27 K številka.
Trst, v petek 30. septembra 1904,
Tečaj XXIX
•T ImhMjm
Tudi .b aadeljah in praznikih) ob 5. mi, ob poMMfkfli ob 9. ari zjutraj.
H1M7M itPvMki m prodajajo po S sari (S atotmk) ■ v actnh tobakarnah v Trstu m okolici, Ljubljani, Gorici, »'F, Krao j t-. Mariboru, Celovcu, Idriji, Št. Petru, Sežani, Nabrežini, Novemmeatu itd.
r'tat t* aarofllM sprejema uprava liata nEdinost". ■. Giorgio 6alatti it. 18. — Urada« mn od 2 pop. is 8 zvofar. oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, oamrtnioa, javne sahvale in domači oglasi po pogodbi.
TELEFON itv. 1157.
Glasil« političnega
,Edinost" za Primorsko.
V edinomtl je moč t
larotalM snafta sa vae loto 24 kron, pol leta 12 ?rou, 3 meaete 6 krom Na naročbe brez doposlane naročnine se ajrava ne ottfi, Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraokavasi
plaaia sa oe sprejenajo in rokopisi as ne vračala. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo 11 ti.
UREDNIŠTVO: Giorgio Oalatti 18. (Narodni dom), ladajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Laatnit konaorcij liata „Edinost'*. — Natisnila tiskarna konsorcifa lista „Bdinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti štv. iS. Poštno-hrauilničnl račun št. 841.652.
MlmmU vojna.
(Brzojavne vesti.)
POST ARTUR.
Baske torpedorke vjele japonske diunke.
LONDON 29. »Dailj Teloeraph« po rcča it Čifj od 27. t. m. Ruske torpedovk«, ki so vdrle is Port Arturja, so vjele več japonskih džunk, ki ao Lile namenjene v Da j ni. Velike ruske ladije odplujejo semter-tje is pristanišča, toda nikdar več nego tri v istem času.
Silni napadi na Port Artnr.
LONDON 29. »Moroing Post« poroča iz Singaja, da nadaljujejo Japonci napade na Port Artur. Izlasti silen je bil napad v noči oJ 26. t. m.
Napad Japoncev odbit.
LONDON 29. »Daily Mail« porcča iz Č fu cd 27. t. m. Japonci so prišli na 1600 metrov pred Port Artur.
Ut;dbe, ki so jih vzeli so št. 4, 5 in 6. Kitajci, ki so dospeli v Č fu, pripjvedujejo, da so Japonci od tafcušanske strani napadli Port Artur, loia bili so odbiti. Mine, ki so eksplodirale, so provzočile Japoncem ogromne izgube.
Žilo dvomljivo je, bodo li zamegli Ja-ponc držati vse zavzele pozicije, ker so iste le na streljaj oddaljene cd vel.kih ruskih
u rdb.
Japonske izgube.
LONDON 29. (EUuterjev biro) Iz Č fu so brzojavili: Glasom poročil iz iu k h virov bo Japonci zgubili pri z&dnjih ntpadih na Port Artur 7000 mož.
Neki Kiti-jec, ki je dne 26. t. m. zapu stil Port Artur, je pripovedova', da znašajo ruske izgube le 500 do 000 mož. Japonci meo zamogli držati treh utrb, ki so j:h zavzeli, ker so b li preveč islcžjai ognju ruBkih glavn.h utrdb.
Izgube japonske oblegovalne eskadre. i
LONDON 29. Iz Vladivostoka prihaja | veat, da sta b le v zadojih dot h s torp€di I pogreznjeni dve torpedovki in neki drugi parms io razua tega, da ^je bila močno poškodovana tudi neka kržjrka o bi ke »Nji taka«.
Ruska ladija »Orel«.
BARCELONA 29. Ruaaa Jazaretna ladija »Orel«, ki je tukaj vs drana, se je oskrbela s premogom in vodo ter je pripravljena, da na uilz iu-ke vlade tako^ cd-
nosti braniti trdnjavo. Steselj se zamore brez vsake diuge pomoči držati de Sest mesecev.
BaltiSko brodovje.
PARIZ 29. List »Echo do Pariš« poroča, da odpluje bakiškn eskadra iz Revala v Vttočno Azijo brezpogojno še pred 7. oktobrom t. 1. Pričakuje se, da pride poveljnik eskadre, edmiral Roždest venski, v Kronstadt, da pregleda štiri uove vojne ladije »Orel«, »Oleg«, »Jemčug« in »Cumrad« ter jih od pelje v Reval.
Nova japonska vojaška naredba.
TOKIO 29. Danes je bila objavljena naredba, s katero je spremenjen zakon o nabora novincev. Po tej naredbi se podaljša siužabna doba reservistov II. razreda od 5 na 10 let ter je s tem odpravljen razloček med I. in II. razredom. Reservisti bodo ša le b 37 letom odvezani od dolžnosti vojaške službe.
p.uje.
Pismo generala Steselja.
LONDON 29 le Č.tu poročno da neko p smo generala tttese ja isjavl^a, da Japonci zssaa tratijo strelivo iu ž v.jen e, ker *toje Rusi trdno kakor skala t' r hočejo d» skraj-
PODLISTEK.
Prokletstvo.
Zgodovinpki roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić.
Brzojavne vesti.
Imenovanja ▼ vojni mornariel.
DUNAJ 29. Naredbeui iist c. in kr. vojne mornarice je pr.cbčil : Cesar je imenoval kontraadmirala pl. Siemuszova Pietroska poveljnikom eskadre ter ga istodob-io od vezal službe kakor poveljnika arsenala vojne mornarice. Poveljnikom araenala je bil im?-novan dosedanji poveljnik fi jtiiiie t)rpedovk, Josip Mauler pl. Elisenau. Kontreadmiral Julij Beck je pridodeljen praaniščnemu ad-miralatu v Puli.
Romunski kralj na Dunaju.
DUNAJ 29. Romunski kralj je dospel danes zjutraj semkaj z princem Karoiom, sinem romunskega prestolonaslednike. Kralj ostane tukfj le malo časa.
DUNAJ 29. Ko jo danes romunski kralj pose ti 1 cesarja, je isti izrazil željo, da bi rad videl princa Karla, sina romunskega prestolonaslednika. Kralj je ugodil cesarjevi žslji ter je princa predstavil.
DUNAJ 29. Ob 11. uri predpoludne je cesar početi romunskega kralja ter je ostal eno uro v kraljevem stanovanju.
Franeozka diplomacija.
PARIZ 29. MiniBteratvo zuntnjil. stvari zanika fjrmalno, da bi se miaiilo ni kako spremembo v vodatvo diplomatičn h poslaništev v inozemstvu.
Saški kralj.
- DRAŽDANE 29. Kralj ae pccuti bolje. Danes 89 je vozil pol ure po p&rku.
Več carjevih slik poškodovanih.
ST. LOUIS 29. (R>ut?rjev birc) V ru akem oddelku razstave je bilo potrganih ras stene in poškodovsn:h več dragoetn h elik carja Nikolaja. Usedla se je preiskava.
Minister Glolitti.
11'RIN 29. Minister*ki predsednik Gio-litti je dospel danes popoludne semkaj.
Ardfjenca.
SOFIJA 29. Avstro-ogrski diplomatični agent grof Forgaoh bo je danes v posebni avdijenci poslovil od kneza Ferdinanda. Knez mu je podelil veliki križ reda za civilne zasluge.
Grška eskadra.
TOULON 29. Grška eskadra, ki je b;la vaidrana v tukajšnjem pristanišču od ponedeljka, je danes odplula.
Ruski minister notranjih stvari.
PETROGRAD 29. Minister notranjih stvari knez Sviatopolk M rati je vaprejel da-nea visoke uradnike Bvojega m uisteratva ter izjavil, da bo deloval na temelju manifesti od 10. raarca 1902. Njegovo izkustvo na upravnem polju ga je do dobra prepričalo, da mora plodonosno dslo vanje vladn h organov temeljiti na iskreno dobrohotnem in iakreno zaupljivem vedenju nasproti občinskim in Btaftovskim napravam ter v obče nasproti prebivalstvu. Le pod temi pogoji je možno doaeči medsebojno zaupanje, aicer ni pričakovati trajnega vapeha v državni upravi.
Prevel M. C—č.
—	ši ! je potrdil zdravnik, letošnja mrzlica je vredna zlata.
—	Hvala lepa na tem blegodovu, je mrmral Šolnik, mene je tresla ves minoli
m>,3ec.
—	E, vendar, per dio, ali te nisem :az ozdravil? je zdravnik ponosno privzdignil s v o; nos.
—	A da, je mahnil šolnik, meni ni po megal tvoj »purgatorium«, atrp.k napil aam ►e pceteno črnega vina in mrzlica me je zapustila.
Zdravnik je stisnil v jezi debeli ustn ei in raztegnil veliki očeai; Toma pa, opszivš', da bi moglo priti do resnega prepira, je spregovoril hitro:
—	Kaj je novega v mestu, me vprašujete. Jako malo, djbrega pa prav nič. Ljudje ee vedno nadejrjo, da prid jo bolji čaaT, ali od dne do dne je siabie na svetu, pa tudi v nceatu.
—	Da, da, je potrdil šolnik jokavo, j o-segnivsi po vrču. Ako bo ta nevolja dalje trajala, doživimo še — obvaruj nas Bog — aodni dan, dragi prijatelji moji. Srce je dan danes ljudem tako otrdelo, da se ga ne prijemlje več noben moder pouk.
—	Tiho, benedetto, niemo pceeH tu, da bi poslušali tvoje šolske propovedi. Govori ti,
\ šor Tomaso.
Šolnik ni odgovoril niti b: sede na ta razža^jivi vsklik zdravnika; beležniku pa je jako ugajalo, da ee v tsj družbi njegova bt-?eda najbolj spoštuje. Razširivši nosnice in privziignivši obrvi potegnil je z roko preko širokega obraza, ter je pritrdil svečano.
—	Hm! Da, da 1 Iteai hodie imeli smo ropet velevažnih eksekucij. Tu je neki Mar-
j tin Božič, »Griakih goric« sin, zapomnite si to. Dobil je b 1 po svojem pokojnem očetu Grgi Božiču, strelcu, svobodno meščansko hišo pri mesni£k:h vratih. To menda ve%tr.
Nemško „posestno stanje1:
Budjejovice leže v južaem delu kralje-Btva Češkega, ob srebropeni Vltavi. Prebivalstvo je mešano: češko in nemške. Večina ;e češka. Občinski zastop je v nemških rokah. Kdor živi v Trstu, ta ve, kaj to pomepja, kako more oai, ki ima občinaki aparat v svojih rekah, delovati za svoje enostranske-narodne namene in podeljati mestu tisti na videzni naredai značaj, kakoršnega mu ravno hoče podeljati. Osobito pa morejo mestni zaogotci na šolskem polju delati prave čudeže, ako jih ne ovirajo in ne motijo prav nikaki obziri pravičnosti in — vesti, kar se ravno dogaja v nsše® Trstu. Nu, mestni mogotci v Budjejoviceh menda ne zaostajajo v tem pogledu .-a ntšimi tržaškimi mcgotci. Ne plašijo se nobenega sredstva v ta namen, da bi obdržali pod nemško strahovlado mesto, ki je po veliki večini — čtško ! Saj govori za to celo isto ljudsko štetje, ki je je izvel aparat iz nemške občinske strahovlade. Ljudsko štetje izkazuje v Budjejovicah okroglo 11.000 Nemcev in 16.000 Čehov. Da pa je razmerje v resnici šj ugodneje za Čehe, tega ne treba niti povdarjati njemu, ki ve, kako sc n. pr. v n£Š=m Trstu tisti štetveni »komisarji« znali — korigirati številke.
PoBebno jasea in eklntanten dokaz ra narodocstno razmerje v Budjejovicah nem nudi letošsje vp:sovarje v šo!e. V rszae češke šols — občinske, drž »vre in zasebne — je bilo letos vpisanih 4900 učencev in učenk ; v nemške pa samo 3015, torej 1285 manje. Ali od teh 3615 otrok, ki ao bili vpieeni v nemške šole, treba ih odšteti naj manje tisoč, k' so se le radi pritiska vpijali v nemške š >le. Fakt dao imamo torej v Bud;e-
—	Vemo! je potrdil šduik.
—	Item ! Kakor more zdravo drevo roditi črvivo jabolko, tako je tudi pošterjaka Grga sin. to je Mertip, lopov, ki nikdar ne sliši zvonca »Lotrščaka«. Ko mu je umri cčp, ni koval, ampak je praznil vrče. To veste ?
—	Vemo.
—	Item, prišla je n=nj \ragova sle. Ker se ni cženif, mu je bila vsaka žanska prav. Pak daj Martine, da je vse zvonilo. Saj je imel hišo. Na to je vzel sto mark banovega denarja od Nikole Cigana, mesarja. Tudi to je šlo po grlu k vragu, a ker moj Martin ni mcgsi ob dolečanem roku plačati
je mesto prisodilo Mart novo hišo Nikoli Ciganu. Sedaj je Djegova. To veBte. Bene. Od tedaj je huda za Marcina. Roki Bta ee mu odvadili delu, grlo pa je vedno ž»jno, a v mešnjičku ni »banovih križevcev«. Kdor nima, a heča imet', ta krade. Tudi Martin ni delal drugače. »Orožniki« bo ga Često videli tudi po zvoncu, kak'* je lazil po noči; ali mestno dete je cd, pak mu niso mogli nič. Potem ga pa je bes prinesel v
jovieah kakih 6000 čeških in kakih 3000 nemških otrok. Čitatelje prosimo, naj obdrže v opominu ti dve številki. Kajti važen razlog j«», ki nas sili, da posebno opozarjamo na ta slučaj v Budjejovicah. Ta razlog nas dovaja namreč do •— d.ra Korberja. Tako-le lep prispevek je to v ilustracijo tiste objektivnosti in praviČLoati načelnika Bedanje vlade.
Na svojem potovanju po Galiciji je g. Korber zatrjeval emfatično, da ima njegova vleda to favest, da ne dela krivice nobeni narednesti v Avstriji. Hkratu pa se je spomnil svojih Nemcev, ki so mu hkratu varvanci in — prefusi ter je hitel zatrjevati jim, da bo pomagal čuvati takozvano »nemško posestno 8 ta nje c.
D.ra Korberja treba ematrati prebistro-vidnim Človekom, da ne bi vedel, kakov propad zija med načelom varatva enake pravice za vseh in pa varovanjem »nemškega posestnega stanja c. Ker pa vendar obljublja eno in drugo, si tega ne moremo tolmačiti drugače, nego da on jako nizko ceni razsodnost onih, katerim govori ; kar bi, seveda, ne bilo posebno laskavo za njih, ki so pobožno poslušali eno in drugo zatrdilo d.ra Korberja.
Izjava miniaterskega predsednika, da hoče čuvati »nemško posestno stanje«, je silno ogorčila izlasti na Češk en?. Gori navedeni izjavi Korberjevi, ako ju postavimo vzporedno, nam ša le pričati prav nazorno, kako malo resnosti i d iskrenosti je na vseh izjavah d.ra Korberja. I<j kako malo zmiala je v njem za reanično narodno pravičao3t! !
Po gornjih številkah šolskih otrok v Budjejovicah vidimo, da je to po veliki večini Čiško mesto. In to meBto štejejo Nemci k Bvojemu »poaeat-nemu stanju«! Na tem izgledu vidimo, kako je t sto »nemško posestno stanje« najveća krivica, ki si jo le moremo m'sliti ! In to poseBtao atanje, gcs|6da, hoče ohranjati in braniti Korber!
Tako je mož svečano obljubil v isti hip, ko je izjavljal emfatično, on ns dela nikomur krivice! Eao izključuje drugo. Ohraniti krivično »nemško posestno stanje« in ne delati drugim narodom krivica: <o je ne-mežno, to je izključano! Aut — aut: ali se mera takozvano »poaeetno etanje« revidirati, da bo odgovarjalo realnosti ; ali pa bo trajala krivica dalje! To stoji: enkrat ni govoril resnice gostobesedni d»\ Korber! Ali je ni govoril tedaj, ko je rsgotovljal pravico vsem, ali pa tedaj, ko je izjavil, da heča braniti »nemško j:o3eetno stanje* ! Obojno ni možno in ni združjivo, kal oc niBta združljiva ogenj in voda.
Ker ai pa — kakor že poztaoao d.ra KSrbarja — ne moremo mislit, da ne bi bil mislil reano teda;, ko ae je zavzepaal za privilegije Nemcev, ae moramo že nagniti k mnenju, da bo vzlic vs'm emfatičn m in
i minolem meeeou v hišo Ahacija, sina pokojnega bana Mihiča pri Dvorcu. Nesreča je ukral pas, torbo in čevlje z novimi podplati. Ali, ni prinesel tegs plena pred hišo, ker so ga bili sluge opaz;l', zvezali in prignali v svetovalnice. In ker Martin ni mogel dobiti dvaasjstih prič, ki bi prisegle zanj pred oltarjem svetega križa pri sv. Marku in ga opravičile, mu je dalo veliko avetovalatvo danea odrezati obe ušesi, a orožnik ga je z bičem izgnal iz meata. A če re povrne, obe imoga.
—	A ! Ši, ši! je kimal zdravnik z glavo, videl sem to na Markovem trgu. Zločinec je letel kakor neumen ter je pritiskal dlani na krvavi ušes:. In zvijal se je kakor pes, ko mu je orožnik, hiteči za njim, krstil pleča. Škoda, da ta vaš orožnik ni učitelj.
—	Kaj ? ! je zakričal Jakob Kuzmid t/ar skočil na nege ter udaril z dlanjo po mizi. Ša rogaš se m:, zdravnik! Pazi! Pak pravite potem, da ee ne ame š bati otrok ! Da je Btari puš čar Martina pošteno šiba?, ne bi bili poslednjemu odrezali ušes.
(Pride še).
pjevanjem tudi .l! — krivico za slovanske
nadalje urah je dospel od Kuropatkioa odgovor, v jila. O tem referatu se je vnela jako živahna dobiti in vrabec v roki ja na vse zadnje tud »vanske katerem se s toplimi besedami zahvaljuje1 razprava, v kateri je prihajala do izraza ve- nekaj. Za sedaj so nade za v s e u č i-
sladkobeseinim za skušal konservii* narede !
Nikdo r ge	ne	akQ vidijo
Cehi vK ^erjevem režimu največo oviro za lz Londona poro58j0| da so neki begunci kODa 4r«je političnih razmer v državi. Ne iz port Arturja došli v sosedna primorska
jugoslovanski omladin".
Boj! okolo Port Arturja.
lika zadovoljnest s socijalno - demokratičnim 1 i š č e v Trstu jednake n i 61 i. —
vem- | a i je tu nanieDf aii pa i6Ži neko pro-	meafca Njihova pripovedovanja ne morejo pa
k-tstvo nad vsako akcijo d.ra Korberja :	poja8niti poiožija v Port Arturju. Neka Ru-
vedno je on isti, ki egorča duhove in pooj-	9;nja da je pripoVedovala, da ee že od 20.
struje poležaj. Gospod Korber more plesti	L m vr§9- nepre8tano krvavi bo}i ter da
zveneče patrijotične fraze v svoje neštevilne	padajo v ffie8fco nepretrgcma japonske granate,
govore kolikor hoče, toda resnica ostaja ven-	jz Rjma pa javijaj0( da BO do8peia tja
dar, da le preko porušenega takozvanega	poro5iia> da je Btaoje v Port Arturju obupno,
»nemškega posestnega stanja« vodi pot do	Utrdba za utrdbo da prehaja v roke Japon-
pomnjenja med narodi ! Ia tedaj Š9 le, ko del) mo viado, ki bo resno stremila za tem ciljem, bc mo mogli govoriti, da imamo — pravično vlado !
Rusko-japonska vojna.
Trst, 29. septembra 1904 Vir poročil z bojišča v Mandžuiiji kakor da je popolcorra ueahnil. Oe Rasi ne forcirajo dogodkov, je ti neravno, ker to zahteva njihov interes. Interes Japoncev bi zahteval nasprotno. Ali tudi na njihovi strani si ni tolmačiti sedanjega odmora. Jasneje in jasneje poBtajs, da so bili dnevi pri L ao-jangu zanje dnevi nesieče. Dopisnik londonskega »Standarda« poroča tedaj, da je bil maršdl Ovama eam v strabu za svoje lastne zveze. Na drugi strani hvali pa v toplih be sedali umikanje Kuropatkinovo. Marširal je 3 dni nemotjeno v Ironti 4 milj, ne da bi bili Japonci niti mislili na kako zasledovanje.
Ker torej ni nikacih vesti, pa si I sti še dalje razbi ajo glave o nadaljnjih namerah ruskih odločilnh krogov. Ker eo že j8pono-filski I sti fibuiirali, da imenovanje Grippen-bergovo poveljnikom II. armade, ki se jm» formirati, pcmenja nekako degradacijo za
cev, ki da so že blizo mesta. Take veBti so se že večkrat razširjale, a londonski »Daiiv Telegraph« opaža k temu, da je zelo vero-jetno, da ne pozna nihče na svetu resničnega položaja v Port Arturju razven generala Steselja in japonskega vihnega poveljni-štva.
General Steselj — Ras.
Razni listi eo ž9 večkrat pisali,
zastopstvom v državnem zboru. Poslanec dr.	Vsaka avstrijska vlada bi bi a bedasta in
.; Adler je jemal to poslednje v obrambo,	graja vredna, ki bi se svojimi sredstvi en3-
ali jeden govornikov (\V:narski) ga je zavrnil,	vala visoko šolo v Trstu, ki bi ne bila visoka
da recept, ki ga predpisuje dr. Adler, ni	šola znanosti, ampak irredentizma. Nešteti
druzega nego pripravljanje na počasno umi-	milijoni so že romali v to obmorsko mesto,
kanje in na izgubljanje pozicije za pozicijo.	Gradi se druga železnica in novo pristanišče.
Neki drugi govornik (Polzer) je očital, da Be	TržaČani se ne morejo pritoževati, ker delajo
v referatu izrekajo grožnje, ali to da je ko-	vee, kar bi moglo povzdigniti njihovo mate-
medijasko, ako se izrekajo grožnje, ki Be ne	rijalno blaginjo, in morda ša več, nego bi se
uresničujejo! Tudi glede generalnega štrajka	smelo zahtevati od državnega proračuna. Ali
so šla mnenja navskriž. Zanimivo pa je, da	tega no dožive TržaČani tiko hitro,
sta pred tem radikalnim sredstvom svarila po-	da bi se jim iz avstrijskih državnih sredstev
slanca Seitz in Pernerstoifer. Ne da bi bila	in ped patronanco vlade ustvarjal centralen
načelno proti taki veliki akciji, ali bojita se	sedež za irredentistična stremljenja.
nevspeha. Izlasti markantio je to povedal -
posl. Peraerstorfer, ki je rakel : > Vodstvo	Drobile politične TCSti. stranke je tega mnenja, da bi z veliko akcijo doživeli fiasko; ker ne bi mogli po-
da
Je
je imenoval neko cesto po njemu (Ste*elev-
Kuropatkma, naj zabelež mo vest, da ie Ku- , . 1: » «T.j., , • j •	j u •
r	7 J	J	skaja uhca). Vidite torej, da je rodbina
ropatkin želel to imenovanje in da seje brzo- Q , , .	.	, ,
v	J	J	18 t e s e 1 j stara ruska vojaška
javno zahvalil car.u, ker je dobil vrlfga so-	j , -
J J 7 J &	rodbin a«,
bojevnika... Kako nizki morajo biti vendar	_ . , , , <v .
. .. . , . . ... . . 1 .	V japonskih bolnišnicah.
sami, ki tako n zko sodijo o rusk.h generalih.
Oni ved d, da ves svet gleda nanje, oni se	Iz TokiJa poročajo, da se nahaja po raznih zavedajo, da je odgovornost, ki jo noeijo na-i bolnišnicah na Japoncem okolo 45.000 ra-
ravnost cgromna, oni vedo, da so eed^j v	nJenih vojakov; 9000 jih je že okrevalo,
igri neizmerni interesi domovine, in vedo, da	NOTO japonsko posojilo.
tegniti za seboj tisi ih indiferentnih mas, ki 80 izven organ;zacije. Kar se more zgodit: v tem momentu, je jedino le zbiranje proleta-general Steselj, hrabri branitelj Port Arturjs, rjjata,
Nemec, da je celo rodom iz Švice. »Peter-	Jako je bilo T otvoritveni seji dne 25.
burg. Gazeta« je priobčila razgovor, ki gaje septembra. V seji naslednjega dne je zopet imel eden njenih urednikov r. bližnjimi sorod- dr. Adler polemiziral proti raznim očitanjem, ni ki generala — z gospo J. M. Steseljevo a ob tem je ušlo zopet neko pripoznanje, ki (teto generalovo) in njenima hčerama — ki je je treba zabeležiti. Menil je namreč : Mi stanujejo v Petrogradu. I^te so odločno pro- aoeijalni demokratje si ne smemo domišljati, testirale proti nemškim listom, ki so poro moremo mi sami rešiti AvBtrijo iz abso-čali, češ, da je general Steselj nemškega po- lutizma ! — No, kako naj drugače umejemo koljenja.	to izjavo, nego tako, da bodo morali tudi
'	'	zaporu
»Junak Port Arturja«, izjavila je gospa »ooijalni demokratje tranaigirati, ako se bodo: N*e v o 1 " a
J. M. Steselj, »Anatol Mihajlovič Steselj, je hoteli uveljavljati u a političnem pozorišču ? ! '	evo J*
J J	r	r	.trgovinske
pristen Rus. Njegov oče, brat mojega — No, zopet so nekateri govorniki napadali
moža, je bil tudi vojak ter je služil v ulan- dosedanjo taktiko vodstva in so zahtevali
skem poiku carske garde. Stari oče Steselj:v, svežega gibanja, češ, da se ni smeti plašiti
generallajtnant Ivan St»selj, sa je udeležil tudi generalaegi štrajka. No, zbor je vendar j .
Napoleonove vojne leta 1812. Pozneje je bil izrekel zaupanje vodstvu stranke in socijalno-
poveljnik v »Carskojem selu« in car Nikolaj demokratični zveei v državnem zboru.
Strankini tajnik Skareb je
strankini in volilni organizaciji.
— Dalmatinski namestnik H a n d e 1. Z Dunaja poročajo, da heče mi-nistereki predsednik dr. Koerber na vsako ceno vzdižati barona Handela v Dalmaciji. On je Handc'a poslal za namestnika v Dalmacijo, čtš, da je njegov najboljši uradnik, a odpust Handelov bi bilo desavviranje njegovih besed.
Prof. P a 8 a r i (J v zaporu. Tth dni je »Obzorov« urednik prof. J. Pasar:ć nastopil enomesečni zapor, prisojeni mu r&di člankov, ki so izišli v »Ob.c lansko leto po vodom zaanih nemirov. Skoraj tri mesece je presedel Pasar:<5 že lani v preiskovalnem
bodo pred sadnim s;olom odgovarjati za svoje čice :
Iz Tokija poročajo, da je vleda sklenila najeti novo notranje posojilo v znesku 80
zgedovine morali v takih usodnih
momentih naj bi taki resni možje iz vzrokov milijonov jenov. (= 400 milijonov kroD). ose "on 9 ambicije stavljali v nevarnost ves ——^—■ končni iz;d vojne ! ! Nizki so, ki tako nizko sodijo.
O dogodkih pred Port Arturjem prihajajo zelo klaverno stilizirana poročila. Za Japonce namreč. Poročila pa so vsa zasebna, kajti | oBcijelni telegraf molči ž 3 dolgo in trdovratno, kakor da mu ie beseda zmrznila v sparatih. j Poročila, ki j h menimo, pravijo namreč, da so v Tokiju začeli postajati nestrpni in po- 1 trt", ker Port Artur le toče pasti. Cilo ttkl i glasovi da ee čujejo že tam, ki svetujejo japonskemu poveljniku pred Port Arturjem, generalu Nczu, naj si vzame življenje, nič se ne bo čuditi, ako v javnosti na Japonskem navstane silca reakciju. Pomislimo le, da so n. pr. po boju pri Kinčevu koncem maja pozitivno napovedovali psdec Port Ar turja v nekoliko dneh. In narod japonski je slepo verjel vse. Oi tedaj pa je minolo že štiri mesece. Port Artur ni ee padel, pač pa padajo japonski vojaki pred Pcrt Arturjem kar v masah. Danes je j&sno, da si tudi v bojih zadnjih dni Jap nei le krvaveli. Krvava ironija je, da te je zavzaije razn.b im proviciran h utrdeb razkričavalo kakor velike japonske vspehe. Tiste utrdbe so prave pasti za Japonce. Današoje brzojavke javljajo n. pr., da Japonci ne morejo držati nekaterih, v zadnjih bojih zavzetih utrdeb, ker eo iste ravno pod ognjem ruskih glavnih utrdeb. Zavzetje vnauj h utrdeb po Japoncih n ma — kakor se kaže — druzega učinka, nego da Rusi dubirajo Joponce na kupu pod S7oje velike in rialjnome jne topove, s katerimi so glavne utrdbe posejane. Tako ne preosteja Japoncem druzega : ali da ss dado postreijati, ali pa da zopet zapuščajo s težkimi žrtvami zavzete utrdb?, katere Kuai zopet zasedejo — in igra ee zafenja z nova. Iz vsega se vidi, da je ves portarturtk fortifikatorični zistem genijalno zaanovan in izveden. Jugoslovanska omladina Kuropatkina.
Jugoslovanska omladina: Bolgari, -Hr vatje, Slovenei in Srbi sj o priliki svojega sestanka v Belemgradu poslali pozdravno brzojavko generalu Kuropatkinu v Mukden, v kateri so izrazili svoje simpatije za Rusijo in želje za zmago ruskega orožje. Po trideset h
Sestanek v Homburgu.
Italijanski ministerski predsednik Gio-litti in nemški državni kancelar grof Bulow sta se sestala v Homburgu. Italijanski je prišel popolnoma ineognito in nikdo ne ve pravega neposrednega povoda. Mnogi trdijo, da je to nekaka demonstracija trozvezi v prilog. Ravno ob 25-letnioi nje obstanka nsj iava ves svet, da trozveza še obstoji. Toda pred 25 leti je bila poprej ustanovljena dvo-sveza med Avstro-Ogrsko in Neme jo in potam še le se je pridružila tudi Italija. Če
Za glagolico.
»Obzor« od minolvga torka je priobčil	so torej hoteli nekako diplomatiško proslaviti
zopet daljši članek *seu£iliščnega profesorja	to 25-letnico, potem bi morala biti na tej
d.ra Belaja, pod naslovom »G lagolica	partiji Avstrija pred Italijo. Entuzijasti tro-
j e z a k o n«, v katerem isti polemizira proti	zveze tolmačijo, da je G-iolitti gotovo ob!util
d.ru Pazmanu, znanemu »fiirtlmašu« in stra-	potrebo, da se z nemškim kancelarjem po-
Etnemu nasprotniku glagolice.	razgovori o interesih trozveze.
Takoj v začetku piše dr. Be'aj: »Ko	Tako! Tako! Avstrija naj se lepo čuti
sem slišal, da mi dr. Pazman ne le odgovori,	počaščeno, da sme biti v trozvezi in dopri-
ampak da se ce^o hvali, da me s svojim	našati radi nje ogromne žrtve na svojem
odgovorom pobije, moral sem držati, da bo	gospodarstvu in krvi svojih državljanov ! Ali
p ' Pazman vsaj to pot mislil, ko bo čital moj	o »interesih trozveze« določata gg. Bulow in
članek ter nanj odgovoril. Nu, britko sem	Giolit.ti! Seveda skušajo eLtuzijasti trozveze
se prevaril. Njegov odgovor v zadnjem »Rat.	nekako potajiti te okolnosti s slavospevi na
Listu« ima iste pogreške, kakor vse njegovo	lojalnost obeh naših zaveznic, ki da je visoko
dosedanje pisanje o glagolic?. Izreke so brez	vzvišena nad vse dvome. Na to je naš od-
veake lcgiČne zveze, razmetane sem ter tje;	govor lahko jako kratek: ltto 1866. govori vse pisanje izdaje človeka, ki ne razumi, kar j v lapidarnem Btilu !! — Naj se le konste-čita, in ne misli, ko piše; ako ne more n kakor pobiti dokazov, tedaj išče zavetja v neresnici, ne straši Be pa tudi ni obrekovanja ni ovaduHva«.
r Italiji radi nove pogodbe. Iz Rima in Barija javljajo, ca vlada med vinskimi producenti veliko ogorčenje radi določeb, ki jih ima nova trgovieska pogodba med Avstrija I in Italijo glede vina.
! — Naseljevanje Kitajcev v 'ruski centralni Aziji. V pokrajini poročal o	ae je v tem letu naselilo izredno
veliko število mohamedanskih Kitajcev iz Kašgara.
Domačinci sodijo, da je temu naseljevanju krivo, ker so v Kitajski državi silno narastli davki in to vsled tega, ker mora Kitajska plačevati dolgove inozemskim vladam. —
Bivši sultan M u r a d V. ki je nedavno v Carigradu umrl, je zapustil le enega sina princa Salahedina ki je sedaj 38 let starin ki je bival skupno z očetom pod strogim varstvom v palači Thiragan ob Bosporu. Po Muradovi smrti so na uk&z sultanov princa Salahedina odpeljali v palačo Ortakej ob Bosporu, kjer je tudi pod strogim nadzorstvom.
Kralj Feter v jugoslovanski umetniški razstavi.
V ponedeljek dne 26. t. m. dopoludne si je kralj Peter s svojim adjutantom vnovič ogled. 1 umetn ško raz t*vo. Kralj se je dlje časa mudil v slovenskem oddelku.
!acija zasuče tnko, da se bodo sosedje v kraljestvu megli Čemu nadejati, pa nam bodo kanoni pojasnjevali — lojalnost naše zaveznice, s čije zastopnikom je imel sedaj lajne pogovore kancalar druge naše — zavezn ce.
Strankarski shod avstrijske socijalne demokracije v Solnogradu.
Kako resnično je govoril odposlance socijalne demokracije iz Nemčije, rekši, d* se bo morala socijalna demokracija prebiti še skozi mnogo razlik v menenjih v lastnih vrstah, pokazalo se je kmalu po njegovem govoru v isti seji. — O delovanju socijalne demokratične državnozborike delegacije je poročal drž p is'. Elderscb. Tenor njegovih izvajanj je bil, da naj se delavstvo ob sedanjih razmerah ničesar ne nadeja od parla-mentariske akcije. Socijalno-demokiatični poslanci da ne morejo nič storiti proti tem razmeram. Vlada da bo primorama dovršiti s pomečjo $ 14 : nagodbo s Ogrsko in ca-rinarski tarif, in tudi najemati državna po?o-
Italijaiiska pravna fakulteta v Inomostu.
Tirolski nemški I sti pišsjo sicer precej ostro proti ustanovitvi samostojne it&ljanske pravne fakultet9, ali govorica gre, da je prišlo do tega v sporazum ljenju z Nemot in Italijani. Ali to sporacumlj-rnje da je le dete — zadrege na obeh straneh. Ker ne vedo izhoda, pa so se odloči i — kakor meni neki list hudomušno — za n. dalje vanje — nerado volj nosti !
Ker m izključeno, da je list »Rs'chs \vehr« v tem slučaja tolmač nazorov, ki vladajo v odločilnih krogih, naj povemo, kako piše v dane* nam desii Številki :
Italijani delajo zielbewust; za vseučilišče v Trstu in zato nočejo nič čuti o kaki fikul-teti v Roveretu. Na račun njihovih žalja jim ne zadošča, zato se odrekajo za moment in so se odločili za Wilten, to je, za — odloženje vseučilisčnega vprašanja. Da li eo dobro sto-rili — o tem nas p-uči b dočnost. Goloba na str«ki brikono še dolgo Časa ne bo mež o Spodnje Škofijca
pe ri oljki-pte in
Domače vesti.
No vendar L1 Na skrajni vzhodni f^riji Miljske občine, v vedno zelenem nem gozdu, leži zala vas Ptavje. Njeni bivalci so itredno bistrega um«, mtrljivi vztrajni. Plavje je velika kaplamja, spadaječa pod dekanat O^apski.
Ko je prjšil na Plavje sedanji fca.ptlan, g. Anton Notar, ustanovil je bil iz golf ga rodoljubja šolo za silo, uvide\ši izredno nadarjenost in ukaželjneet svojih vernikov. »Šola« je bila nameščena v nekem šked^u in učercav je bilo vsako leto 80 do Po več letih zaprosili so Plavčani šolske oolasti za redno šolo in rednega untelja. Poslali ho tudi posebno odposlanstvo (deputacijo) v Trst -na nameatništvo. Tam se jim je reklo: »Poslopje si sezidajte, p* dobite redno šolo in stalnega učitelja !c PlavČani, raveseijeni in zadovolim » tem odgovorom ter zanašajoči sa na moštvo dane besede »t:h viših«, podali so se koj na delo ia so v teku poldruzega leta — brez vt-ake l o jpore in pomoč:, z lastnimi sreditvi —sezidali krasno šolsko poslopje, vredno nad dvajset tisoč kron!
Ko je bilo poslopje dovršeno, pr šla si ga je ogledat zaaonita komisija v kateri jo bil 1 okrajni in 1 deželni š laki nadziink. Našla je ise T redu. Piavčani so na to zi prosili, da se jim šola odpre in n.stavi redm uditalj. Ali glej ! Deželni cdbor istrski v Poieču jih je zavrnil : »Šolsso okružje je na Spod uji Šk cfiji, in ker so Plivčani le kakili 8—10 minut oddaljeni, morajo pešil t ti svoje otrjue v šolo na spodnjo Škofijo; na Piavi-jah ne dovolimo nikdar lastne, redne sde!!« — Ttkrat pa še ni bilo na Škcfiji spodnji nifcake šole, niti šolskega poslopja. Plavčjm pa eo <lobili tak odgovor le zat<*, ker so v takrat uvtdeni V. kuriji volili f6 slovensko, a Škofij ci z italijansko stranko! Italijani a.> pridobili ni svojo stran z
objubami, da jim narede vodnjak, eez:dajo šolo in pridobe samostojno kapetanijo 1 In res, po volitvah so uplivali na Miljski občinski zastop, da čimprej napravi načrt in preskrbi vse potrebno za zidanje šolskega poslopja na Škofij i. Stroške za zidanje pa so stavili v proračun za vse izvanjske davčne pcdobčine, h katerim spadajo eeveda tudi Plavčani, ki so si že davno prej postavili lastno šolsko pc-slopje, a morajo ša sedaj prispevati v pokritje treskov za šolo na Spodnji Šk fiji, ^od katere pa nimajo nikake koribti. — Ko je bilo poslopje v Spodrji Škofiji dovršeno, od-i prla se je knj dne 1. maja 1900. dvorazredna ltalijanskc-alovenska ljudska šjla, a istočasno se je uradno zaprlo dctsdanio šolo za silo na Plavijah, ttr sililo Plavčane, da morajo svoje otroke upisati in p š ljati v šo'o na Škcfi,e. Plavčani so se pa uprli, a bili so zato glo j bljeni, sekirani in morajo ša sedij plačevati od vsacsga otroka po (i K šolskih taks, čeravno ne uživa nikacega p^uka !
Ko so naši poslanci v deželcem zboru v Kopru pred leti Zihtevali, da se odpravijo krivice, ki se gode PlavČanom, ter da se tam odpre redna š^la, klicali so njih italijanski kolfgi: »giamma:, mai, mai ! !« To naj b" pcmenilo : Dokler ostanejo Plavčani verni Slovenci, do tedaj ne doba š »le ! No, in sedaj, potem, ko je b lo š^l-ko poslopje na Plavijah zaprto celih 10 let in taoacšnji otro-čiči brez vsakega pouka, sedaj ko seje Pav-čanov usmilila Ciril Metodijeva družba ra Utro, koteča jim poslati radnegi učitelja, ali v?aj učiteljico: no, sedaj Ee je veleslavni deželni o d Iv r Istrski premislil in sklenil v redni seji doe 12. avgusta t. 1. sledeče :
»Si prepone alla Presidenza del Cjn-siglio ecolaetico f rovinciale.... d' i s t i tu i re a Plavija una espositura scclaslica dipendente dalla Fcuola slove na di Albaro« (bum !), t. j. »spodnja Škofija«. Po slovensko bi se reklo : Predlaga se deželnemu šolskemu svetu, da ustanovi na Plavijah šolsko ekspozituro, odvisno od s'oveDske šote ns Škcfiji Bpodnji. No, vendar enkrat! ! — Sedaj pa j«» na deželnem šolskem svetu v Trstu, da Čim prej pošlje na Plavije rednega učitelje, da tako vsaj nekoliko ublaži bol in gnjev, ter odstrani ptkcče krivice, ki so ee dogajale Plavčanom dolgo vrsto let vsled animosto^ti vladajoče italijanske stranke v Istri in njenega deželnega odbora!
Hišiia preiskava t tiskarni Janeza IVerka. Predvčerajšnjem popoludne je policija na zahtevo sodne oblasti preiskala uredništvo lista >11 Gazzettino« in tiskarno Janeza \Verka, v k«t*rej sa t'aka isti list. Namep preiskave je bil : najti rokopis članka: »Una gita dei leccapiattini« priob-čenega v »Gazzettinuc ol die 12. t. m. Preiskava je b Ia brezvspešaa. Pač pa so taš i veliko š e7:lo omenjene številke »Gaz-zet^inac — ki je bila zaplenjena — ter so jih odnesli seboj.
PseTdo Kus. Te dai so ujeli v Gradišču nekega človeka, ki se je izdajal za Rusa in se imenoval »Z'zajuma«. Trdil je, da je vous^i begun. To pa ni b.l nikak Rus in tudi Vlzdivostok je ta >Rua« v del, gotovo le — na zemlje7idu ! Ta f sev^o Rus je bil, predno se je podal proti I tal ji, tukaj v Trstu, tj r ga je neki slovenski dobr.čina redil tri < ni. B:1 je tu več čass, a povsodi je trdil, da je šele prišel — iz Viadivc-stoka ! To mora biti 1 akov naveden židovski lopov, kdkoršojib j« ž a mnogo zbežalo iz Rusie Poljske, preko Trsta v Ameriko I
Na$in, kt>kor je begunec govoril o Ru-s ji, je Li naravnost nesramen, kar potrjuje naš sum o pokoljenju tega — Ležečega »junaka «.
P sef tfh vrstic je bil obveščen o pri-ectn( st dotičn ka med nami in žal mu je, da
si ga ni < tr edal od blizo !
Na vsak Dtč n pa opozer amo našinee, naj se varujejo takih pritepenciev, ki bedijo po svetu, tla sleptrijo iahkoverzete.
Previdnež.
»Krivoprisežnik«. le. tlike o vsebini te po 1 udskih motivih fpitace Jgrr, ki smo jo pricbčj.i včeraj, morejo biti uverjeni čitatelji, da je ti ;kt te igie, ako je dobro uprizorjena, neizogibaD, gotov. I a ker se igralci nagega »dramatičnega dra&tva« marljivo pripravljajo, smemo se nadejati prav lepega iž.tka na prvi dramatični predstavi v tej sezoni, ki bo piibodnjo nedeljo v »Narodnem domu« pri sv. Ivanu.
Vinska trgatev »Kola«. Po neljubi pomoti je izostal iz zahvale, »Kcla« priob čene včeraj, odstavek, v katerem ss to društvo toplo zahvaljuje tudi slav. pevskemu
diuštvu »Ljubljana«, oziroma njenemu členu gjBp. Armicu, ki ja prišel navlsšč v Trst dajat nekatara navodila, in pa gosp. »šli-barju« — Soeiču.
Za spomenik cesarici Elizabeti. Odbor za napravo spomenika blagopokojni cesariei Elizabeti priredi prihodnjo nedeljo tombolo na dvorišču velike vojašnice. Dobitki so : činkvina 400 K, I. tombola 1000 K, II. pa 600 K. Kartela stane 60 stotink; Kartele ee prodajajo po raznih loterijskih kolekturah, kjer se lahko tudi po svoji volji narekujejo številke. Na tomboli bo svirala godba. — Začetek ob 3. in pol uri popo-ludne.
Parnlk »Pannonia« angležkega paro-brodnega društva »Cunard Line« je odplul dne 27. t. m. iz Novega Yorka v Tret.
Beatrika Javan nenria. Včeraj smo poročali o 5 letnej deklici Beatriki Ju van,
Dunajska borza ob 2. url popol.:
včeraj danes
Državni dolg v papirju	100.30 —.—
„ v srebrn	100.30 —
Avstrijska renta v zlatu	119.45 —.—
„ „ v kronah 4*/.	99.50 —.—
Avst. investicijska renta 3%•/• 91 — — Ogrska renta v zlatu 4%	118.75 —.—
„ v kronah 4*/,	97.65 —.—
„ renta 3»/,	88.95 —.—
Akcije nacijonalne bank«	161/4.— —.—
Kreditne akcije	673.50 — .—
London, 10 Lstr.	239.45' —.—
100 državnih mark	117.30 —
20 mark	23.4fci —
20 frankov	19.01 —.—
10 ital. lir	95.—
Cesarski cekin'	11.34 —.—
Parlžka In londonska borza. . Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97.75 5% italijanska renta 104.—, Španski ezteiienr 88.20 akcije otomanake banke 533.—
Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železni«" —.— Lombardi —.— unificirana turška renta 86.20 menjice na London 251-75, avstrijska zlata ren > 103.10 ogrska 4°/0 zlata renta 1C0.75, Lflnderbark 4H0,— turške srečke 12H.—, parižka banka 12.18, italijanske m^ridiionalne akcije —.—, akcije Bio Tinto 14.29. Mirna.
London. (Sklep) Konsolidiran dol k 887/te , , .......	, .	.	,, . .Lombardi 3V* srebro 263/., Španska renta 815/, itn
kako je ista igraje pred stanovanjem padla iz Uj8Ilgka renta" 103V„ tržni diskont, 2V menjice n»
Zato se obrača do slovenskih sta-rišev, katerim je ležeče na tem. da se jim otroci zdravo razvijajo, telesno, duševno "in narodno, naj se odzovejo temu vabilu in naj svoje otroke privedejo v krilo »Sokola« !
Vpisovanje se bo vršilo od 1. oktobra naprej vsaki dan od 3V2. do 4* 0. ure popolndne v »Sokolovic telovadnici v pritličju »Narodnega doma« Prispevek za otroke členov je določen na 50 stotink, za otroke nečlenov po eno krono na mesec. Natančni vspored telovadbe, s katero se pri r ne sredi me-meseca oktobra, objavi se pravočasno. Nadeja je se mnogoštevilnega odziva beleži bratskim vsklikom »Na zdarU
ODBOR
* Tržaškega Sokola«.
5, nadstropja v vežo h še. Povedali smo tuđi, da je pol cijski kaccelist Mrak dal prenesti nesrečaega otroka nemudoma v bolnišnico. No, pozneje, ko js bil liat že v etroju, smo izvedel', da je nasreSna deklica umrla ie preds'nočnjim, par ur potem, ko sojop ineBii v bolnišnico.
Okraden čevljar. Čevljar Karol Koren, etanuječi v ulici del Belvedere št. 27., je prijavil včeraj na polic j:kem komisarijatu v tilici Luigi R cci, da mu je nezaan tat ukra> del 2 čevljf, ki Bta pa vsuk od enega para in 6ta vredna 10 kron,
Nesrečna perica. 51 letna perica Uršula Švagelj, stanujoča v ulici del Pozzo št. 6, ja daaes v jutro rezobeiala perilo, ca b se isto pod toplimi solnčnimi žarki poiU;ilo. Pri tem je pa padla iz prvega nadstropja na ulico, a k sreči se ni težko pobila ; le malo si je odreala in opraskala levo roko. Z gas lske postaje pri sr. Jakobu so telefjničnim potom poklicali zdiavnika se zdravniške postaje, ki jej je obvezal raojsno rjko.
V bolnišnico so bili sprejeti včeraj : 32 letni cnin£r Luka Tvmtžev 6, stanujoči na Vrdeli, kateri seje na delu— pri gradnji nove železn ške prege — težko pobil na glavo, o čemer so se mu močno pretresli možgani.
—	50-letna Antonija MiniuBsi, stanujoča v ulici Madonnina št. 50., katero je zadela kap na možgani.
—	32-letni dninar javnih skladiič Fran Malu d, stanujoč v uliei Molin a vento št. 48., in sicer radi neke kožne bolezni, katero je nalezel na delu s živalskimi kožami.
Iz »Škrata«. — Očitanje mej zakonskima:
On: Oj, kako obžalujem, da sem te vzel za ženo !
Ona: Kdo te je pa silil ? Sem te-li jas lovila ? Sem li tekala za teboj ?
O n : $aj tudi past ne teka za mišjo, vendar ae pcsltdaja vjtme v prve.
Dunaja '24.23 dohodki banke —.— izplačila bi ni«
—.—. Mirna-
Tržna poročila 29. septembra. Budimpešta Pšenica za oktober 10.27 do 10.28; 2a april L0.62 do 10.64 Rž za oktober 7.4i dt 7.45; za april 7.89 do 7.90 Oves za okt. ' 80 do 6.&1; zj ! pril 7.24 do 7.25 Koruza za september —.— do —.—, za msj 7.35 do 7.36.
Pšenica: ponudbe srednje; povprhfevan e plabotno mirno. — Prodaia 32.COO meler. stolov, neapreme njeno. Druga žita nespremenjeno. Vreme : oblačno Ha vre. (Sklep.) Kava SantoB good av*. rage za tek. mesec po 50 kg 45.25 frk, z= dec. 45.50
New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio z« hodofii dobave, vzdržano, 5 st. znižanja, nespremenjeno.
Ham b u r g. (rtkleu pop.) nav» Eiamoa goc average za september 361/*. de«*. 37—, za marec 371/-, za mai 38 komaj vzdržano. Kava Rio ncvadnt loco" 37—37, navadna reelna 38—41, navadna dobi* 43—44
Hamburg. (Sklep*) 81adkor za aept. 22 40, sa oktober 22 95, zs dec. 22.65, za januvar 22 8J zi maj 23.05, i a avgust 23.30. Stalno. — Vrem^ : dež.
Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptnt K 66.50 do 68.00, za september K —.— do — marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassž in Melispil' promptno K 68.30 do 69.30, za sept- K —.— d' —.—, marec-avg. 68-30 do 69.30.
London. Sladkor iz repe surov 10\'„ Sh Java 11.9 p h. Mlačno.
Pariz. Rž za tekoči mesec 14.90, rž ti okt. 16.—, za november- december 16.40, za nov. februvar 16.6> (mirno.) — Pšenica za tekoči mesec 24.05 za okt. 24 26, za november-december 24.60, j a november-febr. 24.85 (trdno). Moka za tekoči mesec 31.70 za okt. 31. tO. za no r.-dec ember 32.35, za november-februvar 32 60 (stalno) Repično olje za tekoči mesec 49 25, za oktobar 49.25, za nov. - december 49.25 z 1 januvar- april 50.25 (mlačno.J Špirit za tekoči mesec 50.25, za okt. 47.50 zs nov. -december 45.- - za januvar - april 4i>.— (mlačno). Sladkor surov 88° uao nov 27^*/4 — 28— (stalnoj, bei za tekoči mesec	za okt. 323/,
za okt-jan. 325/„ z» januvar-april	(mlačno) rab-
ninut o3—6b1/, Vreme: lepo.
Št. 1381.
Razglas!
Vsled sklepa občinskega zastopa od dne 24. t. m. razpisuje podpisano s tem službo občinskega redarja v županiji Komen, kojemu je zajedno s to službo opravljati tudi opravila obč. obhodnika in drugo.
Služba je proti o mesečni odpove 1 i v. letno plačo 500 K in potrebno uniformo.
Redno opremljene prošnje naj se vložć do vštetega 9. oktobra t. 1. na to županstvo, koje daja na zahtevo tudi potrebna pojasnila.
Županstvo občine Komen,
dne 25. septembra 1904.
v
I. Svara 1. r.,
L. S.	župan.
Dr. N. Fertilio
specijalist za bolezni nosa, grla in ušes.
TRST.
Ul. Torre bianca 45
(vogal Torrcnte).
ORD1NUJE: od 10—12 predp.: 3—4 pop.
od 4—5 pop. brezplačno.
Poziv.
Razne vesti.
Rehabilitacija. Ruski car Nikolaj I. je bil velik nasprotnik dvoboja. Nokega dne ga je prosil neki častnik, naj mu dovoli dvoboj. Car mu je prošnjo naravnoBt cdbil. »Veličanstvo, mu je rekel častnik, jaz eem dobil udarec p> licu, ako se ne smem dvob(jiti, tedaj se moram pa ustreliti!« — »Dobro, 8 nko, pojdi z nceoo'!« odvrnil mu j* car, peljal častnika na v >j šio parado ter ga tam pred vsem svojim štabom poljubil na udarjeno 1 ce.
Tolažijiva vest. Budimpeštanski listi javljajo, da so teh dni znatno pale cene živeža v Budimpešti, v j-rvi vrsti v trgovini na velike. Tako se je moglo dobiti 100 glav zelia za 10—12 kron, kilogram jalolk na drobno je veljal 5 do 6 stotink, kilogram groz ija pa 20 stotink.
Trgovina.
Borna poročila du 29. septembra.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.02— 19.05—, angleike lire K —.— do —.—, London kratek termin K 239 40 239.80
Francija K 9F>.--95 20, Italija K 95--95.20
italijanski bankovci K —.— —.-—. Nemčija S
117.3*—117.50, nemSki bankovci K--——
avstrijska ednotna renta K 99 45 — 99.75, ogrska kronaka renta K 97.50	, {talijanska renta K
102 75 103.25 kreditne akcije K »»74--677.—
državne železnice H 654.— — 657— Lombardi - K
87.-- £8 50, Lloydove akcije h. 738.--740.—.
Srećke: Tina K 322.-526—. uredit K 467.—
do 477.—, Bodenkredit 1880 K 303 — 318.—, B*-denkredit 1889 K 297.— 3CS,— Turike K 13250 do 134 £0 Srbske —.— do —.—.
V najnovejih časih si je med drugimi izobraževalnimi in vzgojevalnimi sredstvi telovadba priborila eno prvih mest toliko za pojedinca, kolikor za cele narode. Tudi v nas blovencih je opažati, sicer počasno, ali vendar vedno intenzivneje delovanje v tem pogledn. O tem nam priča lepo število sokolskih telovadnih društev širom slovenske zemlje. Tudi naš »Tržaški Sokol« je po svojih skromnih silah doprinesel k temu, da se je naša mladina vzgajala telesno, duševno in narodno. Tako hoče po svojih močeh tudi v bodočnosti nadaljevati to potrebno delo.
Prva tržaška brusilnica
11a električno moč Gualtiero Cozzio, Paso S.
i Giovnnni st. 2. (vojral ulice Torrente nasproti i kavarne Chiozza izvršuje vsakovrstuo brušenje In poliranje. Ima v zalogi vsakovrstne nože it«l. itd.
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Mm\
= ulica Tesa št. 52. A. -
(v lastni hiši.)
ZALOG A:
Piazza Rosario (šolsko poslopja).
Cene, d* se nI bat!	VonJrcrcnss.
Sprejemajo se vsakovrsma dela tur i j po posebnih načrtih.
Castrovaa oenllc br*>spla.6no La fraiii:
F. PERTOT, urar, v TRSTU
al. delle poste 9, palača 6alatti (zadej jMnega Soma)
= Prvi slovenski urar. =
Ima velikansko zalogo ur vseli vrst iz najsloviteljšili tovsirn. Veliki izbor zidnih ur, koje daja tudi na obroke.
Priporoča se svojim slovenskim rojakom!
----ga - —~ ■ r f.iTa
-iSLZaSCassti

Serravallo-vo žeieznato kina vino
za bolehne otroke in rekonvalescente.
Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačuje organizem. THf
Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojašiti.
Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raz lavah in z nad 3000
zdravniškimi -pričevali.
I. SERRAVALLO
trst.
j l	rMnoTTPtrejfib kombinaci-
p «h pod tako apodnimi pogoji, ko no-) »»-na draga zavarovalnica. Zlasti je • iodno zavarovanje na doživetje in Mnrt t zmanjšuj očimi se vplačili.
•alt član ima po preteku petih let pravico do dividende.
„SLAVIJ A"
vzajemna zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fond 99.217.694.46 K Izplačam odškodnine: 78,324.623*17 K Po vellkortl dr oira v rajem na vavarovalnlca naše države z vseskozi slovansko-narodno opravo.
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastop v Ljubljani. Vgar pižame so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenab. §kode cenjuje takoj in najakuntnejr. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdate e podpore v nerodne in občnokoristne namene.
ik^ri/^^ *Trejme P°<* ugodnimi fi^UI/OI Itd pogoji na deželo. Potni
-troski |H>vrnjen:. Ponudbe sprejema uprava
i.»ta »Ediiostc pod šifro »Dolenjsko .
Inteligentna gospodična
želi vstopiti v službo kakor komptoiristinja, dagajničarka ali kaj slepega. Naslov pove r.prava »Edinosti«.
Pekarna in sladeičama
FRAN MILLANICH
Trst — uliea Gotumereinlf 7 — Trst. Tiikrj t na «"an 8V«'ž kiua \'b »c*« »m e. K z n «s na d .in. S >	3Hro<*'»- nn Hltdlice
itd. o piiliM d : iu	.
Najugodnejše cene.
css
a «

V novi prodajalmcl jestviu in kolonijal J ■■ Jfanufakturna trgovina
Petra Peternel v nlici 6iulia št. 76 C ^SllbrOStCtl i |HoiriCk]f &
(prej Stanko Oodini)	( TRST - ul. Belvedere 32 - TRST •
je vdobiti vsakovrstne jestvine kakor.- Q	——	P
kavo, riž. testenine (naiieljske), ela<lkor. turščno M F»štanj la krila širok 9» cm po 36. 42 novć. A
in belo moko, naravno ma,lo. sveče, milo, 3 F.it-aj vele.r od 27 J'»'J* ^ •"»j! | -_»-._	- .	^ piqunr fjsanj. Kolen na bela in siva. Maje, sjali m
-—- jedilno olje I. vrste po 30 nvč. Blaco veduo nmž«.
Tomasoni Ulisse — Trst
sllkar-dekoratćr.
?:piejema deli Dg deželi. — Dekoracije soh <« pa-pitjem. Slikai je eob in napisov v vsrh plodih in nn vse načine. Ponarejen les in m-amor. Dirjanje pohištva. podov itd. — Vse po zmernih cen»h točno in hitro — Delavnica: ul. Cgo Foacolo 21.
Tovarna kisa
Jruschina Z JCrovath
in rkte. Odeji od volne ali bombaža. Pregrinjala	&
preproge za mpj posteljo. Kravate, srajce za	r
Q m ozke in ženske. Krila, nogavice, čipke in žamet,	ftr
g	kakor ludi raznovrstne drobnarije.	^
Trst.
Ri^a Gruuiula (J — Trst.
Drogerija
GUSTAV MARCO
uliea Giulia št. 20. Droge, barve, pokostj, petrolej, cepiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd. Zaloga šip in steklenin.
Zaloga vinskega kisa in različnih specijalnih kisov.
Konkur»rčae cene. ———~~
V kratkem se otvori prodajal-nica z manifakturnim blagom
Severij Lockmer
iia trsu sv. Jakoba (pred cerkvijo) z velikim izborom drobnarij, pla-tenine, kotenine, fuštanja, srajc, zapestnic, kravat, kakor tudi bombaža, volne in predmetov za ženska ročna dela.
RUDOLF MADDALENA
ul. Ugo Foscolo 11 (rogal ul. Parini)
ZaloMvmstaresapliištra
= posamezno priložnostno pohištvo. =
Bogat izbor spalnih in cbedovalnih sob, podob v okvirjih, zrcal itd.
• Poštene cene.	:
©
i®
Otvorilo se je velikansko skladišče ALL'TJNIVERSO =8
= Trg Carlo Goldoni 1. =
Bogat izbor raznovrstnih površnih sukenj (paletot, ulster) in obleke za možke, (leeke in otroke.
# Teliti dohodi Uma iz tu in inozemsM tovarn. — Naročbe po meri hitro in točno.
®	Govori se slovenski.	Najugodnejše cene
&
9 9
®
999999999999999 <9 ©»»d®©®©©©®?,«®"«©®

ff>k
J
M
CU H ARD LINE
koncesionirana proga v Avstriji
TRST—NEW-YORK.
Redno prevažanje potnikov in blaga naglim parnikima.
Najcenejše in najprikladnejše	AMERIKO,
potovanje iz Avstrije v =	—
Izvrstna narodna domača hrana.
Odlaz iz Trsta za New-York:
Parnik: „SLAVONIA" 1. oktobra 3J-C4.
„PANNOKlAu v soboto 15. oktobra 190*. nadalje vaako drugo soboto.
Za poizvedovanja in vozne listke obinlti se do avstrijskega domačega ■ .= glavnega zastopa	=
SCHRODER & Comp., Trst, ulica Carlo Gheia štev. 8., I. uadstr.
aH pa do g. franccta J/owy, konc. agent v £jubljani, ]V!arijin trg 1.
M
AA
KONSTANTIN RUBINIK
Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje 111 čiščenje svetilk na plin ob času »elit™ Neprekosljlre plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo.
Naročbe za popolno čiščenje stanovanj.
< jKanifakturna tvrdka BERTOLI & SBUELZ
t	Piazza Barriera vecchia štv. 2
i.	naznanja cenjenim odjemrjikom in slavnemu občinstvu, dn je otvorila v ulici Uuova 38 (nasproti
<	palače Silam ex Bolle) podružnico z bogato zalogo plateniue in kotomne po tovarniikih cenah.
KOTEN IN A, navadna, . . meter 13 novč. KOTEN I-NA, bela . . . meter 2» novč.
<	„	...... 14 „ ,	„	amerik. . . „ 23 „
f	„ . . „ 1« „ ..	najnovei*n . „ 34 „
V	_ I. vrste, močna „ 21 „ „ za ljube lob sir. „	„
/	„ za rjube loti Sir. „ 44 ,. BRISALKE po ... . „ 1« „
5	_ ------ Srajce za gospe od 45 novčiiav naprej.
> > > > > > > > > >
Olikovana v Rimu se zlato
kolajno in — zaslužnim križcem —
Odlikovana tovarna
za čopiče in ščetke
Odlikovana na Dunaju se
zlato kolajno in — častno diplomo —
IVAN ANGELI
nlioa Vincenzo Bellini (nasproti cerkve sv. Antona novegra).
Edini speeijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih eopleev; lastna specijaliteta eopieev
za barvanje s pokostjo.
------Plrteni naslanjači francozkega sestava in nedosežne kakovosti.	-
Se ne beji nikake konkurence glede zmernih, cen kakor tudi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro, da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jednakega imena.
0 priliki predstojećih selitev
nova delalnica in zaloga predmetov za razsvetljavo
oooo o ocoo
|C3
o o o a o o o o o o
o O O
o o
s
o o o o o o o o o o o o o
oooo o oooo
® I
Dne I. oktobra t- I- se otvori nova prodajalrica
angleških posebnosti]
v ul. sv, Antona 2 (palača Treves)
JKSsdni tj^etaslš za
A vre lij Mazzoli
TRST — Androna del Moro štev. 15, I. nadstr. — TRST
ti ima sprejemališče naročD v si. mirodiliiici HdDerja, naši. Barriera Teccliia SI. 25. Telefoa 461.
sprejema po najugodnejših cenah prekladanje vsakovrstnih svetilk, napeljavo pl na v nove pro3tore, kakor tudi fl^čenje in popravljanje svetilk.
Velika zaloga in izbor lir, sve ilk, tulipanov, balonov itd.
Izključni zastopnik in zalagatelj dobreznanih novih angležkih mrežic is čiste Žide in dvojnim tivom ter ojaeene t niila^um pokrovcem : komad po tO st. — S^rejtma .mesečne naročbe v javnih prostoria in družinah z trezplačnim čiščenjem. - Sprejema vsakovrstne popolne naprave na mesečne obroke. — l>ela se izvrže takoj in pod osebnim ladzors.vom lastnika.
Predmeti in cene brez vsake konkurence.
DRAGOTIN VEKJET
(O. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST.
Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, arebrnino in sepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave crebrnih in slatih predmetov ter poprave žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro. i^T Cene zmerne.
„LJUBLJANSKA KREDITJNA BANKA" v LJUBLJANI
Podružnica v Celovcu.
Kupuje in prodaja
vate rent, zastavnih pisem, prtjorltet, komunalni! Obilici j, srečk, dolnic, valut, novcev la devic.
FroM«« U daj a k ▼•akemu šrabanju.
Polno vplačani akcijski kapital K 1,000,000
Zamenjava fta e»kcaaptuje
Urtbtne vrednostne papirje in vnovčnje capale __kupone. —--
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srećke proti kurzni
-	izgubi	■ ■ - -
Vinku tuje In dlvlnicuiuj« voiaSKd ženztninsfcce Kavcije. SMkompt UUtamo «t«aiA. ^tiCjgfl	4BMT" Hor m msLrodthm.
Podružnica v Spije tu Denarne vloge vsprejema
T tekočem ručuiiu ali na vložne knjižice proti a godnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do —	== dne vzdiga. -------
Promet a dekž in nakaanioami.