GLASOVA anorama KRANJ, 7. JULIJA 1962 — LETO II ŠTEVILKA 26 O Zadnje dni junija se je Jacques Anquetil je doslej t Nancvju začela največja na tej najveji dirki zmagal kolesarska dirka naših dni: že dvakrat. Ce bo tudi tokrat, se bo pridružil »legendarnima-« Philippu (Belgija) in Bobetu (Francija), ki sta uspela po trikrat obleči rumeno majico »toura«. NA KMEČKI OHCETI BODO BOHINJCI PRIKAZALI TUDI STARE NARODNE PLESE SVATOV! LKA V BOHINJU • Nocoj bomo vasovali pod Skalco • Ali se bo Janez pripeljal pod Mickina okno z mopedom in t dežnem plašču? • Na jutranji kmečki ohceti v Bohinfu pričakujejo dober cbisk, če ne bo deževalo TOITR Dr; FRANCE — zadnja pred polstoletnim jubilejem. Na startu 43. »teura« se je tokrat zbralo 1j3 profesionalnih kolesarjev Evrope, ki bodo v 22 etapah prevozili 4.274 kilometrov po Franciji, Belgiji in Luxemburgu; svoja kolesa bodo pognali celo 2800 metrov visoko. In kdo so favoriti za bajne nagrade. Pravijo, da je najnevarnejši tekmec ostalim 28-letni Francoz Anquetil. Morda mu tokrat utegneta prekrižati račune zahodni Nemec Altigg, svetovni šampion Rik van Looy aH zma-govavec Gira dltalia Baldini. O Vse življenje v Bohinju je bodo ogledali, kako sta se v 9 bilo včasih tesno povezano starih časih vzela Janez in 9 z živinorejo in planšar- Micka, drugi pa se bodo za-9 sivom. Danes ni več tako. dovoljili s steklenico piva in 0 Bohinj je danes predvsem % »turistični pojem-«. Kravji 0 bal in kmečka ohcct vča-9 sih nista bili turistični pri-% reditvi, kot sta danes. Kravji bal je bil pastirski praznik. Jeseni, ko so se planšarji vrnili s planin, so se zbrali v kmečki hiši ali v gostimi, se poveselili, ocenili živino, podelili nagrade najboljšim tropom, najstarejši planšar pa je vsem oznanil ljubezen, ki se je spletla med mladim majerjem in majeri-co preko leta v planini. Oh-cet je bila o pustu. Prava kmečka bohinjska ohcet je bila z vsemi ceremonijami, ki jih že dolga stoletja pozna gorenjski kmet. Vse se je odvijalo po nezapisanih ljudskih predpisih, vse ob pravem času, nič ni smelo manjkati, ne narodnih noš, ne krofov in vina, pa tudi zibelke in skrinje med balo ne. Cas pa prinaša iz dneva v dan nove spremembe v človekovo življenje. Stari običaji izginjajo, pojavljajo pa se nove navade, nove potrebe, nove zahteve. Turizem v Bohinju zahteva prireditve, ki privabijo v gostilne, restavracije in hotele čimveč ljudi. Pa je 6pet oživela kmečka ohcet — toda zdaj ne več pozimi, ker takrat ni toliko turistov. Prestavili so jo na začetek julija, na začetek glavne sezone, ko. je v Bohinju toplo in lepo in ko imajo ljudje čas hoditi na izlete. Jutri bo ta popularna bohinjska prireditev spet privabila v Bohinj velike množice ljudi, če le vreme ne bo preveč muhasto. Nekateri si kranjsko klobaso na terasi busnim podjetjem, pa tudi hotela Jezero. In vsem bo vsem obiskovavcem, ki bodo ustreženo — gostincem, turi- preživeli prijetno nedeljo ob stičnim delavcem in avto- lepem Bohinjskem jezeru, nni^inaHHBanHBff mana Vaprilu in maju se je pri nas mudila italijanska filmska družba. Snemali so film »Upornik«, ki govori o uporu podjarmljenih barbarov proti Rimljanom. Snemali so v Zupanovi jami, Pulju, Lavrci, Gramozni jami in v Javnih skladiščih v Ljubljani. Glavno žensko vlogo je v tem filmu upodobila Rossana Podesta, znana italijanska filmska igravka. V »Uporniku« so igrali tudi trije Kranjčani: L\CI CIGOJ, TONE HOTKO in JOŽE KOVAĆIČ. TRIJE FILMSKI MUŠKETIRJI Zadnja dva igravca smo zaprosili za kratek razgovor: 9 Bi nam lahko povedali na kakšen način ste prišli k filmu? Film servis iz Ljubljane je sporočil v Prešernovo gledališče, da išče igravce, ki bi sodelovali v italijanskem filmu »Upornik«. Prijavili smo se. Seveda ne samo z Kranja. Tudi lz drugih krajev je prišlo precej ljudi. Upanje, da bi bili sprejeti je bilo majhno. Po desetih dneh pa smo že dobili povabilo za snemanje. f) Ste besedilo govorili v italijanščini ali slovenščini? Tovariš Kovačič, ki je v filmu upodobil Rimljana Farrisa, je na to vprašanji takole odgovoril. V italijanščini, vendar bodo film kljub temu sin-hronizirali v italijanščino in francoščino. % Kako ste se znašli prvič pred filmsko kamero? Tovariš Hotko, ki je zaigral poglavarja barbarov Tora, je pojasnil: Spočetka sem se s težavo znašel, vendar sem se pod strokovnim vodstvom vživel v svojo vlogo In je bilo snemanje prav zanimivo. QiiiiiHiii!!iiiiiiiiii:iiu!i!!iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii:aiifeiKiii 02 ^99384 ^488286^ ZAPORNIK Z OTOKA G Skupina tujih advokatov, ki zastopajo kongoškega voditelja Gizengo, Q je zahtevala posredovanje svetovne organizacije, saj obstaja sum, da 0 Gizenga ni več živ. Notranji minister kongoške vlade pa trdi, da je % zapornik z otoka Balambembe živ in pri »čvrstem« zdravju. % Kaj je resnica? £ Prinašamo izvleček iz razgovora, ki ga je imel sovjetski novinar z Gi- Q zengo na otoku Balambembe. OTOK TRDNJAVA V betona in zarjaveli topovi so bili edino znamenje, da smo v vojaški trdnjavi. — ......., Skozi gosto grmovje smo pri- 1^°_Zld.0Vje__:..Z^€^ šli na poljano, na kateri je bila velika hiša z opazovalnico na strehi. Pred hišo je bilo nekaj vojakov in časnikov. Hiša je bila obda z bodečo žico. Počakali smo kakšnih pet minut in potem so na6 peljali v sobo v srednjem delu CHAPLINOV NASLEDNIK Mleti l i m*. . Pred kratkim je Charlie Chaplin pripovedoval svojemu najboljšemu prijatelju napake, ki jih je v nekem _ f . spisu napravil sin znameni- »Zbirka predsodkov ki 10 tega filmskega igravca in ko- povsod imenujejo filozofija, mika. Chaplinov naslednik je Je lahk° koristna samo, ce se svoj spis takole napisal: Jež, ne imenuje filozofija* lastovke in žabe so zelo ko- Bertrand Russell, anglc- ristne živali, ker pomagajo vrtnarjem zreti mrčes.« 0 GALSKI HUMOR General de Gaulle se ne pojavlja Veliko v javnosti. Toda njegove duhovitosti ta ški filozof »V vsaki življenjski dobi ]e žena vedno pripravljena pred možem igrati neumnico.* Elsa Maxwell, ameriška novinarka »Vsem cenzorjem je ideal sestankih vlade in v razgovo- tiskanje takih knjig, ki jih rih z obiskovavci pridejo med n'lh" ne bi bral.* .. . Giovani Guaresci, ltah- Ijud.. Njegov humor je sar- .anski sathik fcaslieen, suh, oster in pristno »alski. Minister Fcyer mu je »Vem, da so predsedniku _ , . ... XjI .Kennedvju vseč ljudje s svo- pred kratkim poročal o svo- Postrežba je bila zelo soiidM na, natakarjev pa skoraj z* tretjino gostov. > t> Trg Sverdlova z vseh stran*" obkrožajo domovi kulture kinodvorane. Največji njimi je »Boldoj teater«, impozantna stavba Je 185 let, v njej je prostora 2300 gledavcev. Na njen« odru lahko nastopa hI 1500 igravcev. Ker so v t« velikem gledališču ven predstave, je zaposlenih poklicnih igravcev i nega osebja. Z drugih str« oklepajo trg Se »Mali teater« »Centralni otroški teater« dve kino dvorani. — Moskva* ima doslej 100 kino dvoran. v naslednjih nekaj letih p$ imajo namen novih. MOSKVA UDU MM > Moskovski -Sovje* deputuJ tov« stoji na trga Sov je*) tov. Imenujejo ga mo»> skovski SmolnL Pri vseh za-£ sedanjih tega organa ostaj/' en sedež prazen, tudj št. 1 ostaja vedno zapisan ime Vladimir Hjič Lenin. Pred to zgradbo stoji sponu nik, na konju jahajočemu J\ riju Dolgorukemu, ustanov^ telju Moskve. Ime DolgorukŠ so mu dali zato, ker je svoje življenje delal za z€ njen je vseh Rusov. Spomeni! so pričeli graditi leta 1947? odkrili pa so ga leta 1953. Na£ nasprotni 6trani tega stoji in* štitut Marksa—Lenina, pred) njim pa spomenik Lenina «*> misleca, ki so ga odkrili letar 1949. V živo rdeče oplakan** stavbi je muzej Leninovih ro«. kopisov. V tem muzeju hranijo prek« 30.000 rokopisov Lenina in 6000 rokopisov Marksa. . TONE POLARNA* j t Zanimivi podatki iz knjige svetovne zdravstvene organizacije Tisoč bolez tiničuje človeka 7 Zanimivosti Morda je slučajno, da je danes ločno 999 boleznj na svetu, zaradi katerih umira jo ljudje. Ta podatek najdemo v strokovnem poročilu, v knjigi, ki jo je pred kratkim izdala Svetovna organizacija zdravja OZN, ki ima svoj sedež v Ženevi. re je bilo 1950. leta v Afriki, in sicer 130.000 primerov. Precejšnje zlo za človeštvo še vedno predstavljajo koze. Leta 1950 je bilo na svetu 355.208 primerov, leta 1960 pa samo še 59.478 primerov. Nalezljiva bolezen oči, ki jo Največje zlo za človeštvo je letos vsekakor malarija, za njo se zvrstijo najrazličnejše srčne bolezni, levkemija, tuberkuloza, polimieli-/tis in gobavost. Za temi boleznimi so na vrsti različne poškodbe, kot so prvenstveno avtomobilske nesreče. Po številu bolezni lahko mirno postavimo na tretje mesto koze .kolero, influenco, tifus, trahom, venerične bolezni itd. Do leta 1955 je imelo malarijo na svetu okoli 200 milijonov ljudi, od tega jih je umrlo okoli 2 milijona. Se danes pa je v nevarnosti za malarijo več kot 1500 milijonov ljudi na svetu. Malarijo raznaša okoli 60 vrst komarjev in bi potrebovali za uničenje le-teh nič manj kot 1700 milijonov dolarjev. Na področju uničevanja malarije so doseženi že precejšnji uspehi, zlasti v Evropi. Tako ima na primer Grčija na leto le še okoli 200 primerov »malarije. Zanimiv je tudi podatek, da okoli 15 odstotkov otrok umira za malarijo •v Afriki. Zelo številne so bolezni 6Pca. To nam potrjuje nekaj številk. V Franciji je na primer v enem letu umrlo 93.098 ljudi, medtem ko se je v Angliji ta številka v istem obdobju povečala kar na 142.274 ljudi. Rak je bolezen, ki se je zlasti razširila v zadnjem času. Nekateri strokovnjaki .celo menijo, da ima bolezen epidemijski značaj. Tako na -primer Japonska in Cile raka dolgo nista poznali. Sedaj pa so v teh dveh državah zabeležili že precej primerov. In spet nekaj številk: V Franciji je za rakom leta 1959 umrlo 85.751 ljudi, v ••Angliji 98.761 ljudi, v Italiji 70.460 ljudi, v ZDA 260.047 ljudi itd. Najhujša bolezen krvi levkemija se zelo širi v ZDA, kjer je tudi do 7 smrtnih primerov na 100.000 prebivavcev. V tuberkulozi pridemo do razveseljivega podatka. Ta je namreč v upadanju. Tako je bilo na primer v 19 državah Evrope 1950. leta 122.786 smrtnih primerov za imenujejo trahom. zelo razsaja po afriških in azijskih deželah. Število obolelih je strahovito: 500 milijonov ljudi, kar predstavlja šestino vsega človeštva. Svetovna organizacija zdravja je tudi zelo zaskrbljena zaradi precejšnjega razširjanja ve-neričnih bolezni, zlasti sifilisa. Od drugih bolezni je najpogostejša azijska gripa. Največ smrtnih žrtev zaradi azijske gripe je bilo prav v Aziji, kjer je precej ljudi podhranjenih. Vendar kljub vsemu človeštvo narašča (v prometnih nesrečah izgubi vsak dan življenje 1000 ljudi) je ljudi na Zemlji vsak dan več. Rojstva prekašajo umrljivost. V 124 državah (od 216, kolikor jih je na svetu) je umrljivost padla med 1950. in 1960. letom od 10,7 na 9,3 promile. AMERIŠKIH CEST NI MOGOČE PRIMERJATI Z EVROPSKIMI. ZA RAZCVIT CESTNEGA PROMETA SO TAKŠNA ŠIROKA CESTIŠČA NUJNO POTREBNA. KRIŽIŠČA SO IZPELJANA TAKO, DA NE ZAVIRAJO PROMETA. NA SLIKI JE AVTOMOBILSKA CESTA, KI SE PRIBLIŽUJE MESTNEMU SREDIŠČU * LADJA S PODVODNIMI KRILI V Crno morje so spustili prvo poskusno ladjo s podvodnimi krili, ki lahko na krov sprejme okoli 100 potnikov. To je ena izmed prvih motornih potniških ladij s podvodnimi krili, ki so jih namenili za potniški pomorski promet v Sovjetski zvezi. Dva motorja s skupno močjo 2400 konjskih sil in posebna konstrukcija podvodnih kril omogočata, da ladja razvije hitrost 85 km na uro. — Medtem ko običajni motorni čolni rabijo za prevoz med Jalto in Sevastopolom šest in pol ure, bo »Strela-« to pot preplula v eni uri in 25 minutah. Ladjo upravljajo avtomatično. (j) ŽALOSTNE ŠTEVILKE Generalni direktor UNESCO je v Parizu izjavil, da je Ipolovica od 700 milijonov odraslih prebivavcev sveta nepismenih. Prav tako polovica otrok v teh predelih sveta nima možnosti, da bi se naučila pisati in brati, f TASKENT - MILIJONSKO MESTO Glavno mesto sovjetske republike Uzbekistana Taškent je postalo milijonsko mesto. Taškent je peto milijonsko mesto v Sovjetski zvezi. Pred njim so po številu prebivavcev: Moskva, Leningrad, Kijev in Gorki. O NOVI NEWYORŠKI NEBOTIČNIK V bližini najvišje hiše na svetu — newyorškega »Empire State Buildinga« — gradijo še en velikanski nebotičnik, poslovno hišo ameriške letalske družbe »Pan American«. Skupni stroški nebotičnika, ki bo imel 59 nadstropij, bodo po predračunu znašali okoli 100 milijonov dolarjev. Letalska družba bo porabila četrtino prostora v novem nebotičniku, ostali prostor pa bodo dali v najem' drugim podjetjem. Svet robotov in tehničnih izumov Kaj so zmožni napraviti elektronski možgani? (f Elektronski stroji ne dela-0 jo samo čudežev s sklepa-0 njem in pomnjenjem, tem-£ več rešujejo tudi že mate-# matične naloge, za katere 0) bi človek potreboval več membe, posebno barvo in kroje. Lastniki cele vrste trgovin so v Ameriki privlekli kupce od drugih trgovcev, ker so njihovi elektronski možgani napovedali, da bo pri- PSIHOLOŠKE RAZISKAVE E radi tuberkuloze, leta 1959 pa • stoletij, da bi jih rešil. Ti hodnja modna barva rdeča. samo še 47.718 smrtnih primerov. Po podatkih Svetovne organizacije zdravja jeza gobavostjo na svetu obolelih od 12 do 15 milijonov ljudi. Kuga je skoraj popolnoma izginila. Nekaj sledov je še v Burmi. Kolera se v Ameriki ni pojavila že od leta 1911, v Evropi pa od 1923. 9 stroji so dragocen pripo-@ moček posameznikom, trt/J) govini in gospodarstvu za £ razne analize in predvide-(9 vanja. Elektronski možgani so preizkušeni tudi za druge naloge iz vsakdanjega življenja. S tem, da vsak dan beležijo prodajo blaga, so sposobni, leta. Največ primerov kole- da napovedujejo modne spre- Neki elektronski možgani v Washingtonu so zmožni, da za nekaj sekund ugotovijo lastnosti in učinke 8.600 farmacevtskih izdelkov, ki so na tržišču. Ko so elektronski možgani odgovarjali na vprašanja ameriških zdravnikov, so se predstavili kot prvovrstni medicinski strokovnjaki. lektronski možgani spretno najdejo tudi ljudi, ki so najbolj sposobni, da 6e jim zaupa kakšna težka in odgovorna naloga. Tudi za najbolj težke naloge, ki jih rešujejo v »hiši« ameriških oboroženih sil, so elektronski možgani poiskali za nekaj trenutkov najsposobnejšega vojaka v ameriški armadi. Ko so v ZDA »frirali astronavte, so med širokim izborom ljudi elektronski možgani izbrali dvajset Američanov, ki so po svojih duševnih, liričnih, in intelektualnih sposobnostih bili najbolj prikladni za polete v vesolje. Skoraj ni področja, ki ga elektronski možgani ne bi zadovoljivo rešili. Pri izračunih, kako bo poletna vročina vplivala na žejo in s tem v zvezi na porabo vode in pijač, so možgani točno izračunali, koliko smejo tovarne povečati obseg proizvodnje, da ne bo pomanjkanja. Elektronski možgani že določajo kaj morajo mesarji klobasam še dodati, da bodo imele še boljši okus. Gostovanje pevskega zbora iz TirmaS po Koroškem Pesem ne pozna meja 0 Preteči črni oblaki niso njihovi tlovenščini, ki zveni 0 obetali nič prijetnega. V podobno, kot če govoriš z na- O dobri uri vožnje smo na širni Ratečani. 0 Jezerskem. Mrzlo jutro je V dvorani se razleže naša m eni od domačih gostiln na- pesem - odločna in umirje- 6 vrglo nevsakdanje goste, ki na hkrati, udarna in laskava. O so se hoteli otresti še pre-9 ostalih -kovačev«. KN K/NJI KAMEN ry elezna Kapla - prvi stik / z ljudmi onkraj Kara- £—' vank, prvi pogledi po izložbah in prve steklenice avstrijskega piva. Ob enajstih smo v Celovcu. Komaj najdemo prostor za našega »■konjička-, že se razgubimo po mestu. Vsakdo se spomni svojih učiteljev, ki so nam z zanosom pripovedovali o usto-ličevanju slovenskih knezov vitejšo Roško. Ustavimo se Naša pesem je na Koro- smo v Beljaku in hit.mo na- skoraj v vsaki vasi. in pov- škem odobiodošla. Povsod prej proti severo-zahodu. Naš sod moramo peti: Nepozaben smo ob opazovanju poslušav- cilj je znamenita vasica Hei- nam bo ostal spomin na do- cev videli njihove obraze, sol- ligenblut pod najvišjim av- godek v št. Janžu v Rožu, zne oči, njihova čela pa so strijskim vrhom Velikim Kle- kjer smo prišli na gostijo izdajala spomine na čase iz kom. Dve uri vožnje in na Spored je skrbno pripravljen dveh Slovencev. Zašli se slo- preteklosti, ko jim je bila ta cilju smo. Vračamo se do- in izbran: narodne, klasične venska pesem, napisana za pasem vsakdanja spremlje-partizanske in umetne pesmi, podobne običaje. Običaj se vavka. Na gostiji smo. Za-Ene kot druge pri poslušav- ereča z običajem in nenado- vrtimo se z gosti in domov cih bolj »užgo«. Težko bi uga- ma smo med svati. Ostati mo- moramo. nilij katena pesem je prišla ramo med njimi, pesem spet Drugi dan zgodaj zjutraj poslušavcem. najbližje do sr- sledi pesmi. odrine proti Tirolski. Spet ca. Morda« je .bila to »Mojcej« ob kateri je napovedovavec izkoristil redko priložnost, da je pozdravil' njenega avtorja" Pavla Kcmjaka, ki je sedel med občinstvom. rr.ov. Ustavimo se še v S p. t ta« lu in v Ši.. Jakobu v Rožu.' Nekaj čez polnoč smo že na prelazu. Koren, veseli, da je koroška turneja tako lepo uspela. . N Srečanja z našimi »konzuli« Mnogi ameriški rojaki si želijo srečanj z morna-f.. ki priploveja v njihova pristanišča z našimi ladjami Naše ladje potujejo po vseh svetovnih morjih. Tri ladje v tovarni avionov s svojim kvartetom igra v »Rusti-croom« in v lokalu - Bled« izključno slovenske polke in valčke. Stanko Hace se je slučajno mudil v pristanišču, ko je pristala prva slovenska ladja. Ko je zaslišal našo govorico, POJDEM U SKUFACE ■epopisno navdušenje v dvorani,, ko so pevci mrrrnH za vsako za pena Gosposvetekcm polju. 2e to peeemijo zapeti še dodatne p|ranske" »Splošne plovbe«, se vozimo proti Gospe Sveti, pesmi, se je nadaljevalo tu- dv(J .,DuDrovniške plovbe« in Ogledamo si cerkev in naj- di no koncertu. Posedli smo ladja kotcrske »Oceanske bolj navdušeni se povzpnejo mecl domačine in z njimi peli. pjovbe<< s0 naši stalni potniki celo v zvonik, nato pa se za- Kdo bi naUel vse viže, ki na u okoli svcta> sliši pesem. Mol no donijo li, motornimi kolesi, mo- kjer je slovenščina mnogo sta se naselila v Ameriki le- ^0Vo prjdeva. Vidite pedi in kolesi. Vse vasi so manj v rabi kot v Celovcu, ta 19M, Stanko se je rodil od kraja kjer nastopamo pre- kjer smo skoraj v vsaki pro- 1914. leta. Pred petimi leti se cej oddaljene. Prihajajo in dajalni našli nekogar, ki go- je zaposlil v Los Angelesu. — tkoraj vsak se ustavi, roku- vori tekočo slovenščino. Ker je dober harmonikar, je lemo se in kramljamo. Ka?- Iz Beljaka krenemo v Zilj- sestavil kvartet »Asi polke«, ro prijetno se počutimo ob 6ko dolino in naprej v sliko- katere sloves je znan po ta. Ljudje imajo smisel za urejanje okolice. Vozimo ee ob jezeru, mimo Sekire — tam je s: o venski hotel Ko-rotan in kmalu smo v Skof-čah. Prijetna gostilna z ve- vsem Long Beachu. Po delu svoje stroške je pripeljal na to zabavo že več kot 300 na« ših: mornarjev. Milan Pisil rad pripoveduje tudi o ovojem srečanju z vojnim zločincem, ustašem Artukovi-t čem. Nedolgo tega je Artu-» kovic v Long Beachu govoril o organizaoiji ameriškin vojnih veteranov, katere član je tudi Pasiž. Dvorana je bila velika in polna — pripoveduje o tena dogodku Pasiž. — Ariukovie je začel govoriti, a po desetih minutah sem vstal in ga pre* kinil s klicem: »Vi, Artuko-* vić, nimate pravice tu guv ustvarja. hik?- ^tega leta je nastala čenja« in se z njim udeležil Po dveh manj pomemb- tudi lahkotna komedija o oro- canneskega festivala, nih filmih je 1950 leta Panju tramvaja: -Iluzija po- Kot torej vidimo, je Bufiu-posnel -Pozabljenje«: teht- ***** s tramvajem«. e\ §q vedno na višku ustvar- no, pesimistično, nesenti- VZPON V TUJINI mentalno, nasilja polno zgodbo o zavrženi H otrocih, mladoletnih prestopnikih. Zanje je v Cannesu dobil nagrado za režijo in nagrado kritike. Po »Brutalnežu« (1952), Razen -Reke in smrti« je leta 1955 Bunuel posnel še -Zločinsko življenje Archibalda de la Cruza«, ki ga ^odlikuje skoraj angleško »črn« humor: Archibald »mo- jalne moči, še vedno neizprosno neusmiljen, oster kritik družbe in polnokrven umetnik, od katerega se nara obeta še marsikatero zanimivo in k razmišljanju napeljujoče delo. DUŠAN OGRIZEK Jaefe Finney: 25 Naslednjega dne sva se odpeljala na Mount Rose in k jezeru T a boe. Najel sem avtomobil. Imela sva še nad sto dolarjev — Tininih prihrankov — In nameravala sva preživljati svoj medeni mesec tako dolgo, dokler bi kaj imela. Potem sva si nameravala poiskati službo v Renoju in čakati, kaj bo. Kajpada d ne morete misliti, kakšen je bil ta medeni mesec. Temperatura v Renoju je bila triindevetdeset stopinj Fahrenheita, midva pa sva v slabita tridesetih minutah stala na snežni polici vrh Mount Rose, deset tisoč čevljev nad morsko gladino. Obedovala sva v lepi restavraciji z oknom proti jezeru Tahoe. To jezero, obdano z bori, je tako modro in prekrasno, da se adi neresnično. Vsakdo bi nedvomno rad užival ob njem, midva pa sva preživljala medene tedne. Nisem mogel verjeti, da sera poročen z dekletom, ki sedi zraven mene, in misli sem, da bi moški za kaj takega rad žrtvoval vse, toda v resnici ni tako, saj hočemo vedno več. Pod vso srečo in vsem, kar sem mislil, je ležala skrita nekakšna bojazen, obenem pa Občutek, da se nama ne more nič pr petiti. Bila sva srečna, tega nama nihče ni mogel vzeti, saj se moškemu in lanski, ki preživljata medene tedne, ne more nič pripetiti. XXII. Ob četrt na tri sem jezen, ker me motijo, odšel spet na most. preko katerega je peljala Virginijska ulica. Tokrat smo imeli sestanek vzhodneje blizu Mapesovega hotela. Neki moški v površniku je ribaril blizu severnega konca mostu. Kratko palico je položil poleg sebe in vlekel iz pipe. Ustavil sem blizu njega in ga »dolgočaseno opazoval. Brfck je stal onstran ceste in ker nisem imel novic, sem se obrnil ter se z rokama naslonil rta ograjo in strmel v vodo, ne da bi mu posvetil posebno pozornost. Ce v naslednji minuti ne bi prišel preko ceste, bi odšel. Tega som se veselil. Toda Brick se je ustavil. Ustavil se je kakih šest korakov s*r?n. se naslonil na steber in zamišljeno opazoval promet na ulici N sem verjel, da ima kaj vrednega povedati. Vedel sem, da ga skrbi, kje je denar m sam pri sebi sem se nasmehnil. Ni stopil k meni, da bi me povprašal in zdolgočaseno sem mu pokazal hrbet, se naslonil na komolec ln spet opazoval ribiča. Prepričan sem bil, da Brick čaka. da bi se na mostu ustavilo še več ljudi, kajti tako bi se lahko neopazno razgovarjala. Mimo so vozili avtomobili. Mnogi so imeli kalifornijske oznake, precej Je bilo tudi nevadskih. Preko mostu so hodili pešci. Iz Mapesovega hotela sta prišla dva mladeniča hi se med razgovorom oddaljila. Oba sta nos:la enake črne hlače, bele srajce, metuljčke in sive suknjiče z dol-zimi ovratniki. Sklepal sem, da sta glasbenika iz hotelskega orkestra. Mimo so prišle tri suhonoge Študentke in naglo vzdigovale podplate, ker jih J« peklo vanje. Bilo je hudo vroče. Nasproti jim je prišel moški srednjih let, blagega videza, v sivem suknjiču, z mehkim klobukom. Za roko Je vodil dečka kakšnih osmih, devetih let. Dečko se je nestrpno oziral krog sebe, možakar pa grbančil obraz. Brick se ni zganH ln pripravljal sem se, da bom odšel. Odsotno epazovaje ribiča sem sklenil, da bom v prihodnjih sekundah od'el. če se ne bo odločil. Dečko je dvignil roko in pokazal s prstom tik poleg mene, nekaj dejal moškemu in se ozrl navzgor k njemu. Moški se je ustavil in odgovoril, dečko pa Je nestrpno prikimal in spet pokazal a prstom. »Tale je!« Je dejal vznemirjeno. »Vem, da je tale!« in možakar Je snel samokres iz toka pod pazduho, ga nameril na Bricka in stopil proti njemu. »Ne ganite ae, gospod,« je tiho dejal nizki možak, ko je šel mimo mene, ne da bi nehal opazovati Bricka. »Mirni bodite, če veste, kaj je dobro za vas,« je dejal to s prosto roko potisnil dečka za svoj hrbet, tako da ga je zavaroval. Odprl sem usta, se obrnil to strmel. Brick je obstal, kakor je bil, • hrbtom naslonjen na ograjo in gledal na ulico. Z rokama se je trdno oprijel ograje to zdelo se mi je, da je napel telo kakor struno. Potem se je zganil, dvignil roke z dlanema naprej in videl sem, da sta trepetali. »Počasi s samokresom,« je dejal in videl sem, da se boji. »Ne bom se ganil.« Moški s samokresom Je sklonil glavo in spregovoril dečku, ne da bi prenehal gledati Bricka. Ustavil se je Sest čevljev pred njim, tako da ga Brick ni mogel doseči, če bi stopa proti njemu. »Si prepričan, Bobby? Dobro si ga oglej, ne smeš se zmotiti.« »Seveda sem,« Je dejal dečko in škilil na Bricka. »Tale je, spominjam •e ga dobro. Tale Je!« Crni patruljni avtomobil Je naglo zavil okrog ovinka in se zaustavil. S sprednjih sedežev sta iztopila dva policista vsak na svoji strani. Bližala sta se resnih obrazov, vendar nista preveč hitela. Vsak z ene strani sta prijela Bricka in mu nataknila lisice tako, da je imel obe roki priklenjeni na njuni zapestji. Moški v sivem suknjiču je spravil samokres, dečko pa Jo stopil izza njegovega hrbta, strmel začudeno v Bricka in ves čas kimal z glavo. »V redu,« je dejal eden policistov in hotel oditi. »Gremo!« »Počakajte!« je prestrašenih oči zinil Brick ter se zastrmel v nizkega možakarja v sivih hlačah. Policista sta se ustavila in ga pogledala. Na obeh straneh mostu so se nakopičili pešci in opazovali, kaj se dogaja. Avtomobili na cestišču so počasi vozili mimo ta ven so zrli ljudje z odprtimi usti. Videl sera, da re hi b'lo pametno, ko bi se zdaj hotel oddaljiti, saj pa se tudi nisem mogel. »Poslušajte!« je Brick dejal z nizkim, vendar vznemMjivim glasom. »Bi kaj pomagalo, če bi vam omogočil, da bi dobili nazaj denar? Ce bi vsega dobili?« Strmel sem-vanj to razmišljal, kaj ga je tako prestrašilo in kako se bo zlagal. Moški v sivih hlačah je neodrejeno skomignil z rameni. »Običajno pomaga.« »Prav,« je odločno dejal Brick, »in zapomnite si, da sem vam povedal tole.« Z brado je pokimal proti meni. »Primite ga! On je vzel denar! Primite ga! Hitro!« Trije policisti so se zdrznili, vendar so za sekundo ali dve otrpnili, saj niso mogli takoj dojeti, kaj jim je povedal Brick. Jaz pa sem vedel, za kaj gre in se niti za sekundo nisem obotavljal. Se vedno sem bil z bokom naslonjen na ograjo. Naglo sem se obrnil, se oprijel ograje, se odbil z nošami — Brick in polir;sti so planili proti meni — pa skočil preko nj« v vodo. Padel sem plosk oma na trebuh z razkrečenimi rokami in nogami. Cofnil sem z vso silo v vodo Udarec je bil hud. Vendar si ničesar nisem zlomil in ko sem splaval na površje, sem lovil zrak in pljuval vodo. ki je bila ledenomrzla. Splaval sem pod vodo, toda z rokami sem podrsal po dnu in tok me je zanašal na stran. Splaval sem ven. velik val me je oblil in pred seboj sera zagledal naslednji mosti ki so je naglo bližal, pa pol ciste, ki so streljali. Ne da se opsati, kolko lahko čl*wek vidi to premisli v trenutkih takmega obupa Videl sem dva iin formirana policista, ki sta tekla po tlakovanem drevoredu W:zu Mapesovega hotela ob obali nedaleč od mene.' Opazil sem. da oba teč«'a po istem bregu, na mostu smo stali namreč prav na enem kraju tako. da je bilo policistu predaleč, da bi stekel na drugega. In videl sem. da sta streljala in vedno, kadar sta ustrelila, jima je cevi vr?do navzgor. Vedel sem. da me lahko zlahka dohitevata in da utprne pr: naslednjem mostu eden od obeh steči na drugo stran to tako bi me obkolila z obeh strani. Bili smo prav na sredini med dvema mostoma in policija sta bila nedaleč za menoj. Tekla sta proti mostu, preko katerega je vodila glavna ulica. Z desno r^ko sem odločno zaplaval, dosegel z nogami dno in zabrodfl proti bregu. Potem sem trdno stopil na obe nogi in pričel bresti proti obrežni polici. Policista sta tekla še nekaj korakov, potem pa se je eden zaustavil in pogledal nazaj, zavpil, oba sta se ustavila ta pričela streljati Sočasno sem videl, da sta merila in slišal krogle, ki so zadevale v trdi brc«. Ko sem dosegel vrh brega, sem se vrgel na tla in se pričel valjati," potem sem se pobral na kolena in stekel prestrašen preko travnate grede proti velikemu sivobelemu poštnemu posloju. ki je stalo le petdeset jardov strpn. Na poti pred poštmm uradom sta strmela vame neka ženska ta mo?ki tn slednji je začudeno zavpil: »Hej!« N:sem vedel, kaj je s tem mislil. Do ko*e moker fem tekel oreko travnika ta pri vsakem koraku mi je iz čevljev brizgnila voda. Skočil sem preko pločnika, po poštnih stopnicah in skozi odprta vrata v poštni urad. Potem sem pričel normalno hoditi. Naglo sem stooal skozi urad proti izhodu, ki je na drugi strani peljal na Mlinsko ulico. Poskušal sem, da bi bil videti čim običajnejši, kar ni bilo lahko. 6aj sem bil povsem moker. Kdorkoli me Je pogledal, je moral videti, da sem ves premočen in za seboj sem puščal mokre sledove. Hlastal sem za zrakom, čeravno sem medtem, ko sem stopil skozi vrata, poskušal umiriti dihanje. Zdelo se mi je, da mi je vsa kri privrela v glavo in mislil sem, da bom zgubil zavest. Trije ali štirje ljudje pred linico, kjer so prodajali znamke, ženska srednjih let in mladenič, ki sta pisala ob stenski mizi, se sploh niso ozrli nrme. Smuknil sem skozi vrata po kamnitih stopnicah na drugi strani ta sika je bila povsem normalna: na obeh straneh ulice so stali avtomobili, n~ki moški, ki mi je kazal hrbet, je počasi stopal proti Virginljski ulici, ženska onstran ceste pa je peljala otroka v otroškem vozičku. Nihče si ni mislil, kaj se je pravzaprav zgodilo na drugi strani velikanskega postnega poslopja. Naglo sem odšel ob parkiranih avtomobilih in jih ogledoval. Pri enem izmed prvih, ki je imel na zadnjem sedežu odejo, sem odprl vrata, smuknil vanj in jih zapri za seboj, ne da bi jih zaloputnil. Legel sem na pod, se pokril z odejo ta tiho obležal.. Kar se je imelo zgoditi, ni bilo več v mojih rokah, vse je bilo odvisno le od sreče. Cas je tekel. Nekajkrat sem slišal korake poleg avtomobila, vendar nihče ni hitel. Po ulici je pripeljalo nekaj avtomobilov. Eden izmed njih je vozil zelo hitro in sklepal sem, da je policijski. Pod odejo sem se slekel do golega. Iz hlačnega žepa sem vzel žepni nož, potem pa zvil hlače, nogavice in spodnje hlače v sveženj ter ga porinil za naslonjalo zadnjega sedeža. Previdno sem sedel in se sklonil v pasu, da mi glava ni segala preko spodnjega okenskega roba. Vzel sem srajco in ožel vodo — posebno iz ovratnika in rokavcev. Zatem sem ovratnik ta rokavce skušal zgladiti: med rokama. Iz hlač sem vzel listnico in obrnil žepe ter robove pa jih poskušal zgladiti po robe h. Z vogalom odeje sem dobro obrisal čevlje ta iztresel vso vodo. Zatem sem jih položil na zadnji sedež, kamor je sijalo sonce. Ves čas sem prisluškoval korakom. Potem sem položil hlače preko ene roke, srajco pa preko druge in ju pričel nihati po vročem suhem zraku. Čez čas sem se utrudil, potem so me roke pričele boleli, vendar nisem prenehal. Zrak v Renoju je nepopisno suh in v takšnih vročih dneh vam ustnice razpokajo, kakor bi treniL V desetih, petnajstih minutah so bile hlače in srajca že psecej suhe, vendar seveda ne povsem. Potem sem ju oblekel, obul čevlje ta vtaknil vlažno listnico nazaj v žep. Z glavnikom sem se počesal in potem 6topil tz avtomobila, počasi in resno, kakor da je moj. SSL o** Krilati letavci Živeta ata osel in kamela! in se skupaj pasla, na rodovitnem pu/ju, kjer jima je zelo ugajalo. Nekoč, ko se je osel de sitega napasel in je bil zelo dobre volje, ga je prijelo, da bi zapel. »Rad bi zapel kakšno pesem,« je dejal kameli. -Tako strašno rad bi prepeval.« Kamela se je prestrašila. »Joj, nikar!«, je prosila. -Ce boš zapel, bo nesreča.« Toda osel je ni poslušal in je zapel iz vsega grla. Neka karavana ,ki je bila prav tedaj v bližini, je slišala petje, ujela esla m kamela ter jima naložila breme in ju odgnala. Osel se je kmalu zelo utrudil. Ko so trgovci spoznali, da ne more več naprej, so ga z bremenom vred naložili kameli na hrbet. Kmalu nato so prišli po hribu na stezo, pod katero je zijalo globoko brezno. »Tako«, si je mislila kamela, -zdaj pride obračun.« Glasno pa je dejala oslu. -Tako rada bi plesala, res, kar ne morem se več premagovati. »Joj, nikar!« je prosil osel. »T« vendar ne boš plesala, saj bi zletel v prepad.« Toda kamela se je naredila gluho. Zaplesala je, osel pa je padel v brezno. mlada nas t Ni malo živih bitij, ki so morij skačejo iz vode, ven-brez kril pa kljub temu le- dar se ne vrnejo v vodo tati jo. Nekaj od njih bomo na- koj; lahko dlje letijo iznad vode. Zabe, ki letijo živijo v Indoneziji. Imajo med prsti opne in tako letijo dvajset metrov, to pa je stokrat večja razdalja od običajnega Žabjega skoka. V Indoneziji so tudi kuščarji — letavci. lahko bi jih tudi imenovali ieteči zmaji. Pet do šest reber je pn njih gibljivih. Ta šteli: Neke vrste veveric rebra se razvleoejo in skrčijo ima tanko opno, ki se razpro- kot harmonika. Ko želijo zle-stira med sprednjimi in zad- teti rebra razširijo in ko se njimi nogami m z njeno po- hočejo spustiti jih skrčijo, močjo lahko preleti iz enega Tudi neke vrste kače so le-drevesa na drugega. Taka ve- tavci. Te kače letijo tako kot verica lahko leti do petdeset leteči zmaji, samo da letijo metrov. Leteče ribe iz južnih dc6ti dlje in lepše. Smeli izpod Šolskih klopi NAJKORISTNEJŠA Učitelj vpraša učenca, katera žival je najkoristnejša. »Kckoš«, odgovori Peter. -Zakaj ravno kokoš?« »Zato, ker jo lahko pojemo ko. pred in po rojstvu.« dan več sivih las. Kaj povzroči sivenje?« -Sive lase imam zato, ker me ti vsak dan jeziš.« -Kako, da je naš dedek tako siv?« Nedolžno vpraša sin- ŠOLSKE POČITNICE DRUŽINSKI RAGOVOR Janez je hotel pokazati pri-Siaček se je pogovarjal z Jatelju svoje znanje iz fizike očetom, kar nenadoma ga je in je dejal: vprašal: >Očka ti imaš vsak mladi vedez Nafta NAFTA ali šorova olje je ena izmed najvažnejših surovin sveta. Je zmes različnih ogljikovodikov in nastane iz živalskih in rastlinskih ostankov prađavnine. & pomočjo razstreliva ia raznih drugih postopkov se odkrije polje zemeljskega olja. Nate se izkoplje glavni ved, ki pelje do dna u-edline zemeljskega olja. Najgloblje vrtine so tuđi do 6.0C0 m globoko. Ce je zemeljsko clje pod pritiskom zemeljskega plina, izbruhne sam na dan. Pcgcsto se pa mora s pomočjo črpanja pridobivati. Nr.fto običajno v bližini svjega iz-vera destilirajo in rafinirajo. Tako se pridobivajo bencin, jpeirelej, olje za mazanje in asfalt. Večje količine nafte se po cevrb — pripravljene so v ta namen — spravi do obmorskih pristanišč. Tu čakajo ladje iz različnih delov sveta in odpeljejo to cenjeno tekočino. Svetovna proizve^nja nafte znaša preko 4C0 milijonov ton. Amerika sama proizvaja 2,\ svetovne proizvodnje. Bogata Ie.~nea nafte so tudi v Rusiji, Preziji, Iraku, Romuniji in na otokih Perzijskega zaliva. »Toplata širi predmete in mraz jih krči. Jure, mi ti veš povedati kak primer?« POČITNICE SO SE KONČNO ZAČELE. FANTJE JIH DO- -Kako, da ne! Poleti imamo ŽIVLJAJO PO SVOJE. URIJO SE V PLEZANJU IN SPRET- tri mesece počitnic, pozimi NOSTI. NE BI SI UPALI TRDITI, DA TAKŠNA IGRA MED samo 15 dni.« DROGOVI NI NEVARNA Pismo % morju Na počitnice na otok Ste-njak, ki je le osemsto metrov oddaljen od Brionov, je pripotovalo 6to triinosemdeset otrok. Razdeljeni smo na trinajst skupin, in vsaka skupina ima svoje ime. Šestnajstim fantom, ki vam pišemo, pravijo »prašiči«, čeprav so nas v resnici krstili za morske prašičke. Vsi soglašamo v tem da nam ime z vzgojiteljem vred popolnoma pristoja. Na otoku Stenjak, ki ga lahko v pol ure obhodimo, se počutimo zelo dobro. Jemo petkrat na dan. Hrana je vsem zelo všeč. Kopljemo se dvakrat na dan po dve uri, kar nam zadostuje. Med kopanjem zelo" radi iščemo školjke in morske ježke. Pred dopoldanskim kopanjem hodimo k raznim krožkom, kot so likovni, dramatski, telo- vadni, šahovski, lutkovni itd. V večernih urah prisostvujemo raznim prireditvam in filmom. Nezadovoljni smo samo s popoldanskim spanjem, ki je za nas zelo mučno, zato med tem časom razgrajamo. Upamo, da vas 6 tem pismom nismo preveč zamorili. Pionirji kolonije na otoku Stenjak Zlata s IT rebreh Lubnika je glo- \ bok prepad, v tem breznu pa je zlata skrinja, zvrhana zlatnikov. Ta zaklad je v turških časih 6kril v prepad starograjski graščak, da razen njega zanj ni vedela nobena živa duša. Nekega dne pa se je Stari grad seaul v razvaline. Pod njimi je našel smrt tudi graščak ,ki je bil takšen vrag, da so ga sovražili in preklinjali vsi tlačani. Zlata skrinja, napolnjena z zlatniki, pa je ostala na dnu prepada. A vsi zlatniki, ki so bili tlačanom nasilno odvzeti, 60 bili prekleti. — — — Zaklad, ki je bil kdajkoli preklet, pa ni kaj prida za krinja ta svet, četudi bi bil kdaj otet. Kdorkoli rešuje zakleti zaklad, se mora dela lotiti opolnoči, pri tem pa naj — molči! Ce le besedico spregovori, zaklad še globlje v brezno zgrmi . .. Tega pa niso vedeli nerod-neži, ki so v davnih dneh reševali zlato skrinjo iz lub-niškega prepada. Prvi so se neke noči opolnoči napotili k breznu z zlato skrinjo siromašni Puštal-ci. Najmlajšega in najpo-gumnejšega so navezali na dolgo vrv in ga spustili na dno brezna. Komaj so ga potlej privlekli iz prepada, že je pričel pripovedovati: -Na dnu je res nekakšna skrinja. A vrag vedi, če je zlata, ker je na njej toliko blata, da sem se vdiral vanj do kolen. Okrog skrinje, ki se je drži glen. pa sem navezal vrv. Le pljunite v roke, možje, in potegnite jo iz zemlje!« -Zlato ostane zlato, čeprav ga vržeš v blato!« so v en glas zamodrovali Puštalci in pričeli vleči težko breme iz globokega prepada. Vlekli so in vlekli in vse je šlo po sreči, dokler so molčali. Kopa so zlato skrinjo odprli, da so se v luninem svitu zableščali dukati, so zakričali: »Velik je bil Stari grad, še večji v njem je živel tat!« Takrat pa se je zlata skrinja sama od sebe zaprla in se pogreznila v prepad. In ubogi Puštalci so se za zla- to skrinjo obrisali pod nosom in praznih rok odšli domov. — Drugi, ki so reševali starograjski zaklad, so bili Staroločani. Oboroženi z dolgimi vrvmi so neke noči opolnoči odšli k lubniške-mu breznu; in prifarški župan je za modroval: »Brez muke ni moke, a brez potu ni medu! Le krepko pljunite v roke, možje, in kadar bom zaklical, da je vse nared, takrat pa potegnite!« Zadrgnili so mu vrv okrog pasu in ga po njej spustili v prepad, da se je na njegovem dnu zaril v blato skoraj do nosu. Brž je navezal zlato skrinjo na vrv, potlej pa zaklical z gromkim glasom: »Možje, zdaj pa le!« A tega ne bi smel izreči! Ce bi bil molčal, bi bilo vse dobro, tako pa so vašeani potegnili iz brezna samo jezikavega župana, ker se je zlata skrinja pomuznila iz zanke in se še globlje zarila v blato. — Nazadnje so zlato skrinjo reševali še meščani Ločani. Privlekli so jo bili že iz prepada, a ko so jo odprli in zagledali zlatnike, so nekaj časa bolščali vanje ko voli v polne jasli, potlej pa so plosnili z rokami ju v en glas zakričali: »Hej, zđaj bo pač vsakdo v Loki bogat ko kozel rogat!« In spet se je zlata skrinja pogreznila v prepad. — Našel jo bo, kdor bo dober gospodar, zlata pa mu ne bo mar. LOJZE ZUPANO r\YHWVT>xost ; ■TiMlBpii"_ii — Kaj te tako zanima, kaj jedo drugi ljudje. 2IVA TEHTNICA Križanka št. 39 BREZ BESED iBiiiiiiiiuiiiUiiUiiuauiiiiiuuaiuiiu ;iiiiiiiiiiin;!iii:iii!!iuiiuiiiii RAZPRODANE VSTOPNICE P" ! 4 t 1 7 8 9 r 10 | r 13 n M «1 i 17 t \ — Naša tehtnica je pokvarjena, vendar tudi brez nje tovariš dobro stehta. UČITELJ PLAVANJA Vodoravno: 1. obšiv, rob, 8. slika, napravljena z vodenimi barvami, 9. egipčansko božanstvo, 10. zgodnji, 11. vrsta tkanine, 12. poljedelec, 14. avtomobilska oznaka Prije-dorja, 16. del gospodinjskega pribora, 18. italijansko mesto v Benečiji. Navpično: 1. nočno zabavišče, 2. reka v Rusiji, 3. različna soglas-nika, 4. darovanje, 5. mejno gorstvo med Evropo in Azijo, 6. reka v Nemčiji, 7. veznik, 11. starogrško preročišče, 12. podzemna zlival, 13. tišina, pokoj, 14. domača žival, 13. del posode, 17. soglasnik in samoglasnik. Križanka št. 40 — Želite, da vas naučim plavati? — Tovariš, imate morda še kakšen sedež prost? r Sem seveda antiaUeoholik. Če se tudi zgodi, da neka') popijem, je to majhna količina — tako, zaradi reda ali za dobro simpatične druž- bice. Naenkrat nikoli ne izpraznim več kot dve steklenici. Zdravje mi ne dovoljuje. Nekoč, spominjam se, sem za svoj rojstni dan popil četrt vedra. Zdravnik ni našel nikakršne devalvacije. — Vaši organi, reče, so videti dokaj urejeni. In mehur je popolnoma pristojen in ne propušča, reče. Kar pa zadeva srce, je še kar odlično, reče, celo za dva prsta :e širše, kot je potrebno. Toda prenehajte s pijačo, reče, ker vas sicer smrt lahko zelo enostavno zateče. LIMONADA Toda to je bilo še v letih mladosti in moči, ko je srce nevarno razbijalo v prsih in so se podile po glavi razne misli. A sedaj se staram. Znanec, zdravniški pomočnik tovariš Pticin, me je onaan pregledal in se celo prestrašil, verjemite. — Pri vas je, reče, popolna devalvacija. Absolutno je nemogoče ugotoviti, reče, kje imate, reče, jetra, kje so ledvice, a kje je tisti mehur za vsakovrstne tekočine. Z medicinskega gledišča ste zelo obrabljeni, reče. Hotel sem premlatiti tega zdravniškega pomočnika, toda potem >em se ohladil. — Da grem naprej, si mislim, k nekemu dobremu zdravniku, da se prepričam. — A jaz, razumljivo, ne hi rad umrl. Rad živim. Dopolnil sem komaj triinštirideset let. Lahko bi rekel, da sem na višku moči in zdravja. In v prsih imam široko srce. In kar je najvažnejše, mehur ne pušča. S takim mehurjem pa lahko živiš in uživaš. >2ares, mislim, da je potrebno prek'niti s pijačo.* Tako sem se odločil — in prenehal. Torej, ne pijem. Ne pijem uro, ne pijem dve uri. Ob petih sem odšel v restavracijo obedovat. Pojedel sem juho. Začel sem jesti kuhano meso in si. zaželel pijačo. Namesto močnih pijač, mislim, da Zahtevam nekaj blažjega, kislo vodo ali limonado. Pokličem. — Hej, rečem, ti ki si mi stregeL, prinesi mi, kurja glava, limonado. Prinesli so mi, razumi Ivo, limonado na inteligentnem pladn.tj. V bokalu. Naliiem v kozarček. Spiiem ta kozarček in začutim: f>a to je žganje. Nali-cm še. Bogme, zganie. Kako to, do vraga? Naliiem v kozarček ostanek — pravo pravcato žganie! — Prinesi še! — vpiiem. »To je priložnost!* — mislim. Prinesejo še enkrat. še enkrat poskusim. Nobenega dvoma ni več — nainaravne:še žganje. Pozneje, pri plačilu, sem le pripomnil. — Zahteval sem limonado, rečem, a kaj si mi ti prinesel, kuna glava? On reče: — Žganje se pri nas redno ime-nuie — limonada. Popolnoma zakoniti naziv. Še iz starih časov .. . A prave limonade, oprostite, nimamo, ni potrošnikov. Prinesi mi, rečem, zadnjo. Tako torej — nisem prenehal. A imel sem vročo želio. Okoliščine so me onemogočile. Kako se že pravi, življenje vsiljuje svoje zakone. Moraš se pokoravati. Pa vseeno, človeku ie nekako žal, ko se pokori besedam. Ali ne? MIHAIL ZOŠČENKO 1 5 i ■ y i w 0 11 i n •\ i I L. Križanka je magična, zato velja prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično: L, 1. visoko listnato drevo, ki ga goje pri nas le po parkih, 7., 2. italijanska filmska igravka, 8., 3. grški bog vojne, 9., 14. avtomobilska oznaka Prištine, 10., 4. ventil, 12., 5. nemški predlog,, 13., 11. Perzija, 14., 9. visoka planota, 15., 6. poljedelski inženir. Rpšitev križanke št. 37 Vodoravno: 1. praska, 7. ravnilo, 9. Ana, 10. TAM, 11. ga, 12. lava, 13. koran, 14 smola, 16. Tara, 17. J(anko) K(ersnik), 19. osa, 20. čar, 21. Lendava, 22. ranjak. Rešitev križanke št. 38 Vodoravne: 1. cemprin, 7. Enare, 8. masa, 9. VR, 10. praktik, 12. Re, 13. trdo, 14. videz, 15. narkoza.