poleg lepote torej še nekaj humanizma.
Spoštovano uredništvo!
Vesel Božič in srečno novo leto 2001 vam želi Leo in družina iz Silkwooda, QLD
Naše čestitke ob 10. obletnici samostojnosti Republike Slovenije!
Člani kluba in ljudje dobre volje vabljeni na
Silvestrovanje - Skok v novo leto
v nedeljo, 31. decembra 2000 Igra ansambel The Masters
Rezervacije obvezne
80 - 84 Brisbane Road - St. John's Park Telefon: (02) 9610 1627 Fax: (02) 9823 2522 E- mail: club@triglav.com.au
11 flÉI
December 2000
Kultura
Slovenija, Avstralija, svet...
Prešernu v spomin
Ljubljana /STA/ - Slavnostni govornik na osrednji slovenski proslavi 200-letnice rojstva dr. Franceta Prešerna pod naslovom Pesnik je rojen v Cankarjevem domu pisatelj in dramatik Rudi Šeligo je dejal, da si dandanašnji komaj še predstavljamo, kaj je pomenila v prvi polovici 19. stoletja odločitev pisati poezijo v slovenskem jeziku. Reformacija na čelu s Primožem Trubarjem je resda postavila temelje slovenskega knjižnega jezika. Bogatemu izročilu ljudskega slovenstva so se v času razsvetljenstva, predvsem v zbornikih Pisanice od lepeh umetnosti, pridružili tudi prvi, a še nebogljeni in umetniško okorni poskusi umetnega pesništva. V tem zgodovinskem trenutku, ko se je raznarodovalni pritisk nevarno okrepil, je na mali, zatemnjeni oder zapečka evropske kulture stopil France Prešeren. Vzel je v svoje roke jezik slovenskih kmetov in ga dvignil na raven evropskega duha in svetovne književnosti. Jezik, ki mu ni bilo namenjeno, da preživi. Jezik, kije šel skozi šivankino uho zgodovine, zato da bi ga danes mi lahko govorili in na njem utemeljili svojo samostojno in demokratično državo. Zato z vso hvaležnostjo in optimizmom proslavljamo zgodovinski^ čudež: Pesnik je rojen!, je dejal Šeligo.
Razstavi o
dr. Francetu Prešernu
Ljubljana /STA/ - Razstavo rokopisov in drugih dokumentov o dr. Francetu Prešernu iz zakladnice Narodnega muzeja je v muzejskih prostorih v Ljubljani odprl predsednik države Milan Kučan. Kranjska mestna občina pa je skupaj z Gorenjskim muzejem pripravila že tradicionalno razstavo Likovni umetniki za Prešernovo mesto.
Prireditev v Vrbi
Vrba /STA/ - V Vrbi, rojstnem kraju velikega pesnika Franceta Prešerna, je^bila ob 200-Ietnici njegovega rojstva osrednja prireditev Svoboda - ljubezen - smrt - narodnost. Ob tej priložnosti so odkrili doprsni kip pesnika v bronu, ki so ga odlili po mavčnem originalu Franza Ksaverja Zajca. Slavnostni govornik akademik Matjaž Kmecl je dejal, da nas je čas združil s poetom tako zelo, da nas njegovi verzi spremljajo na vsakem koraku, še posebej pa takrat, ko je treba pozabiti, da nas je samo dva milijona in da se svoboda in čast ne preštevata s številkami, temveč s srčno močjo.
v
Škofjeloški pasijon tudi na odru ljubljanske Drame
Ljubljana /STA/ - Škofjeloški pasijon, najstarejše ohranjeno slovensko gledališko besedilo Lovrenca Marušiča, očeta Ro-mualda, v priredbi in režiji Mete Hočevar ter izvedbi "igralske bratovščine" ljubljanske Drame bo za Mahničevo postavitvijo sredi 60-ih let v Trstu druga profesionalna gledališka uprizoritev izven njegove prvotne forme, procesije na prostem. V režijski in gledališki poetiki Hočevarjeve bo to gledališko besedilo nanovo zasvetilo, je na predstavitvi zadnje premiere na velikem odru v letu 2000 povedal ravnatelj ljubljanske Drame Janez Pipan. Uprizoritev Škofjeloškega pasijona je praznik za gledališče, kljub začetnim pomislekom glede uprizorljivosti besedila, ki so ga v arhivu kapucinskega samostana v Škofji Loki našli konec 19. stoletja. V 80-ih letih 20. stoletja je njegovo transkripcijo opravil Jože Faganel, v knjižni obliki pa založila Mladinska knjiga.
V Sydneyu izšla zadnja številka literarne revije Svobodni razgovori
Sydney /G i as Slovenije/ - Po osemnajstih letih izhajanja (izhajala je povprečno štirikrat na leto) je ugasnila tudi naša literarna revija Svobodni razgovori, ki jo je ustanovila Pavla Gruden, prva številka je izšla 12.10.1982 in je kasneje izhajala v sklopu SALUK-a (S lovensko-avstralski Ij ubitelji umetnosti in kulture). Največ številk je uredil Jože Žohar, za njim Pavla Gruden; dve številki prof. Leon Krek, eno Stanka Gregorič in zadnjo Lojze Košorok. Vsa leta pa je redno sodelovala pri reviji med drugimi predvsem Ivanka Škof iz Melbourna.
Rodilo se je gledališče Teater komedija
Ljubljana /Jana/ - V Kongresni dvorani Mercuriusa na Smartinski cesti 152 seje rodil teater BTC. Zanj so zaslužni Maja Oven, vodja marketinga, Jože Mermal, predsednik uprave BTC, d.d., Polona Vetrih in Esada Džafič. Želijo si pravih komedij in ne burkaštva. K sodelovanju so zato pritegnili vrhunske gledališke ustvaijalce.
Po knjigi Wände New by iz Štanjela v Italiji snemajo film z znanimi igralci -Zgodba o Kraševki in Angležu
Štanjel, London /Primorske novice, Jana Valenčič/- Wanda in Eric Newby sta slovit angleški par. Kot utemeljitelj sodobnega potopisnega romana zavzema Eric prav posebno mesto med britanskimi pisatelji potopisov, za kar je dobil tudi visoko priznanje iz kraljičinih rok. Njegova Wanda pa je Primorka, doma iz Štanjela na Krasu. O življenju te zanimive ženske Slovenci žal vemo precej manj kot Angležu (Op.u.: Wanda je daljna sorodnica Toneta Škofa, pok. soproga Ivanke Škof iz Melbourna; Ivanka si je z Wando nekaj časa tudi dopisovala).
Wando Newby v Britaniji dobro poznajo, saj jo omenja Eric v vsaki knjigi kot svojo sopotnico, muzo in avtorico znanega stavka, ki ga Angleži radi citirajo, kadar se jim kaj zaplete: "I'm going back to my country and my people. " (Vrnila se bom v svojo deželo in med svoje ljudi).
Wanda seje rodila v Kobjeglavi na Krasu, potem so se Škofovi preselili v Štanjel, kjer je bil oče učitelj in znan protifašist. Italijani so jih zato pregnali v vasico Fontanelatto v bližini Parme, kjer je Wanda hodila v šolo. Ob zlomu Italije je spoznala angleškega vojnega ujetnika Erica in mu pomagala zbežati pred nacisti. Po vojni seje Eric vrnil ponjo, poročila sta se in odšla v London.
Eric je sledil družinski tradiciji kot trgovec s konfekcijo, vendar ni bil zadovoljen. Na Wandino prigovarjanje je začel pisati, in njegova prva knjiga je bil legendami potopis The Last Grain Race (Zadnja tekma z žitom), kjer je opisal svoje mornarske izkušnje tik pred drugo svetovno vojno, ko je njegova, z žitom naložena ladja tekmovala z drugimi na poti iz Avstralije v Evropo. Uspeh te knjige je spremenil Erikovo kariero. Začel je delati kot urednik za potovanja pri uglednem časopisu, kasneje pa seje posvetil samo pisanju. V časih, ko je potovalo malo ljudi, sta Newbyjeva Angležem približala Hindukuš, splavarjenje po indijski reki Ganges, obale Sredozemlja, transsibirsko železnico in mnoge druge svetovne znamenitosti.
Milijon izvodov knjig
Eric je v naslednjih letih napisal vrsto knjig, kijih Angleži vedno takoj razgrabijo, tako daje eden redkih britanskih pisateljev, ki mu vse knjige ponatisnejo. Do zdaj je prodal že več kot milijon izvodov. Objavlja tudi v časopisih in revijah, zadnja leta pa z Wando delata tudi potopisne filme za britansko televizijo. Pri tem Wanda ni le sopotnica, ampak tudi nekakšna soavtorica, saj zbere gradivo, da ga Erik pred potovanji prebere (pravita, da zahteva pisanje potopisov in potopisni žurnalizem veliko znanja o kraju, ki ga obiščeta). Njuna hiša na angleškem podeželju, obdana z bujnim vrtom, je polna barv, sonca, rož in predmetov, ki sta jih med desetletji potovanj nabrala po svetu. Srečanje z Wando in Erikom je izjemno doživetje. Ob njuni energiji obiskovalec ponižno pogleda vase in se vpraša, kaj je sam naredil. Nevvbyeva sta živ dokaz, kako je možno življenje tudi docela izkoristiti. Devetnajst potopisnih knjig, tri fotografske zbirke, članki, televizijske oddaje in veliko novih načrtov, pa čeprav je Erik že prekoračil 80 let, njej pa do tega ne manjka veliko.
Mir in vojna Wände Newby
Zgodba o njunem srečanju je legenda našega časa, ki stajo opisala vsak v svoji popularni knjigi: naslov Ericove je Ljubezen in vojna v Apeninili, Wanda paje svojo poimenovala Mir in vojna. " Po teh dveh knjigah v Italiji prav zdaj snemajo film, ki bo stal 9 milijonov funtov, v vlogi Wände in Erika pa nastopajo znani igralci. Wando sta k pisanju vzpodbudila otroka. Vedno, kadar jima je pripovedovala o Sloveniji, sta rekla: "Zmeraj govoriš, zakaj nič ne napišeš?" Tako je nastala knjiga, ki govori o otroštvu pod fašizmom in o odraščanju med vojno vihro, kar je zanimiv dokument o življenju primorskih Slovencev med obema vojnama Slovencev. Po besedah angleškega recenzenta je to delo "spomin, ki zasluži vse priznanje, zdrav, poln humorja, pošten in originalen - tako kot njegova avtorica." Knjiga, ki je izšla v angleščini pri ugledni založbi Collins, je imela velik odmev. Sledila je žepna izdaja pri Piccadorju, potem pa še nizozemski in italijanski prevod.
In v slovenščini? "Iz Slovenije doslej ni bilo povpraševanja, jaz pa tam nikogar ne poznam," je povedala Wanda Newby. Od tedaj seje zgodil majhen premikov rodnih„krajih ima Wanda precej občudovalcev in tako je Marija Švagelj iz Štanjela prevedla prvi del Wandine knjige, dodala slikovno gradivo in ga izdala v samozaložbi pod naslovom Moja dežela in moji ljudje. Wanda bo čez dve leti praznovala osemdesetletnico. Ni to najlepša priložnost, da bi to ponosno in I pogumno Primorko spoznala tudi Slovenija?
mm 13
December 2000
Zapisali so še v...
PRLEŠKE NOVICE
Na Ptuju je izšla prva številka Prleških novic, ki bodo zajemale dogodke iz občin Ljutomera, Veržeja, Križevcev, Razkrižja, Radencev, Gornje Radgone, Ormoža, Benedikta, Lenarta, Cerkvenjaka, Svetega Jurija, Juršincev, Dornave, Goriš-nice in Svetega Andraža v Sloven-skih goricah. Časopis bo izhajal vsakih štirinajst dni, v prvi številki pa si lahko preberete predstavitev vseh občin ter zanimivosti iz teh prleških občin. Nekatere občine (Ljutomer) bodo v Prleških novicah objavljale tudi odloke, kijih bodo sprejemali tamkajšnji občinski sveti. V uredniškem odboru novih novic so Brigita Tetičkovic, Tatjana Mohorko, Majda Fridl, Rado Škrjanec (urednik in ustanovitelj) in Janez Rakuš.
VEČER
/Delo/ - V Angliji, kjer je od leta 1986 zbolelo okrog 180.000 živali, računajo strokovnjaki s tem, da bo umrlo več kot 200.000 ljudi zaradi nove različice Creutzfeldt-Jakobove bolezni (CJB), ki jo domnevno povzroča BSE. Tudi v deželah, kjer sicer niso odkrili še nobenega primera CJB, je verjetno le vprašanje časa, kdaj bo bolezen odkrita tudi pri ljudeh. Nihče ne ve, koliko jih v sebi že nosi povzročitelja, kajti od okužbe do izbruha bolezni lahko pretečejo leta ali celo desetletja. Možno je, da lahko tudi v Evropi pričakujemo več sto tisoč mrtvih. 2. Ali sploh še smemo jesti govedino? Ce nočemo tvegati - ne. Kdor pa se ne more odreči zrezku, mora biti pozoren na poreklo mesa. EU je avgusta v 1. kategorijo, kjer je tveganje najmanjše, uvrstila naslednje dežele: Argentino, Avstralijo, Čile, Novo Zelandijo, Norveško in Paragvaj. Uvoz iz posebno močno prizadetih držav, kot sta Velika Britanija in Portugalska, je treba brezpogojno prepovedati. In za domačo govedino velja: čimbolj natančno so znani poreklo, vzreja in način krmljenja, tem manjše je tveganje, da bi dobili na krožnik meso bolnega goveda.
Ce mesar ubije govedo s strelom v glavo, se inficirano tkivo lahko raztrosi v prej neprizadete dele.
Za kar najboljše varovanje potrošnikov bi morale klavnice vso svojo klavno živino testirati za BSE, preden se meso predela. Pravzaprav pa še takrat ostaja tveganje, kajti pri mlajših živalih razpoložljivi testi včasih še ne morejo dokazati bolezni. Dokler nimamo natančnejših metod, naj teletine ne bi jedli.
VEČER
/Mladen Mali/ - Hrvaška in Slovenija sta 1. decembra 2000 resno zaostrili odnose, in sicer na dan, ko bi bil moral v Ljubljano prispeti novi hrvaški veleposlanik. Odpravnica poslov hrvaške ambasade Vanja Moric namreč ni hotela sprejeti note slovenskega zunanjega ministrstva - to pa v diplomaciji velja za prekinitev diplomatskega dialoga in ohladitev odnosov. Hrvaško zunanje ministrstvo je objavilo sporočilo z navedbo, da "hrvaško veleposlaništvo v Ljubljani ni hotelo sprejeti protestne note slovenskega zunanjega ministrstva", s katero si slovenska stran spet prizadeva naselji Mlini in Skrile - na levi strani reke Dragonje - razglasiti za slovensko ozemlje"???. V sporočilu dodajajo, da so noto naslovili "na pobudo gospoda Joška Jorasa" (Slovenca na mejnem območju, ki ga hrvaški cariniki že dalj časa šikanirajo, op. ur.).
Joras, prebivalec Mlinov, se v torek ni hotel odzvati pozivu komisije za carinske prekrške v Pulju v zvezi s strojem za pranje perila, za katerega ni hotel plačati carine. Namesto tega se je odpeljal v Ljubljano in zaprosil za varstvo slovenske države, navajajo v sporočilu.
Hrvaško ministrstvo meni, da se je "Jorasu posrečilo pri pristojnih slovenskih ministrstvih doseči status zavarovane osebe, za katero ne veljajo predpisi države, na ozemlju katere živi". Ministrstvo trdi, da je to ozemlje, ki ga imata obe, Hrvaška in Slovenija, za del svojega ozemlja (meja tam še ni določena, op. ur.).
Hrvaško zunanje ministrstvo navaja, da državi še nista dosegli sporazuma o državni meji, da pa sta ob osamosvojitvi leta 1991 soglašali, da se bivša medrepubliška meja spremeni v meddržavno mejo. Za hrvaško stran je "povsem jasno", da na področju reke Dragonje meja poteka po kanalu sv. Odorika in da obe državi to črto še danes uporabljata kot mejno črto"???. Zagreb še trdi, da ni dvoma, da je bilo to območje v bivši Jugoslaviji in samostojni Hrvaški v pristojnosti hrvaških državnih organov"???.
Pravi razlog spora je verjetno v odločitvi lokalnih oblasti iz Buj, da v okviru priprav na popis prebivalstva ljudem v Mlinih in Skrilah dostavijo nove hišne številke. Zato naj bi se bil Joras obrnil na premiera Andreja Baju-
ka in zunanjega ministra Lojzeta Peterleta. Na tej osnovi so sestavili noto, pri čemer so njeno vročitev zaman poskusili preložiti po diplomatskih poteh. Obveščeni viri pravijo, da je odpravnica poslov v Ljubljani po posvetu s hrvaškim zunanjim ministrom Toninom Piculo noto zavrnila.
To je bil prvi takšen diplomatski incident med Hrvaško in Slovenijo, in sicer na dan, ko bi bil moral v Ljubljano prispeti novi hrvaški veleposlanik v Sloveniji Celestin Sardelic. Ta bo svojo funkcijo prevzel, ko bo predsedniku Milanu Kučanu predal poverilnice.
VEČERNJI LIST
Zagreb, 13. decembra /STA/ -Hrvaška bo zadržala svojo morsko mejo z Italijo, Slovenija pa bo svoje teritorialno morje povezala z mednarodnimi vodami v Jadranskem morju. Tako bosta obe države uživali vse pravice in ugodnosti, ki stajih že imeli v času nekdanje skupne države, ki na morju ni ustvarila republiške meje. Hrvaška bo še naprej mejila na Italijo, kar je posebej pomembno zaradi kontinuiranega izvajanja Osimskih sporazumov in vključevanja v Evropsko unijo, Slovenija pa bo še naprej pomorska država z vsemi pooblastili. Takšen predlog reševanja vprašanja Piranskega zaliva sta hrvaški in slovenski predsednik, Stipe Mesič in Milan Kučan, uskladila med Mesičevem prvim uradnim obiskom v Ljubljani, uresničitev predloga pa sta prepustila tehnično-strokovnem reševanju, v eni od zadnjih izdaj hrvaškega dnevnika Večernji list pišeta Vlado Zagorac in Zvonimir Despot. Po pisanju časnika bi morala osnova omenjenega dogovora biti del zahteve, da Slovenija mora zadržati teritorialni izhod za odprto morje, Hrvaška pa morsko mejo z Italijo, zato so Slovenci domnevno že septembra v Zagreb poslali nov predlog reševanja vprašanja Piranskega zaliva. Predlog je še tajen, zato njegove podrobnosti tudi v slovenski javnosti še niso znane.
FRANKFURTER ALLGEMEINE ZEITUNG
Nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (Faz) je v včerajšnji izdaji objavil krajši portret predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška. Med drugim je zapisal, da bo z veliko koalicijo, ki ima v parlamentu več kot dvotretjinsko večino, lahko brez težav znotraj koalicije, ki so zaznamovale njegove prve tri vlade, dosegel oba cilja -čimprejšnje članstvo Slovenije v EU in zvezi Nato. Pristop pa bo zdrav-
stveno oslabljen najverjetneje doživel kot predsednik države in ne kot premier. "Kajti o tem, da ima Drnovšek največ možnosti, da čez dve leti postane naslednik predsednika Kučana, ne dvomi niti Janez Janša - heroj desetdnevne vojne in večni nasprotnik obeh," je zapisal F.
DELO
Sydney je mesto številka ena! Približno 26 tisoč bralcev ameriške revije je letos že trinajstič zapored ocenjevalo mesta, otoke, zna-menitosti, letalske in ladijske družbe, turistična območja, hotele in izposojevalnice avtomobilov. Bralci ameriške revije Conde Nast Traveler so letos že trinajsto leto zapored izbirali najboljše v svetovnem turizmu - mesta, otoke, znamenitosti, letalske in ladijske družbe, turistična območja in hotele ter in izposojevalnice avtomobilov. Izbirali so na podlagi pripravljenih meril: mesta so denimo ocenjevali glede na njihovo slikovitost, gostoljubje domačinov, kulturno dediščino, možnosti zabave pa kulinarično ponudbo, otokom so prinašale točke prav tako slikovitost in prijaznost domačinov pa obala oziroma plaže, ponudbo aktivnosti in nastanitvene zmogljivosti. Znamenitosti so točkovali glede na splošen vtis, ki so ga pustile na bralcih, pa na podlagi tega, kako so predstavljene v vodnikih, glede na opremljenost bližnje infrastrukture, dostop itd. Letos je glasovalo približno 26 tisoč bralcev. Kako so odločili? Sydney je na prvem mestu!
JUTARNJI LIST
Prve hrvaške analize zagrebškega vrha navajajo pomembna sporočila EU državam v regiji in seveda, kaj v zameno hoče od njih. S posebno pozornostjo so spremljali govor jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice, ki je Evropi povedal več, kot je pričakovala, medtem ko gostiteljev sploh ni omenil. Hrvaški analitiki so komaj kaj povedali o sodelovanju Slovenije. Po njihovem mnenju seje hotela oddaljiti od Balkana, a se je namesto tega oddaljila od EU.
VEČER
Alkohol in Slovenci? Vrh Evrope. Ponavadi glede ostalih lastnosti capljamo pri repu. Prometne tragedije in Slovenci? Ponovno vrh Evrope. Samomori in Slovenci? Spet elita na stari celini. Samomori na cesti, ki izgledajo kot prometna nesreča, alkohol... Kdo ima ob tem največjo figo v žepu? Država, ki ima od tega velikanske dobičke.
December 2000
Po svetu
SARAJEVO
/STA/ - Več kot desetim slovenskim podjetjem, ki so navzoča v Federaciji BiH, seje 30. novembra 2000 pridružil še Mercator. V Sarajevu bo namreč odprl svoj prvi trgovski center v BiH. Slovesnosti ob otvoritvi 27.000 m2 velikega centra, ki bo zaposloval 350 ljudi, sta se udeležila tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan in predsedujoči predsedstva BiH Živko Radilič. V Sarajevo je ob tej priložnosti odpotovala tudi delegacija območne gospodarske zbornice Ljubljana, ki seje sestala s člani upravnega odbora tamkajšnje gospodarske zbornice. Predsednik Kučan se je v okviru enodnevnega delovnega obiska v Sarajevu sestal s člani predsedstva BiH, srečal pa seje tudi z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH Wolfgangom Petri-tschem. Zvečer pa se je pogovoril s Slovenci in slovenskimi gospodarstveniki, ki živijo in delajo v Sarajevu.
LONDON
/Delo/ - Najlepša zemljanka je postala miss Indije, 18-letna Priyanka Chopra. Od leta 1994 je to tretja Indijka, kije postala miss sveta. Krono ji je predala njena rojakinja, lanska miss sveta Yukta Mookhey. Prva spremljevalka najlepše na svetu je miss Italije, druga spremljevalka pa miss Turčije. Slovenska predstavnica Maša Mere se ni uvrstila med deset najlepših na svetu.
BEOGRAD
/Večer/ - Guvernerji centralnih bank držav, nastalih na območju nekdanje SFRJ, v Beogradu niso poenotili stališč o razdelitvi zlata, delnic in deviz v baselski Banki za mednarodne poravnave~v skupni vrednosti približno 477 milijonov dolarjev. Tuji viri navajajo, da gre v bistvu za delitev 46 ton zlata, ki je bilo last bivše Jugoslavije. Udeleženci srečanja se niso mogli dogovoriti o ključu razdelitve: Hrvaška, Slovenija in ZR Jugoslavija so bile za formulo Mednarodnega denarnega sklada; Bosna in Hercegovina ter Makedonija pa vztrajata pri formuli Evropske centralne banke, nekakšni kombinaciji udeležbe pri družbenem proizvodu, števila prebivalstva, velikosti ozemlja in izvoznih sposobnosti republike. Makedonski predstavnik ob tem ni
imel niti mandata za odločanje. Slovenski predstavnik, guverner Banke Slovenije France Arharje izrazil presenečenje, ker sta Makedonija in BiH spremenili stališča in predlagali novi ključ delitve, kar pomeni, da bodo pogajanja trajala še lep čas.
DUNAJ
/Večer/ - Avstrijska letalska družba Austrian Airlines (AUA) je s prevzemom 11,1-odstotnega deleža Lufthanse povečala svoj delež v lastništvu letalske družbe Lauda Air s 36 na 47 odstotkov. S tem je prevzela tudi nadzor nad Lauda Airom. Dosedanji predsednik Niki Lauda, trikratni svetovni prvak v formuli 1, ki je leta 1979 ustanovil Lauda Air, je odstopil. Nemško podjetje Lufthansaje bilo doslej 20-odstotni lastnik Lauda Aira, 30 odstotkov pa je imel Laudov privatni sklad. Družba Lauda Air naj bi imela namreč dolgove v višini več kot 500 milijonov šilingov. Sanacija bo tudi za Austrian Airlines boleč postopek, saj sta po skokoviti podražitvi goriva in slabem položaju evra finančno prizadeti obe letalski družbi. Niki Lauda, ki je pred dnevi zadnjič pilotiral eno nekoč svojih letal z Dunaja v Mi-ami, bo odslej delal samo še za nemško zasebno televizijsko postajo RTL. Doslej je za 158.000 avstrijskih šilingov mesečno komentiral dirke formule 1, odslej pa bo ta znesek večji, saj se je nekdanji šampion odločil izboljšati svoje komentiranje.
Panika se širi po Evropi
/7D/- Za skrivnostno boleznijo norih krav BSE, ki se pri ljudeh pojavi v obliki CJB (Creutzfeld-Jakobova bolezen) v mukah umira na desetine ljudi. Največ umrlih je bilo v Veliki Britaniji, vendar so se doslej znani primeri te bolezni in smrtni slučaji pojavili tudi v Franciji, Nemčiji, Švici, Belgiji, na Portugalskem in na Irskem ter celo v Italiji in pred kratkim en primer v Avstriji. V Veliki Britaniji vsak mesec odkrijejo 100 primerov BSE in tri nove primere CJB pri ljudeh. Bolezen je zelo zahrbtna, saj se prvi znaki okužbe pojavijo šele 12 do 15 let po okužbi. Bolezen povzroča pošastno propadanje možganskega tkiva, pri umrlih so videti kot ementalski sir. Pojavijo se razne bolečine v telesu, revmatične težave, ki se kasneje prenesejo na psiho, pozablja, peša mu spomin, končni vzrok smrti pa je največkrat pljučnica.
NEW YORK
/STA/- Slovenski konzulat v New Yorku je v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom v Washingtonu priredil slavnostni sprejem ob prazniku Dnevu samostojnosti republike Slovenije v newyorškem hotelu "UN Plaza". Gostitelj sprejema, veleposlanik Slovenije v ZDA Davorin Kračun je skupaj s soprogo pozdravil številne ugledne goste, med drugim pomočnika generalnega sekretaija Združenih narodov za politične zadeve Danila Tuerka, delegacijo slovenskega veleposlaništva pri ZN in slovenskega konzula v Cle-velandu Toneta Gogalo. Sprejema seje udeležil tudi znani newyorški bogataš Donald Trump, ki ga je spremljala manekenka slovenskega rodu Melanija Knaus.
CLEVELAND
/Večer/- Že sredi oktobra je bil v Clevelandu nenavaden in zanimiv umetniški večer. Štiije jazzisti, dva slovenskih korenin, in pesnik Ray McNiece, so zbranim igrali avtorsko glasbo navdahnjeno s poezijo. Nič nenavadnega, če ne bi bila rdeča nit večera poezija Franceta Prešerna, seveda v angleškem prevodu. Projekt je bil toplo sprejet in s pomočjo Sorosovega mednarodnega sklada so ga te dni ponovili še v Sloveniji. Štiije glasbeniki so dobri prijatelji in sodelujejo že vrsto let. Predniki pianista Lea Coacha izvirajo iz Belih vod pri Šoštanju. Coach je navdušen nad Slovenijo, v Ameriki pa se kot aktivni glasbenik giba v jazzovski smetani in je predavatelj etnomuzikologije in glasbene zgodovine na Državni univerzi v Clevelandu. Zelo si prizadeva za širjenje vedenja o slovenski kulturi onkraj Velike luže, za kar je že leta 1991 prejel priznanje vlade Republike Slovenije. Tudi bobnar Alan Nemeth ima korenine v Sloveniji, blizu Logatca. Študiral je v New Yorku, igra pa kot bobnar, vibrafonist in pianist v številnih uglednih jazzovskih skupinah od New Yorka do Clevelanda. Temnopolti trobentač Melvin W. Buries je pričel svojo glasbeno pot kot pianist v baptistični cerkvi v Clevelandu. Kmalu je postal dirigent in vodja zbora, potem pa še skladatelj in umetniški vodja v glasbenem gledališču Karamu House Theatre. Prešernovi verzi v objemu swinga Jazzovski večer s Prešernom je pravzaprav idejakontrabasista, bas kitarista in tubista Manca Kovačiča, ki je skupino zbral. Mane je vsestranski človek in ustvarjalec. Diplomiral je na Tehniški in Pedagoški fakulteti v Mariboru, potem pa je študiral pri Reggieju Workmanu na oddelku za moderno glasbo in free jazz na New Jazz School v New Yorku.
CELOVEC
/VEČER/ - Avstrijsko ustavno sodišče kot vrhovna sodna in-' stanca je sprejelo odločitev, ki bo bistveno vplivala na položaj slovenščine na sodiščih, pri organih upravne oblasti in v drugih uradih. Ustavno sodišče je namreč razsodilo, da je zakon o narodnostnih skupnostih iz leta 1976 v bistvu protizakonit. Po tem zakonu, katerega novelacijo koroški Slovenci zahtevajo že od njegovega sprejetja, so na splošno normirane pravice manjšin, posebno položaj in status slovenščine v uradih, in to z klavzulami, ki niso v skladu s sedmim členom Avstrijske državne pogodbe. Vzrok za pomembno, tako rekoč zgodovinsko razsodbo ustavnega sodišča 4. oktobra 2000 je bila pritožba mag. Rudija Vouka iz Dobrle vasi iz leta 1995 proti odredbi, s katero je krajevni župan Josef Pfeiffer preprečil slovensko uradovanje. Koroška deželna vlada je ravnanje župana podprla. Razsodba sodišča bo, kot kaže, imela več posledic. Najprej pomeni, da je protimanjšinska, odstotna klavzula, po kateri je občina veljala za dvojezično šele, če je imela vsaj 20 odstotkov Slovencev, dokončno razveljavljena. Ustavno sodišče se v primeru Dobrle vasi nagiba k desetodstotni meri, pri čemer pa je prag navzdol docela odprt. V Dobrli vasi, ki doslej ni bila priznana kot dvojezična občina, je slovenskega prebivalstva namreč 10,4 odstotka. Za Gradiščansko na primer je ustavno sodišče svoj čas določilo petodstotni pčcine. Na dvojezičnem območju v okraju Velikovec južno od Drave ni občine, ki ne bi imela vsaj desetodstotnega deleža slovenskega prebivalstva. Severno do Drave to velja za občino Djekše. Kljub temu pa štiri take občine po zakonu o narodnih skupnostih doslej niso veljale za dvojezične. Odslej to so. K desetodstotni meri deleža slovenskega prebivalstva se ustavno sodišče nagiba zato, ker je presežena v vseh uradnih povojnih štetjih in ker ustreza dejstvom. Ustavno sodišče prvič dopušča načelo pozitivne diskriminacije. Doslej je občan, kije v občinah na dvojezičnem območju dežele zahteval slovensko uradovanje, moral dokazati, daje občina dvojezična. To je seveda bilo zamudno in povezano s šikanami, kar je ljudi ustrahovalo. Vrh tega je občina imela vso podporo politike. Odslej pa bo občina primorana dokazati, da ni dvojezična. Razsodba ustavnega sodišča ima seveda posledice tudi pri topografiji in pri javnih napisih, kjer doslej veljala celo 25-odstotna klavzula.
•as?«
me vutr* or mmxhu
December 2000
Avstralija
Avstralski nacionalni simbol
tudi v juhi?
Sydney /AP/ - Kenguru je sicer znan predvsem kot avstralski nacionalni simbol, obiskovalci olimpijskih iger v Sydneyju pa so se lahko prepričali, da ga Avstralci "uporabljajo" tudi za jedilno mizo, še posebej, če je skuhan v rdečem vinu. "Ne nikoli," je na vprašanje, ali bi poskusil kenguruja v vinski omaki, odgovoril izvršni direktor ameriškega olimpijskega komiteja Norman Blake. "Dovolj je drugih jedi, zato se bom držal ustaljenega," je dodal.
Omenjeno specialiteto pa je poskusil Byron Figueroa, vodja gvatemalske olimpijske delegacije. "Odličen je, ker nima nič maščob. Meso je pusto in izvrstnega okusa," je bil navdušen Figueroa, ki sije privoščil kenguruja, kuhanega v omaki iz rdečega vina, čebule, bučk, bazilike in peteršilja. Na voljo je tudi juha iz kengurujevega repa z rdečim vinom, česnom, korenjem, baziliko in paradižnikovo mezgo. Avstralci so precej sramežljivi, kadar pogovor nanese na uporabo kengurujev v kulinarične namene, vendar pa si ga pustolovski jedci pogosto privoščijo v restavracijah ali pa doma.
Med bolj ogorčenimi seje znašla ameriška vaterpolistka Maureen O'Toole, ki je zamisel označila kot neokusno. "Žalostno je, da tako lepe in neškodljive živali ubijajo za pripravo obrokov," je dejala. Ugovori so prišli tudi iz Indije. "Ne želim užaliti naših gostiteljev, vendar pa počnejo strašne stvari; ubijajo in jedo kenguruje," je menil nek indijski predstavnik.
Kenguruje lovijo s posebnimi dovoljenji in sicer na območjih, kjer kenguruji po ocenah oblasti povzročajo škodo. Preden dobijo dovoljenje, morajo lovci opraviti preizkus znanja iz zakonov, ki določajo ulov kengurujev, sanitarne predpise in varstvo živali. Sicer je lov na kenguruje dovoljen v avstralskih državah Novi južni Wales, Queensland, Južna Avstralija in Severna Avstralija, prepovedan pa je v nacionalnih parkih, državnih gozdovih in rezervatih, ki pokrivajo 8,9 avstralskega ozemlja.
Mirovni protesti za spravo med staroselci in belimi priseljenci
Melbourne /Glas SlovenijeAP/ - Elica Rizmal, urednica slovenskih radijskih oddaj na SBS radiu v Melboumu seje v nedeljo, 3. decembra 2000 udeležila shoda, na katerem seje zbralo približno 200.000 ljudi v znak protesta, ker je avstralska vlada odklonila javno opravičilo zaradi svojega diskriminatorskega odnosa do staroselcev Aboriginov. Udeleženci, shoda so se zavzeli za spravo med Aborigini in belimi priseljenci.
Mirovnega protesta se je udeležilo tudi nekaj ministrov, ne pa tudi avstralski premier John Howard, proti kateremu je bilo usmerjenih tudi največ kritik protestnikov.
Kraljica Elizabeta II pregnana z avstralskih bankovcev
Canberra, 18. decembra/AP/- Čeprav smo se Avstralci lani odločili, da britanska kraljica Elizabeta II. ostane naša vladarka, pa njene podobe v nasprotju s tradicijo na novih petdolarskih bankovcih ne bo več. Avstralska centralna banka je novo, omejeno serijo bankovcev izdala ob proslavljanju stoletnice državnosti, ki jo bomo v Avstraliji praznovali prihodnje leto. Ker bodo stari bankovci ostali v obtoku, po mnenju centralne banke ni nobene potrebe, da bi bila kraljica tudi na novih bankovcih. Monarhisti že odločno protestirajo. Avstralci smo namreč novembra lani na referendumu z veliko večino zavrnili pobudo, da bi Avstralija postala republika, ter da bi kraljico zamenjali s predsednikom. Znana avstralska zagovornica monarhije Keny Jones je dejanje centralne banke označila kot "tihi poskus republikancev," da bi ignorirali izide referenduma. "To je popolna sramota, odbor, kije sprejel to odločitev, bi moral odgovarjati, saj so se ljudje jasno izrekli o svojih željah!" je bila ogorčena Jonesova.
Oglasite se še vi, če ste nosilka/nosilec
Priznanja Public Service Medal
Je Helen Miller iz Sydneya edina Slovenka v Avstraliji, ki je prejela za svoje uspešno delo Public Service Medal?
Če imate P:S:M: tudi vi, se nam oglasite Glas Slovenije
Poletna slikarska šola na
Charles Sturt University Bathurst NSW
Sydney, Bathurst/Glas Slovenije/-Sydneyska Slovenka Jasna Šlebinger se bo januarja 2001 že drugič udeležila enotedenskega slikarskega tečaja na znani univerzi v Bathurstu, kije od Sydneya oddaljen kakih 200 km. O univerzi, tečajih in nasploh o življenju v tem majhnem univeritetnem mestecu nam je povedala veliko zanimivega. POletni tečaj 2001 bo trajal od 28. januaija do 3. februarja, cena do $ 300.00; najbolje je vzeti stanovanje v kampusu, kjer je na voljo tudi odlična mednarodna hrana, cena celotne oskrbe s tečajem pa je $ 880.00.
Letos bo 23 tečajev, predavajo pa profesorji, znani slikarji kot so na primer Patrick, Carroll, Peter Griffen, Paul Newton, Loretta Blake, Alvaro Castagnet, Joseph Zbukvic in drugi. Tečajev se udeležujejo mladi in ne več tako mladi, torej stari 16 ali tudi 90 let. Učijo se različnih slikarskih tehnik (akrilik, olje, pastel, tempera, vodene barve itd.), od motivov pa so vključeni slikanje cvetja, živali, pokrajine in drugo. Bathurst je seveda dosegljiv z osebnim avtomobilom ali z vlakom. Tudi od železniške postaje do univerze je na voljo avtobus. Iz Sydneya pelje vlak ob nedeljah ob 7.12 uri, v Bathurst prispe ob 10.40. V mestecu samem je veliko trgovin, slikarski material pa je študentom na voljo z 10 odstotnim popustom. Za januarski slikarski tečaj seje možno še vedno prijaviti. Vse informacije nudijo v posebni brošuri v kateri so tudi imena profesorjev oziroma slikaijev, ki sijih lahko vsak izbere. Univerza v Bathurstu nudi tudi zimske tečaje. Naslov: Charles Sturt University - Mitchell School of Creative Arts for Summer - Contact Program Coordinator Private Mail Bag 31 Bathurst NSW 2795 Telefon: (02) 6338 4647
Komu je dostopen Dom počitka Matere Romane Kew - Melbourne?
Melbourne /Glas Slovenije/ - Skozi vseh osem let obstoja Doma počitka Matere Romane pri melbournškem Verskem in kulturnem središču Kew se razširjajo o tej ustanovi in pogojih za bivanje v njej take in drugačne informacije, včasih naravnost klevete. Pred dnevi je prišla do nas (napačna) informacija, češ, da mora vsak, ki želi na stara leta v ta Dom imeti tudi hišo in jo celo podariti Domu, in češ da pokojnina ni dovolj. Zato smo stopili v stik z bivšim upravnikom in zaupnikom Doma, našim melboumškim rojakom Stankom Prosenakom. Moramo reči, da seje zaradi te informacije prav razburil in nam v kratkem pojasnil pogoje za vpis v Dom. Za bivanje v tej slovenski ustanovi starejših občanov je potrebno imeti le pokojnino (ali seveda kak drug dohodek za osnovno plačilo Doma). Dom vzame 85% od pokojnine, 15 % pa ostane oskrbovancu za razne stroške. Osebje v Domu je skoraj v večini slovensko. Seveda bivajo v domu tudi Neslovenci, ker pač med Slovenci ni dovolj interesentov. Vedno pa imajo Slovenci prednost. V slučaju, da je Dom zaseden, morajo seveda čakati na prosto mesto tudi Slovenci.
»SLOVENIJE
oklorhavixl
December 2000
Srečali smo jih v Queenslandu... posneli intervjuje in dokumentarne video zapiske
dr.prof. Boštjan Kobal, znanstvenik in predavatelj na Queensland University
Coasta, najraje riše naravo, posveča se tudi resnejšemu slikarstvu, vodi slikarski tečaj za stai-ejše
Fabio Petrusa je skupaj s svojo soprogo Judy pionir v pridelovanju tea-tree olja (rastlina iz katere se pridelujejo
Tflf/TUi I H /"» — /in/ir^n/rViii/i r\l\o Irmma \lA l
	
s mam ■ AWBm	
! m	
"M ¿Sili	
Fotografije: Dragica Bošnjak Florjan Auser
Milena Cek iz okolice Mareebe je lastnica 250 hektarjev velike plantaže sladkornega trsa in se ukvarja z domačim turizmom. Po moževi smrti ji pomaga pri delu partner Harold
Marina Rogl iz To\vnsvilla, položila zemljo iz slovenskega veleposlaništva v imigrantski "spomenik", ki ga je 30. junija 2000 odkril Philip Ruddock, minister za ¡migracijo
Desno:Primoi Pečenko, na University of Queensland v Brisbanu predava zgodnji budistični jezik Pali; njegova soproga Tamara pa sansket budizem in hinduizem
Lui Majer, lastnik verige trgovin
s keramičnimi ploščicami, predvem iz Italije; pred leti je bil aktiven v jugoslovanskem društvu v okolici Cairnsa, zadnja leta živi v Brisbanu, sicer pa je rojen na Dolenjskem
Leon Vogrinčič iz Si l hv o oda, lastnik ananas plantaže, nekoč težko delal na plantažah sladkornega trsa
Milan Štrasberger, živi sam v idilični hišici ob gozdu in svoji farmi ananasa, le nekaj kilometrov stran od prijatelja in poslovnega partnerja Leona
Desno: Zlatko Skrbiš, profesor sociologije na University of Queensland; soproga Marta (sicer slavistka) predava angleščino kot drugi jezik na dekliški šoli v Brisbanu; prava slovenska družina, ki vzgaja otroka v slovenskem duhu in v ljubezni do slovenskega jezika
Julie Majer, Luijeva hči, nekoč znana plavalka, danes še vedno v krogu plavalnih klubov in organizacij
Vsem Queenslandčanom hvala za njihovo ljubeznivost in za čas, ki so ga prebili z nami Stanka, Dragica in Florjan
Slovensko šolstvo v Avstraliji
Kje se lahko učite slovensko
Enaindvajseti slovenski maturantski ples v Sydneyu
Ples je bil v soboto, 25. novembra 2000. Letošnji maturantje so bili: Kristofer Dekle-va, Natalie Dekleva, Jerneja Kumer in Mateja Slobodnik. Plesa sta se udeležila dva maturanta. Pripravili pa so ga v Slovenskem društvu Sydney.
For enquiries please call tel 9416 0641. If you wish further details about the Slovenian course call tel 9544 0595 after 7 pm.
If you are interested in studying the Slovenian language and culture, we are pleased to provide any information about the study and the advantages of learning Slovenian. It is particularly important to realize that the study of Slovenian will add for the VCE students 5 points to the final tally of VCE scores.
Tečaj slovenskega jezika za odrasle in dve novi knjigi
Pišejo nam...
Pozdravljeni,
Aleksandra L. Ceferin Institute for Slovenian Studies of Victoria
Na tečaju slovenskega jezika za odrasle v Verskem in središču Kew - Melbourne 2000
ime mi je Jasmina Henderson-Ranter in sem Slovenka živeča v Novi Zelandiji. Imam tudi dva otroka stara 6 in 8 let' Na žalost sta pozabila večino slovenskega jezika, ki sem ju naučila v prvih letih. Sama sem študirala, tako da moram reči, da je bilo manj časa za nju (kar obžaljujem).
Želim si, da bi imela tukaj v Christchurcu podporo za učenje slovenskega jezika. Ni nas veliko Slovencev, vendar bi vsaka podpora prišla prav. Prosim pošljite mi kakšen nasvet. Najlepša hvala
Jasmina (moj mož je Novozelandec in bi se tudi rad naučil slovenščine, če imate kakšno šolo preko inter ne t a)
Jasmina Henderson-Rauter, Nova Zelandija
Melbourne /Draga Gelt/ - Tečaj slovenskega jezika za odrasle v Verskem in kulturnem središču Kew v Melbournu se je pričel v začetku marca 1999 z namenom, da si odrasli in kdor tako želi, razširi znanje in se vadi v pogovoru v slovenskem jeziku. Udeležencev ni veliko, vendar imamo tako več časa za vsakega posameznika. Pobudo za tečaj je dal Avstralec - Bruce Chambers, kije poročen s Slovenko. Za udeležence tečaja želim, ko si pridobijo malo več znanja in poguma, da bi se povezali s starejšimi v slovenski skupnosti, se pogovarjali, si zapisovali in si bogatili besedni zaklad, obiskovali in uporabljali slovenske knjižnice, arhive in internet. Tečaj poteka vzporedno s Slomškovo šolo, saj so vključeni tudi starši šolskih otrok.
V	načrtu so srečanja s starejšimi na pireditvah in telefonski pogovori. Udeleženci bodo lahko širili svoje znanje in ga uporabljali v pogovu. Predvsem je pomembna želja, da se tako pomaga tudi starejšim, da so manj osamljeni zaradi velikih razdalj, saj si mnogi želijo pogovora z mlajšimi in so željni in pripravljeni pomagati. Obširni delovni zvezek smo dve leti preizkušali na tečaju.. Sponzorja sta Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pri Zunanjem Ministrstvu RS in Versko in kulturno središče v Kew. Delovni zvezek je prirejen za naše razmere in stopnje znanja.Vključena so različna področja, slovnična pravila, veliko vaj z navodili za iskanje infomacij v knjigah, časopisih in revijah o Sloveniji.
V	enem delu knjige Znaš slovensko? Do you know Slovenian? je v glavnem snov za tečaj, v drugem delu paje osnova slovenske slovnice v obeh jezikih z vajami, seznamom uporabljenih samostalnikov, velikim številom glagolov, pridevnikov in prislovov.
V	knjigi je seznam slovenskih šol v Avstraliji, cerkva z razporedom slovenskih maš, seznam društev in organizacij z naslovi in internetnimi naslovi, seznam časopisov, radijskih oddaj, arhivov intd.
Na Stičišču avstralskih Slovencev http://www.glassloveniie.com.au so povezave na Slomškovi šoli v Melbournu in Sydneyu ter nekaj drugih povezav Obiščete pa lahko tudi strani: http://slovenia. webone. com, au/ http://www.slovenian.com. http://www. thezaurus. com Slovenian for Travelers by Miran Hladnik. http://www. iis.si/lit/slovene. html Za učenje slovenščine odraslih pa je pravkar pred izidom knjiga Drage Gelt iz Melbourna
ZNAS SLOVENSKO? DO YOU KNOW SLOVENIAN? --
Enrolment in Slovenian Language Course
Students may enrol in the course of Slovenian language in Melbourne from the first Saturday of the school year, 5 February 2001, and the following Saturdays. Prospective students may enquire and obtain enrolment details during class time. All classes are held from 9.00 am to 12.20 pm. Students may also enrol during the year.
Slovenian is offered at Princes Hill Secondary College, Arnold Street North Carlton VIC 3054 tel: (03) 9416 0641
Students from primary level year 6 to year 12 VCE may enrol. Students who wish to undertake VCE, are required to have completed at least two years of formal study of Slovenian or have sufficient knowledge of the language.
The course cost for students to Year 10 is $45.00, for VCE students $57.00, for adults $130.00.
Medicina - Znanost
Novo zdravilo proti osteoartrozi
/Večer - Miša Vugrinec/- V reviji New England Journal of Medicine so bili te dni objavljeni izsledki študije Vigor, ki primerja novosti pri zdravljenju osteo-artroze (poznamo jo tudi kot degenerativno bolezen sklepov in je najpogostejša bolezen starejših ljudi). Rofekoksib, poudarjajo v raziskavi, je v primerjavi znepro-ksenom za polovico zmanjšal tveganje resnih komplikacij v gastrointestinalnem (GI) traktu. Neproksen je namreč eno od pogosto uporabljenih nesteroidnih protivnetnih zdravil. Raziskava ' igor velja v strokovnih krogih za klinično pomembno raziskavo, saj se zdravniki zavedajo posledic toksičnosti standardnih zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje artritisa. V New England Journal of Medicine pišejo, da lahko nekaterim bolnikom z dejavniki tveganja ob jemanju neproksena preti smrtna nevarnost zaradi razjed in krvavitev, ki se pojavijo brez opozorilnih znakov, prav tako pa so lahko v nevarnosti bolniki, pri katerih ni dejavnikov tveganja. Zato je zdravilo, ki bi zmanjšalo bolečino in vnetje, hkrati pa ne bi povzročaloneželenih učinkov v GI traktu že dolgo cilj raziskovanja farmacevtske industrije. Sicer pa je rofekoksib na voljo v 65 državah po vsem svetu.
S prehrano proti raku na prsih
/Večer/- V knjižni založbi Orbis je izšel slovenski prevod knjige enega najbolj znanih in priznanih ameriških zdravstvenih svetovalcev dr. Boba Arnota -S prehrano proti raku na prsih. Avtor knj ige se sicer dobro zaveda, da naporna tekma z rakom na dojki v znanstvenih laboratorijih še zdaleč ni končana. Večina spodbudnih rezultatov še vedno nosi oznako hipotetično in še ne dovolj preverjeno. "Toda ko gre za način prehrane," pravi dr. Arnot, "nimajo ogrožene in že obolele ženske prav nobenega razloga - pa tudi časa ne - da bi čakale na dokončno preverjene rezultate. Stoletja izkušenj so pokazala, da so nekatere sestavine v prehrani človeškemu telesu nevarne, druge pa učinkujejo blagodejno: s primerno sestavo jedilnika lahko ženske, ki sodijo v visoke rizične skupine za raka na prsih, svoje tveganje močno zmanjšajo, tiste pa, ki so raka enkrat že preživele, lahko z dieto preprečijo ponovitev bolezni. Ob tem pa priporočeni način prehrane nima nezaželenih stranskih učinkov, kakršne imajo nekatera umetna zdravila, ki se vzporedno uveljavljajo pri zdravljenju te bolezni.
Mediteranska hrana
po infarktu podaljšuje življenje
/Večer/ - Mediteranska hrana, bogata z olivnim oljem, sadjem, zelenjavo in ribami, je najbolj zdrav način prehranjevanja za bolnike, ki so preživeli srčni infarkt, so ugotovili strokovnjaki na nedavnem kongresu Ameriškega društva kardiologov v New Orleansu. Po besedah dr. Roberta Marchiolija hrana, bogata s proizvodi, ki jih povezujejo z mediteransko kulturo, in siromašno z nasičenimi maščobami, kijih najdemo na primer v maslu, zmanjšujejo tveganje smrti po infarktu. Osebe, ki v svojo prehrano vključujejo več rastlinskega olja in masla, so trikrat bolj ogrožene kot ljudje, ki imajo na svojem jedilniku več zelenjave in olivnega olja.
Ste pogledali datum (EXP) na ovojnici v kateri vam pošiljamo Glas Slovenije? Prosimo, čim prej poravnajte svojo naročnino!
Od prijateljev
iz Sarajeva...
Zdravilo proti sladkorni bolezni (diabetis) 5 celih glavic česna 5 celih limon
Kuhati v litru in pol vode tako dolgo dokler ne ostane samo liter tekočine. Ohlajeno tekočino dati v hladilnik, vsako jutro popiti žlico tega zdravila.
Dobrodošli novi naročniki iz Queenslanda, pozdravljen novi naročnik iz Trebnjega v Sloveniji, rojakinji iz Sydneya ter naročnica
iz Viktorije. Potrudili se bomo, da bo Glas Slovenije tudi vam všeč! Uredništvo
Raka glave in vratu v Sloveniji vse več
/Večer, Miša Vugrinec/- Tumorji glave in vratu, predvsem karcinomi, so izredno pomembna tema v slovenski medicini, saj število tovrstnih rakavih bolezni skokovito narašča v Sloveniji in tudi v svetu. Leta 1997 je postal rak ustne votline, žrela in grla peti najpogostejši rak pri moških v Sloveniji (devet odstotkov vseh rakov). Petletno preživetje teh bolnikov ostaja nizko (50-odstotno) in se v preteklih 20 letih ni pomembno izboljšalo. Ti podatki kažejo, kako pomembna je tumorska patologija glave in vratu za slovensko medicino. O tem so skupaj z vrhunskimi evropskimi strokovnjaki govorili na 31. memorialnem sestanku profesorja Janeza Plečnika z mednarodnim simpozijem Epitelijski tumorji glave in vratu, kije bil 7. in 8. decembra na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Sestanka, ki sta ga organizirala Inštitut za patologijo MF Univerze v Ljubljani in Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo Kliničnega centra pod pokroviteljstvom Evropskega društva za patologijo, so se udeležili številni domači in tuji strokovnjaki patologi, otorinolaringologi, onkologi in pediatri iz desetih evropskih držav. To je strokovna in kulturna prireditev v počastitev spomina na uglednega slovenskega zdravnika, enega od ustanoviteljev MF in profesorja anatomije Janeza Plečnika, ki je umrl 6. decembra 1943. Letošnji memorial, vsakoletna osrednja strokovno-znanstvena manifestacija, s katero MF praznuje obletnico svoje ustanovitve in se vključuje med prireditelje tedna Univerze v Ljubljani, je bil še posebno svečan, saj je bil posvečen 80. obletnici akademika, zaslužnega profesorja dr. Vinka Kambiča.
Profesor Kambič si je z dolgoletnim strokovno-znanstvenim, raziskovalnim, pedagoškim in publicističnim delom pridobil ugled enega vodilnih strokovnjakov in znanstvenikov v svetu na področju otorinolaringologije. Kljub visokemu življenjskemu jubileju je akademik Kambič še vedno sredi ustvarjalnega dela. Prvi dan simpozijaje bil posvečen predvsem patološkim temam, drugi dan pa zdravljenju tumorjev glave in vratu. V ospredju so bili izsledki kirurškega zdravljenja raka (klasična oblika in z laserjem), ki ostaja najpogostejša oblika zdravljenja tumorjev ustne votline, žrela in grla. Obravnavali so tudi vlogo radioterapije in kemoterapije pri zdravljenju karcinomov glave in vratu. S prispevkom o epidemiologiji raka glave in vratu v Sloveniji pa so se podrobneje seznanili z razširjenostjo te bolezni. Pomemben poudarek je bila izmenjava raziskovalnih spoznanj in novejših odkritij v procesu nastanka raka.
Ozonska luknja nad Antarktiko se manjša Plast ozona nas ščiti pred nevarnimi UV-zarki -Možna povečana obolevnost za kožnim rakom -Luknja se manjša in polni
/Razni viri/- Stratosfera je območje, ki leži od 20 do 50 kilometrov nad Zemljinim površjem ter vsebuje debelo plast ozona. To je plin, ki se v stratosferi najpogosteje pojavlja. Na površju Zemlje se pojavlja v velikih količinah, v stratosferi pa preprečuje sevanje prevelike količine UVžarkov na Zemljo. Letna merjena povprečja kažejo, da padejo ozonske vrednosti oktobra, med antarktično pomladjo, za več kot polovico svoje povprečne vrednosti. Ozonska luknja takrat prekriva skoraj vso Antarktiko! Včasih je tako obsežna, da pokriva tudi dele drugih celin, del Južne Amerike in Falklandsko otočje. Do sredine antarktičnega poletja se ozonska luknja znova napolni, cikel pa se ponovi naslednje leto. Ozonsko okno, ki nastaja nad najmanj naseljenim in večno belim kontinentom - Antarktiko - naj bi bilo letos septembra največje doslej!
Zanimivo je, da seje razširila in izoblikovala bolj zgodaj kot običajno, konec septembra. Razprostirala seje kar na 28,4 milijona kvadratnih kilometrih. Oktobrska opazovanja in meritve, ki so jih opravili angleški raziskovalci, člani organizacije British Antarctic Survey (BAS), pa kažejo, da se ozonska luknja manjša in polni. Se vedno je velika 19 milijonov kvadratnih kilometrov, kar je blizu letnega povprečja v tem obdobju. Središče ozonske luknje se pomika blizu antarktičnega središča nad Wadellovim morjem.
Rob ozonske luknje seje med 6. in 8. septembrom ter 11. in 12. oktobrom pomikal nad koncem Južne Amerike. Temperatura v osrčju ozonske luknje je menda -80 stopinj Celzija. Angleški raziskovalci Joseph Farman, Brian Gardiner in Jonathan Shankin so že leta 1985 prvi opozorili svetovno javnost na ozonske luknje, ki nastajajo nad Antarktiko. Te luknje povečujejo sevanje UV žarkov na Zemljo. Predvsem v Južni Ameriki, Južni Avstraliji in na Novi Zelandiji pa povečane ozonske luknje verjetno vplivajo na povečano obolevnost za kožnim rakom pri prebivalcih.
Tur \ CHTi or Miiv iau
December 2000
Za razvedrilo
Smeh
Pomagajte Božičku, da pride do hišice in otrok, ki nestrpno pričakujejo njegova darila
ig
rica za novoletne praznike
VISLICE
/7 D/ - Ta igra, s katero sta se kratkočasila že dedek in babica, zna biti prav napet dvoboj. Potrebujemo papir in pisalo, lahko tudi tablo in kredo. Igralca žrebata, kateri od njiju bo začel. Tisti, kije izžreban, si zamisli (ne prekratko) besedo in zapiše njeno prvo in zadnjo črko. Preostale črke nadomesti s pikami ali črticami. Zraven s tremi potezami nariše vislice. Zdaj mora drugi ugibati črko za črko, da bi ugotovil celo besedo. Za vsako napačno črko zraste obešenec za krogec, črto ali piko (rišemo pravzaprav dele obešenčevega telesa). Vsako pravilno črko pa je treba vpisati na njeno mesto v iskani besedi. Tako z vsako pravilno črko nastaja beseda, z vsako napačno pa obešenec.
HUMORISTOV DNEVNIK
Do tistega dne, ko si je naš mesar kupil novega merce-desa, tega skoraj nismo občutili.
Evgen Jurič
NATROSKI
Laž te najlažje postavi na laž.
V	vsaki glavi obstaja cona somraka.
V	politiki vzletiš, ko na marsikaj pristaneš.
Niko/Večer/
Izšla Pavlihova pratika 2001 V njej članek Dragice Bošnjak Slovenci po svetu
"Mani gous... vi gatugou, smo že lejt..." je zapisala v uvodnem naslovu in navedla nekaj primerov arhaične govorice angleško govorečih slovenskih izseljencev, tekst iz drobne knjižice, ki jo je napisal pok. kanadski Slovenec Jože Kraje. Opisal je vsakdanje pogovore med ženo, možem, hčerko, sinom in sosedom ter sosedo. Dalje Dragica Bošnjak razmišlja o slovenskih izseljencih (o nj ih sicer piše že več kot 20 let), objavi nekaj sličic Slovencev po svetu in natrosi nekaj podatkov.
Citat iz pogovora angleško govorečih Slovencev: "Ja, Triza bo nekst vik biklejdi. Ima gradžuejšn dens? Pa tudi Majk ježe takbikboj... džampa okoli ko junc. Vsak večer pleja kak šport. Basketbal, haki, pa hunous kaj vse še. Ga vse to tak kipa bizi, da samtajms še jesti nima časa. Ja s temi kits habis je kar nusns. Čim večji so kits, tem več voris in kspenzis je z njimi..."
"Sori Džek, vi gatugou. Smo že lejt. Si ju" "Siju Keti. Baj baj."
Gorenjec in Gorenjka vstopita v trgovino, da kupita kozarčke za žganje. Trgovec pokaže kaj imajo a nista zadovoljna. "Imate še manjše? " vprašata. "Manjših žal nimamo," odgovori trgovec. "Vzemi kar te," pripomni žena, "v njih bomo
stregli pivo." ***
Fantje, ki so bili skupaj pri vojakih, so sklenili, da se bodo srečali in malo pozabavali. Vsak naj bi na prinesel s seboj neko jed. Fant s Primorske je prišel s teranom in pršutom. Fant z Dolenjske je prišel s cvičkom in gibanico. Fant s Štajarske je prišel z rizlingom in polno skledo kisle štajarske juhe.
Fant z Gorenjske pa je prišel z bratom. ***
Jaka Butel pride v Pariz in stopi v restavracijo. Natakar ga po francosko vpraša, kaj želi. "La juha," reče Jaka in natakar mu prinese juho. "La golaž," nadaljuje in natakar mu prinese golaž. "La meso na žaru," nadaljuje gost in natakar mu prinese meso na žaru. "Joj kako sem pameten!" vzklikne Jaka. "Komaj sem prišel v Pariz, že govorim francosko!" Natakar pa reče: "Ti bi dobil la figo, če ne bi bil jaz iz la Celja."
***
Gorenjec zagleda muho v omaki. Primejo za krila, dvigne, strese in
ukaže: "Bruhaj!" ***
Tudi s predavanji o zdravi hrani je mogoče zastrupiti življenje. ***
"Kaj pa bo danes dobrega za kosilo, ko tako diši?" vpraša Gorenjec, ko pride domov.
"Nič, samo likam," odgovori žena. ***
V	oglasu za silvestrovo večerjo je pisalo, da bodo gostje lahko uživali polne in sočne obline. Gost zaman pričakuje stasito striptizeto ali kaj podobnega. Na odru nastopa samo suhljata pevka. Zato se pritoži direktorju hotela. Direktor pa dvigne pečeno gos iz ponve in
reče: "Ali lahko rečete, da to niso polne in sočne obline?" ***
Ankicaje s prijateljcami pričakala Novo leto v razkošnem hotelu. Ko se vrne domov, jo vprašajo: "Kako si se imela?" "Odlično," odgovori Ankica. "Dobili smo pečenega fazana, a to ni bilo vse. Dobila sem tudi sedem poročnih ponudb in pet sem jih
sprejela." ***
Jože Pijanec vstopi v lokal in vzklikne: "Srečno novo leto vsem skupaj!"
"Kaj ga pa lomiš?" reče natakar. "Danes smo šestega januarja." "Šestega?" se začudi pijanec.
"Ala bo moja žena jezna, ker bom zamudil kosilo." ***
Gost naroči fižolovo juho in v njej vidi črve. "Natakar!" se zadere. "V juhi so črvi!
"Oprostite, zakaj pa niste povedali, da ste vegetarijanec." ***
Gost naroči zrezek in se dolgo muči z njim. "Natakar, ta zrezek pa ni videti lep."
"Kaj ga pa gledate, saj ni televizija." ***
Gorenjec in Gorenjka gresta mimo restavracije. "Uh kako prijetno diši!" reče ona. "Kaj si lačna?" vpraša on. "Seveda."
"No, potem pa pojdiva še enkrat mimo." ***
V	elitno restavracijo vstopi dama. Približa seji violinist in vpraša: "Želite Brahmsa?"
"Ne, hvala, sem že naročila pariški zrezek in solato," odgovori dama.
Pred izidom
December 2000
Obvestila
Veleposlaništvo Republike Slovenije Canberra
St. John's Park Community Club
Klub Triglav^Sydnfey \\	\
\ s sporočatN. \ \\ v sredo, 13. decembra 2000 so članNvlub^ z veliltervečino izglasovali resolucijo, o združitvisI<luba Triglav^
z večjim hv močnejšinl\ \ \\ Penrith Rugby Leage C lob Ltd. "PANTHERS\\
prazgodovinskih obdo: primerja je. tudi nji vednost\kiiw osvei nepoznano^ zgodovino skem'ozefiilju. Bohov arheološka najdišča, k razbu ri lasrokovnoj av: odkrili zetfyjanko (biv kot so jo poimenovali keramiko, it^naj bi karbonskih anaiiza(i s vahnaselitve Slovence N a\ a r h e o 1 oš k emVir Xobrezju se bodo a&ta
TISKOVNI \\ \ Wçïas Slo'
i0\\Leber\$5;.^0\oseba i: >\Prosenak^$ 20.00 M.L
Pisala se bo kulturnozgodovinska identiteta slovenstva
/Večer, Simona Roškar/- Na širšem mariborskem območju so končana arheološka izkopavanja na trasah avtocest. Pregled petih najdišč v Slivnici, Bohovi, Spodnjih Hočah, Rogozi in na Pobrežju je arhe-ologinja Mira Strmčnik Gulic, ki je vodila izkopavanja, povzela na predavanju z diapozitivi, ki gaje te dni pripravilo Zgodovinsko društvo dr. Franca KovačičaRekonstruirana keramika z\lepo ohranjenimi ornamenti, vodnjak, kulturne jame, Earni grobovi\ knežji grob, vila istica, sledi strug potočkov in ziačni posnetki arheoloških najd-; so ob komentarju Strmčnikove dali\veliko bolj plastično sliko o življenju prednikov,\ ki seje dolga leta skrivalo v objeijiu zemlje. V pe\ih letih so našli ogromno joloskih ostalin^n drugega lateualik ki obsegajo sedem ii obdobji. In temu tudi njihova izpo-osvetlila doslej dovino nasloven-ohova sodi med a, ki so raj bolj vnojavnost. Tam so anko (bivalno jamo), eirqval{ arheologi, s i po radho-■i sbdila v prvi ttKevS
'išču ievala.
Zemeljski plaz drsi
Ajdovščina, 17. decembra/STA/ Zemeljski plaz, ki drsi s pobočja Cavna proti naselju Lokavec pri Ajdovščini je še naprej resna nevarnost, toda do izselitve stanovalcev treh najbolj ogroženih hiš še ni prišlo. Kot je poročal Radio Slovenija, seje 11 ljudi prostovoljno umaknilo s svojih domov. V kriznem štabu ajdovske civilne zaščite so se odločili, da spričo ugodne vremenske napovedi počakajo na skorajšnjo oceno strokovnjakov o tem, kolikšna je verjetnost in nevarnost zdrsa blata. Plaz je od najbližjih stanovanjskih hiš v Lokavcu oddaljen še približno 850 metrov. Po zadnjem močnejšem deževju je prišlo v plazišču do večjih sprememb, saj se je z zgornjega dela utrgalo kakšnih 30.000 kubičnih metrov grušča, poleg tega seje sredi plazu naredilo veliko jezero iz vode in blata. Največjo nevarnost trenutno predstavlja možnost zdrsa približno 100.000 kubičnih metrov grušča v to blatno jezero, kar bi povzročilo velik pljusk plazine v dolino._
Milan Kučan dedek
V porodnišnici ljubljanskega Kliničnega centra se je rodil prvi vnuk slovenskega predsednika Milana Kučana. Predsednikje tako postal dedek 3180 gramov težkega in 51 centimetrov velikega fantka
SKLAD nije
iz NSW; $ 5.00 M. Gomboc; .L. Kçsorok; $ 10.00 F. Pestotnik ala
Morda niste vedeli da...
SPOROČILO
Nadaljevanje rubrike "Kako preživeti in uspeti v 21. stbietjit avtorice Marije Senčar v naslednji štbulkil
OBVEŠČA
Oškodnina za prisilno in suženjsko delo
Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije nasje obvestilo, daje 11. avgusta 2000 stopil v veljavo zakon ^skladu zš odškodnino za prisilno in suženjsko delo v času nacizma V Isitemčiji. Pogoj za vložitev zahteve za odškodnipo ni državljanstvo a^ripak kraj stalnega bivanja navdan 16. februarja 1999. Tako lahko vsnškjVenci, živeči v Avstraliji vložijo svoje zahtevkexoz. dobijo dodatne Informacije na: IOM - International Organization for Migratioi Colonial Building, LoncloirCircuit, Canberra^ Poštni nasjov: RO.Box 1009, Civic Square 21 iberra. ACT
Telefon: 02-6257 I\73 aIN)2-6249,1583; Fax: OX-625* Email: mail@iomiint
Poudarjamo, daje potrebnovzahtev^e vlagati na tem naslovu ir veleposlaništvu. Zadnji rok za .oddajo zahtevkov je 11. avgust 2t
Iščemo
Prosim, če bi mi lahko pomagali poiskati gospoda Žigante Zvez-dana, kije rojen leta 1929 v Loki pri Kopru v Sloveniji. Živel naj bi v Avstraliji pa žal niti sorodniki ne vedo kje.
Glede na to da smo se odločili da bi kupili hišo in je eden od lastnikov tudi iskani gospod, bi ga morali nujno najti. Hvala za pomoč. Rajčevic Jasna Opomba: Vse informacije poslati na Glas Slovenije
Uspešno operacijo Heleni Miller želimo da bi operacija oči uspela ter da bi se njeno zdravje izboljšalo.
Čestitka
Jože Blažič iz Peasants Nesta v NSW (doma iz Kanala ob Soči) praznuje te dni svoj 90. rojstni dan. Čestitamo. Prijatelji.
Umrl Tony Mulvihill
V začetku decembra 2000 je v visoki starosti umrl laburistični senator Tony Mulvihill, ki je bil med drugimi tudi dober prijatelj avstralskih Slovencev.
V prejšnji številki smo na 17. strani predstavili Lucy Robah, ki je svoje zadnje dneve preživljala v sydneyskem nemškem sta-rostnem domu in seje septembra letos tam udeležila tako imenovanih "funny" Olympics. Lucy so pokopali v četrtek, 14. decembra 2000. Naše sožalje vsem njenim prijateljem.
-je Koroška poštevtiu sar med najbolj ogroženimi o! v Sloveniji; med šarnot več kot 80 odstotkov moški - Velenjska univerza zatrt življenjsko obdobje združuj* krožkih 600 ljudi -je ta čas na mariborski univerzi 17500 študentov^in 3500 absolventov
-je Okrožno sodišče v Ljubljani potolklo vse rekorde in v tem letu do konca novembra rešilo 37.408 zadev; povprečno 3400 zadev na mesec	•_______
- so se od 27. do'30. novembra zdravniki iz Slovenije udeležili dveh svetovnih medicinskih kongresov; v Melboumu so se srečali nevrologi in razpravljali o možganski kapi, v Perthu pa so potekale debate o impotenci -
ioventje - sponzorji: lice of Slovenia -Sponsors:
Po avstralske v Tastnanijo, Kanado, Švico,. Švedsko, na in v Slovemj /Arround Australia, Argentina.
USA, Canada, Switzerland, Austria, Italy, Sweden, Japan and Slovenia/
Drago Pogačar, ko je bil še mlad fant - koreograf in baletnik v zagrebškem gledališču V petek, 15. decembra je v Sacred Heart Hospice v Darlinghurstu v Sydneyu, star 80 let, umrl Drago Pogačar, brat pok. Mile Breznik. Sožalje njegovim prijateljem! Naša bivša naročnica Mila Breznik je umrla pred leti v starostnem domu v Kamniku, kjer je lahko skozi okno opazovala travnik kjer se je igrala kot otrok. Lepi zadnji trenutki! Naj oba počivata v miru!