POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
■POSAMEZNA ŠTEVILKA I DINAR
Izhaja vsako drugo soboto.
Naročnina:
5 Din četrtletno, 10 Din polletno.
Uredništvo:	Ljubljana,
Šelenburgova ulica 7/II. — Upravni št v o:	Ljublja-
na, Prešernova ulica 54.
Štev. 2
V Ljubljani, dne 21. maja 1932
Leto V.
Vabilo
na
delegatsko zborovanje
Narodno-strokovne Zveze
ki se bo vršilo v nedeljo, dne 29. maja 1932. ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Naznanilo predsedstva.
2.	Poročilo	verifikacijskega odseka.
3.	„	tajnika.
4.	„	blagajnika.
5.	„	nadzorstva.
6.	Volitve: a) Izvrševalnega odbora: predsednika,
I. podpredsednika,
1. tajnika in I. blagajnika;
b)	upravnega odbora in
c)	nadzorstva.
7.	Poročila delegatov podružnic in društev.
8.	Predlogi: a) upravnega odbora,
b) razni.
9.	Slučajnosti.
Pri vstopu v zborovalno dvorano mora oddati vsak delegat pooblastilo, podpisano po vodstvu podružnice, katero zastopa.
Vstop u dvorano bo dovoljen samo z vabilom.
V Ljubjani, dne 5. maja 1932.
Izvrševalni odbor Narodno-strokovne Zveze:
VI. K r a v o s, L r.	R. J u v a n, 1. r. ;
t. č. tajnik	t. č. predsednik
Btaj poostruje kriz«
Na vseh koncih in krajih je občutiti, da se nam slabo godi. Tako je, kakor da bi se ustavilo kolesje življenja: obrati počivajo, dela ni, trgovina se omejuje, nikjer ni sredstev za povzdigo gospodarske delavnosti: Denarja primanjkuje, dasi ga dejansko ni nič manj, kakor ga je bilo preje, ^recimo pred t. zv. krizo. Po vsem svetu je ncnjir in iskanje potov iz_ gospodarske teme in socialne nezadovojnosti. Pa kakor je človekov razum v mnogih ozirih premagal naravo in jo zasužnjil sebi, ni sposoben, da bi gospodarsko in socialno .življenje tako organiziral, da bi gladko in niirno teklo. Naravno je, da gospodarske težave povzročajo ljudje sami s. svojimi slabimi lastnostmi, katere dobivajo, svoj izraz v preveliki 'Sebičnosti posameznika- in pa narodov,' odnosno držav. Trajanje gospodarske krize . .pomeni, da človek ne more premagati samega sebe — dasi vidimo, da pod težo gospodarske krize trpe brez izjeme vsi in imajo torej vsi interes na tem, da se kriza ublaži in povrne normalno
življenje. Človek je premagal morja in ozračja, odkril je tajne sile narave, ni pa sposoben, da premaga človeka, da ga prerodi in usposobi k lepšemu in zadovoljnejšemu sožitju. Človeški rod je sam sebe zaprl v začarani krog, iz katerega ne zna izhoda.
Zdravniki iščejo zdravilo, da ozdravijo bolno gospodarsko telo: Zdravila išče vsaka država zase, meddržavna prizadevanja gredo za tem, da najdejo med državami lek, ker je bolezen .mednarodnega značaja, t. j. razširila se je prav na vse države, na revne in bogate, na zmagovalne in premagane. V Franciji imajo n. pr. cele gore zlata, pa vendar je gospodarstvo tudi tu v težki krizi, socialna nezadovoljnost vedno bolj narašča. Isto vidimo v bogati Ameriki, v Angliji. Naravno je, da pod krizo trpe najbolj oni, kateri so socialno šibki. Tudi kapital je v krizi, to se pravi: tudi kapital ne mdfe več poibmoževati.svoje pioči in bogastva, toda kapital je ostal, dočim oni, kateri nima ničesar, krizo dvojno, trojno občuti.
| Kapital je skrit. Brez kapitala pa ni življenja. Zato je danes tako težko najti izhod iz kriz. ker se je umaknil kapital, odnosno, je izgubil j na, svoji moči, ker je prej hotel po nenarav-I nih potih preveč kvišku, ne da bi enakomerno | dvigal temelje, na katerih ima svoje korenine.
Kapitalistični sistem sloni na materijali-; stično rentabilitetnih računih. On gleda samo i na rentabilnost svojega uveljavljanja. Pri tem j pa je kratkoviden in rentabilitetno stremlje-! nje omejuje na časovno pretesno obdobje. Po i tem obdobju pade v krizo in povzroča krizo ! vseh. Kapital je opustil eno najbistvenejših j zahtev vsakega gospodarskega uveljavljanja: v dobrih časih ni mislil na to, da morejo priti slabi časi, za katere morajo biti zbrane rezervne moči, da se slabi časi prebrodijo. Kapital je bil po uspehih velike povojne konjunkture ves omamljen, da ni gledal v bodočnost. Pod vplivom kapitala je bila kratkovidna tudi državna politika, katera ima v prvi vrsti ščititi socialno slabe. Zanemarjala je skrbi in krize za bodočnost. Tako je kriza našla vse nepripravljene ih nepreskrbljene — zato je kriza ostrejša tam, kjer je zakonodaja šla mimo socialno političnih potreb, manj ostra je v državah, v katerih je državna politika vsaj delno tudi mislila na bodočnost.
Krizo sedanjega življenja prav občutno poostruje pomanjkanje socialno-zaščitne zakonodaje, predvsem pomanjkanje socialno-zava-rovalne zakonodaje. V proračunski debati je v narodni skupščini padla trditev:' ako bi socialnega zavarovanje ne imeli, bi bila kriza znatno ostrejša kakor je. Toda socijalnoga zavarovanja dejansko nimamo, imamo ga le v skromnih začetkih, katero pa ni sposobno, da bi zlasti v času kriz moglo izvrševati, svoje funkcije. V dolgi dobi ugodnega gospodarskega razvoja bi mogli n. pr. nabrati velika sredstva za brezposelno zavarovanje. Bili pa smo lahkomiselni in zato moramo danes pri skrčenih sredstvih iskati sredstva za neproduktivne izdatke, da zadržujemo naraščanje krize, namesto da bi jo ozdravljali. V dolgih letih bi z malimi sredstvi mogli zbrati velike vsote za starostno in invalidno zavarovanje, s temi kapitalijami bi mogli danes preživljati gospodarsko življenje in jačati konzumentsko moč onih, kateri so iz gospodarskega procesa izločeni.-Delavec nima vpliva na to, koliko časa bo mogel svojo delovno silo nuditi v najem. Socialno zavarovanje pa ima namen, da brani obstoj takrat, ko delavec svoje delovne sile ne more več uporabljati za vzdrževanje svojega življenja. Socialno zavarovanje je zavarovanje gospodarstva za čas kriz.
Vsa prizadevanja nič ne pomagajo: po-manjkarijfe' socialno-politične zakonodaje krizo samo poostruje. Današnji težki čas bi moral dati največ jo pobudo, da naša zakonodaja postane v smeri socialno-politične zaščite naroda znatno bolj aktivna.
OPOZORILO RUDNIŠKIM UPOKOJENCEM.
Rudarsko glavarstvo v Ljubljani je izdalo 23. februarja 1932 odlok o novi interpretaciji čl. 95 Pravilnika bratovskih skladnic. Na podlagi tega odloka so krajevne bratovske sklad-nice znižale rudniškim upokojencem pokojnine. Proti takemu znižanju, ki ni opravdano z zakonom, so se nekateri upokojenci pritožili. NSZ je izdelala osnutek pritožbe.
ISrarovske skSadnice
Vprašanje bratovskih skladnic je zelo velikokrat na dnevnem redu, toda rudarsko zavarovanje še ni rešeno in postavljeno na solidne temelje in izgleda, da do tega še dolgo ne bo prišlo.
Tudi sedaj je to vprašanje ponovno na dnevnem redu. Ministrstvo je izdelalo osnutek novih pravil za bratovske skladnice. O osnutku razpravlja te dni poselbna anketa v Beogradu. Delavstvo z osnutkom ne more biti zadovoljno, ker ta v marsikaterem pogledu sedanje zavarovanje znatno poslabšuje, novega dobrega pa ne da ničesar, izvzemši možnost, da rudarji pridobljene pokojninske pravice s plačevanjem letne priznavalnine od Din 20.— varujejo. To varovanje pridobljenih pravic je edina dobra točka v novem pravilniku.
Pravila poslabšujejo dajatve zlasti v bolniškem zavarovanju, dasi je znano, da je finančno stanje bolniško-zavarovalne panoge zlasti v Sloveniji zelo ugodno, ker rezerve dosegajo več milijonov dinarjev. Istočasno s poslabšanjem dajatev pa je predvideno povišanje prispevkov, ker je prispevek določen na 4—8% faktičnega zaslužka, kateri je višji od sedanjega kategorijskega zaslužka. Tako bo rudarsko bolniško zavarovanje slabše od splošnega zavarovanja.,
V pravilniku ni rešeno vprašanje staroupo-kojencev, kateri bodo tudi v bodoče imeli svoje dajatve krite le v obstoju in finančnih zmožnostih Pokrajinskega pokojninskega
Okrožni urad za zavarovanje delavcev je po stanju 1. aprila izdelal statistiko, kako veliko je število onih delavcev in nameščencev, ki je izpadlo iz zavarovanja. Statistika' obsega vso državo in izkazuje, da so vsi okrožni uradi in vse privatne društvene blagajne izgubile skupaj radi gospodarske krize Okroglo 100.000 članov-delavcev. To se pravi z drugimi besedami, samo socijalno zavarovanje izkazuje v državi 100.000 popolnoma brezposelnih delavčev. V tem številu pa niso zapopadeni:.
1.	) Sezijski delavci, katerih število se ceni tudi blizu na. 100.000.
2.	) Rudarji (ca. 60.000 po številu), pri ka-
terih je brezposelnost relativno celo večja kot pa pri drugih industrijskih delavcih (n. pr. Kranjska industrijska družba na Jesenicah i. t. d.).	.
3.	) Poljedelski delavci, katerih število je večje od števila industrijskih delavcev, ker je Jugoslavija v prvi vrsti agrarna in ne industrijska država.
4.	) Prirodni prirast delavstva radi napredovanja števila prebivalstva.
5.	) Cela vrsta drugih delavcev n. pr. izseljenci, ki se vračajo iz inozemstva radi svetovne gospodarsike krize, absolventi raznih šol, ki po končanih študijah ne morejo dobiti službe, svobodni poklici (mali obrtniki), ki so morali zapreti svoje delavnice itd.
6.	) Parcielno brezposelni delavci, to so oni delavci, katerim so podjetja Okrajšala delavni čas (prisilno praznovanje!) in s tem v zvezi tudi njihov zaslužek. Pn mišljenju ekspertov je parcielna brezposelnost mnogo večja nego totalna .brezposelnost t. j. odpuščanje delavcev iz aluiib.
Po teh neizpodbitnih podatkih se lahko trdi, da je v državi okrog pol milijona brezposelnih delavcev. Spričo tega so naravnost nepremišljene in neodgovorne trditve, ki so sem in tja slišne v javnosti, da Jugoslavija ne pozna brezposelnosti in da bi bilo odveč reševati problem brezposelnosti z ono temeljitostjo in
sklada. Ta sklad pa je vedno v nevarnosti, da je ukinjen. Vprašanje pokojnin staro-upokojencev bi bilo rešiti v pravilniku samem enOtno z vsemi ostalimi pokojninami.
Pravilnik znižuje pokojnine za približno 30% nap ram besedilu pravilnika iz 1. 1925, napram sedaj veljavnim predpisom pa za 20%. Osnova za odmero pokojnin in s tem seveda za odmero prispevkov je znižana za 10%, kar ne more prispevati k olajšanju gospodarskega stanja bratovskih skladnic. Najvišja pokojnina bi po 40 letih znašala 70% novega kategorijakega zaslužka ali 63% sedaj veljavnega zaslužka.
Dosedaj veljavni pravilnik je bil pogrešljiv zlasti tudi v tem, ker so po njegovih določbah reducirani rudarii tudi po 30 alj večletnem službovanju izgtibili vse pridobljene pravice. To krivico nov osnutek popravlja s tem, da nova pravila določajo, da si more vsakdo pridobljene pravice očuvati, ako plačuje pristojbino v znesku Din 20.— letno. Ne glede na to pristojbino pa so članske pravice tudi drugače z novim pravilnikom Zadovoljivo varovane.	,i	1
Pravilnik daje mnogo koncesij podjetjem. Predvsem daje upravo skladnic v roke podjetjem in je celo kršeno načelo paritetnega zastopstva.
Kakor izgleda, novi pravilnik ne prinaša možnosti sanacije bratovskih skladnic kljub temu, da na celi črti poslabšuje dajatve.
K podrobnostim pravilnika se še povrnemo.
resnostjo, ki je lastna drugitti zapadnim državam.
Iz podrobnejših podatkov OUZD je raz-vidpo, 4,a je v dravski banovini stalež, bolniško zavarovanih članov padel za 17.561., Brezposelnost je relativno največja .na teritoriju onih OUZD-ov, ki imajo mnogo lesne industrije n. pr. Banjaluka, Osijek, Sarajevo itd. V velikih mestih je brezposelnost relativno majhna n. pr. v Zagrebu 4%; v Beogradu 1%, v Novem Sadu 1%. Splošno je znano dejstvo, da zaposlenost v velikih mestih tudi v najhujših krizah malo popušča,? »ker -se mesta stalno in hitro razvijajo in ker mestne občine izvršujejo razna javna dela, ki brezposelnost zmanjšujejo. Pripomniti moramo še, da članstvo privatno društvenih blagajn ni tekom krize nazadovalo. Znano je dejstvo, da se tekom gospodarskih kriz zmanjša vedno število delavcev, ne pa število uradnikov. Tudi pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani ni občutil tekom krize boben ega nazadovanja svojih članov.	!
Zadnji mesec se- je število brezposelnih nekoliko zmanjšalo, vendar je pa v. primeru z lanskim letom znatno hujše.
Krik bednih
Težka zima, ko so se ustavljali tovarniški obrati, Iko so se dnevno večale redukcije delavstva in ko je skrajšan delovni čas komaj in komaj omogočal skorjo kruha — je za nami. V,se in vsega smo si obetali od pomladi. Pa je bil marsikdo razočaran. Tudi sedaj je brez dela.	^
Grozničav krik sega v temno noč materija-lističnega kapitalizma, kril?: bednih in obupa-
Zahtcvajte „Deljo" v vsakem javnem lokalu!
I miih po pomoči, po nujnih temeljitih refor-j mah celotnega gospodarskega življenja, da do j takih žaloiger ne pride več.
I Žaloigre v naših industrijskih centrih go-| vore živo resnico, da je celotno naše gospo-i dansko življenje naslonjeno na trhla tla, da j igra samo na eno karto ugodhe konjunkture,
] ko je kapitalizmu dana polna možnost, da j kuje dobičke, da izkorišča položaj v svojo I lastno korist. Kakor hitro pa je konjunkture i konec — je katastrofa ‘delavca tu, dobički ka-! pitalizma pa ostanejo.
j Tudi druge države so preživljale in preživ-: Ijajo težke krize. Toda ni se še nikjer zgodilo, da bi bilo čez noč na tisoče oseb brez vsake najmanjše pomoči na cesti. Modrost državnikov in pa tudi uvidevnost gospodarskih krogov je znala za nepredvidene slučaje kriz dobiti pota in sredstva za primerno in vsaj za začasno zaščito onih, katere krize najostrejše udarjajo. Zavarovanje za slučaj brezposelnosti je bila inujna potreba vsakega gospodarskega življenja. Znak nesposobnosti je, ako tudi še danes v temi najostrfejše krize čujemo nesimpatične izjave o socialni ureditvi brezposelnega zavarovanja, katero naj delavcu skromno nadomesti pravico do dela in zaslužka. Tako zvana socialna bremena, na -katera naš gospodarski svet, kljub vzgledom drugod in kljub težkim izkušnjam doma, nesimpatično gleda, ne nosijo pravega naziva. Stroški socialnega zavarovanja v vseh njegovih panogah so dejansko stroški za zavarovanje krize konzuma, torej zavarovanje dveh osnovnih elementov gospodarskega življenja. Vsako tovarno je v prvi vrsti treba pogledati iz stališča koristi, katere ima narod od nje. Ako te koristi niso trajne in solidne, potem nam lastnega -gospodarstva ni treba, predvsem pa je zaščita takega gospodarstva neutemeljena.
Na usocji tovarn -danes ne smejo biti več zainteresirani samo akcijonarji, kajti njih interes je samo enostranski. Prav v enaki, da, v veliko večji meri je na usodi tovarne danes zainteresirano delavstvo in država. To spo-^ znanje, katero nujno prinaša dnevno življenje, mora dobiti svoj viden in učinkovit izraz v najipopolnejši soudeležbi delavstva v upravi in v gospodarjenju š podjetjem. Najožje trajno in stalno sodelovanje obeh faktorjev produkcije je nujna potreba potenciranejšega skrbstva za narodovo blagostanje.
Sistem današnjih obratnih zaupnikov je pesek v oči. In še ena nujna zahteva se z vso silo pojavlja iz naukov današnje produkcijske in konzuments-ke krize. Zakon o akcijskih družbah je nujno potreben reforme predvsem tudi v tej smeri, da morajo akcijske družbe že ob svoji ustanovitvi nuditi več materijel-nih in formalnih jamstev za blagodejno Uveljavljanje -med narodom. Tovarne spremene na mah socialno in gospodarsko strukturo okolice. Povratek nazaj je težko mogoč ali pa samo skozi težke katastrofe. Tovarna mora s svojim ustanovnim kapitalom in s stalnimi dotacijami: v te svrhe muditi primerno zaščito novo ustanovljeni socialni strukturi okolice — in ne, da čez noč dimnike pogasne, okolico pa prepusiti svoji usodi. Gospodarsko krizo označuje tudi kriza konzuma. Regulacija konzuma je jedlnalko važna, kakor regulacija produkcije. Zato so potrebne konzume'ribstie zbornice, katere maj z zdravim uveljavljanjem ščitijo konzumente vseh - -gospodarskih dobrin in spravljajo i v primeren sklad produkcijo, distribucijo in kc-nzum.
Obratne omejitve ali celo ustavitve največ-jih tovarn v državi je najresnejša knjiga o krizi celotnega gospodarskega reda. Tovarne so producirale nujne in dnevno potrebne potrebščine gospodarskega življenja — pa so kljub temu ugasnile ogenj v pečeh. Tu vmes je nekaj gnilega. To in drugo gnilobo je treba izrezati z narkozo r Blagor naroda mora biti najvišji zakon!
Številke brezposelnosti
P o i& r «* l as 561* 4$ d n e g* sa d e I sa ista sa
NAVODILA ZA DELEGATSKI ZBOR
Podružnice so že prejele okrožnice za delegatsko zborovanje. Poudarjamo še enkrat, da mora vsaka podružnica .poslati na delegatski zlbor toliko polnomočnih delegatov, kolikor je prejela pooblastil. Tem delegatom se rmejo pridružiti tudi podružnični člani, predvsem želimo, da se jim pridružijo podružnični futikcijcnarji. Na delegatskem zboru bodo imeli glasovalno pravico le cpolnomočeni delegati, ki bodo pri ■ vhodu oddali polnomcč podružnice ali društva, katero zastopajo.
Za delegate in ostale zborovalce bo prirejen v zborovalni dvorani Skupen obed. V opoldanskih urah bo zborovanje prekinjeno radi obeda. Takoj po obedu se zborovanje nadaljuje. Obedi iso naročeni pri priznani kuhinji v Delavski zbornici in bo stal vsak obed le 12 Din. Naročila za obede sprejema tajništvo NSZ najpozneje do 26. t. m. Obedi se bodo plačali v dvorani sami. Ljubljanske delegate naprošamo, da se tudi udeležijo Skupnega obeda. Ne bo časa, da bi šli obedovat domov. Enkrat v letu naj žrtvujejo cel dan organizaciji.
Za delegate in geste, ki pridejo v Ljubljano že v soboto 28. t. m., to velja posebno za člane upravnega odbora, smo preskrbeli cenena prenočišča. Prenočišče bo v areni Narodnega doma in bo stala postelja samo 6 dinarjev. Ravno tako smo preskrbeli za večerje, ki tudi ne bodo istale preko 6 Din. Prijave sprejema tajništvo. Vse podružnice prosimo, naj nam pravočasno pošljejo naročila za skupne obede, prenočišča ih 'večČrje. Ne odlašajte na zadnji dan! ■-
Upravni odbor bo imel svojo zadnjo sejo pred delegatskim Zborom v soboto 28. t. m. ob 4. uri popoldne v predavalnici Delavske zbornice. Vse odbornike prosimo, da pridejo sigurno in točno k zadnji seji.
Po seji upravnega odbora se udeležijo vsi člani upravnega odbora Juvanovega večera v hotelu Bellevue. Upravnemu odboru naj se pridružijo tudi vsi ljubljanski člani, da tako počastijo svojega požrtvovalnega predsednika. Naj ne bo člana, ki ne bi prihitel na ta večer.
DELEGATSKI ZBOR
Vabila za delegatski zbor je centrala te dni razposlala vsem podružnicam. Podružnice, ki bi rabile kaj več vabil, naj to takoj javijo tajništvu, da jih dopošlje. Opozorite delegate, da bodo morali oddati pri vhodu v dvorano pooblastila, gostom pa bo vstop dovoljen samo na podlagi vabila. Brez vabila vstop v dvorano sploh ne bo dovoljen.
: ‘ •> o ’ ■' Vv	'
NAŠ PREDSEDNIK TOV. RUDOLF JUVAN PETDESETLETNIK
Naš dolgoletni predsednik tov. Rudolf Juvan je slavil koncem aprila t. 1. svoj 50. rojstni dan. Na ta dan so se ga spomnile vse naše podružnice, ki so mu poslale pismene čestitke k lepemu jubileju. Skromno pa ga počastijo vse podružnice s prijateljskim večerom, ki se bo vršil na predvečer delegatskega zbora v soboto 28. t. m. ob 20. uri v hotelu Bellevue. Na tem večeru sodelujejo naši pevci in prijatelji mandotinisti. Ta naš večer, ki nas bo
združil okrog priljubljenega predsednika, bo gotovo pokazal našo ljubezen do dela in do enega, ki zna častiti delo in se mu je ves žrtvoval.
Našemu mnogo zaslužnemu predsedniku tov. Juvanu pa veljaj tudi s tega mesta naš | krepak: Na mnogaja ljeta!
ZA IZOBRAZBO DELAVSTVA
Prosvetna centrala Narodno strokovne zveze v Ljubljani je priredila V letošnji zimi ciklus predavanj za funlkcijonarje organizacije. Predavanja so se vršila vsak torek in so doslej predavali g. dr. Stojan Bajič o delavskem zaščitnem pravu, g. dr. Mihelak o brezposelnosti in splošnem gospodarskem položaju, tov. Vladimir Kravos o postanku in razvoju NSZ in o pomenu strokovnega gibatije za delavstvo, dr. Joža Bohinjec o socialnem zavarovanju delavcev, Rudolf Juvan o idejnih smernicah pokreta NSZ in Franjo Rupnik o zadružništvu in kapitalu. Zadnje predavanje se bo vršilo v torek 17. t. m. ob 19. uri v predavalnici. Zaključno predavanje bo imel tov. Kravos o racionalizaciji dela. Predavanje spremljajo skioptične slike.
LJUBLJANSKIM ČLANOM NSZ
Vsem članom naših ljubljanskih podružnic , in društev veljajo te besede. V spboto 28. t. j m. zvečer pridite vsi ob 20. uri v hotel Belle- j vue na Juvanov večer. Pripeljite seboj družine.
V nedeljo ob 9. uri pa pridite na delegatski zbor, četudi niste delbgati? Na delegatski zbor pridite z vabilom ali1 s člansko izkaznico'. Nihče ne bo imel dostopa V dvorano, če se ne izkaže z vabilom ali člansko izkaznico.
Pokažite s svojo navzočnostjo, da znate ceniti svojo organizacijo in da ste nje zavedni člani.	-• ::;i	-
OBČNI ZBORI NAŠIH PODRUŽNIC
Jesenice. Jeseniška podružnica je imela 14. februarja t. 1. svoj redni letni občni zbor. Občnega zbora se je udeležilo nenavadno lepo število članstva. Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik Franc Kralj, podpredsednik Andrej Globočnik, tajnik Ivan Markovič, blagajnik Franc Iskra., odborniki: Janko Ravnik, Ivan Šnajder, Vladimir Rožič, Anton Grošelj, Andrej Vidic, Jože Slamnik, Štefan Barbori-no in Albin Vister; namestniki: Pavel Malej, Franc Jekec, Nikolaj Pikon, Alojz Erbežar, Franc Glavič, Leopold Slamnik, Jakob Kleč, Rado Lavsegar, Jakob Pivk in Franc Dolenc. Izvoljen je bil tudi odsek za gradbo lastnega doma. V tem odseku so: Franc Jamar, Jože Vidic, Lovro Ravnik L, Lovro Ravnik II., Anton Klinar, Alojz Vister, Mirko Žnidar, Janez Šeberle in Leopold Anderle.
Loke pri Zagorju. Naša podružnica je imela svoj občni zbor v nedeljo, dne 6. marca 1.1. Na tem občnem zboru je bil izvoljen naslednji novi odbor:	predsednik tov. Milan Babič*
podpredsednik Karel Dernovšek, tajnik Avgust Knez, blagajnik.Robert Knez,!-,odborniki: Ivan Fink, Rudolf "Suša, "Alojz Fink, Ivan Flis, ip Štefan Goste; nadzornika tov. Ivan Prosenc in Ivan Prosenc lV. Občnemu zboru
je poleg delegata centrale prisostvovalo tudi lepo število članov zagorske podružnice.
Trbovlje. Tako impozantnega občnega zbora kot je bil oni v nedeljo, dne 6. marca t. L, naša trboveljska podružnica še hi imela. Nabito polni prostori pri Volkerju so pokazali visoko organizacijsko zavest našega trboveljskega rudarja. Ta občni zbor je bil jasen dokaz velikega napredka naše misli v trboveljskem revirju. Na tem občnem žberu je bil iz-vdljen novi odbor, v katerega so zborovalci soglasno izvolili predsednikom tov. Miha Korena, v odbor so bili pa izvoljeni: Franc Mrzelj, Rudolf Jamšek, Alojz Bregar, Ivan Košir, Viktor Blažič, Anton Levstik, Ignacij Snoj, Ignacij Tomc, Ivan Polak, Lovro Žlak, Ivan Barborič, Alojz Vubnik, Jože Brčun, Ivan Marin, Franc Košir in Anton Zidar. Na občnem zibom je bilo sklenjeno postaviti lasten društveni dom in so bili napravljeni tozadevni sklepi.
Zabukovca. Vrli nacionalni delavci iz Zabukovce so si ustanovili našo podružnico in imeli 6. marca t. 1. ustanovni otočni zbor, na katerem so si izvolili naslednji odbor: predsednik Ivan Platovšek, podpredsednik Anton Bevc im Fric Papež, tajnik Jakob Uran jek, odborniki: Franc Vrhovnik, Joško Kerk, Urh Basant in Anton Romih; pregledovalci računov Ivan Cizej, Ivan Šramel in Anton Romih. Naše nove borce poždravljamo!
Kranj. Tudi v Kranju smo ustanovili novo postojanko. V nedeljo 13. marca se je vršil ustanovni občni zbor, kateremu je prisostvovalo lepo število zborovalcev, med njimi za-stepnik' Šckola in podružnic iz Kranja in Stražišča. Na občnem zboru je bil izvoljen veččlanski odbor na čelu s predsednikom tov, Drago Žerjal.
Društvo bolničarjev v Ljubljani. Občni zbor tega našega društva se je vršil v sredo 16. t, m. ob lepem številu članov in zastopnika centrale. Izvoljen je bil novi odbor s predsednikom tov. Viktorjem Rožancem na čelu.
Vevče. Podružnica v Vevčah je imela občni zbor v nedeljo 13. marca t. 1. v prostorih g. Kuharja. Udeležba je bila prav lepa. Izvolil se je novi odbor. Za predsednika je bil ponovno izvoljen tov. Jakob Žulovec.
Ptuj. Na rednem občnem zboru, ki se je vršil 2. februarja, je bil izvoljeti naslednji novi odbor: predsednik Ivan Brumen, podpredsednik Miha Hercog, tajnik Anton Blažek, blagajničarka Milka Mojzer, odborniki: Jakob Lah, Joško Klep, Franc Mesarič, Marija Flo-ger, Alojzij Brecelj in Franc Vavpotič.
IZ LJUBLJANSKIH STROJNIH TOVARN.
Že v zadtiji številki našega lista smo povedali, da se je večje število zavednih delavcev v Strojnih tovarnah organiziralo pri naši ljubljanski podružnici. Seveda to ni šlo v račun marksistom, ki hočejo tudi v tej tovarni imeti monopol. Marksisti so se zato pričeli posluževati svojih sodrugov, M so na višjih mestih, da potom teh pritisnejo na one, ki so se organizirali v nacionalni strokovni organizaciji. Narodno zaveden delavec je preko noči postal najslabši element v tovarni zato, da se ga je lahko pričelo preganjati. Neki mojster,
za enikrat še zamolčimo ime, je očitno kazal srd proti našim ljudem in pričel postopati partizansko. Intervencija pri ravnatelju g. Jurašu, iki velja za strogo pravičnega, je imela takoj uspeh in so bili nekateri prenapeteži opozorjeni, da se z ognjem ni igrati. V zadnjem času pa zopet opažamo zapostavljanje naših članov, posebno pri dopustih. P odvzeti so koraki, da se tudi to prepreči in vzame onim, ki ne znajo biti kot nadrejeni pravični, vsaka moč, da se tako preprečijo zlorabe. Mi nočemo nikomur škodovati, a tudi tie moremo dopustiti, da bi se koga zapostavljajo zato, ker javno izpoveduje svoje nacionalno prepričanje.	i?.
Že v zadnji številki, smo tudi povedali, da letijo psovke na naše članstvo. Danes moramo ponovno ugotoviti’ dva slučaja. Marksista O. in G. sta se spozabila tako daleč, da sta psovala naše člane s fašisti. Nam ni znano, ali dobiva članstvo marksistične organizacije v organizaciji sami navodila, kako naj psuje nacionalno zavedno delavstvo ali se nahujskano delavstvo samo od sebe spozablja. Bodi tako ali tako, danes zadnjič in odločno rečemo: če do danes nismo nikogar tirali pred sodišče, je pripisovati to samo našemu usmiljenju, ker nočemo tirati ljudi v nesrečo. Če pa te psovke ne bodo ponehale in če mislijo marksisti, da bodo po tovarnah s terorjem obdržali svoje pozicije, se motijo. Našega usmiljenja bo konec in bomo brez pardona predali državnemu pravdniku vsakogar, ki bo napadal naše-članlštvo s fašisti. Naša organizacija ni nikoli imela stika s fašizmom. Za nas je zato beseda fašist psovka.
Upravni odbor Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani, v katerem sedijo, v, kolikor nam je znano, tudi izrecno.'nacionalno. Orijentirani odborniki, pa prosimo, naj se za take slučaje zanima in napravi enkrat odločno mir in red. Naše članstvo' nikogar ne izziva, dela svoje delo in Še v tovarni ne peča s politiko, zato naj se' prepreči tudi drugim, da bi politizirali, v tovarni in izrabljali, svoje pozicije proti nacionalno" zavednemu delavstvu. Prosimo, na-pravite red P :
RAZVELJAVLJENE VOLITVE OBRATNIH ZAUPNIKOV V VEVČAH.
Kr. banska uprava v Ljubljani je na pritožbo Narodne strokovne zveže razveljavila kandidatno listo Jugosl.ov.enske strokovne zveze v Vevčah, ker. je na njej. bil kandidat, ki ni več v tovarni. Ker je ta lista razveljavljena, bodo. prevzeli posle obratnih zaupnikov kandidati z naše liste, .^Delavska Pravica«, teči krokodilove solze. zaradj. tega, pa ne moremo pomagati. Zakon je pisan-, za vse enako.
IZSELJENIŠKA KONFERENCA V LJUBLJANI
V soboto 23. aprila t. 1. se je. vršila izseljev-niška konferenca v Ljubljan.i Predsedoval ji ’ je ban g. dr. Marušič. Konference so se Udeležile vse izseljeniške organizacije v državi. Poleg drugih je bila zastopana tudi Narodna strokovna zveza in Narodni izseljeniški odbor. Konferenci je prisostvoval tudi zastopnik westfalskih rojakov tov. Pavel Bolha, ki je posetil domovino in ostal tu tri tedne. Konferenca je izdelala več resolucij, ki so bile odposlane ministru za socialno politiko g. Ivanu Puclju v Beograd.
VOLITVE V KRAJEVNO BRATOVSKO SKLADNICO V TRBOVLJAH.
Volitev v krajevno bratovsko skladnico v Trbovljah se naša trboveljska podružnica ni udeležila, ker rudarska oblast ni ugodila želji podružnice, da se naj izvedejo volitve po kandidatnih listah. V znak protesta podružnica ni šla v volitve in je pozvala članstvo na abstinenco. Pri prvih volitvah so bile ugotovljene nepravilnosti, katere so. zagrešili, marksisti, razumljivo je, da N SZ ni imela garancije^ da se pri drugih volitvah isto ne ponovi, zato so marksisti lahko in brez borbe zmagali. Tako zmago jim privoščimo.
MARKSISTI IN VAPA
Marksisti so v svojem glasilu radovedni in sprašujejo, če niso pri Vapini proslavi v Beogradu bili navzoči tudi Ljubljančani. Da jih potolažimo, jim povemo, da iz vrst NSZ ni bil nihče prisoten. Upamo, da so s tem sodru-gi potolaženi. Prihodnjič bomo pa mi morda nekoliko radovedni v neki drugi zadevi.
DVOJNO LICE MARKSISTOV
' V	"	vik.-- .
V Ljubljani imajo marksisti tudi odlične svoje reprezentante. Celo med odvetniki jih imajo. In ti odvetniki so sila dobri sodrugi in se radi sučejo okrog Delavske zbornice in so delavcem kot vzor socialistov. Imajo pa nekateri dvojno lice. Nedavno je neka večja ljubljanska tovarna sledila ljubljanskim trgovcem in razveljavila vse dosedanje službene pogodbe in dala v podpis nameščencem nove pogodbe, 'ki niso povsem v skladu z novim obrtnim zakonom. Enemu nameščencu se je celo odpovedala služba po določbah starega avstrijskega zakona iz leta 1910, četudi še zdavnaj ni več v veljavi. Vse to pa radi tega,
' v'"j' '
da se je šlo preko boljših določb novega za-1 kona. Ko so nameščenci šli k ravnatelju in posameznim članom uprave, se jim je reklo, da je to delo tovarniškega pravnega zastopnika. In so vsi ostrmeli, čudovito : ostrmeli, ker je ta gospod agilen in vnet zagovornik marksizma. Enikrat pozneje pridemo z dejanskim stanjem na dan in tudi z imeni ne bomo štedili. Prizadeti sami so nam obljubili svoje prispevke, da se spoznajo dvojna lica ljubih marksistov.
A8i<6iš*6" za brezposelne rmfiarge
\ Banska uprava je na inicijativo občinskih uprav in organizacij e nacij onalnih delavskih ‘organizacij pričela' širokopotezno, akcijo za pomoč brezposelnim rudarjemv «V revirjih so
csnovani'posebni odbori, ki "naj skrbe za pre- j hrano bednih rudarskih družin. Odbori dobe od raznih javnih ustanov izdatne podpore.
Na intervencijo g. bana dr. Marušiča je tudi Trboveljska premogokopna družba sklenila, da podpre to akcijo z enim milijonom dinarjev. Pričakujemo, da bodo podpoie razdeljene z največjo vestnostjo, pravičnostjo in preudarnostjo.
Izdajatelj: Dr. Josip Bohinjec. Urejuje Ivan Tavčar. Za Narodno tiskarno odgovoren: F. Jezeršek.
DRAKONSKI REŽIM PRI LJUBLJANSKEM TRAMVAJU
Pri ljubljanski električni" cestni železnici je uveden preoster režim. Vsaka malenkost se kaznuje prav občutno z denarno kaznijo, neplačanimi dopusti in tudi z odpusti. Mi naprošamo upravni odbor ECŽ, da uvede znosnejši režim. Če res kdo kaj zakrivi, naj bo kaznovan, toda pravično in ne tako, da se mu za vselej uniči eksistenca. Večje kazni naj izreka disciplinsko sodišče ali upravni odbor. — Nedavno je bil odpuščen dober voznik z enoletno službo. Kaj naj ta mož sedaj počne, ko je ostal na cesti brez zaslužka. Včasih je treba imeti tudi srce na svojem mestu. Zaenkrat: prosimo!
PRVI NASTOP DRAMSKE DRUŽINE NSZ.
Nastop naše dramske družine nas ni povsem zadovoljil. Dramska družina je igrala Turgenjeve dramo »Tuji kruh«. Igralci so dali povprečno igro, le Kuzofkin in Ivanov sta pdkazala sijajno igro in masko. Kuzofkin spada ha pravi oder. Je mojster v igri. Ostali bi morali biti nekoliko bolj uglajeni. Igra je prišla prekmalu na oder. Režija tudi ni bila zadovoljiva. Ni se igralo z ljubeznijo. Vse pa -je oprostijivo, če pomislimo, da so nastopali samo delavci in visi prvič. Tolažimo se, da bo drugič veliko bolje, — Obišk tega večera bi bil tudi lahko boljši. Naši člani niso storili svoje dolžnosti, sicer ne bi bila dvorana skoraj prazna. To bo treba tudi popraviti. Elitne družbe ne pričakujemo k našim predstavam. Nas je mnogo in sami moramo skrbeti za po-sečanje naših predstav. Tako delajo drugi. Vsaka šola nekaj stane. Sem odkrit in povem kakor je. To nekaj zaleže. Sama hvala nikoli.
—s.
BO, NE BO —- BO, NE BO!
Tako se sprašujejo stavbinški delavci. Bo ali ne bo letos kolektivne pogodbe, že dve leti se mučimo okrog rfje, nazadnje je prevzela vso skrb na sebe Delavska zbornica in po njeni zaslugi se je vršila pred tremi tedni razprava, ki je precej razčistila stališči obeh strank. In so si stavbiniski podjetniki izgovorili 14-dnevni rok za premislek in končni odgovor. Teh 14 dni je že zdavnaj poteklo, a še ni prišel odgovor in ne nova razprava. Zato se sprašujemo zidarji, bd ali ne bo. Gospodje stavbinski podjetniki naj pomislijo, da smo mi tudi ljudje in da imamo družine. Letos so nam občutno znižali plače, ne da bi bila kaka potreba za to. Mi smo potrpežljivi, ampak samo do gotovega časa. Ne silite nas, da spregovorimo jačje. Znamo tudi zakričati, če je j treba. Stavbinske delavce pa ,poživljamo naj ' se organizirajo pri Narodno strokovni zvezi, ki edina je pokazala na zadnji razpravi, da res razume naš dejanski položaj. Na razpravi so , zastopniki NSZ pokazali, da so kos. svoji nalogi in so uspešno branili naše interese. Zato vsi, v NSZ,«-da. bo armada večja. —- Zidar. . |
j, ..IZJAVA.
Podpisani Bence Aititbn, rudar v Hudijami, -se zahvaljujem predsedniku Narodne stro- | kovne zveze g. š.uinter Francu, da mi je odpu- i sidi,, ker serii o njem govoril neresnične vesti, češ, da je on ob priliki neke, intervencije pri g. ravnatelju Klocu isfemu rekel, naj odpusti one delavce, ki se pritožujejo padi nizkih plač, in naj .sprejme drage, ki bodo radi delali za 20 Din.
Izjavljam, da je ta trditev brez podlage, jo obžalujem in se zavežem plačati vse tozadevne stroške.
Hudajama, 29. februarja 1932.
Bence Anton.