- • • • - Prvi slovenski dnevnik v Zjtdinjeniii državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List slovenskih delavcev v c>4meriki The fxrst Slovenic Daily* in the United States. Issued every day~ except Sundays and Holidays. Enter«* m ftecond-Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March S, 1879. NO. 66. • - STEV. 66. NEW YORK, TUESDAY, MARCH 20, 1906. — V T0R3K, 20. SUŠCA, 1906. VOL. XIV. — LETNIK XIV. Premoprske nade* Konvent v Indiani. SKUPNA SEJA ZASTOPNIKOV LASTNIKOV ROVOV IN PREMOG ARJEV SE PRIČNE DANES. —o— J. H. Winder prevzel je od Robbinsa predsedniško mesto. RESOLUCIJE. --o Indianapolis, Ln*l.. 20. marca. 400 lastnikov rovov mehkega premoga, kateri 4»ajo države Illinois, Indiana, Ohio, tor zapadtto Penusvivrmijo, posvetovalo -><■ j«' vveraj v hotelu Clav-pool. F. L. Rol>bins, kteri je bil že do lir<» vini j a la-tnikov rovov menuega premftga, j«- otvoril sejo in izjavil, da b<«i»' («Ist »pi.f ker >»> -t- njegove prejšnje izjave napačno to-raztmiljenja s premoga rji. Na p ml log Frank S. Peabodvja iz Chicaga so [Kitom lastniki rovov izvolili svojim predsednikom J. H. Win-derja. (kteri jih zastopa danes pri akupnej konferenci s premolar j i. * ♦ * V kojivent« premogarjev predavala je veeraj ir< "-j>a ljangdonova iz Denver ja. Colo., položaju štrajka v Color aid u. Nato so se vršile volitve č.a-nov v plačilni odsek, nakar so sprejeli nrzue malovažne resolucij«'. Ničevi izgovori o klanju Morotov. NA SEVERNI TEČAJ — V AUTOMOBILU. Ta ideja se je naredila v mrzlem Minneapolisu. Minneapdia, Minn., 19. marca. Tukajšnja meščana ( has E. 11. Burcli in Fred. K. Bureh, bodeta skušala doseči severni tečaj z automobilom, kte-rega sta sama izumila. V automobilu bodeta imela ves komfort, bas kakor v kakej ladiji. Oba sta že mnogo potovala po A-laski o/.noma tamošnjih ravnih pustinjah. kjer sta iskala rudniška bogativa. ha pa svoje potovanje še povem t a oziroma raztegneta v skrajne severne kraje, sta sedaj izdelala au-toinobil za tako potovanje. Med izde-lovaiijeni automobila sta prišla na i-dejo, da In s*- najtotila preti severnem tečaju. S ant- i;: w h i 1 >ta v čer ij poskusila na zamrment jezeru Calhoun. Au-tomobil j»' zgrajen kakor velik voz ulične železnice in ira greje vroča voda. Brata Burcli sta že odbrala pot, po katere j bodeta potovalni proti severnem tečaju. Poskusen samomor v ječi. Pittsburg, Pa., 19. rnarea. Edward G. Cunliffe, kteri je kot uradnik A-dam- Express družbe ukradel $101.000 skušal s(» je včeraj v ječi usmrtiti. To je storil radi tega, ker so se mu sojetniki norčevali, da ni znal ukrade-|._ra denar.ia -kriti. Ko je bil na delu, prilastil >i j«> nož s kterim se je po-(♦•Di v ječi skušal prerezati žile, kar Ctuilit't'e j<> od ukradenega denarja p.-trt šil U ^'J'/U',1. ostalo svoto so do- Dve deklici utonili. Olean. N'. Y„ l!>. marca. Trinaj>t-h-tna Ada I antb in njena 11 let stara tovarišiea Myrtle I>x*k\vood sta včeraj pri drsanju na Olean Creeku utonili. Vozili -ta jedno drugo na saneh in tako *ta prišli na tenak led, kteri se j<- udri. Njuni trupli še niso našli. V New Orleansu ni rumene mrzlice. New Orleans, La., 19. marca. Zve-denei z Aiabame, Mississippi in Texasa kteri so preiskali truplo Jules Ebranza, kteri je baje umrl radi rumene mrzlice, izjavljajo, da imenovani ni umrl za to boleznijo temveč radi bolezni na ledvicah. NAJNOVEJŠE BRZOJAVKE GENERALA WOODA O NAPA-™~DU NA MOROTE NA GORI DAJO. Nek major, ki se mudi sedaj v Zjedi-n j enih državah, bode po-rocal o klanju. WOOD OPERIRAN. Washington, 20. marca. Vojni tajnik Taft dobil je iz Manile od generala Wooda dve brzojavki, tičoči se klanja Morotov na gori Dajo. Prva se glasi: *'Alko želite nataaičnejih pojasnili o boju na gori Dajo, prosim, obrnite >c na majorja IIuirh L. S<-otta. Njemu je položaj poznani, ker je osem mesecev skušal pridobiti Morote, naj ostavijo j^oro brez bojev." Major Soott je sedaj na dopustu v Zjedinjonih državah in je ravnokar na poziv vojnega tajnika dospel v Washington. Druga brzojavka se glasi: "Nenzacijonelne brzojavke, ktere so dospele v Zj edin jene države glede boja na' gori Dajo, so Lzsdelane v Mairili. Iz Mindanao ni prišla semikaj tii jedna take vsebine. V nijednej se ne govori o klanju žensk in otrok." Tajnik Taft bode 'tekom tega tedna poročal o klanju Morotov senatovemu odsdk^u za vojaštvo. Manila, 20. marca. General Wood je ziljo.el in so «ra včeraj na glavi operirali. NAŠA TRGOVINA Z EVROPO. V letu 1905 so izvozili v Evropo iz Z jed. držav za ?1,021,000.000 blaga. Washington, 19. marca. "Evropa kupi dve tretjiui izvoznega blaga Zjed držav in preskrbi polovico uvoznega blaira Zjed. državam." Tako se glasi naznanilo vladinega trgovinskega oddelka. V minolem letu so naši trgovci prodali v Evropo za $1,021,000.000 blaga in sicer za $239.000.000 tovarniških izdelkov in za $782,000.000 jest-vin. V druge ilele sveta se je v minolem letu od nas izvozilo za $498,000.000 blaga. Izvoz v druge dele sveta hitrejše narašča nego oni v Evropo. CENE ZVTŠALL Francoska parobrodna družba Generale Transatlaaitique jje povišala cene za postne parnike od $41.90 na 943.00; za ekspresne parnike od $43.90 na f46.000; to velja do Ljubljane. Is Ljubljane v New York pa od $45.40 na $48.50 s vsemi paraiki. Po tridesetih letih. Worcester, Mass., 19. marca. Tukaj sla dve sestri, kteri se že trideset let nista videli dasiravno sta tekom zadnjih 11 let živeli samo pet milj oddaljeni jedna od druge, ne da bi za to vedeli do minole nedelje. Sestri sta Mrs. Leon Larosejeva in Ema Beaver-jeva. Sedaj sta se sešli po gospej Juliji I.aba rje ve j, ktera je poznala obe sestri še ko sta bili mali in je v petek spoznala Beaverjevo v Ware. Laro-j-"\jeva je iakoj odšla v bližnji Ware in danes ni na svetu srečnejih žensk, pego sta zjedinjeni sestri. Gibanje preti tujcem na Kitajskem. Shanghai. 19. marca. Tukajšnje ča--opi?.ji je včeraj objavilo sliko magistralnega uradnika v Nan Changu, klerega -o zaklali katoliški misijonarji. Zajedno se je agitacija proti flbjeem še povečala in imenovani umor slu/i kitajeem brezdvomno kot najboljši' agitaeijsko sredstvo. Z gibanjem protu tujcem so v zvezi tudi kitajski uradniki. Priprave za štrajk premogarjev. Pittsburg, 19. marca. Dasiravno je plovitba na reki Monongaheli sedaj mogoča je Monongahila liiver Coal and Coke Co. obdržala tukaj 5,000.000 bušljev premoga. Ako pride namreč i o 1. aprilu do štrajka se bode premog takoj podražil za najmanj 50 centov pri toni in tako bode napravila družba lep dobiček. Castro in brzojavi. Caracas, Venezuela, 18. marca. Predsednik Castro je odpotoval v Maracaibe. Vlada je prepovedala pošiljati iz Venezuele brzojavke in sedaj morajo vse brzojave poslati v Trinidad in še le od tam brzojavi ti Snežni plazovi. Milijonska škoda. V RUDNIŠKEM OKRAJU SAN JUAN T COLORADU SO SNEŽNI PLAZOVI NA DNEVNEM REDU. Tekom dveh dni je bf.o pet osob usmr-tenih. — Tudi tovarno so odnesli. NAJVEČJO ŠKODO IMA CAMP BIRD COMPANY. Zopet snežni plazovi v Coloradu. DVANAJST PREMOGARJEV ROVA SHENANDOAH JE SNEG ZASUL IN NA MESTU USMRTIL. Trupelj nesrečnikov še niso našli. — Izreden mraz v Coloradu. IZDATNA ŠKODA. Ouray, Colo., 10. marca. Tekom zadnjih dveh dni so snežni plazovi v rudniškem okraju San Juan usmrtili pet osob in napravili za $1,000,000 škode. I>ne 17. t. m. kasno zvečer je velikanski plaz ]H>godil poslopja družbe Camp Bird, ktere lastnilk, je bil preje Thomas F. Walsh. Piaz je odnesel seboj poslopje, v k tereni so bile stope za rudo in ktero je bi.io tovarniški urejeno in opremljeno. Zajedno s tem poslopjem odnesel je plaz tudi skladišče. knjižnično poslopje in hišo, v kte-rej so stanovali uradniki imenovane družbe. Ta poslopja so bila jedna izmed najboljših te vrste v državi Colorado. Ko je prid rvil plaz, bilo je v knjižnici šest možkih Jiteriii štiri je sneg pokopal. Njihovi tovariši so jih hitro resšili, toda -vsi so težko ranjeni. Škoda Cam p Bird Company preseza svoto $400,000. Nadaijni snežni plazovi v eountvjik San Juan in San Miguel so včeraj usmrtili pet mož; število ranjencev je veliko in škoda preseza svoto 400 tisoč dolarjev. Mod drugimi je usmrten toidi D. F. Hickev, delovodja v Green Mountain Mill. Imena družili žrtev še niso znana. Green Mountain Mill, ktera veljala $300,000, je razdejana. V minolej noči se je odtrgal velikanski snežni plaz na vrhu gore iztočno oi<*-vala vsled neprebavljanja in slabetra teka. Ko sem videl v Vašem listu oglas, sklenil sem kupiti to vino. Po porabi prve steklenice se je moja žena počutila že izdatno boljše in pet steklenic vina jo je popolnoma ozdravilo. Od onega časa nadalje sem ob vsalkej priliki hvalil to zdravilo, ktero bi morala imeti vsaka rodbina pri rokah." Mi odobravamo izjavo našega naročnika, kajti nepravilnosti v prebavlja-nju in teku so navadili pojavi v vsa-kiej rodbini in to vino je j edino sredstvo, ktero zamorejo rabiti vsi člani rodbine. Ono okrepi vsaik želodec, uredi prdbavainje, ustvari novo kri in popravi nervozni sistem. V lekarnah. Joseph Triner, 799 South Ashland Avenue, Chicago, Hi. Nemčija se zopet udaja v usodo. SVOJ NAČRT GLEDE NEMŠKEGA NADZORSTVA POLICIJE V CASABLANCA BO O STAVILA Z ozirom na marokansko državno banko bode Nemčija naprosila Francijo za koncesije. NEMŠKA BLAMAŽA V AFRIKI. Serge] Witte odstopi, Kokovcov naslednik. VEST O ODSTOPU RUSKEGA MI NISTERSKEGA PREDSEDNIKA ŠE NI URADOMA POTRJENA. Delavci v mestih se bodo le deloma udeležili volitev. KMET SKI NEMIRI. u-- Algeeiras, 20. marca. Ker Francija Nemčiji ni dovolila izvrševati policijsko kontrolo v Casablanca, Maroko, •ni preosta o Nemčiji sedaj drazega, neoslovi tudi »»d te zadnje nade, oziroma svojega vpliva v Maroku. Mogoče je, da se bode zasedanje konference radi tega izdatno podaljšalo. Nemčija se bode sedaj oprijela še zadnje bilke na morju svojih blamaž. in sicer v zadevi marokanske državne banke, da se tako odšlkoduje za po-I>olno izgubo političnega vpliva, kterega jej je po nemškej krivdi odvzela Francija. Paris, 20. marca. Stališče Francije je trdno in Nemčija ne dobi mesteca Casablanca v svojo kontrolo. V tem podpirajo Francijo Anglija, Španska, PortugaMila, Rusija in Italija. Avstrija še ne ve, kaj naj stori, ker na Dunaju še niso dobili navodil iz Be-rolina. Uradni "Temps" pišejo danes: "Mi pričakujemo od strani Nemčije končnih koncesij. Ako pričakujemo zaman, naj se Nemčija v tem smislu izrazi, nalkar naj se konferenca brezuspešno zaključi. V tem slučaju je za to odgovorna nemška diplomacija." Paris, 20. marca. V poslanskej zbornici naprosil je včeraj minister inostranih zadev Bourgeois poslance, naj počakajo glede odgovora na interpelacijo, ktera zahteva pojasnitve marokanske zadeve. Bourgeois je izjavil, da sedaj ni umestno o tem govoriti, da pa bode potem pojasnil vse podrobnosti, !ko bode konferenca v Al-gec i ras kotn č ana. Nemčija se sedaj pri konferenci zadrži pasivno. * # * Bero.in, 20. marca. Iz nemške jugo-zapadine Afrike se poroča, da se nemškim četam ni posrečilo obkoliti vsta-ške čete glavarja Morengo, dasiravno so se Nemci več tednov mučili. Vojna v jugozapadnej AfriM veljala je Nemčijo dosedaj $150,000,000, toda dosegla ni prav ničesar. --o-- CIRKUS BARNUM & BAILEY. Največji cirkus na svetu zopet v New Yorku. Mr. J. A. Bailey solastnik največjega cirkusa na svetu, Barnum & Bailey prične tekom tega tedna z svojimi predstavami v New Yorku, v velikanskem poslopju Madison Square Garden. O priljubljenosti tega podjetja tako v Ameriki, kakor tudi v Evropi nam ni treba še posebej povdarjati, omenimo naj le, da se vsakdo, kdor namerava obiskati cirkus preskrbi z ustopnicami prej ko mogoče, ker je hiša običajno razprodana in je pri blagajni dobiti le še malo ustopnic. A' četrtek se vrši posebna predstava za goste Mr. J. A. Baileva in časnikarje, o katerej bodemo natančneje sporočili. Gg. naročnikom, kteri za letošnje leto še niso doposlali nikake naročnine in smo jim doposlali račune, naznanjamo, da ako do konca tega meseca iste ne ponove, jim bodemo pošiljanje lista s i. aprilom ustavili. Upravništvo "Glasa Naroda". Denarje v staro domovino pošiljam«: za $ 20.55 ............ 100 kron, za $ 41.00 ............ 200 kren, za $ 204.40 ............ 1000 kron, za $1021.75 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačaj« brez vinarja-odbitka. Nase denarne pošiljatve izplačuje c.kr. postni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je sajprilič-neje do $25.00 ▼ gotovini v priporeče-8JH1 ali registrovanem pismu, večje meeke po Domestic Postal Money Order ali pa Hew Točk Bask Draft. FRANK I0IBB1, Petroirrad, 20. marca. A" tukajšnjih vladinih in političnih krogih se danes zatrjuje, da je grof Witte /.a stalno sklenil ost a vi t i mesto m i ni st e tsk ega predsednika. To vest za sedaj še ni mogoče potrditi. Vendar se pa v avtentičnih krogih zatrjuje, tla se je grof With-pri včerajšnjem minister^kem zborovanju ixrazil tako, da je iz njegovih besedij razumeti, da se je njegov., predsedovanje dokončala in da bode njegovim naslednikom imenovan prejšnji finančni minister Kokovcov. Tomsk, Sibir. 20. marca. V raznih krajih tuikajšnje guberaije so pričeli kmetje sekali gozde na vladinih domenah. Moskva, 20. marca. Bratje D. in A. Raztorgujev, največja tvrdka čaja v Rusiji, so napovedali koniknrs s .$13,500,000 dolga. Suhum, Transkavkaz, 19. marca. Ker je general Alihanov preveč zatiral vstaše v Kufcajskej guberaiji, se skuša prebivalstvo sedaj osvotiti s tem, da se poslužuje bomb. Radi tega je sedaj Alihanov proglasil tukaj pre-fka sod. Vsakogar, pri kterem najdejo orožja takoj ustrele. Petrograd, 10. marca. Oborožena množica je včeraj v Varšavi na Pa-vijskej ulici napadla tamtvšnje zapore, usmrtila ravnatelja in ranila dva paznika. Nato so napadalci oprostili jetnika imenom Zaleskega. Meti železničarji se splošno agituje za štrajk. V Rostovn ob Donu so včeraj železničarji zborovali glede splošnega štrajka, toda pri tem so jih ikozaki obkolili ter ranili S osob. V Moskvi straži vojaštvo vse kolodvore in razne tovarne. V Poltavi kroži na tisoče pamfletov, kteri poživljajo ljudstvo na boj proti Zidom. Razne novosti iz inozemstva. POROČNIK SCHMID. KI JE VODIL UPORNE MORNARJE NA KNJAZU POTJOMKI-NU, USTRELJEN. Narodno gibanje poljskega ženstva v Berolinu. — Med Srbijo in Avstrijo zavladale so stare razmere. KAZNOVANI FRANCOSKI ČASTNIKI. Petrogra l. 20. sušea. Y Očakovu so včeraj ustrelili poročnika Schmida, kteri je vodil listajo na oklopniei. Knjaz Potjomkin v novembru m. 1. Z njim zajedno so ustrelili tudi tri uporne mornarje. Berolin. 20. marca. Včeraj zvečer so tukaj zborovale {»oljske žene in pro-testovale proti nemškej vladi, ktera prezira zahteve ]H>ljčano) IS. marca iz Li-verjK.ola z 2<>71 p tniki. Dospeti imajo: Lugano iz Hamburga. La Champagne iz Havre. Giulia iz Trsta Zeelarul iz Antwerpena. Columbia iz Glasgowa. Statendam i/. Rotteixlama. ^Grosser Kurfuerst i/. Bremeia. Kaiser Wilhelin 11. Iz Bremena. I »o vie i z Liver; la. K enLr Albe.t i/. (!eiuc,e. Trave iz Bremena. Pretoria iz Hamburg«. Bareel na i/. Hamburga. Cedric i/. Liver;'"«da. Prinvess Irene i/. Gen • ve. I.a Savc-ie iz Ilavre. Campania iz I.iverj'< la. Xew York i/ S .ntha:nptona. Finland iz Antweqiena. Slavonia iz Ui-ke. Victorian iz Liverpoola. Ryndaxn iz Rottendama. Western!and iz Antwerpena. Odpluli so: Fltonia 20. marca v Reko. Armenian 20. marca v Liverpool. Odpluli bodo: Majestic 21. marca v Liverpool. Sloterdyk 21. marca v Rotterdam. lUueeher 22. marca v Hamburg. La Champagne 22. marca v Havre. Prinz Adalbert 22. marca v Genovo. Gneisenau 22. marca v Bremen. Ceitic 23. marca v Liverpool. St. Paul 24. marca v Southampton. Columbia 24. marca v Glasgow. s mi- "GLAS NARODA" fsŽSt slovenskih delavcev v Ameriki. Wiednik: Editcn ZMAGOSLAV VALTAVEC. Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York Ciry----- — ^a leto velja list za Ameriko . . . $3.00 44 pol 1-ta............. 1.50 »a Evropo, za vse leto.......4.50 14 " pol leta.......2.50 " " Četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve _ številki. HiUVb NAl3.0C. Advertisement cn agreement. Za oglase do deset vrstic *e pluča3C centov. M ■ Dopisi brez podpira in osobnosti se 3C natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Won~y Order. Pri spremembi kraja naročnikov Eosimo, da se ncit.i tudi prejšnje bivali* e naznani, da hitreje najdemo naslov-' Mka. - Dopisom in pošiljatvam naltcTite iuzia . "Ofa i fNaroda" -09 Gieenwic- Stieet, New York City. Telefc .s .1795 Cortiana. Oni .ki "izdelujejo" predsednike, so letos rano pričeli z delom. Jedva da je predsedujk Roosevelt slavil svojo inauirurarijo in prišel v drugič v Belii hi.-o, /.e so prorukuje sinom naših lirzav. < i a '». le po preteku njegovega sedanjega termina — postal zopet (predsednik. Tozadevni proroki objavljajo kraj svojega pro rokovanj a razne razloge, toda vsem je lastna je-dna in ista napaka. Oni računajo z ]>•« i-rn. :car ni poznanega in kar t o raj pri tem vprašanju ne more biti odlo-čilao. HiX'z vsaiUeira opravičenja namreč naši jhdiiiki menijo, da bodo me-rodajne razmere povodom volitev leta 3908 ravno take, kakoršne so sedaj. Oni menijo, da bode Roosevelt vedno tako priljubljen ali jiopnlaren. kakor jo sedaj, oziroma 'kakor je bil povodom zadnjih volitev. To je pa negotovo. kaikor so vsa politična domne-vatija negotova. Nikakor ne dvomi-ni". tla je Rooseve.>t bolj priljubljen, nego je bil kterikoli med njegovimi predniki. On tmli s.aiša to ljudsko naklonjenost obdržati. Vendar je pa \ ><- tir:iiro v]»ra-šaiije, se mu li bode to l*i.-rečilo. V novejšem času se namreč vedno bolj množe znamenja, i?, kteriii zamioremo sklepati, da on ni ve - tako popularen, kakor je bil pred letom dni. Zadnji poraženi demofcratiški kandidat predsedniški. Alton B. Parker, jtoiuje >ke«ra kandidata -kakega jk> litika i/, južnih krajev. S tem se bavi S'-ilaj južno časopisje zelo obširno in istvur >e nam kte-rem bi se prikupil južnim demokra-4 >ni. Nikakor namreč ni merodajno za vo.it ve, ckI kje prihaja kandidat, temvee '.»edo je on. Kedo je Parker, nam je znano še izza zadnjih volitev, pri kterih je pošteno pogorel, iu ako ga imenujejo deiu< krat je lita 1!)0S zopet svojim 8ir.ii ii d atom, ter ako zajedno z njim ki didira rapufelftaaw Teodor Roosevelt, potem že danes tuli mi lahko pro rokujemo, da bode Roosevelt kljub b v o je j pomanjšanej popularnosti zopet izvoljen. Predsedniška proro= kovania. Število delavcev brez dela v Petro-gradu enaša blizo 3000. Posebni dobrodelni .wll>or je prej odprl osem brezplačnih kuhinj za gladu joče; vsalka kuhi- aija je razdelila na dan 4500 porcij., l{;uan tega je bilo za stradajoče raz-deljeno 14,000 rabljev. Sedaj pa so denarna sredstva dobrodelnega odbora i/črpana, tako da more deliti na dan damo 1000 jw»reij. Zbog tega so se taizmere stradajoeih shujšale. Zdravniki -o že konstatirali nekoliko sluča-. ! raia vsled lakote. Ofc&irni živjenjepis Leva Nikolajeviča Tolstega b de izdal P. Birjufaiv, ki sedaj živi I lir . (Ii'ueve v Švici. Življenjepis bo l/.-A \ treh zvezkih. Prvi zvezek, ki . , ; je mlada leta Tolstega, vojaško . i. njegovo s-R-ialno in vzgoje-frlovao delovanje, se že tiska. Ob i-iea času bode tudi izšel prevod te-g.« zvezka v v >eh večjih evropskih jezikih. l>rugi in tretji zvezek se pri-]»ravljata k tLsku in izideta prihodnje leto. Pri sestavljanju tega življenje ipi.sa .sodeluje sam Lev Nikolajevič Štrajk premogarjev in John Mitchell. (Članek izven uredništva.) Ta naslov suno že čitali, bi kdo rekel. Seveda in ravno zato gu jkmio-vinio. Poznavaj očim razmere v okrajih 'trdega premoga, zdi se nam, da je došlo do alternative: štrajk — ali John Mitchell. Seveda mi govorimo a premogarjili trdega premoga, dasi ne smerno izpustiti razmer pri okrajih mehkega premoga, in, ^kakor je vsak čJovek zmotljiv, tako smo tadi mi lahko zmotljivi, dasi pri vsem tem nihče ne more z al>solutno gotovostjo trditi, da je John Mitehell nezmotljiv. Tedaj, kakor se mi motimo, tako se lah-tudi on moti. in nasprotno. ''Glas Naroda" je rekel, da John Mitehell v boju delavstva ni niti pravi taktik, niti strateg. In to je očividna resnica. Z drugimi besedami: za splošno in trajno blagostanje delavstva danes ne bode več ničesar pridobil, ker je danes tam, kjer je začel, dočim. so nastniki premogarjev daleč pred njim. "Zveza" delavstva se ohrani edinoie, ako ne bode štrajk a, drugače ji prerokujemo si al Ki prihodnost. Pisec teh člankov se je zanimal za razmere premogarjev trdega premoga že dolgo časa iu«vsi javnosti danes lahko reče, da '"Glas Naroda" ni bil v svojih razpravah o premogarskem položaju niti najmanje na krivem potu. Pisal je resnico, dasi komu ni do-padla. Ne škoduje, saj še Bog vseh ne zadovolji. Pa k stvari. Angležki časniki ameriški v sled politike niso popokioma merodajni; tedaj tudi ne v delavskem vprašanju. Zato so pa vendarle podobni vremenskemu proruUu. Uganejo, ako mogoče, a so pazljivemu bralcu vendarle nekaka direktiva, ako bralec pozna razmere obeh strank. Bodite pa, rojaki pri * * Glasu Naroda" prepričani, da je pisec tega čladka opazoval tudi vas. Kesnmee vaših člankov objavljenih o premogarskem položaju odgovarjajo resnici. Ne manjka se nasprotnikov, ali nihče ne more danes reci, da niste logično pisali. Naši Slovenci imajo sicer zdrav razum, ali preobloženi z delom, ne morejo vselej logično misliti. Od tod morebitno lULsprotsi vo. Toda ako hočemo poznati politično kontelacijo v naši novi domovini, moramo logično misliti in tem tudi vse svoje delovanje uravnati. Ako hoče tedaj naš rojalk priti >aj do približnega zaključka v delav--keon vprašanju, mora misliti in nuditi, in vedno bode prišel do zaključka: denar vlada v Ameriki, tedaj vodi tudi delavsko vprašanje. Iz tega stališča moramo tudi razmotrivati danes položaj premogarjev, hočeš ali nečeš. Žal, da je tako, ali politične razmere v Združenih državah niso zdrave. Zato pa laliko rečemo, da je John Mitchell i>ošten človek, prijatelj deiav-stva, ali politik, ni — saj kot javna osoba. — Podlaga vsega njegovega delovanja bila je iz početka napačna, a vse nadaljno delovanje, ki je sicer brez p'sebnih učinlkov, vedno lavira-nje, in danes stoji pred alternativo: aut — aut, ali: udaj se — ne udaj se! Kaj pa potem? Tega sam ne ve, ako je bilo vse i.jegovo delovanje vseskozi poštetno. Tu stoje za njim stotisoči de^aivcev, in gotovi dve tretjini z njim. l)a niso vsi z njim, to je gotovo. — Predsednik pittsburškega distrikta, Dolan, je absolutno proti njemu, ]>od-predsednik premogarske zveze Lewis se ne odlkrito. In kakor nam te dni časniki iz Indianapolisa poročajo, ni John Mitehell ondi niti omenjal položaja v okrajih trdega premoga, dasi so isti časniki malo preje trdili, da je isti Mitehell izročil zastopnikom lastnikov trdega premoga vse zahteve le zato, da izzove štrajk na tej strani, ter s tem lastnikom mehkega premoga zagotovi trg oa vzhodu. Vsega tega MitchelJ ni zanikal, foaš pa molčal. Za vse to znali delegatje zbrani v India-napolisu in zato so, kakor pravijo sas-niki: "puzzled", nekako iktonsternira-ni. Posledice te konsternacije se že kažejo med delavci samimi in to v o-kraju 'trdega premoga. '4 More or less both sides are bluffing." To so besede več premogarjev angležkih. Bodisi .la so te besede inspirirane od jedne ali druge strani, vendar se pri logičnem mislecu popolnoma strinjajo z isto časnikarsko izjavo, da so bili delegatje po govoru John MitcheJa "puzzled". Sicer je pa baje isti Mitehell {x> ravno tem izvoru telefoniral, da "everything possible will be done to avert strike in anthracite region." Po domače bodi povedano, da, odkar so ijxjsestniki premogov odbili vse zahteve premogarjev, je i>ostal nakrut John Mitehell drugačen, kakor tudi [►osebno javnost, a za oboje so lastniki preje znali, ikakor tudi sama javnost. Poglejmo mnenje časnikov centrale premogarskih okrajev trdega premoga, in to so pravi vremenski pro roki, in vsa javnost, naj si 'bodo že inspi-riraini po zv-szinih uradnikih, ali pa po lastnikih premogovnikov, vse jedno v 'našem slučaju. Naenkrat, dasi z dne 'bolj in bolj potajeno, postala je časnikarska javnost druzega mišljenja, to se pravi, postala je očitno na- sprotna vsakemu štrajiku. Javnost bo v (tem slučaju le takrat na strani delavcev, »kadar bode gotova, da delavec kaj doseže. Javnost pa je danes večja nasprotnica delavcev, nego so sami lastniki premogovnikov. Kakor hitro 'bode delavec dobil večjo plačilo, tako hitro se podraže vsa živila, vsako stanovanje. Delavec pa naj računa že vnaprej, koliko je zgubil, oziroma porabil in nezaslužil med štrajkom, koliko bode moral plačevati dražje stanovanje in živila, in konečni rezultat bode — pomanjkanje, ali primanj-k.jaj. Na to gleda javnost, v toliko je na strani delavcev. To je bilo vedno. Dandanes pa je javnost prepričana, da nima delavstvo pričakovati nika-kega zboljšanja, zato se čujejo po časnikih več ali manj odkrita namigovanja, da naj bodo delavci zadovoljni. To nam dosti jasno namigujejo sicer lokalni, a vse jedno merodajni časniki v dklrajih trdega premoga, samo treba citati vse, vsaiki dan pazno. In ako ima človek priliko govoriti vsaki dan o delavskih razmerah, sedaj z delavcem, sedaj s trgovcem, sedaj s kompa-nijdkim vslužbencem k .te rek o i družbe, si lahko napravi nekak "basis" ali pvdlago, s ktere lahko razmotriva ves ] K» ložu j. Položaj je pa danes za delavstvo, ako to hoče dalje v zahtevah, mnogo slabeji, nego je bil po zadnjem štrajka. Kdor izmed slovenskih delavcev pozna bolje sedanji položaj de'avstva v okrajih trdega premoga, naj se oglasi, jaz rečem javno: štrajk v teh razmerah je samoumor delavcev, oni pa, ki bi silili delavce sedaj k štrajikui, so njihovi morilci, kajti delavci niso pripravljeni na štrajk in za slučaj štrajka še to lahko izgube, kar imajo. Pripravljeni so danes delavci manj, nego so bili pred tT«smi leti, to pa zato, ker je John Mitehell s svojimi zahtevami ravno tam, kjer je bii pred 3 leti, glede na "Zvezo" pa na slabe-jern. ker je s štraj^iom tudi najbrže padla. Posledica tega je seveda, kar je naravno, da se sedaj ravno od Mitchel-love sirarni, bodisi direktno, ali in-direktno po časnikih obljubuje, da bo — mir, dočim sedaj isti časniki jako redlko izivajo — sicer sila blažilno — posestnike premogovnikov. Resnici na ljubo pa moramo priznati, da je sam Jolin Mitehell prepričan, da tudi s štrajkom ne doseže ničesar, ter da mu ostane edino rešivna pot: tam, 'kjer smo bili, to je obnoviti pogodbo zadnjih treh let. Ako pa kaj pridobi — česar pa ne verjamemo, želimo pa sebi v korist iz srca vsem delavcem, — se ima zahvaliti ne sebi, ali svoji taSktnosti, še manj strategiji, pač pa politični kon-stelaeiji, ker delavske sile <;se bojimo" vendarle, nikakor pa ne unije, ali zveze delavske. Število je nazadnje veliko in to posebno v Pennsvlva-niji, (kjer je začela reakcija proti proti političnem "bosismu". Tega se boje nazadnje tudi nekoliko lastniki pre-mogovih rovov, kajti drugi možje, druge postave in seveda druge razmere. Pomisliti moramo, da v Pennsyl vani j i nazadnje le vse odvisi od delavcev. To je menda edina točka, ktere John Mitehell ali ne znal, ali ne hotel, mogel d» sedaj uporabiti v svojo korist. Moč delavstva je namreč v Združenih državah tako velika, da bi ne bilo treba dosedanjega laviranja, pač pa bi pravi strateg malo več dosegel. Da ves položaj razjasnimo še bolj, omenimo še to, da je bila taktika in strategija Mitehellova ista že takrat, ko je obiskoval razne premogovne okraje, dasi menda nihče ni tega prav opazil. Ne sme se pa očitati pisecu teg1, članka, kakor da bi bil vsega-veden. Ne, pač si je pa vzel za svojo nalogo opazovati ravno John Mitehel-la, oziroma njegove uradnike. In kdo bi tega ne storil, ako mu Ikdo naravnost reče, da sta si dva Organizatorja po zadnjem štrajku zgradila lepi hiši, drugi zopet, da si je blagajnik nekega oddelka iz podpor določenih večinoma za (Slovence prihranil ali pri držal cele stotine! — Je-li to verjetno ali ne, toliko vem, da poznam oni dve hiši, denarja blagajnikovih prihranjkov pa nisem videl in ker moža slučajno poiznam, tudi ne verjamem, ker je mož 'pošten. V tfikih okoliščinah pač mOramo paziti, samo, go-sjxxl Seh.'ander, kaj delajo "krvosesi", pač pa kaj delajo "pijavke" delavcev, in te pijavke so ob času vsakega štrajika jako objestne. Hm! delavcev na tisoče, denarja pa v blagajnah vedno primanjkuje! — Toda o tem naj sodi javnost in če hoče tudi Mr. Scblander, ki vedno in vedno govori o krvosesih o krvosesih, premo-garakih baronih itd., ne pove pa. vzroka. Tudi njemu še posvetimo pri-lično. Nekoliko stratega je bil John Mitehell tedaj že takrat, dasi mu ravno "Glas Naroda" očita, da ni strateg. Seveda takrat je že znal, ako je le hotel, da se lastnikov premogovnikov ni treba "bati" predsednika Roosevelta. Takrat je — vsaj v govoru, ki ga je pisec tega članka slišal — pripomnil: mi smo vam to in to pridobili, združite se, pristopite nazaj k zvezi, da si saj to ohranimo, kar smo pridobili. In, dragi rojaki, danes smo ravno tam, kjer smo takrat bili. To znajo tudi operatorji in zato so "trdovrat- ŽIVIJO gospod doktor LEONARD .LANBES! Bračo Hrvati i Hrvatice! Ako ste bolestni na kakvoj bolesti, obratite se na gosp. dr. Leonards T-aT"i°ffa Ja sem bolovao od god. 1895 od prehladje-nosti i trganja po rukah i nogah sto sam za-dobio kod vojničtva i eto ja sam pokušao njega i eto sada vesela i zdrava i lohak kao vre-bac, od mene mu najsrdacnija hvala. Veleueeni gospodine! Kako sam ja sretan, šlo sam vas našao v Hrvatskih novinab Ono trganje po mojih nogah i rukah, to je sve prestalo. Ali nišam bio uvjeren prije dok ni am sve one ljekove, što ste mi slao po ekspresnoj kompaniji, potrošio i o ida sam i s tom osječao, da ne čutim ništa. S toga Yam molim, da več šalete samo još jedno bocu broj 4 po ekspresu. Bog Vam platio, od mene Vam naj rdačnija hvala, in srdačan Vam pozdrav. ANDRO 3VANČI0 320 E. Front St. Jotmgston Ohio. Tako se glasi doslovno pismo katero je pisal doktorju Leonardu Lande-su Hrvat Andro Ivaneič, katerega slika vidite zgorej. Pismo je vsakemu na vpogled. Doktor LEONARD LANDES je na znamenitejši sedaj v New Yorku 140 East 22nd. Street živeči zdravnik. Za vse notranje in znnanje telesne bolezni in za vse tajne spolne možke in ženske bolezni. KO JAKI SLOVENCI! Ako ste bolni, ali ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so vas morda le še pokvarili, priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LE0NARDA LANDESA, kateri je vsega zaupanja vreden in kateri vas ne bode pre varil. Pojdite k njemu osebno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: Dr. LEONARD LANDES,' 140 East 22nd St. between 3rd & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8 zj. do 8 zv. in ob nedeljah od 9 dop. do 3 pop. Slovensko katoliško O 1' ~~1 podp. društvo ^^ svete Barbare — ZJedlnJene države Severne Amerike. Sedež: Forest CitPa. Murporirano dne 31. januarja 1Q03 v državi Pcnti«ylvil v Pueblo. Za Tijejjov naslov hi rad zvedel: Anton (foršie, M. Mine. Hes^ms, Colo. (17-2G—3) Rojakom Slovencem in Hrvatom potujočim na British Columbijo, priporočam dobro urejeni ST. CHARLES HOTEL, Columbia Avenue, nasproti Miner Union Hali, ROSSLAND, B. C. Občuje se v vseh slavjanskib jezi-!kih. Postrežba solidna. Charles Ehlers, lastnik. Izpadanje las. Najbolje in edino po zdravnikih priznano in priporočeno sredstvo zoper izpadanje las in plešavost je "CRESCEM". Pospešuje rast las. brk. brade in obrvi ter daje ženskim lasem lep ble-sek in prijeten duh. Velika škatlja $2.00, tri velike ška-tlje $5.00. Vsak naročnik dobi knjižico "Kako dobite in si ohranite lepe in goste lase" zastonj. Kdor želi samo knjiži-! co, naj jH»šlje za 10c. poštnih znamk. P. FRANK, 229 East 33rd St.. New York City. Izdelovalci dog dobe delo v Texasu pri dobrem. lesu. Delo stalno in plače so dobre. ! Po razjasnila pišete (le v angleškem ali nemškem jeziku): • CHAS. 0. WEIMAR, 20-21 Theatre Building (9-24) Houston, Texas Rojakom naročnikom v Kansas City, Kans., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. John Rahijo, 78 North James St. (Armour Sta.), Kansas City, Kans. Ta je pooblaščen za pobiranje naročnine za naš list, kakor tadi za knjige in inserate. Pošilja tudi denar v staro domovino po našem posredovanja. Upravništvo "Glasa Naroda". JOHN VENZEIi, 101? E. 62nd St., N. E., Cleveland, O. Ij&delovaleč ikranjskih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanje in popravljenje harmonik. Delo napravim na zahlevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a aelo trpežno in dobro. Cene tri vrstnih od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluini nija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim je od $45 do $80. (10-2—10-3-06 v V Kje je JOHN KRALJ*, (]oma iz vasi Zagrred št. 32. fara Škocjan na Dolenjskem? Visok je približno šest čevljev, ravT.e postave, temnega obraza, pod nosom ima črne brke in govori bolj koncem jezika. Tu je bivaS 4 leta ter poročil mojo hčerjo. Dne 15. novembra 1905 ob 11. uri ponoči je samovoljno zapustil svoj • ženo in 3 mesece staro dete. Pisal je ženi že iz Denverja, Coio., a brez naslova. V New Mexicu je bil pri rojaku Alojziju P... iz Bučke, kjer je pravil, da je samec. Opeharil je ti&a? več rojakov in jim odnesel shranjeni denar seboj. Kdor ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti "Glasu Naroda". aH: SIMON KATZMAN, (28-3) Frontenac. Kansas. ■ ■ . j . : . Jugoslovanska Katol. Jednota, lnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA, UKADNIX-: Predsednik: MIHAEL SUNIČJ, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 281, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L EROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Mina. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZONRNIKI: FRAN MEDOŠ, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, H. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERZISNIK. Ill, nadzornik, Box 138. Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAXOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, III. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise prerneinbe udov ui druge limine na glavnega tajnika: GEOKUE L. BKOZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in m benem drugeui. Denarna pošiljatve naj jx>šiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOI ŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zasti pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi life glavnega tajnika Jednot«. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega tdbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4K24 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki v^ake pritožbe. §9 T Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". UHOSNOSTi KRANJSKE NOVICE. Umrl je dne 2. marca v Novem mestu kanonik Matija Jeriha, papežev častni komornik in lastnik zlatega zasluženega križca. Aretovana je bila na jubilejskem j juofctn v Ljubljani 26-letna nepoboljšljiva tatica Marija Ponikvarjeva iz Žile pri Logatcu. Navedenka ima za mesto prepovedan povratek in se jo tudi dolži, da je Mariji Dolinarjevi' v Mengšu pokradla več obleke in sre- j brno uro. Tatici so izročili deželnemu , sodišču v preiskovalni zapor. Mlad navihanec. Ivljučarski vajenec Jakob Brand.šteter iz St. Lovrenca je bil v Tunniessovi tovarni v Ljubljani j v jako dobrem glasu in so ga vsled tega pustili tudi brez nadzorstva po-! spravljati pisarne. Fante je pa to | pri'iko izkoristil in začel z nekimi ključi odpirati miznice in krast iznjib denar. Delovodju Jakobu Huttelju je ukradel prvič bankovec za 50 kron, potem enkrat 30. enkrat pa 5 kron. j Gabrijelu Brinkšu je izmaknil 2 kroni, kontoristinji Mariji Škrjančevi pa 10 j kron. Ko so pogrešili denar so začeli j nadzorovati Brandšteterja. in ko so i ga doVo prijeli je tatvino priznal. Pri njem so dobili samokres in še več drugih reči, katere je kupil za pokradeni denar, Vprašan, čemu ima samokres, je rekel, da ima do orožja posebno ve-selje in da ga nosi s seboj zlasti še ! za to, da bi ustrelil doma kakega tatu, ki bi hotel kuj krasti. Ako je imel, samokres res v ta namen, je imel res p ril ko ustreliti tata. za katerega je dobro vedel, — namreč sam sebe — toda tea ni storil. Dolgopretneža so j oddali policiji, ki ga je djala pod j ključ. Detomor. 11. februarja je porodila posest nikova hči Frančiška Stepič v Orehku pri Postojni nezakonskega o-troka, katerega je djala na tla in mu ovil a z vso silo okrog vratu robec. Tudi je zgrabila dete z obema rokama za obraz in mu ga stiskala. Mrtvo truplo je skrila najprej v svojem kovčeku in ga zakopala dne 27. febr. v kleti. Morilko so izročili sodišču. Katastrofa na Krki. Piše se nam z dne 2. marca. Vsled nepričakovanega otajenja snega po južnem vetru in vsled silnega dežja v sredo večer je Krka silno narasla in prestopila bregove. Pri bolnici usmiljenih bratov v Kandiji je odtrgala voda kopalnico, h kateri je bil priklopljen tudi čoln, v katerem sta bila slučajno dva hlapca. Vse skupaj je plavalo z zbesnelimi valovi napram železnemu mostu. To je bilo v četrtek nekako ob 3. uri po-poludne. Dospe vsi pred železniški most, kjer je voda že silno narasla, je bu'nila streho kopalnice z vso silo ob železne prečuike mostu. Splav se je ustavil in na ta način sta se mogla rediti tudi oba v čolnu se nahajajoča hlapca, ki bi bila našla gotovo žalosten konec kje doli ob spodnjih jezovih, ako bi se ne bila zadela ob most. Ves prizor je bil mučen za opazujoče občinstvo, še ^olj pa seveda za ob^ v čolnu se nahajajoča hlapca. Voda je jela že vpadati. primorske novice. Pred okrožno *odnijo v Gorici je bil obsojen r. Kopoj z Lazenj pri Lokvah na 5. mesecev ječe raznih goljufij, storjenih ne kim goriškim trgovcem. Poskusen samomor. 23 letna Marija Vure v Trstu je hotela v samomoril-nen namenu skočiti skozi okno, a so ,i<> še opravem času zgrabili in jo oddali v opazovalnico. Obesila se je na pepelnično sredo v Dolenji Vrtojbi na Goriškem 50-letna Uršula Mermolja v skednju. Menda je bila uruobolna. Tri dni prebil v kraški jami. Kmet Matevž Durjevič je bil na pustni dan silno pijan in ko se je vračal domov v vas blizu Buzeta, je padel v neko kraško jamo, iz katere ni mogel priti sam in v kateri je prebil tri dni. Šele četrti dan so slišali njegov klic mimoidoči ljudje in ga rešili gotove smrti. Mož je od stradanja in od strahu tako oslabel, da so ga morali prepeljati v bolnico. Brat brata. V Skorkoli pri Trstu ima Ivan Zverca štiri otroke iz prve- ira zakona in je zdaj v drugo o*enjen z žensko, ki je najstarejši njegov sin Leopold ne more videti, ter jo smatra za svojo sovražnico. Večkrat je že prišlo do prepira, pa tudi do pretepa med njima in Leopold je bil že 18 mesecev zaprt, ker je težko telesno poškodoval svojo mačeho. Ko je pred par meseci prišel iz ječe, se razmere niso nič izboljšale, pač pa je Leopold začel sovražiti še svojega brata Ivana da si je ta kupil iz strahu pred njim samokres, ki polju semtertja, dokler ni omagal v snegu in tam zmrznil. Obesil se je v Mariboru v Scher-baumovem parnem mlinu delavec Jurij Poeschl iz Jarenine s tanko vrvico na neko kljuko. Vzrok samomora ni znan. Samomorilec zapušča ženo in pet otrok. Konec žganjarja. Pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu na Štajerskem se je neki fant p. d. Medel tako napil žganja da je obležal v snegu in tam storil vreden konec svojega življenja. Smrt v peči. V Beliču pri Ernožu je šla kmetica Golob, mati & otrok v peč ter zgorela. Okrajnega glavarja je okradel za 2000 kron v Miirzzuschlagu pomožni uradnik Lamminger in pobegnil na Ogrsko. Neaporazumljenje. V Hirsehberjru išle/ija) je trgovina za moške predmete. ki se imenuje "Prince of Wale-" (valeski princ), kakor se drugod imenujejo trgovine pri 11 turškem sul- tanu", "avstrijskem cesarju" itd. Ta trgovina je pisala poslovno dopisnico neki graški tvrdki ter jo prosila, naj ji pošlje vzorce in cenik za. loden. Že tretji dan je dobila trgovina "Prin ce of Wales" pismo z naslednjim naslovom: "Nj. kraljevi visokosti, prev-zvišenemu gospodu princu Valeškemu Hirschberg v Šleziji". Pismo se je glasilo: "Vaša kraljeva visokost! Z največjo spoštljivostjo podpisani se drzne z današnjo pošto poslati ponudbo z vzorci o svojih deževnih plaščih. Iiazen blaga za deževne plašče se je z največjo spoštljivostjo podpisani dovolil, vposlati tudi zbirko vzorcev o svojih lodnih in ševijotih, ki so tudi pripravne za dežne plašče. Z največjo sjK>štljivostjo podpisani prosi za visoko čast naročila ter si bo gotovo pri zadel, da se izkaže naročila tudi vrednega. Vaši visokosti najvdaneji sluga N. N." — "Zabiti Gradčan", bi si bil pač lahko mislil, da si angleški prestolonaslednik ne bo dal tiskati poslovnih dopisnic, niti se mu bo podpisoval "z velespoštovanjem", kakor je bilo na naročilni dopisnici iz Hirshberga. KOROŠKE NOVICE. Denar izginja v Guštanju na Koroškem. Dvema kmetoma je par dni zaporedoma izginilo po 600 kron, a nihče ne ve, kdo bi jih bil odnesel. Otrok zažgal iz maščevanja. 13-let-ni Matevž Strugar iz Zavrha pri Borovljah na Koroškem je zažgal v Bistrici v Rožni dolini hišo. v kateri so bili trije otroci tesarja Skoka. Stru-trar je to storil vsled tegra, ker ga je Skok pred letom nekoliko oklofutal zaradi neke hudobije. K sreči so vse tri otroke rešili, hiša je pa pogorela do tal. Mladega požigalca so zaprli. BALKANSKE NOVICE. Boji v Macedoniji. Carigrad, 4. mar ca. V Peču se je začelo albansko prebivalstvo resno puntati, ker je nezadovoljno z muftijem. Izgredniki so zažgali muftijevo hišo ter streljali na vojake. Seveda je tudi vojaštvo streljalo. Na obeh straneh je bilo več mrtvih. Poklicati so morali osem bataljonu z dvema gorskima baterijama, ki so mesto popolnoma zasedli. Nemiri so trajali cele tri tedne. RAZNOTEROSTI. Vojni automobil. Na Francoskem so izdelali za Rusijo posebne vrste automobil z oklopom, ki ga ne prodre nobena kroglja iz puške, niti na 20 metrov ne. Velikanski automobil ima obliko zaboja, zgoraj pa ima stolpič s pripravami za streljanje. Možtvo kakor tudi stroji so popolnoma zavarovani. Voznik in vojaki gledajo skozi drobne rešetke iz automobila.. Automobil lahko dirja preko izkopanih jarkov. Iz stolpa se lahko strelja na vse strani. Automobil je z vso posadko 3200 kg. težak. Po ravnem prevozi v eni uri 45 km. J^^^S Bradate žene. Splošno se sodi, da se žene, ki jih je narava po pomoti obdarila z brkami ali še celo s poraščeno brado, več ali manj oddaljujejo od lastnosti, ki so sicer ženski lastne. Pariški antropolog dr. Berillon je pred kratkim objavil jako zanimivo razpravo o bradatih ženah. V tej razpravi trdi na podlagi mnogih izkušenj, da so bradate ženske ravno tako dobre gospodinje in dobre žene in matere kot druge brez poraščene brade in brk, če ne morda še boljše. Take ženske imajo po navadi mnogo otrok in jih vzorno odgoje. Žrtva prepovedane kolportaže. V Budapest i je raznašalka časopisov Žita, ki je prišla vsled prepovedane kolportaže ob kruh. skočila pred električni voz ter obležala mrtva. Morilka svojega moža oproščena. V Ve. Varadžinu je kmetica Bineses zadavila svojega moža ter truplo v gozdu obesila. Porotniki pa so jo o-prostili, ker je dokazala, da je mož ž njo grdo ravnal. Ženska kandidat za poslanca. Rim, 2. marca. Socijalisti kandidirajo v Budrin pri Boloniji mesto poslanca Ohieso učiteljico Beatrico Lacchi iz Mantove v poslansko zbornico. Novo vojskovalno sredstvo je iznašel neki Mažar v Berolinu. Izumil je nrmreč avtomatični top, s katerim lahko strelja en sam človek in katerega strel gotovo zadene. Nemčija si je že omislila tri take topove, a Rusija pet. Umrl je v Dunajskem' Novem Mestu Radeckijev veteran polkovnik Edmund Kilian, star 78 let. Vsled potreBa v Kalabriji je zaprtih 228 šol. Žrtev junaštva. Redar Ludvik Misch, l! je rešil z donavskih valov služkinjo Heilig in njenega otroka, je obolel na hudem vnetju pluč. P o izkušeni samoumor morilke. V Monakovem si je v preiskovalnem zaporu pregrizla žile gospa Schelhaus, ki stoji te dni pred porotniki s svojim možem. Obdolžena sta, da sta nekega bančnega uradnika v svoji vili umorila, truplo razsekala in sežgala. Morilka se je nevarno raniia. Čuden vzrok poizkušenega samo- nmora. Brezposelna delavka Josipina Kocher, dvajsetletna Dunajčanka, je prišla k svojim starišem na Dunaj in zahtevala vsoto denarja, da obišče neko plesno veselico. Prošnji pa sta- riši niso ugodili in zato je dekle spilo na hodniku strup. Odnesli so jo t bolnico. Papež in škof BonomellL — Te dni je škof Bonomelli v Kremoni izdal pastirsko pismo, v katerem se je bavil tudi z odnošaji med cerkvijo in državo ter se povoljno izjavil o zakonu glede ločitve cerkve od države na Francoskem. Papež je poslal milanskemu metropolitu posebno pismo. To je prvi slučaj, da postopa papež strogo proti cerkvenemu dostojanstveniku. Govori se, da bo škof Bonomelli moral svoje pastirsko pismo preklicati ter se pokoriti papežu. Drugi govore celo, da se bo moral odreči svoji škofiji. Najbogatejši mož Rusije umrl. V Peterburgu je umrl višji nadkonjar carskega dvora, grof Anatol Orlov-Davidov, v starosti 68 let. Pokojnik je bil največji posestnik Rusije ter je veljal kakor najbogatejši mož v vsem ruskem earstvu. Njegova posestva se raztezajo na 9 gubernij. Razen tega je zapustil v Peterburgu in Moskvi 100 velikih hiš. Ob izbiuhu ruske-ja-ponske vojne je" daroval 1 milijon rub-ljev v vojne svrhe, pol milijona pa za "Rudeči križ."_ ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom širom Amerike, osobito pa v MILWAUKEE, WIS., in okolici naznanjava, da sva pred kratkem otvorila na 236 LAKE ST. lepo urejeni SALOON, kjer točiva raznovrstno pijačo najboljše kakovosti, na razpolago imava dobre smotke in fin prigrizek. Pri naju bode vsa»k gost vljudno in dobro postrežen. Za obilen poset se priporočata: BRATA ANTON in JOSIP JERMANČNIK, 236 Lake St., Milwaukee, Wis. (tor, pet — 24-3) iRMVrSE PBEIO SE RAZBOLlS." Tak uči sv. pismo knjiga modrosti Isusa sina Sirahovega v 18. poglavju na 19. strani. Ta izrek je dobro, da.si zapomni naše ljudstvo, kajti ako je komuna svetu potreba nauka o čuvanju zdravja, je v prvi vrsti to naše ljudstvo, katero navadno še le takrat išče zdravniške pomoči, ko bi bilo bolje poklicati duhovna. Blagor oneiim, Luteri jo ^dra^', a kedor zdravje izgubi, je v nadlogo sebi in drugim. Zdrav človek je trden in vesel, njemu ne škoduje veter in zima. Jed in pijača mu diši i:i delo mu je o veselje. Nič ga ne boli in ničesar ne pogreša ter je popolnoma srečen i:i zadovoljen. Zntornj i-oJaKi ! ZAKAJ TRPITE IN BOLUJETE ? Ako ste bolni in slabi, sploh, ako rabite zdravniške pomoči ter želite popolnoma ozdraviti, obrnite se samo na: Dr. E. C. Collins Medical Institute Kajti znano Vam je dajo 011 edini, kateri Vam garantira in vas v resnici do kraja in popolnoma ozdravi bodisi katere koii bolezni kronič ne ali akutne kakor: bolezni na pljučab prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kapelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, reomatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato /ilo ( htme-roide), grižo ali preliv, nečisto Uj pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz ušes, oglusenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lisaie, ma-zole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobolj, kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni moške ali ženske, kakor tudi vsake tajne spoiiic bolezni in napake. On je prvi in edini zdravnik kateri ozdravi jetiko točno in popolnoma. f Čitajte nekaj najnovejših priznanj, s katerimi re rojaki zahvaljujejo za popolno ozdravljenje. OZNANILO. ^ Posebno nizke cene! ^ Podpisani izdeluje VSAKOVRSTNE OBLEKE IZ NAJBOLJŠEGA BLAGA. Za dolo, ki seizgotavlja iz najboljšega blagi po novem kroju, jamčim. Priporočam se tudi za popravo stare obleke. Ravno sedaj sem prejel veliko zalogo lepega trpežnega in modnega blaga za spomlad ne obleke. Za obilen obisk in naročila se toplo priporoča: CHAS. CUNNINGHAM, 12 N. James St., Kansas City, Kans. 2x t — tor pet) JOHN KRACKER 1199 8t Clair St., CtoTeUnA, Q Ozdravljen": trganja po nogah in bolezni v prsih in želudcu. Ozdravljen: tajne bolezni in izpadanja las. Javna zaln ala. Springfield, Ills. dragi gospod dr. e. c. collins m. i. NEW YORK. Yam naznanim, da sem prejel Vp.Sa posljana zdravila za srbeči lišaj in Vam se imam zahvaliti, ker so Ya5a zdravila zares uspešna, kajti jaz sem sedaj p "lijliio-ma zdrav. Vas pozdravljam š spoštovanjem Jolian lil t i h ar, 1917 So. 15th Street, SPRINGFIELD, ILL. Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadikrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vino (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem import iral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 galona DROŽNIK $2.75 ga-lona. — Najmanje posode za žganje so galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER 1199 St. Clair St., Cleveland. Ohio. Izdelovalci francoskih dog za sode ill izurjen delovodja dobe delo u Arkansasn. Dober les n stalno df lo. (9-24) MAX FLEISCHER, 258 Grove St., Memphis, Tenu. Skuin)« učil Podpisani naznanjali* rO)«Jcom, da izdelujem ZDRAVILNO IPcMtO VINO po najboljSem navodilu, (z ujbof-iib rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi Li Ameriki, *er iz fiaef« ■iranefi «lu. Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pi« je redno. Pošilja se v zabojih po 1 tu cat (12 steklenic/ na vse kraje npad~ Bih driav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča JOfitIP RU&S. 43Z zenth Saata F i A ve- Padbb. C Jo VA JOHN' DUBIK, 17 Reed St., North Adams, Mass. Alex Lombardi, Glems Falls, N. Y. Da bodete bolezen ložje spoznali pišite po knjigo ,,Zdravje", katero dobite zastonj, uko pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Ako ste bolni ali slabi ter rabite zdravniški pomoči, natanko opišite svojo bolezen in naznanite, koliko časa že trpi in koliko ste stari in vse glavne uzroke radi katerih je bolezen nastopila in pisma naslavljajte na sledeči naslov. DR. E. C. COLLINS MEDiCAL INSTITUTE, 140 West 34th Street, New York, N. Y. Zavod je odprt vsaki dan od 9 ure zjutraj do 6 ure popoldan, ob nedeljah in praznikih od 10 ure dopoludan do 1 ure popoludan. * • ® P1RUHE pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, znancem ali prijateljem v staro domovino in to seveda najrajše v gotovem denarju, kar pa najhitreje, najvestneje in najceneje preskrbi FRANK SAKSER 109 Greenwich Street, New York, IN. V. PODRUŽNICA : 0104 St. Clair Ave-, — Cleveland, Ohio. Čemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže ? Sedaj = pošiljam ==-— 100 kron avst. velj. za $20.55 s poštnino vred. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevniki o Cuv. Phone Cent. 161^ Liell Phone: South 143 ♦ THE STANDARD BREWING GO. hii^Je nsjboljšu vrsto piv2. 13> Train St. Cleveland, O. NABAVNA CALIF0RF2IJSKA VINA IN A. PRODAJ. Dobro črno In belo vino od 35 do 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačali. Drožnlk od $2.2$ do $2-75 goiona. Sllvovlcapo $3 galona Pri večjem noročilu dam popust. SpoStovanjem Stefan Jakže, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cal. 6 VSI ČASOPISI SLAVE TOVARNO ur New York Watch Co., ker so uvideli, da naši rojaki ne morejo nikjer kupiti tako po ceni lTKE, kakor so naše. New York Watch Co. prodaja ure po tovarniSkej ceni. Dobro pozlačeno uro s tremi pokrivali, 15 kamni in jamčenoza 1"> let, dobro po-z aCeno verižico in lep pritan z lepim kamnom. Vse to velja le $4.00. Kadi zahvalnih pisem, ktere dobivamo od naših rojakov, bili smo prisiljeni, da naročimo še ltn»<> ur posebej in sicer še boljših, tako, da nam bode vsakdo hvaležen. Zato rojaki, kteri še nimate ure, naročite jih takoj, ker samo New York Watch Co. jemlje ure nazaj, ako ne ugajajo in vrne denar. Nadalie imamo tudi garantirane prave srebrne s tremi pokrovi, 15 kamni, jamčene za 20 let. Veljajo samo $Kl*l. Na vsa'-«? j uri je u rezano "Spomin iz Amerike". Pri naroČilu pošljite $1 v naprej, a ostanek plačate na ekspresu. naulov ie: NEW YORK WATCH COMPANY, 447 E- 87th New York. Cyclamen (Spiral Janko Kersnik.) (Nadaljevanje.) Meden ogledoval okna grajšča- | kove •*»!»< ter di^uil z rokami po svo-I * M 4*t; t ji* v -M* eno, ima li doto ali t . ( ! » jima t«-iii l>»Iji»! ** reče na- 1! »I<> i- • j« s sarkastičnim nasmehom obi iiil v m mi tei jK>t<-Lrnil zvonec. ' 1 , ■ : >tt*rn v>topilaf je I uka .ti pt>L!ii-ati guvernanto in nekolik <• in- n! \ | n i '.ne jt* jr vstopila Elza. ' I' t-M1.« |f iHhpla j ni vratih ugleda v i Si M, Iona v pinz.iii-ni obleki. 1 * < ■ " - v|na-;Ua Boleta. ••I'l.-i .. iih tu na sto!; raz-! I • • ' .r i uub j« ii.*kaj važnega". Guvernanta je umeia govoriti z na-j einui i. L i j'' t asih < gospodarju im-jH>ni ral. ., J tole je *[M»zia!. da mu je treba re- | Mini ii biti, in zato e spremenil tudi j, dozdajno obliko »vojega vedenja. * * < )pn.-if i t ••" \ j.- .(".j.-i 1 7. resnim na- J IfJa^-i. . "n-riia se Vam ne bode zdelo uti c hm ii .»je vsiljevanje, pa prijateljstvo zaiiteva. da prevzamem to K nalogo. S: i;blii Ya> v imenu svojega ■ i prijatelja Medena." L Guvernanta se je zardela; pa takoj poten . l»i!;t zojMd kakor navadno —■ < riiii bleda, niti rdeča v liee. L * * i ii zakaj '„r<>s]Mnl Meden tega sam ! < ne stori?" j<- vprašala ter povesila •; oei. "Ker se mu l»olj umestno dozdevali Htutlnlf! t . tnm »J vpeljati to tem potom. i Kratek molk je nastal po teh be-| Bedah, in Boleti.- ni bilo težko varovati j; prejšnjo resnobo. ** \ i st*? me osupnili, iznenadili —" ! j deje naposled guvernanta. JI It«'le je mignil Medenu, in ta se je s počasi dvignil s svojega stola ter sto- i pil k Elzi. j "Ali niste vedeli tega, da, da, da." i Dalje ni mogel, pa prijel je guvernanto za roko. i Odtegnila mu je ni, pa obrnila se je k Iioleiu ter rekla: 1 "Odloga Vas prosim; prenaglo je prišlo vse to — odloga morda do jutri, pojutrišnjem, samo nekaj dni" — j "To seveda, kolikor želite, le pre- * dol ire <4 a ne!" deje Bole. "To seveda!" pristavi Meden ter i vleee svoje rokavice z rok. I Kratek moik je nastal, in v tem je i odšla guvernanta. Niti Bole, niti Me- > den jo ni zadrževal. i "Vesel bodi bratec', je klical prvi, s "zdaj si na konju; toda jaz bom na- * je! Hrasta, da te toživa za odškodni- 1 no. Guvernanto mi vzameš iz hiše — l kje dobim drugo?" 1 "Kaj j »a. če so drugaei premisli?" <■ " Ee— prijatelj, če se premisli dru- s gači, potem ti častitam sreča tvoja! < e se pa ne premisli, potem pa imaš, • česa si želel. Si li zadovoljen z me- ^ noj?" K 1 Meden v istini vendar ni bil zado- i voljen. Ko je sedel malo pozneje zo- • pet v svojem vozu. dozdevalo se mu ,ie. da ga tišči nekaj tam, kjer je mi- ; slil, da mu bije srce, tam med srcem . in želodcem, in prav slabe volje je za klical svojemu hlapcu: "Vozi. vozi ' in udari to vražjo kobilo!" Istega popoldne je prišel doktor : Hrast na Drenovo, in naključje je hotelo, da sta se bila odpeljala Bole j in soproga njegova v Zalog na pohod; vzela sta tudi starejšo hčerko s seboj m don a je ostala guvernanta in mlajša hči Boletova. katera je pa naj-rajša igrala se pri deklah na polju poleg grajskega vrta. Eiza je bila ostala na vrtu in tam jo je našel doktor. Sedela je j>od košato platano: pri-četo pletenje je ležalo pred njo na i:;izi. in pletenju na pol odprta k jv_-a. Deklica pa je zamišljena zr-la pied se v tla. Doktorja ni zapazila, d i ni sial tik nje ter je ne običajno pozdravil. Prestrašila se je skoro, a ponudila imi je takoj nalahko smehljaje se bližnji sedež. "Nesrečno sh- zadeli, irospod doktor; Nikogar ni doma. in tudi nadeja *i se ni, da bi se gospoda kmalu vrnila." "Tem bolje gosjiodična," deje Ura-t skoro afektirano; "tem dalje bodem smel uživati samo Vašo nav-z< či ost, seveda, če me boste vrednega spoznali." "Neizrečeno ste Ijubeznjivi", zavrne guvernanta z ironičnim posmehom. On se ni zmenil za to, nego je segel ! po knjigi, ki je ležala na pol odprta i na mizi. ".\h." je dejal z zatemnjenim irla-som in skoro zanieljivo, "'Kako Yam je možno brati te povesti?" "Zakaj?" On ni odgovoril takoj; videti je bilo, da jo hoče nekako nadzirati, ter da išče izrazov in besedi, da pretira fvojo sodbo. "Zakaj?" je ponavljal za njo; "za to, ker so tako bedasto izmišljene, tako nenaravno koncipirane, sestavljene, izvedene — za božjo voljo, povedati Vam skoro ne morem — a to je' sigurno, da čez deset dvajset let Mar-tit t inih povesti nihče več ne bode ei-tal." "Vi govorite, kakor najhujši sovražnik te pisateljice." "Ne, ne brez šale, gospodična, tako j mora vsak soditi! Le pomislite, juna-I ki in junakinje v teh romanih. Juna-I kin je so vse rdečelase, junaki pa meri-! jo povprečno po dva metra od nog do glave. Če pa tega ni, so pa sigurno hromi. Ase spletke se rešujejo po | skrivnih vhodih, skritih predalih v starih predalnikih ali pa s pomočjo i podzemeljskih votlin. In ta dialog! Po ! mislite vendar, kje na vsem svetu go-! .ore ljudje tako pretirano bombastie-. kak >r tu v teh povestih? In tako tendeeiozno je vse!", Guvernanta je bila vzela pletenje v roke ter je mirno poslušala. "Vi ste hud realist", je rekla malomarno, ko je oni umolknil. "Kaj še!" ojvoreka doktor", pa na življenje se je vendar treba ozirati/'j Molčala sta nekoliko trenutkov. "Povedite mi", je pričel Hrast v; iH.vič, "Vam li ugajajo tisti prisiljeni j ljubezenski prizori, v katerih se red- . no topi ponos, ošabnost ali sovraštvo ' — kakor svinec v žerjavici?" "ILaha, izvrstni ste danes." "Zakaj mi ne odgovorite?" "Ker morda tudi tako sodim. Saj veste, — ljubezen v knjigah, v roma-uih, ali pa v življenju ni po vsem i enaka." j Doktor jo je začudeno pogledal; vedel ni, kam meri Elza, toda polastil 1 se ga je čut, da mu nekaj preti. Vstal je, ter s svojo palčico odbijal peresa 7. bližnjega jasminovega grma. "Vi ne veste, kaj je ljubezen!" je dejal hrabro toda ozrl se ni v guvernanto. j "In Vi gospod doktor?" je vprašala s svojim melodioznim glasom. j Hrastu je zadonel ta glas tako zapeljivo na uho, da se je obrnil zopet k deklici; pa ona ni dvignila očesa s svojega pletenja. "Jaz, jaz — o jaz vem, kaj je to!" j je dejal on ter udaril zopet s palico 1 po jasminu. "Pa pozabite morda tudi lahko?" j vpraša ona, a ne da bi se ozrla vanj. Zaničljiv posmeh mu je šinil čez lice. "Mi li nameravate očitati...?" Temna rdečica ji je zalila lice, ko t je vstala s svojega sedeža ter uprla se z roko ob mizo. "Hvala Vam, doktor," je dejala, t in v očeh se ji je nekaj posvetilo, kakor prikrivana zlobnost, ki nehote sili na dan; "hvala Vam; da se mi kažete v pravi podobi, hvala Vaši odkritosrčnosti! Pa da ne boste mislili, da sva I si drug drugemu kaj na dolgu, poveda ! ti Vam moram, da nisem zastonj odlašala svojega odgovora; saj veste, katerega. Mislila sem, da se s časom privadim — zakaj o ljubezni doktor, 0 ljubezni — haha, o tej pač ni bilo sledu, haha!" Žaljeno samoljubje — to časih huje skeli, nego vsaka druga bolečina; Hrast pa je bil silno samoljuben. Bled ko pobeljena stena je stal pred Elzo, in divji, jezen odgovor mu je bil na jeziku. A premagal se je. "Zdaj je vrsta menda na meni, da se Vam zahvalim Vaši odkritosrčnosti je dejal s posiljenim zasmehom. "Hranite si to, saj sva se pobotala! Toda še nekaj, gospod doktor; naj Vas vendar enkrat sveta nekaj prosim. Vedite, gospod Meden me snubi — kaj pravite, Vi ste razumen mo^ kaj mi je storiti?" Stisnila je spodnje ustno med zobe ter neprestano in nekako bodoče zrla v Hrasta. To vprašanje in ta nenadejana novost ga je razburila še bolj. Ako smo dali tudi slovo ljubezni in ako ni ničesar več do ženske, za katero se nam je bilo kedaj srce vnelo — vse te nekdanje strasti se povrnejo z dvojno silo, ako vidimo, da ima drug posesti, kar je bilo nekdaj naše. Lju-bosumljivost t raje dalje nego ljubezen. Tako s.' je godilo tudi doktorju. "Kaj, Meden Vas snubi?" je vpra-"ai > In ; pa vim glasom. Da- deje ona z nekovim zadoščenjem, zakaj videla je, da Hrast svoje strasti ne more prikrivati. "In ja — jaz na,j Vam svetujem?" "'hi prosim Vas!" "O — Vi, Vi —! Vi ste zlobni!" je siknil doktor. \ ns ne umejem." Pekla je to malomarno predse. "Prav imate; saj je bilo res neumno", hiti oni ter brska s palico po pesku; jeza mu je jela kipeti. "Torej sveta si želite; i ne — gospodična EI-Jza, vzemite ga — Medena! Kakor ga [jaz poznam ne bode Vam delal posebne preglavice." "Haha!" je vzkliknila ona polu-glasno, pa culo se ni kakor smeh. "In dovoljujete mi, gospodična, da 1 Vam prvi čestitam!" pristavi Hrast. Sam ni vedel, kak pikri zasmeh je zadonel iz njegovih besedi. Pa njo je globoko zadel. "Ne, ne, to je že preveč!" je hitela ter glasno zajokala. Pala je na stol ter ihte se naslonila na mizo. Ako hočemo resnični biti, moremo povedati, da jo je doktor z nekakim J zadovoljstvom ogledoval: pa ne dolgo Vedno pri rokah. Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expelkr, zamorete se vedno boriti tudi proti budim napadom reumatizma, neu- ralgije, prehlajenja, bolezni v prsih ^^ in hrbtu. Ono ima351etni . rekord svojega vspeha. Jk I A. Brez varnostne znamke "sidro" ni pinvo. ^^ 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. zakaj čutil je, da mu preti jako smešna vloga: odpuščen ja prositi, prekli-eevati, tolažiti — vse to mu je stopilo pred oči, in eno se mu je bolj smešno zdelo nego drugo. Obrnil se je ter naglo odšel iz vrta, ne da bi se enkrat ozrl. "Jaz dvojim, da vzameš Medena," j je mrmral sam pri sebi ko je z na- | glimi koraki hitel čez klanec. "In če | ga vzame ... bedak, bedak, saj nimaš nobene pravice do nje." (Dalje prihodnjič.) NAZNANILO. Rojakom v Forest City, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g. JOSIP ZAIiARJA mL, P. O. Box 547. Dotičnik ima pravico pobirati naročnino za list in oglase ter pošilja zanesljivo denarje v staro domovino po našem posredovanju. V zalogi ima veliko Število raznih slovenskih knjig. Uradne ure: vsak dan od 6. do V2S. zvečer razun nedelj in praznikov v pisarni obeeznanega hotela g. Martina Muhiča, Forest City, Pa. Uredništvo in npravništvo. _"Glas Naroda." Alojzij Cešark 59 Union Ave., Brooklyn, N. Y Pošilja , denarje v staro domovino najceneje in najhitreje. Preskrbuje parobrodne listke, (šifkarte) za razne prekomorske črte. V zalogi ima veliko število za* bavnih in podučljivfh knjig. p Čast mi je naznaniti slavnemu M T občinstvu st Chicagi, I1L. kakor 2 P tudi rojakom po Zjed. državah, D ^jj da sem otvoril novo urejeni q § saloon pri "Triglayu'% A i 617 S. Center Ave., Chicago. 111., jjj blizu 19. ulice, m kjer točim pristno uležano Atlas* j? pivo, izvrstni whUkey. Najboljt 3 vina in dišeče smodke BO pri meni S „ na razpolago. Nadalje je vsakemu jl □i na razpolago dobro urejeno keg- P r| ljiiče in igrclna. miza (pool table). |f| X Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse X SS bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča ^ 2 • Mohor Mladič, * 2 V 617 So. Center Ave., Chicago, I1L T ] Domače oodietiel I Vsak Slovenec ali Hrvat pij« | * naj v korist svojega zdravja f < "Triglav" zdravilno 'grenko r j vino in «*Baii Jelarič gren- | I žico" ktero je vse narejeno iz | % pristnih zelišč iu pravega | 1 Yina.j 1j Dobi se pri: { . — 1 i "Triglav Chemical Works", I ^ £68 W. l£th St., I i i = CHICAGO, 1LL.| Av »i -mre'1 o»o> 1 ws. ••'»■mr •«■- my i.■ j Pojdite k naj bližnjem agentu po vožnje listke via The Great Wabash železnice« Vozovi za turiste ali izletnike vsak torek, četrtek in soboto z izbornim vlakom "CONTINENTAL LIMITED", kteri ostavi Boston, Mass., ob I. ari , popolndne in je v zvezi istega dne | popoludne v Rotterdam Junction g i Continental Limited iz New Yorka. j Vozovi s komotno otvarjajočimi se stoli prosti. Vstavi se v NIAGARA FALLS. Krasni komfortni vlaki v Detroit, Chicago, St. Louis, Kansas City In Omaha. Direktna zveza s Texasom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San" Fracisco, Portland, Taco ma in vsemi točkami onstran srednjega polu-dnevnika. 1 Informacije glede vožnjih cen, oskrbljen j a Pnllmanovih in tnristi-ikih vagonev dobiti je pri H. B. McCLELLAN, O. E. A., 837 Broadway. Hew York, J. E. BARRY, agent sa tnriste, 17« Washington St Bost«. Masa. RED STAR LINE Pnkaaonka jarobrodna dražba „Rada£a zvezda" posreduje redno vožnje s poštnimi parniki med New Yorkom in AntwerpentKS ♦ ♦ ♦ + Philadelphia in Antwerpenom [ KHuONLAND...........12760 ton IFENNLANO..............i27so t- V'AOERLAND in o 70c gallon ! „ črno „ „ 50c „ Drožnik 4 grtllone za.......$11.00 j Bnnjevec 12 steklen?c za $12.00 ' ali 4 gall, (sodček) za........$16.00 Za obilno naročilo se priporoča Blatila Grill, - ! 1548 St. Clair St. CLEVELAND. O. i f Rojakom i^Z*-^ Y naznanjam, da j«, za tamošnji okiaj moj ledini pooblaščeni zastopnik za vse posle JAKOB ZABUEOVEG^ 1 4824 Blackberry Alley* Pittsburg, Pa. Uradne ure: vsak dan od £7. do £8. ure, ter ob sobotah do I 8. nre zvečer. Hoja k oni ga toplo priporočarr. i ^ ^Frank Salcser*. Kil je podpisan* pripore Sam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........ SALOON iwiMuy urcenwicn ^..v—» NEW YORK 3LAV0NIA in PANN0K1A so parniki na ava v;< )mka Ti parniki ao napravljeni po najnovejšem kroja in zeio prikladn. la tretj? razred /EDILA en dobra i 2 potDiiom tnkrat na (las p^: va postrežena Vožnja nstke prodajajo pocblaSče^a agentjo to The Cunard Steamship Co„ Ltd., Si Broacwtf, Hew ?srk 126 State St Bostot 67 Dearborn St , iTai^apf^ THE FOREST EITT BMII6 GO. - Jedina Ceško-Slavjanska - profitrustna pivovarna družba ~ V Clevclandu, O. ■ Tari iz najboljšojra amerikaDshe^a sladu in iz importi-rauega čeiškeica htuela iz Žatea pravo plzensko pivo 'Prazdroj'. Kdor enkrat naše piro poskusi, ne bo zahteval dru-zega. Radi tega, rojaki, zahtevajte od gostilničarjev edioole plzensko pivo "Prazdroj". Podpirajte le one ki vas osvobojujejo od trnstorega jarma. Naša pivovarna nahaja se na XJniOXX Street nasproti Wheatland in Xomewood St. ■ Matej Bečko, kolektor. ===== f Comoagnie Generale Transatlantique, [Francoska parobrodna družba.| DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA. ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. POSTNI PARNIKI SO: "La Lorraine" na dva vijaka.................. 12,000 "La Savoien ,, ,, ,, ...................1*2,mm* "La Touraine" „ „ ,, ...................10,ooo "L'Aquitaine" ,, ,, ,, ...................H>,«hmj "La Bretagne"................................. H,ixn> "La Champagne" ..............................8,iHk> "La Gascogne".................................8.CMX) ton, 25,1100 konjskih moči, „ 2S,ih«) M 12,0ti«l „ l^tKNI „ y.ooo „ Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplnjejo od sedaj naprej Tedno ob četrtkih ob 10. rri dopoludne iz pristanišča št. 42 Korth River, ob Morton St., N. 1. La Champagne 22. marca 1906. •LA SAVOIE 29. marea 1906. •LA TOURAINE 5. aprila 1906. •LA LORRAINE 12. apr. 1906. La Champagne 19. apr. 1906. * —--------7 — — •LA SAVOIE 26. apri a 1906. •LA PROVENCE 3. maja 1906. •LA LORRAINE 10. maja 1906. •LA TOURAINE 17. maja 1906. *LA SAVOIE ' 24. maja 1906. Parniki * zv«zdo zaznamovani imajo po dva vijaka. POSEBNA PLOVITBA: La Gaseogne 14. aprila 1906. La Bretagne 21. aprila 1906. La Gascogne 12. maja 1906. La Bretagne 19. maja 1906. S temi parniki potujejo samo p o t n ik i 2. in 3. r a z r e d a. VI. W. Kozminski, generalni agent za z&pad, 71 Dearborn St., Chicago, IIU MSTBO-AHEBICAI LIP. Regularni potni parniki "SOFIA HOHEIN8ERG" odpluje 17. marca. otl[»luje 24. marca. vozijo med New Yorkom, Trstom in ->. najpripruvuejsa in najet-Dejša parm-rotina ^-ita v LjnfcfJano m sploh na Bloveusko. Železnica velja do LjubJ ljane 1© SO centov- Potniki dotspo i»ti dan na parnik. ko od doma gredo^ ^clczniSke ccnc iz New Orleansa so zelo nizke na vse strani.