Političen list za slovenski národ. Po poŠti prejeman veljii: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta, 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednlštvo je v Seineniški uliei h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Štev. 16. V Ljubljani, v sredo 21, januvarja 1885. Letnik XIII. Državni zbor. Z Dunaja, 19. januvarja. Zbornica poslancev se je danes zopet sošla, vendar je na obeh straneh manjkalo še mnogo poslancev, ker so bile na dnevnem redu manj važne reči, večidel samo prva branja nekterih predlogov, ki so se še le v posvetovanje izročili posameznim odsekom. G. predsednik dr. Smolka, ki je pri 75 svojih letih še čvrst na duhu in telesu, pričel je sejo z naznanilom, da se je cesarica zbornici zahvalila za častitko k svojemu rojstnemu dnevu. Potem se je spominjal 17. t. m. umrlega poljskega poslanca Horodiska, ki so ga zlasti oni po ceni čislali, ki so ga natančneje poznali. Državni zbor, ki je z njim zgubil starodavnega svojega uda, pridobil pa je zopet nekaj novih zastopnikov, izmed kterih sta nemško-česka poslanca dr. Krotz in dr. Pollak danes storila obljubo. Vladni predlogi. Potem se je prebrala dolga vrsta novih predlogov, ki jih je vlada zbornici izročila v pretres, in izmed kterih so nekteri jako važni in obširni. Ti predlogi so: 1. Postava zoper anarhiste, 2. postava o rabi smodnika, dinamita in sploh streljivih reči; 3. vladni ukaz o ustav-ljenji porotnih sodnij za Dunajski-Novomeški okraj; 4. in 5. odkupitev češke zahodne pa Prag-Duške železnice: 6. povrnitev nekterih od vode poškodovanim dovoljenih posojil; 7. zidanje novega gimnazijskega poslopja v Praškem Novem mestu; 8. pogodba med raznoterimi državami ¿arad pomorskega telegrafa; 9. postava, da disciplinarne denarne globe naložene notarjem zapadejo penzijskemu zavodu avstrijskega notarskega društva naDunaji; 10. zidanje nove kaznilnice v Pragi; 11. vravnanje ribštva v meddeželnih vodah; 12. vravnanje voda na Ga-liškem; 13. pr omemb a državnega volilnega reda, po kteri se predkraji Dunajski uvrstč v skupino mest in trgov; 14. pogodba med našo in ogersko vlado zarad kovanja kufrenega denarja; 15. nova pogodba zarad severne železnice. Ako bode moral državni zbor rešiti še vse te reči, ali vsaj znamenitejše med njimi, ni prav nobenega upanja, da bi zamoral državni zbor svoje seje o veliki noči skleniti, marveč bo moral po praznikih še nekoliko tednov zborovati. Vsi poslanci so v tem prepričani, vendar pa se bo še le te dni od klubovih načelnikov v dogovoru z vlado določilo, ktere reči naj pridejo pred vsem drugim še na dnevni red. Med rečmi, ki se imajo rešiti, bo menda tudi železnica iz Ljubljane v Kamnik. Dnevni red. Preden se je pričela obravnava dnevnega reda, se je oglasil Fiirnkranz ter vprašal načelnika železniškega odseka, kako je s severno železnico? Baron Godel mu je odgovoril, da se bo odsek s to rečjo pečal, ko se mu bo izročil novi predlog. Tausche je tudi zarad nekterih davkarskih zadev vprašal načelnika davkarskega odseka, potem pa je minister Dunajevski odgovoril na neko interpelacijo glede vžitninskega davka na Spodnjem Avstrijskem. Ko-nečno pa je vstal še česko-nemški poslanec Ilaniš ter se je silno hudoval nad nemirom v zbornici, kteri g. predsednik že no predseduje več, ampak ji predstojuje (g. Smolka ima namreč navado, da le malo sedi na svojem sedežu, ampak večidel stoje vodi obravnave). Tudi se le malokdo zmeni za govornike, ki jih večidel poslušajo samo njihovi prijatelji. Neki poslušalec na galeriji je tako živahno ploskal tem besedam Haniševim, da je moral gosp. predsednik galeriji v spomin poklicati določbo, po kteri so nihče ne sme vtikati v obravnave, ampak se mirno zadržati in molče poslušati govornike. Okoli polu ene popoludne se je še le pričela obravnava o dnevnem redu, na kterem so stale: 1. volilna prememba za Dunajske predkraje, ki jo je vtemeljeval poslanec Suess. Ker jo vlada sama danes izročila zbornici enak predlog, se bo ta želja dotič-nim okrajem spolnila. Za Suessom je govorilo še več drugih poslancev, ki se niso hotli besedi odpovedati, kakor Exner, dasiravno pri prvem branji ni navada in tudi ne dupoščeno reč stvarno pretresati. Zarad obilnega govoričenja ni upati, da bi bil današnji dnevni red rešen, na kterem še stoje sledeči predlogi: 2. polajšanja glede davkov in pristojbin za bolnišne, invalidne delavske blagajnice in pokojninske zaklade; 3. prememba pravil ali regulativa za hranilnice; 4. eksekucija na pokojnine privatnih uradnikov in njihovih vdov; 5. nova tiskovna postava; 6. zidanje škofove palače v Stanislavu. Podjetništva na slovenskih tleli. Kritičen razgovor. Spisal Franc Podgornik. (Konec.) Proti takim skladiščem bi razsajali ne samo tuji, ampak tudi domači, veliki trgovci, kterim so doslej dobro godi. Ali narod ni zato, da bi ga brez potrebe izmuzgavali pojedinci, če si more na čez z boljšo organizacijo pomagati. Kakor so se po nekterih slovenskih krajih do zdaj velikih in malih Judov ognili, ravno tako bo možno narodu obstajati brez pijavk, če se tudi kažejo v narodni obleki. Sicer pa tudi po našem načrtu ostane še vedno prostor manjšim trgovcem v posredovanje med narodom in veliko kupčijo. Glavna naloga od začetka in naprej ostane velikim trgovskim skladiščem ta, da po mestih in trgih tuji živelj izpodrinejo in mu tako tla za proti-narodna rovanja izpodmaknejo. Zato nas v seda njem položaji ne more potolažiti noben o spreobračanje ali nagibanje tujih trgovcev proti nam; vsaka nenaravna p rešila LISTEK. Kulturnozgodovinski tipi ter zakoni njih gibanja in razvoja. (Konec.) Napredek ne obstoji v tem, da bi šli vedno v eno mer dalje, ki bi se v takem slučaji kmalo pre-kratil, a v tem, da prehodimo na vse strani vse po-prišče delovanja vsega človeštva. Zato se nobena civilizacija ne more ponašati, da bi predstavljala višjo stopinjo razvoja, od vseh prejšnjih in istočasnih civilizacij, v vseh straneh razvoja. Tako je v obziru idej lepega, prišel grški svet do krajnomeje; in nova evropejska civilizacija se v nikakem plastičnem izdelku ne more meriti z grško plastično umetnostjo. Grška umetnost je postala dostojanstvo vsega človeštva, na kolikor se je okoristiti; nobena poznejša civilizacija pa ni mogla izumiti kaj novega, kakor so izumovali stari Grki, še manj pa iti dalje po tej poti. Zato so pa narodi evropejskega kulturnega tipa v opozovanji in izučenji prirode več storili, kakor vse prejšnje civilizacije. Duševni darovi vsa-cega kulturnega tipa pa tudi niso tako jednostranski, da bi obdelovali le eno stran življenja, da bi Grki se vspešno pečali le z umetnostjo. Evropejci pa samo s preiskavo znanosti. Tako so Grki tudi jako mnogo storili za znanost, dali veleuma Aristotela, ki jo bil v sredi grškega sveta oznanjevalec evropejskih principov. Evropejci so pa tudi mnogo storili za umetnost, če niso šli v njej dalje od starih Grkov, so pa razširili njen delokrog. V čistem krogu lepega, lepoti oblik in harmoniji med obliko in zapopadkom niso narodi romano-germanskega tipa nič proizveli podobnega Homerovim pesmam ali Fidijevim in Sofoklejevim tragedijam; pa so šli bolj v globokost psihologične analizo in izraženji značajev, če tudi ne brez narušenja harmonije oblik. Kjer so so pa prizadevali hoditi samo po potih starih narodov, kakor francoski psevdoklasični tragedisti, so proizveli samo karikature. To velja tudi o drugih sferah človeškega življenja rimske sisteme državnega prava še niso nikoli pozneje dosegli. Tudi še ni bilo druzega podobnega političnega organizma kakor je osnoval rimski narod, ki je žrtoval vse svojo moči državni ideji in umel vdihniti svoj državni duh tujim narodnostim. Z Rimom mnogi primerjajo Anglijo, pa nič ni bolj-krivičnega od te primere. Anglija še po svojih lastnih kolonijah ni mogla pridobiti spoštovanja do svojega državnega veličja. S tem pa ne želimo Angležem nič očitati, dostojinstva in primanjkljeji Anglijo so popolnoma druzega rodu. Prej bi zamogli Franciji prisojevati rimski duh, če tudi v manjši meri; ali prizadevanja vresničiti v večji meri (kakor za Karla Vel., Ljudevika XVI. in Napoleona I.) so se končale s popolnim nevspehom. Med etnografično dobo in dobo civilizacije v življenji kulturno - zgodovinskih narodov je državna doba, v kteri se narodi pripravijo za prihodnje delovanje, vstanove države, pribore politično neodvisnost, brez ktere se nobena civilizacija začeti in razviti no more. Prehod iz ene dobe v drugo večkrat provzro-čijo vnanji vdarji in vplivi. Tako jo naplav Harakli-dov provzročil vstanovitev grških držav, seznanjenje z vzhodno modrostjo in še bolj prziške vojne, ki so napele vse duhove, so začele dobo grške civilizacije. Neizvestno osnovanje staro-italijanskih držav, borbe med njima, končna zmaga Rima in aristokratično gospodstvo Patricija nad Plebejci označujejo rimsko državno dobo; punske, vojske ki so pretresle ves rimski narodni duh in seznanitev z grško-rimsko dobo civilizacije; prva dotika Grmanov z Rimom, so poslednje priveli iz prvotnega etnografičnoga stanja v državno dobo; razširjenje grško kulture po bizantinskih emigrantih in najdba novih dežel unstran morja začenjati evropojsko dobo civilizacije. Borba s kananskimi narodi prisili Hebrejce, da sprejmejo državno ustrojstvo; z razdeljenjem njih kraljestva in vpiranjem asirskim, babilonskim in tili-stejskim kulturnim načelom se začenja — 'preroška je nezdrava; za plačano, vrhu tega še nezanesljivo prijaznost tujih podjetnikov pa mi ne moremo svoje organizacije opustiti. Vsaj v tem oziru se utegnemo na lastne noge postaviti. Skupna, na delnice osnovana moč nas mora pa konečno spodbuditi tudi do zboljšanih in povečanih občil, in tako bi ne bilo nič strašanskega, s časom zahtevati od gospodarsko organizovane narodove moči, da si v Trstu napravi tudi svojo ali par svojih trgovskih ladij, ki bi nam v krajših ali daljših obrokih odvažale in pri vazale, kar nam do zdaj tujci posredujejo. „Zveza posojilnic" že deluje in si mora svoje veje muogostransko pomnožiti, tako da bodo utegnili enaki zavodi delovati tudi z manjšimi zavi-rami, nego se stavljajo zdaj na znotraj in na zunaj. Hranilnice in hipotekarne banke morajo priti v narodnih rokah do novega življenja. Kakor se je na spodnjem Štajarskem osnovalo posebno društvo, ki skrbi tudi za vspešno kupčijo s sadjem, enako se morajo taka društva — in sicer z organizacijo po naših načelih — povsod snovati ne samo za sadje, ampak tudi za vina in pridelke, o kterih je upanje, da se razvije kupčija v obližji ali na oddaljene, zunanje dežele. Slovenci so tujcem sosebno tudi na Primorskem, v tem oziru tujcem na milijone dobička pustili, samo ker niso bili podjetniško organizovani. S kratka, kar more promet nadalje pospeševati, naj se vstvari v narodnih rokah po poti združevanja v tii podanem zmislu. Denar naj po možnosti ostaje v deželah slovenskih, kjer je možno z domačimi silami gospodarska dela zaploditi in izvrševati. Narodu se bo uboštvo krčilo in zmanjševalo, hitro ko začne tujstvo prenehavati z izmuzgo-vanjem in odnašanjem slovenskega zaslužka na slovenski zemlji v tuje kraje. Tako smo konečno prehodili do kraja dolgo polje, jako plodovito in vredno, da je slovenski oratarji praktično ali dejanski pregrebejo in zasejejo. Pokazali smo na nevarnosti, ktere nam prete o,d tujih velikoposestniških, velikoobrtniških, velikotrgov-skih in v obče velikogospodarskih podjetnikov. Razjasnili smo pa tudi meje, v kterih edino se nam je možno gibati, in vsled kterih nacijonalne ekonomije samostojno in na veliko po nobeni poti ne moremo razviti. Ostala so nam tla svobodnega gibanja v okvirji, v kterem je dovoljeno sukati se tudi vsakemu pojedinemu državljanu. Kajti nade v državno in gospodarsko pomoč raznih slovenskih dežel nimamo veliko več, nego si ravno po raznih kombinacijah po sili priborimo, in to kljubu temu, da so ravno slovenske dežele kot državno važni mejniki vredne, da država v veči meri tem deželam vsaj nekaj tega nazaj odmeri, kar one njej rod za rodom razmerno v obilosti dajejo. Pa vse te neugodnosti Slovencev ne morejo zavirati ali bi ne imele zadrževati, da se, enako sku-šenim zasebnikom, povzdignejo v skupnosti do ve-čega blagostanja tudi po poti že možnih raznih podjetij; s tem bi si tudi mnogo nevarnih političnih nasprotnikov odvrnili, svoje ljudi pa politično vtrdili in pomnožili. Združenje v ta namen je glavni po- civilizacija Izraelcev. Državna doba Judov se začenja z boji Arijcev s prvotnimi prebivalci ali doba civilizacije z budaiškim gibanjem. Sicer se to ne godi po nikakoršnih pravilih. Vsi kulturni tipi pa tudi ne prehodijo vseh teh dob, ali ker jih prezgodaj zatro vnanje nevihte, ali pa, ker nabrani materijal ne zadostuje in je prejednostransk. Tako iranski kulturni tip ni nikdar stopil v dobo civilizacije, ker so v najslavnejši dobi za Cira in Darija po pokorenji civiliziranih Babiloncev in Asircev, civilizacije poslednjih zamorile njegov samostojni razvoj, in ker so vsako obnovljenje iranske državstvenosti prezgodaj vničili Macedonci, Arabi in Mongoli. Sicer je zgodovina starih tipov premalo znana, da bi jo mogli prav presoditi. Vendar iz zgodovine raznih kulturnih tipov lahko sklenemo, da je občno znamenje državne dobe zguba več ali manj prejšnje plemenske prostosti, in občni znak dobe civilizacije, prizadevanje znebiti se te odvisnosti in zamcniti staro prostost s praviluo svobodo, kar se pa še ni nikdar posrečilo popolnoma doseči. Zgoraj smo pokazali, da pravilna naravna sistema zgodovinskih pojavov kaže, da se narodi razvijajo po kulturno-zgodovinskih tipih, t. j. po samo-bitnih narodnih skupinah, v sledečem spisu bomo pa pokazali, da se niti drugače razvijati ne morejo. moček, toraj nič druzega, kakor kar zahteva razvita naroduo-gospodarska tehnika za pojedince in za državo. Država že danes dejanski dokazuje, n. pr. z vredbo pošte, da je možno izhajati z velikim aparatom za relativno majhne stroške vdeleženih pojedincev. Z združenimi organizovanimi podjetni-štvenimi močmi bo tudi slovenski narod poleg na-rodno-političnega dobička bolj po ceni izhajal in dober del ljudstva celo v svojo korist zopet za domače delo pomnožil. Dobički bi bili po vsem silno veliki, samo da bi se kmalu vresničili. Ideje in dela hodijo navadno ločeno svoje poti; ali ideje in načela morajo korakati naprej, naj jim slede dela še toliko pozneje ali celo nikoli. Mi nismo podali tu kaj posebno novega, pač pa smo s strogim, enim in istim za nas v resnici merodavnim merilom podrli mnogo površnega in kvarljivega mnenja in neutemeljenega domišlje-vanja, in kar je glavno, obrnili smo najobsežniše narodno-gospodarske in politične zakone na slovenske razmere. Dokler se splošne resnice ne porabijo za specifične razmere, je tudi vse akademično razgovarjanje brezvspečno. Podjetništveno-gospo-darski program smo, kakor se vidi, dosledno, na vse gospodarske stroke z vednim ozirom na glavni, na-rodno-politični namen razširili. Narodnemu vodi-teljstvu pa nastaja tudi vsled tega pomnožena dolžnost, narod na vse strani do najširjih krogov probujevati, da bo imeniten, samostojen del domačega gospodarstva ne samo umel, ampak tudi praktično, z vstrajno voljo podpiral in izvrševal na svojo korist. Politični pregled. V Ljubljani, 21. januvarja. Xotrauje dežele. „Vsaka reč le en čas trpi", pel je Kranjec Francoza zibaje iu nekaj takega sprevideti morali so tudi fakcijozni levičarji, kajti, ako smemo po izjavah Chlumeckyjevega glasila na to sklepati, so se levičarji popolnoma naveličali politike nagajanja in bi se radi zopet nekoliko vladi približali. Podobni so Uliseju, ki je po dolgih letih brezvspešnega tavanja konečno vtrujen pribežal v varno luko, v kteri se je vstanovil. Nemci in nemčurji, Lahi in Lahoni bili bi že zdavnej lahko vlado v rokah imeli, ktera se jim popolnoma vsiljuje, ter jim na roke gre, kakor nam še nobena ni šla, če tudi za vse to nima druzega plačila, kakor to, da jo dan na dan pitajo s priimki, da je slovanoljubna in da Nemce zatira itd. Ko bi ne bila Nemcev vodila vseh šest let le slepa strast, odkar je Taaffe na prvem mestu, temveč bili bi se posluževali zmerne in modre politike, ktere so se v dobi stisk in težav Slovani posluževali, dosegli bi bili že mnogo mnogo več, kakor pa s tem, da so nam le naše pravice ovirati skušali. Ako smemo Chlumeckyju verjeti, so možje večnega zanikanja in zlobnega nagajanja po raznih poskusih sprevideli, da tako ne bodo dosegli nič, toraj so si spremislili. Skušali bodo se vladi približati in posrečiti se jim zrni, (znabiti jim je že naprej obljubljeno), da spravijo nekaj ali vsaj enega svojih zaupnih mož v Taaffejev kabinet in bodo tako z lepo dosegli, kar se jim z grdo ni posrečilo. Taaffe bo sicer na ta način svoj namen dosegel, navidezno pomirje med narodi, Slovani bomo morali pa tem bolj oprezni biti, ker bomo imeli protivnika od slej nadalje v kabinetu samemu. Liberalni Nemci nam bodo zamogli kot prijatelji Taaffejevi mnogo več škodovati, kakor se nam je bilo od njih kot Taaffe-jevih sovražnikov bati. Musnjaki ali Jiusini v Galiciji sostavili so pod predsedništvom grško-katoliškega nadškofa Sem-bratoviesa odbor, ki bo imel skrbeti za povabila in drugo potrebno za romanje na tisočletnico sv. Metoda na moravski Velehrad. Dotični odbor ima posebno nalogo zbirati milodare po deželi, vsled kterih se bode romanje tudi manj premožnim ali celo revnim, ki bi srčno želeli tjekaj na božjo pot, omogočilo. Poleg tega, jako hvalevrednega sklepa, kteremu Bog daj mnogo dobrotnikov, brigal se bode dotični odbor tudi za drugo polajšanje pri romanji, kakor so znižana cena na železnicah, primerna in ne predraga prenočišča in kar je druzega semkaj spadajočega. Povabil se bo menda posebno veliko razposlalo. Takoj, kakor bode Velehradski slavnostni odbor razposlal svoja vabila, dvignili se bodo verni Rusini in poromajo na Velehrad k grobu sv. Metoda. Kaj pa pri nas? Ali ne bi bilo tudi tukaj pri nas prav, ko bi se v ta namen milodari nabirali? Naj se prevdari! Vitanje države. Zgradbo rumclijtikih železnic misli Turčija podjetniku Hirschu izročiti. Dotično dogovore sta med saboj v Parizu imela turški pooblaščenec llasan Fehmi paša in pa Hirsch. V imenu sultanovem mu je pa paša nekaj pridal, na kar je Hirsch ponudbo sprejel ter je obljubil, da hoče skrbeti za dogradbo in priklop omenjenih prog na Bolgarskem. Dotični načrt pogodbe predložil se bo visoki porti menda danes. Ta dogradba bo velike važnosti in svetovnega pomena ne le za Turčijo samo, temveč za celi svet. Največ bote pa čutili dobroto te zgradbe Rusija in Avstrija, ki tržujete z narodi ob črnem, egejskem in marmorskem morji živečimi, posebno pa s Carigradom. To stolno mesto Turčije je izmed vseh mest vendarle največi konsument za naše izdelke, pa do sedaj se od nas naravnost nikakor ni zamoglo tjekaj priti. Popotniki morali so tjekaj preko Rumunije in Bolgarije do Varne po železnici, od Varne na dalje pa po črnem morji s parnikom, ali pa na Trst in od tod dalje po morji, kar je bilo še zamudneje. Železnica je bila pač iz Carigrada narejena, toda le nekoliko po Rumeliji, pa po iztočni Rumeliji še ne popolnoma do bolgarske meje, če tudi je na dveh straneh proti Bolgariji napeljana. Na severu se bo sedaj železnica potegnila proti Bolgarski od Jam bol i (v iztočni Rumeliji) do Šumle, ali pa celo do Ruščuka, kar bi pa glede poslednjega mesta nikakor ne bilo neogibno potrebno, kajti Sumla in Ruščuk sta v zvezi že z železnico Varna-Ruščuk. Na zapadni strani se bo pa ta železnica podaljšala preko Sofije na Bolgarskem do Niša na Srbskem in sicer že letošnjo pomlad. S tem se bodo iztočni trgovini odprla še le prava vrata, skozi ktere nam bo jel dohajati blago-stan v deželo. Vsled teh priklopov združeni bote Avstrija in Rusija naravnost s Carigradom. Spanjsko je potres do dobrega pretresih tako jo je zdelal, da se uboga dežela celo ino-strancem smili. Omenili smo že, da se posebno v Parizu jako zanimajo za opustošene pokrajine. Vče-rajšni telegam iz Dunaja nas je pa podučil, da tudi na Dunaji španjska nesreča ni na neobčutljiva sjca zadela. Presvitli cesar Frane Jožef, povsod prvi, kjer je treba potrebnim pomagati, daroval je ponesrečenim družinam, kterim je potres porušil hiše, 20.000 frankov. To je že drugi slučaj, da se dobrot-ljiva roka našega cesarja razteza tudi čez črno-rumeno ograjo naše države. Ko je silni potres Ischijo na Laškem spremenil v razvaline, bila je dobrot-ljiva roka našega cesarja ena prvih, ki je z 20.000 franki na pomoč prihitela. Silna nesreča pa vendar ni vkrotila vročekrvuih Spanijolov. V poslednji seji državnega zbora sprijela sta se poprejšnji minister zunanjih zadev in pa sedanji njegov naslednik in sta vsak svojo vlado jela hvaliti in čez mero povzdigovati. Prvi je hvalil, da mu je bilo vse na tem ležeče, da si je na vsak način znal dobre razmere z Laško in Francosko ohraniti; sedanji minister je pa rekel, da je ravno sedanja vlada jako prijateljica z vsemi svojimi sosedi, posebno pa s Francozi in Nemci. Poprejšnji minister nima prav nobenega vzroka sedaj govoriti o kakem poniževanji Španije. Pač pak je bila zunanja politika silno razrita, ko je on v ministerstvo vstopil. Kteri je imel prav, tu ne bomo sodili, saj sta imela v državnem zboru mnogo sodnikov — državnih poslancev. Iz Tonkina se je zopet oglasil general Briere de 1'Isle. Njegovo sporočilo spričuje, da se francoskim vojakom ondi kolikor mogoče dobro godi. Zdravi so, kakor še doma niso nikdar bili. Edino, česar potrebujejo, je precej zdatna rezerva, na ktero se bodo pri bojih, kteri jih še čakajo, lahko opirali, s ktero bodo lahko mašili luknje napravljene ^po kitajskih svinčenkah v svojih vrstah. Glede te potrebe prišel mu bo na pomoč novi vojni minister. Kakor se je na škodo Tonkinske vojske bivši vojni minister trdovratno branil, kake zdatne pomoči tjekaj pošiljati, tako je sedanji njegov naslednik za Tonkin ves vnet, in bo generala Briera z vojaki zakladal, kolikor bo treba. Za sedaj je so-stavil načrt male mobilizacije, ktero bo prav v kratkem času kamoram predložil. Po tistem misli vojni minister toliko prostovoljcev iz obstoječih rednih polkov in batalijonov nabrati, da jih bode za Tonkin zadosti. Sprejel se bo vsak, da je le že celo leto služil. Vrzeli, ki bodo na ta način v stalni armadi nastalo, popolnil bo z onimi mladenči, ki so bili dosedaj le vojaki na papirji, t. j., v nadomestovalni rezervi. Na ta način, pravi vojni minister, se ordre de bataille ne bo nič krhala, Tonkin bo pa vendar-le zdatno podporo dobil, če so se Francozi Tonkina podstopili, je njihova dolžnost, da začeto delo tudi popolnoma doženo, sicer bi bilo bolje, da bi ne bili nikdar začeli. Več sitnosti v svetovni politiki menda cela Evropa Napoleon I. ni delala, kakor jih sedaj dela mali Egipt celi Evropi. O tistem državnem polomu angleške oblasti v Egiptu, o kterem je nedavno „Tr. Tgbl." imel dopis iz Kahire, kakor bi se bil namreč Egipt Angležev osvobodil, do sedaj po drugih listih še ni bilo nič citati; pač pak so tisti dan na dan polni raznih predlogov, ktere so zopet Angleži staviti jeli, da bi egiptovske finance v red spravili. Ravno kar najnovejše vesti iz Londona poročajo, da so na poslednji finančni predlog angleškemu ministru zunanjih zadev lordu Granvillu že došli odgovori vseh držav. Vse so se v tem zedinili, da naj se pri kaki bodoči dotični konferenci ali kakem drugem posvetovanji in sploh pri vseh egiptovskih hornatijah prepusti prednost Francozom. Laška pa pri vsem dosedanjim početji kaže, da bi si rada lastno ognjišče ondi vstanovila; na to cika tudi njena ekspedicija v Assab in dobro sporazumljenje z Angleži. Kusija in Avstrija se za prvenstvo v Egiptu ne bote pulili, ker nima niti jedua, niti druga država ondi kaj iskati. Vtikali se bote v te zadeve le toliko, kolikor bo to državni dolg zahteval. Kako da se bo zadeva med Angleži in Francozi samimi rešila, prepustiti hočemo času, kajti v egiptovski politiki gode se dandanes reči, o kterih se tudi najpaznejemu politikarju dostikrat še ne sanja ne! Izvirni dopisi. Iz Smlednika, 17. jan. 28. dan decembra 1884. leta ostal bode nepozabljiv v kroniki Sraledniške šole, kajti ta dan (zadnjo nedeljo pred novim letom) bila je blagoslovljena lično izdelana, za eno nadstropje vzdignjena šolska hiša z dvema učilnima sobama. Ta dan bilo je šolsko poslopje zunaj in znotraj lepo okinčano. Iz zgornjega nadstropja zunaj vihrale so cesarska in štiri slovenske zastave; pred hišo so pa bili postavljeni v dve vrsti maji, in na sprednjih dveh bil je pripet krasen slavolok. Ob 9. uri dopoludne pričela je dohajati šolska mladina, ktera se je vstopila v dve dolgi vrsti ob cesti s svojo zastavo; od slavoloka do šolske hiše pa so bili uvrsteni možje krajnega šolskega sveta in srenj-skega odbora, na čelu njim oba gospoda predsednika in gosp. učitelj, kteri so pričakovali visok* gosta iz Kranja, blagorodnega gospoda okrajnega glavarja in okrajnega šolskega nadzornika. Po prijaznem pozdravu zahvali se gosp. učitelj, Martin Krek, gospodoma v imenu vseh navzočih, ker sta kljubu slabemu vremenu blagovolila šolsko slavnost s svojo navzočnostjo počastiti, omenja pa tudi, da sta ona dva z njunim vplivom veliko pripomogla, da se je stara šolska hiša v tako lično šolsko poslopje izpremenila. Gospod okrajni glavar zahvaljuje se za prijazen sprejem, pa tudi odvrne, rekoč: Največjo zaslugo pri tej izpeljavi ima nedvomno krajni šolski predsednik, visoko blagorodni gospod baron Henrik Lazarini, kteri je pri vsih svojih obilnih opravilih tako skrbno delo vodil, ter hitro in lično izpeljal. Čast in hvalo zasluži pa tudi srenjski predstojnik, gosp. Anton Burger, kakor tudi drugi šolski in srenjski možje, pa tudi cela šolska občina, ktera se je radovoljno dela poprijela in srečno dovršila. Zdaj prične se blagoslovljenje šolske hiše in obeh učilnih sob. Veča šolska soba bila je tudi okinčana venci, med kterimi so visele na sprednji steni nove lepe podobo Kristus na križi, podoba presvitlega cesarja Franca Jožefa I. in Njih Visokosti presvitlega cesarjeviča Kudolfa. Ta soba bila je skoraj natlačena z učenci in gosti. Po blagoslov-Ijenji povzame besedo gosp. okrajni nadzornik Pirker iz Kranja, ter se zopet zahvaljuje pričujočim gospodom in možem, ker se niso vstrašili prevelikih stroškov in so s tem pokazali, da jim je blagor svojih otrok in naslednikov pri srcu. Gosp. učitelja je pohvalno omenjal, rekši, da ga je vselej veselilo, kolikokrat je to šolo obiskoval, ker je vselej najdel najlepši red, in se jo tudi prepričal o šolskem napredku ; opominjal ga je k vstrajnosti, učence in učenke pa k pridnosti. K sklepu svojega govora zakliče presvitlemu cesarju Franc Jožefu I. trikrat: „živio!" in po vsi sobi zadoni zopet trikrat „živiol" Domači pevski zbor in učenci pa zapojo: „Bog ohrani!" in „Kranjc glej tvoja zemlja je zdrava!" Po dokončani zadnji pesmi poda se šolska mladina paroma za šolsko zastavo v cerkev, za njimi možje in gospodje dostojanstveniki in oba prečastita gospoda duhovna. Zdaj prične se v cerkvi duhovno opravilo. Na lečo stopi za šolo jako vneti preč. gospod kaplan, Janez Molj, ter svoj za ta dan posebno primeren govor razdeli v dva dela ter v prvem razlaga temeljito korist šole, v drugem pa zapreke, ktero jo zavirajo. Po dokončanem govoru bila je slovesna sveta maša. Z zahvaljeno pesmijo bila je slovesnost končana. Visoka gosta in tudi nekteri drugi gospodje bili so po gostoljubnem župniku povabljeni na obed, kjer smo se prav veselo zabavali ter so se glasile razne napitnice. V vsakdanjo šolo se je vpisalo 84 dečkov in 62 deklic, skupaj 146 šolskih otrok, zadostno število za enega učitelja. Iz kranjsko-stajarske meje, 20. jan. Zimski preroki se letos niso vrezali, ki so po obilnih gobah o jesenskem času veliko snega prerokovali za letošnjo zimo. Res je po dolinah za meter in po hribih mnogo čez poldrugi meter debel, kterega se nam je namnožilo tekočo zimo; le-tii podira poslopja in lomi drevje v veliko škodo posestnikom. Posebno po gorskih cestah je letos hoditi in voziti nemogoče, dokler ga ljudje ne odmečejo. Stari ljudje ne pomnijo tako debelega snega, bati se je letos pozebline, ker padel je na odtajano zemljo. Pretečeni teden, v sredo jutro, se je bliskalo in gromelo, kar je po zimi večidel znamenje hude in dolge zime. Danes ko to pišem, sije solnce, pa mrzlo je. Za jugom je jasno, za severjem pa oblačno, kar kaže, da pojde še sneg, čeravno sedaj solnce sije. Bog daj, da bi ne bilo res, ker za zdaj ga imamo dovelj. Domače novice. (Presvitla cesarica) dospela je danes zjutraj ob 6. uri v Ljubljano. Vozila se je v posebnem dvornem vlaku s spremstvom, kakor smo ga včeraj omenjali. Vlak je stal na kolodvoru 5 minut. Sprejema v Miramaru ni bilo nobenega, kakor tudi ne bo nikakih predstavljanj ondi, kajti presvitla gospa želi kratko mrvico časa v miru in daleč od svetnega hrupa preživeti. (.Dnevni red javne seje mestnega odbora), ktera bode v četrtek 22. dan januvarja 1885. 1. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvosedstva. — II. Poročilo združenega linančnega in personalnega odseka o uredbi poslovanja in plačil mestnih zdravnikov. — III. Finančnega odseka poročilo o proračunu mestne glavne klavnice in mestnega posojila Ljubljanskega za leto 1885. — IV. Šolskega odseka poročilo: a) o prošnji Leopolda Belarja, ravnatelja II. mestne ljudske šole zaradi funkcijske doklade; b) o dopisu c. kr. deželne vlade glede nemške šole v Ljubljani; c) o letnem poročilu o Ljubljanskih mestnih šolah. — V. Samostalni predlogi odbornika g. Ivana Hribarja: a) da se prosi skupno ministerstvo in obe zbornici državnega zbora za izdanje zakona o zgradbi novega poslopja za poštne in brzojavne urade; b) da se vstanovi mestno otročje zabavišče. — Potem bode tajna seja. (Za Blehveisov spominek) nabralo se je dosedaj 1802 gold. 39 kr. (Samovoljnost) premogarskih hlapcev, ki po mestu premog prodajajo, posebno ob sneževnih dnevih nekoliko — presilna postaja. Predvčeranjem so ga St—novi po mestu vozili in so vsega, kar ga jim e čez Marijino zvonenje ostalo, nastavili po 55 kr. Po vzroku poprašani, rekli so, da so se vsi prodajalci premoga sedaj za to ceno zmenili. Danes smo pa druge popraševali po ceni premoga in smo se prepričali, da ima še vedno staro ceno. Dotični gospodje lastniki trgovine s premogom bi izvestno celi Ljubljani vstregli, če bi svojim hlapcem take samovoljnosti zabraniti izvolili. (Predpustno zabavo) priredi „Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov" v Šent-Vidu nad Ljubljano v nedeljo 25. januvarja 1885 v svojih prostorih. Spored: 1. Petje. 2. Tombola. 3. Predpustna zabava. Začetek ob uri zvečer. Vstop prost. K tej zabavi najvljudneje vabi odbor. (Najdene) so bili v Ljubljani od 1. septembra do konec leta 1885 naslednje reči: zastavnišk list; broša; promesa; srebrna broša pozlačena s črnim kamnom in srebrno zvezdo; zlat prstan; dva ključa; denarni mošnjiček z 69 kr.; dva bankovca po 10 goldinarjev; zlast prstan z rumenim in rudečim kamenom; majhen ženski prstan; rjava rudečepisana konjska odeja; mošnjič z 2 gld. 24 kr.; mošnjič z 40 kr.; knjiga: „Die hundert Erzahlungen"; rjav klobuk in 43 kr.; molitvenik: „Najlepši dan"; ključ; zastavniški listek; goldinar; mošnjiček z 8 kr.; zlat prstan in bič. Kdor je kaj zgubil, naj se oglasi na mestnem magistratu do konec leta. (Pozabljene reči) v vozeh na železnični progi med Zidanim mostom in Postojno razglaša tukajšnji mestni magistrat. Našlo se je v omenjenih vozovih v času od 1. septembra do konec leta 1884 sledeče, za kar se lastniki lahko na magistratu oglase: črn svilnat dežnik; dežnik iz črnega klota z roženim držajem; rujav volnat dežnik s kljuko; dežnik rujavosvilnat že raztrgan z inesingastim držajem; star trd inožki klobuk; star rumen solnčnik s kljuko; črna belomizičasta ogrinjalka z jermenom in rudeča listnica s 70 gold. Razne reči. — Smrt v cerkvi. V Požunu je pred kratkim imel neki novic storiti slovesno obljubo. Kakor zahtevajo dotični obredi, se je mladenič priklonil pred velikim altarjem, se po tleh stegnil in nato so ga pokrili s črnim pregrinjalom, v znamenje, da vstopivši v red odmrje svetu. Med tem se molijo litanije in ko se končajo, vstanejo vsi in dvignejo črni prt. A novic se ne vzdigne. Opomnijo ga, da naj vstane, ali ne dvigne se. Bil je mrtev. V svečanem tem trenotku zadel ga je mrtvud in skrivnostno odmrjenje svetu, bilo je resnično. — Kako vBosni kaznujejo? Štirje Turki so pred kratkim ukradli vola, ga pobili in meso si razdelili. Toda dejanje se je kmalo izvedelo in našli so tudi brž „corpus delicti". Žandarji so tate o po-ludne peljali pred konak, t. j., pred sodnijsko oblast, ktera jih je na ta-le način obsodila. Dvema so kožo ukradenega vola potegnili čez glavo in ramena, tako, da sta rogova prišla na pravo mesto, drugima dvema pa so na hrbet naložili po dvajset kil mesa. Nato so te štiri tate v procesiji in v dostojnem spremstvu peljali po trgu, kodar je bilo ravno vse ljudstvo zbrano; dva Turka sta pa na ves glas klicala, v čem da so se pregrešili zlodeji. Morda bi take kazni tudi pri nas kaj izdale? — Osemstoletnica. V rožniku letošnjega leta bode preteklo osem sto let, odkar je izdihnil blago dušo svojo veliki papež Gregorij VII. Ime tega velikana, tega velekrepkega borilca v četi Kristusovi, tega pravega reformatorja in voditelja naše sv. cerkve, navdaje vsakega vernega katoličana s ponosom in občudovanjem. Vseobčna zanikrnost, vesoljna podlost in nemarnost, ki je tako pri ljudstvu, kakor tudi pri mnogih duhovnih kraljevala na svoj poguben način, ki je širila zlo in greh in obtuje-vala verno ljudstvo veri in Bogu, je v Gregoriji VII. Velikem dobila krepkega nasprotnika. Dasi se mu je bilo treba spreti z največjimi veljaki, dasi se mu je bilo bati velikih in močnih sovražnikov, vendar se ni ustrašil, marveč krepko svojo roko je dvignil proti grehu za resnico in pravico in v pričetem boji z močjo in vstrajnostjo nadaljeval, dokler ga ni poklical Bog k sebi. Umrl je v prognanstvu. „Ljubil sem pravico", tako je rekel na smrtni postelji, „in zato umiram v prognanstvu". Moderni zgodovinarji, ki iz principa vse katoliško zatirajo, so tudi temu velikemu možu veliko krivico delali. V njegovem sporu z nemškim kraljem Henrikom IV. se vsi potegujejo za tega nesramnega in nagnjusnega brez-božnika. Zato je pa treba tembolj vsakemu katoličanu stopiti na noge in osramotiti svoje nasprotnike. Njegov veličastni izgled nam mora biti pred očmi, kadar tudi mi naletimo na nasprotnike največjega zaklada svojega — svete vere. Vstrajal je on, vstrajajmo tudi mi; —zmagal je on in tudi mi bodemo zmagali. Verno italijansko ljudstvo bode tudi dostojno slavilo spomin velikega papeža. Na-merja namreč prirediti veliko potovanje v Rim, koder bode na čelu s sedanjim sv. očetom dostojno praznovalo oseinstoletnico smrti njegove. Tudi slovensko ljudstvo naj bi kaj več izvedelo o tem moži in dobro bi bilo, da bi družba sv. Mohora v „Koledarji" ali v „Večernicah" prinesla životopis njegov, ki bi ga spisala kaka vešča roka. Ako bi pa to ne bilo mogoče, naj bi pa vsaj katoliška družba v „Glasih" izdala kak tak životopis. Tako bode tudi slovensko ljudstvo nekoliko se spoznalo s tem svetim možem. — Zrtva kulturnega boja. Svečenik Peter Glees, rojen 1. 1845 in posvečen 1. 1S70, bil je kaplan v Zellu na Mozelu do 1. oktobra 1. 1873, ko ga je poslal škof na faro Wavernsko, a tudi on je propadel majnikovim postavam. Pretrpel je mnogo ječe, a naposled so ga izgnali z Nemškega. Goreči sluga božji šel je toraj kot misijonar v severno Afriko in se ustanovil v vikarijatu Oranskem. Vendar nezdravemu podnebju ni bil kos; zaradi tega vernil se je v Evropo v največji bedi: brez novcev, brez obleke in glada mrjoč. Blizo Genove našli so ga na cesti v prežalostnem stanu. Ležal je ondi polu-nag, brez zavesti in za malo ur je v bolnici, kamor so ga privedli, umrl 23. sept. 1875 popolnoma nepoznan. Še le po dolgem prizadevanji so spoznali v njem P. Gleesa. Blaženi časi „omike in pros vete!" — Red usmiljenih bratov je preskrboval 1. 1S84 v avstrijskih samostanih svojih 14.168 bolnikov, največ jih je bilo na Moravskem, kjer imajo ti blagotvorni redovniki 4 samostane. Na sploh je njihovo delovanje jako plodonosno in z usmiljenja deli oslavljajo povsod katoliško ime. — Neprijatelj tobaka. V poslednjem generalnem shodu proti tobaku v Parizu prečital se je list, ki ga je v imenu svojega moža poslala gospa Hyacinth-Leyson tej družbi. Oče Hyacinth pripisuje tobaku jako pogubno moč, češ, da jo vzrok, da je vestnost pri ljudeh razpala, da je stvoril nihilizem na Ruskem in na Francoskem naselil brezbožuost. Pater Hyacinth ni kadil, niti nosljal, a vendar je odpadel od vere in so oženil. — V Novo m Jorku so se 9. t. m. neobičajno drzno maščevali irski dinamitniki nad kapitanom Phclanom, ki je nektere izmed njih za dobro plačo izdal angleški vladi. Ta je namreč dobil list, naj so poda v redakcijo O'Dounovana Rossy, zna- nega apostola irskih dinamitnikov. Komaj pa se je ta pri vredništvu pokazal, skoči neki Robert Skort, ga rani in nekolikokrat z revolverjem nanj ustreli. Ža nekaj ur je bil Phelan mrtev. Prekucuhi so ga že prej neki k smrti obsodili. — Grozna nevihta na Japonskem ni samo velikansko škodovala posestvom, marveč je tudi zahtevala mnogo žrtev človeških. Y Kurašiki je vihar 500 hiš razdjal in 1800 prebivalcev usmrtil. V Tomašini je razdrobil 430 hiš in uničil 100 ljudi, v Imbani, Matsuyami in Iyo je pa uničenih 151 hiš in mrtvih 170 osob. — Kako so nemški princi na Angleškem priljubljeni, pokazalo se je pri svatbi angleške princesinje Beatrice s princem Battenber-škim. Radikalni listi brez ovinkov naznanjajo vse-občno nejevoljo. „Vsak dan samo prepelice — samo nemške prince", piše Londonski „Echo% vedno le nemške prince in pri tem še take, ki nimajo niti beliča v žepu. Anglija je po tem takem zavarovalni zavod za ta zbor modrokrvnih nemških beračev in angleškemu narodu se nalaga breme, da žrtvuje precejšnje svote za „kaprice" dam kraljeve rodbine. Nobena Angličanka ne zamudi, kedar se moži, ogledovati se po tujini; to veljá tudi o kraljevih princesinjah. Vsaka ženska ima pri tem sicer prosto voljo, toda kedar drugi ljudje stroške plačujejo za-njo, naj bi se vsaj tudi nekaj nanje ozirali in v resnici se nam to že za malo zdi, da se z našimi novci redé nemški princi". — Obseg L zvezeka „Theologischpraktische Quartalsclirift" v Lincuje sledeči: I. Vermehrung der Tugend des Glaubens. Von Prälat Dr. Ernest Müller in Wien. — II. Können luglich Akatholiken bei katholischen Taufen als Zeugen zugelassen werden? Von Prälat Dr. Franz Laurin, Universitäts-Professor in Wien. — III. Die Kosmologie des heiligen Justinus des Martyr's. Von Universitäts-Professor Dr. Sprinzl in Prag. — IV. Vom Pronaus, speciell von den an die Pfarrpredigt sich anschliessenden Gebeten und Verkündigungen. Eine homiletisch-liturgische Abhandlung von Dom-decan Dr. Val. Thalhofer, Professor in Eichstätt. — V. Privatandacht und Seelsorge. Von Subregens Dr. Jac. Schmitt in St. Peter bei Freiburg. — VI. Die Bedingniss-Taufe. Von Subregens Dr. Eiselt in Leitmeritz. — VII. Die socialen Folgen der Aufhebung der Klöster in England: a) England mit seinen Klöstern. Von P. A. Kobler S. J. in Innsbruck. — VIII. Lehrmeister der Erziehung im Allgemeinen und der religiösen Ausbildung insbesondere. Von Johann Langthaler in Niederwaldkirchen. — IX. Das Crurifragium und der Lanzenstich beim Tode Jesu. Von Universitäts-Professor Dr. Schmid in Graz. — X. Darf ein katholischer Advocat in Nordamerica Ehescheidungs-Processe übernehmen? Von Rector un:l Professor A. Zeininger im Provincialseminar zu St. Francis, Wis., Nordamerica. — XL Pastoralfragen und Fälle. (Pod tem naslovom je 24 manjših člankov.) — XII. Literatur. (Tukaj sledi 20 manjših člankov.) — XIII. Kirchliche Zeitläufe. Von Monsign. Professor Dr. Scheicher. — XIV. Bestimmungen des bayerischen Staates über kirchenrechtliche Gegenstände. Von Präses Dr. Eduard Stingl in Straubing, Bayern: 1) Friedhöfe. 2) Schulhausbau aus Kirchenstiftungsmitteln. 3) Verträge über religiöse Kindererziehung. 4) Kirchengemeinde. 5) Armenwesen. — XV. Kurze Fragen und Mittheilungen. (Sledi 56 daljših ali krajših oddelkov.) — Naročila na „Theologischpraktische Quartalschrift" sprejema „Katoliška bukvama" v Ljubljani, ki naročnikom postreže po ravno tisti ceni, kakor „Quartalschrift", velja v Lincu namreč 3 gld. 50 kr. za celo leto. Telegrami. Trst, 21. jan. Cesarica došla je srečno v Miramar ob 9. uri 45 min. Stanuje v prvem nadstropji na morje na desni strani. Berolin, 21. jan. Bolehnemu cesarju Viljemu se je na bolje obrnilo. Mannheim, 20. jan. Osoba v Hockenkeimu vjetega anarhista vjema se popolnoma s popisom Rumpfovega morilca. Omenjeni je strelil tudi na dva meščana. Valparaiso, 21. jan. V soboto zvečer poskusili so z peklenskimi stroji predsednika države Chili umoriti, pa jim je spodletelo. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 21. januvarja. Papirna renta po 100 gld. . Sreberna „ ,,„,,. 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije..... London ..... Srebro ..... Ces. cekini...... Francoski napoleond. .... Nemške marke..... 82 gl. — • 83 „ 70 • 106 „ — • 98 „ 25 . 863 „ —. . 298 „ 90 75 .' 5 78 . 9 „ 78 . 60 „ 35 kr. Od 20. januvarja. Ogerska zlata renta 6 % . . . — gl. — kr. „4 % . . . .96 „ 25 „ „ papirna renta 5% . . 92 „ 80 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld. 105 „ 75 „ „ Liinderbanke.....100 „ 50 „ „ avst.-oger. Lloyda v Trstu . . 555 „ — „ „ državne železnice .... 301 „ 75 „ „ Trainway-društva velj. 170 gl. . . 214 „ 30 „ 4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl. 126 „ 75 4% „ ...... 1860 . 500 „ 137 „ 80 „ Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 171 „ 80 „ ........ 1864 . . 50 „ 170 „ - „ Kreditne srečke .... 100 „ 176 „ — „ Ljubljanske srečke . . . 20 „ 23 „ — „ Rudolfove srečke . . . 10 „ 19 „ 50 „ Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . . 112 „ — „ „ „ Ferdinandove sev. „ . . 105 „ 40 „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . . 104 „ — „ Tujci. 19. januvarja. Pri MaliH: J. Kellermann, J. Selilesinger, trgovca, z z Dunaja. — F. Berta, trgovec, iz Gradca. Pri Slonu: Ljud. pl. Sokol, c. k. polkovnik, z Dunaja. — J. Kiinzler, fabrikant, z Dunaja. — M. Lebouritsch, usnjar, z Dunaja. — Brlekovič, učitelj, iz Peščenice. — Franc Ouk-jati, iz Št. Gottharda. Prave garantirane voščene sveče in voščene zavitke priporoča prečast. duhovščini in gospodom trgovcem po najnižji ceni OROSLAV DOLENEC, (6) svečar v Ljubljani. Častno diplomo: v Ziirichu 1883. Zlato svetinjo: v Nizzi 1884, v Kremsu 1884. (Spiehvcrkc), ki 4—200 komadov svirajo. brez ali pa s posebnim po-vdarkom, z bobničem, zvončki, kitarico, rajskimi glasovi, harpo itd. Sviraine skrinjice (Spicldoscn) od 2—16 komadov; dalje: stala za smodko, švicarsko hišice, albumi za slike, pisalna priprava, omarice za roko-vice, obtežniki, vaze, tabačnice, mizice za mojškre, steklenice za vino in pivo, stoli itd. Vse na sviranjc. Vedno najnovejSc in najzborniSe, posebno pripravno za razno tlai-ila, priporoča F. H. Heller v Bernu na Švicarskem. Le kdor naravnost od nas naroči, dobi pravo blago; cenilnike s podobami pošiljamo franko. ■Cuofsnz gs8T viudn OS °P fRSl vjqutd.i ■ % -ñ j W: M A rti n ; á?/"?" * v.-„c \¿, • f: i V'{ I*1*-' : ^viÄ^^^' •'" •y-.. < ■" •,v^Bmwwb-IWISS.«Í»U -V ' 5¡ 0 • ; • izdaja I. 1884 s Proprijem stane vezan: a) v črnem usnji z marmorirano, rudečo ali zlato obrezo 20—24 gld.; b) v rudečem šagrinu z zlato obrezo 25 gld. (ta vez odlikuje se posebno po svoji ličnosti); c) v finem rudečem šagrinu z jako okusnim zlatim vtiskom in zlato- obrezo 30 gld.; d) v finem rudečem šagrinu z zaponami in rosetami iz novega srebra 35 gld. ; e) v finem rudečem šagrinu z novosrebrno okovo 37 gld. 50 kr.; f) v finem rudečem šagrinu z zlatim vtiskom in barvanimi ulogami, s popolno okovo pozlačeno ali novosrebrno 45 gld. Še fin eje vezani s klepano srebrno ali zlato okovo itd. izdelujejo so lopo naročilu in se po želji pošiljajo tudi posebna naznanila cene. Ob enem priporočamo: Misísae pro tgefuit.etift (editio S. lUtuam Congrcgationis, liujus forma© sexta In Folio) za Avstrijo še s posebnim pridatkom. Vezani komadi stanejo od 3—7 gl. „Katoliška Bukvama" v Ljubljani.