Celjski tednik Celje, 20. aprila 1962 Leto XII. štev, 16 CENA IXVODU 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEKl DUHOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE >CELJSKI TISK. ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Podaljšanje mandata - nova ustava Priprava nove ustave je prišla v fazo, v kateri bomo kmalu lahko razpravljali o tekstu prednacrta. To delo bo opravila komisija za ustavna vprašanja, ki ji ga je zaupala Zvezna ljudska skupščina decembra lani. Komisija, ki jo vodi pod- predsednik Zveznega izvrš- nega sveta tovariš Edvard Kardelj, bo razpravljala o prednacrtu, ki ga je izde- lala ožja skupina iz te ko- misije. V januarju je prišlo do odločitve, da se pred- hodno predvideni termin podaljša. Prvič zato, ker je delo pri izdelavi prednačria zahtevalo daljši čas, drugič pa zato, da bi tako omogo- čili potreben čas za daljšo in vsestransko razpravo o novi ustavi med množicami. Podaljšanje časovnega termina za izdelavo predna- crta je tudi eden od pogla- vitnih vzrokov za podalj- šanje mandata sedanji Zvez- ni ljudski skupščini. Sedanja skupščina naj bi sprejela novo ustavo. Če bi do po- daljšanja mandata ne prišlo, bi bodisi morala biti ustava sprejeta šele čez štiri leta, ali pa bi novoizvoljena skupščina morala biti po, kratkem času razpuščena in izvoljena nova, po načelih, ki so v skladu z ustavnimi spremembami. ^ Dosledno, konkretno in odkrilo RAZPRAVLJAJO O SODOBNIH DRUŽBENIH IN GOSPODARSKIH PROBLEMIH KOMUNISTI V NAŠEM OKRAJU Kot isimo že sporočili, je pre- tekli tedeiia Okrajni komite Zve- ze komunistov na svoji seji od- ločno in kankrotno obravnaval številna vprašanja v zveai z na- šim gospodarstvom ter hkrati analiziral idosedanje delo članov Zveze kccminLstov na vseh po- dročjih našega družbeno-poliitdč- nega življenja. Pri tem s^o člani Okrajnega komùteja ZKS kon- kretno ter dosledno analizirali razne negativne pojave in sla- bosti, na katere je opozoril že III. plenum ZKJ. V teh dneh so isita viprašanja obravnavali tudi občinski komi- teji ZKS. Problemi, o katerih so razpravljali, niso bili novi in so že dostikrat našli svoje mesto v razpravah. Toda tokrat so se do- sledno izogibali načelnega ugotav- ljanja, izpustili so pocploševanje ter razne nepravilnosti obravna- vali krajevno, časovno in anali- tično. Problemi, o katerih so go- vorili, so splošno znani. Gre za primere slabega gospodarjenja v nekaterih podjetjih za primere ozkega lokalizma, za primere praikticizma, kršitve demokratič- nosti in podobne napaike. Raz- prave so bile toliko ostrejše, v kolikor so se taki negativ^nii pri- meri križali s politično-moralnim likom člaaov Zveze komunistov, ki za napake niso odgovorni samo po politično-upravni plati, tem- več tudi prod organizacijo Zveze komunistov. Razprava, ki se v takem vzdu- šju in na taki vsebinski lo^.njovi nadaljuje v osnovnih organizaci- jah po koleiktivih, ustanovah in na terenu ter predvsem v a'kti- vih Zveze komunistov, je de- jansko prelomnica, ko bodo obli- ke in vsebina dela komunisitov okrepile vlogo in vzgojno-politič- no orientacijo Zveze komuniciLov. Pregovor: kdor dela, dela tudi napake, je sicer bil včasih na me- ji opurtunizma, toda v bistv-a so njegov pravi pomen ni spremenil. PomanjMijivosti v našem gospo- darskem in družbenem razvoju so deloma objetivnega značaja, deloma pa je njihova razsežnost tudi subjektivne narave, kai' pa je treba priznati, da bi imeli zdravo izhodišče za izboljšanje stanja zia odpraviljanje le teii. Za- vzetost, s katero so se vseh teh raiznih vprašanj lotLli komunisti, ie vzipcdbudna za najširše mno- žice, vliva zaupanje in ugled Zveze komun'iistov ,pri pošttenčli delovnih ljudeh. Zveza komunistov je v svoji revolucionarni zgodovini bila vselej sposobna odkrivati slabosti in jih tudi odpraviti. Zato je zmogla vse številne težave, zato je vselej ostala na čelu progre- sivnih družbenih ■zil. Doslednost, s katero so člani Zveze komunistov abravnavaili in bodo še obravnavali pereče pro- bleme sodobnega časa in težave, s katerimi ise naša družba bori, bo imela ugodne pc'sledice za naš nadaljnji razvoj. Razprave in tu- di ukrepi, Iki bodo (potrebni, pa ne morejo ostati samo v mejah Zveze komunistov. Z enako pri- zadevnostjo bo treba reševanje gospodarskih in družbenih proble mov 'prenesti med množice. Nalo- ge, ki se odpirajio, so dolžnost, ki obvezuje vse delovne ljudi. Teh nalog pa je veliko: Predvsem je naša akiupna dol- žnoBt, da poglobimo to razviijamo dejanisiko socialistično demokra- tičnost, ki poleg ipravic pozna enako mero dolžnosti. V naših družbenih organih, v onganih sa- moupravi j anj a, komunalna samo: upravi in družbenem upravljanju soc'sluije O'gromno število delov- nih ljudi in čas je, da se forma- lizem umiika in da upravljanje množic -tudi dejansko v ipokiem pomenu 'besede .zaživi. Razkoraik med proizvodnostjo in potrošnjo je nenormalen pojav. Ko rešfUijemo ta problem, ne sme- mo oibračati oči, kdo bo prvi za- čel, temveč mora vsak na svojem delovnem mestu in po svoji spo- sobnosti urediti najprej zadeve pred lasitnim pragom — in pro- blem bo v celoti resen. Nesklad- nosti v razponih osebnih dohod- kov, odsotnost realnega ocenje- vanja možnosti, neskromnost mnogih pri načrtovanju osebne- ga standarda, razmetavanje z družbenimi sredstvi, napenja- nje lokalnih teženj čez mejo razpoložljivih sredstev, iskanje »lukenj« v predpisih in v cilju izmikanja diružbenim obvez- nostim, nenamensko iz;koriščanje skladov in proračuns'kih sred- stev, vsemu temu moramo enkrat ; za vselej zavestno obrniti hrbet, j Naši uspehi so neprecenljive ' vrednosti. Ponašamo se lahko z] nj.iimi in so čvrsta osnova za na- ] daltnii razv-ii. Ceriu bi dopu-3 ščali, da se njih pomen, njih vred-- nosit zmanijišuje zaradi nedosJed- ncist.i, zaradi popustljivosti in ne- kiritičnosti cib primerih napak, ki so po izvoru subjektivnega zna- čaia. Prihaiamo na stoonjo v proce- su našega socialističnega razvo- ja, M bo od vseh nas zahtevala veliiko več pogloiblienega dela, več čuta odgovornosti in pozna- vanja trenutnih razm.er in raz- vojnih zakonitosti, loa tudi veliko razvitejšo osebnost ter izavest vsakega posameznika. J. Kr. Bližajo se prvomajski prazniki, ko bodo delovni IjvAje svečano manifestirali svojo visoko socialistično zavest, ko bo- do krepili in obnavljali tradicije iz dolgoletnih bojev delavske- ga razreda za zmago novega sveta za preobrazbo boljše in praviičiiejše družbe, za lepšo in srečnejšo bodočnost pokolenj. Ko bomo v prihodnjih dneh načrtovali programe za pra- znovanje največjega praznika vseh delovnih ljudi, ne smemo bogatiti zgolj oblik. Bogatiti moramo predvsem vsebino praz- ničnih dni. Ne smemo pozabiti, da je ravno skromnx>st, hkrati pa velika zavest in revolucionarnost zlatila vse borbene akci- je delanstíega razreda. Prvi maj naj bo svečan, naj bo odraz družbevjo-politične in kulturne stopjne v naši družbi. Povezali bomo tradicije z novimi revolucionarnimi dosežki, tradicije boja s svečano zavestjo uresničitve teh velikih ciljev. Naš čas ni brez težav in zato moramo tudi v teh svečanih dneh misliti nanje. Veličin prvomajske manifestacije ne bo- mo iskali v inaterialnih vrednostih, izražali jo bomo z občut- kom občanov-upravljavcev, s prekipevanjem zavesti, s kre- pitvijo pravega tovarištva in v zdravem, socialističnemu člo- veku dostojnem razvedrilu. ODKRIT RAZGOVOR - koristni siclepi Pred dnevi so se v Celju sestali predsedniki okrajnega in občinskih komitejev Ljudske mladine ter ideološka komi- sija pri OK ZKS. Sestanek so narekovali nekateri pojavi slabosti in izpadi, ki so povzročili v javnosti dosti komen- tarjev in ocenjevanja povprek. Ko so tem pojavom iskali vzroke in razvoj, je razprava zajela probleme mnogo širše, čeravno nič manj konkretno in življenjsko. Tak odkrit raz- govor je lahko razgrnil nejasnosti nad problemi in je zato omogočil dobre in koristne sklepe ter napotila za bodoče delo. Kadar želimo ob nekem pojavu dognati čim objektivnejšo resnico, je treba razpravljati odkrito, brez iska- nj?, subjektivnih opravičil. V takem vzđ'jšju je potekal razgovor o neka- terih negativnih pojavih, ki so v zad- njem času tako zelo zaposlili javno mnenje in dosegli stopnjo pretira- vanja ravno zato, ker jih v določenih krogih niso pravočasno in dovolj jasno obravnavali. Razgovor, o katerem poročamo, se je razvil od posameznosti in je bil končan z analizo mnogo širšega po- dročja problematike. Ali konkretno: Vprašanje letošnjega akademskega plesa in nekaterih đrug'h prireditev je bilo povod, v zaključkih pa naj- demo bogato analizo problemov, ki se posredno ali neposredno vežejo na ta posamični pojav. Ugotovljeno je bilo, da navkljub prizadevanju posameznikov, akadem- ski klubi po občinah (predvsem to velja za Celje) niso uspeli v ce'oti obvladati problemov v krogu štu- dentske mladine. Eno^trancjko in ne- pravilno je, da bi delo naše študent- ske mladine ocenjevali skozi prizmo enfga sameR'', negat'vnf>g;a pi-'me'-i'. Todp. na sestanku so lahko ugotovili, ол n?, v nraksi lahko ugled neke or- ganizacije utrpi v '^"i sam' noči ve- liko moralno in politično škodo. Toda podrobn<>1ša analiza nroble- mov ip pokazala mnogo širše DO- dročio na katerem V7nikajn »"»fTativrl po*avi. In da smo s« na la-i"-^. ri- gajo v dejaimost ^чећ družbenih či- niteljev in jih mlarlma sa^na nikakor n"i more rešiti, Tačenši r^r« startu v srednjih šolah, kier p"titJ''"o delo mi^d mladino zadeva oh ovire, na r>'-eko R^'idiia izv'»n kr-ila 1"^ inio, dina "e f^nti dovoli pov^a^o^ti s šti- rTd'tOrii in riih?^fnt:V'"li 'Orumi, iroripa slab'>«!*i ''onfa <^am k« »ostrmi- mo« nrnd deietvnm da nr«*fi nami "e '^toji tak intelektnaipc. kakršnega že- Mm«. Akader»"!kim k'"h'^m "am^'-'mo •"•ošlbk" "outičio ™->T«io-s^r, j'm v»»; cTa*>o k^rt-ovki^ n/-- "♦^'fro P'oçn^i'fekih /^^•''-n''»acî^ n-i х^.-.чарг;;гч>лM" io *'a pr*. r~,^~ i^Ql^rv^o-nnc^ti ПО''«"*'Ч. trn ПЧ -octono'- <;tnrto-t'>v in ï^^-^-n'iito'-iPv, ki ea le or»rani7irr»i ai^aí^^m^ki klub v Polili, т^—•fi^t" nT-eđ^'^^aviika nodi»«i od štiridesetih, ki so bili vabljeni. Se in še bi lahko naštevali proble- me, ki so privreli na dan. Toda da ne bi izgubili prostora z njimi, če- prav jih bo treba pogosteje obrav- navati, bi na koncu omenili glavne sklepe, v katerih pa pozoren bralec lahko ustvari sliko o vzročnostih: — Akademski klubi po občinah bo- do s pomočjo vseh političnih orga- nizacij moral! očvrstiti družbeno-po- litično in idejno delo. Predvsem pa bodo komunisti — študentje morali ustvariti v klubih zdravo in sposobno jedro teh organizacij. — Družba, ki daje velika sredstva za izobrazbo na visokhi šolah, ima polno pravico terjati večjo odgovor- nost mladih ljudi in njihovo večjo zavzetost za družbene, gospodarske in idejnopolitične probleme časa, v katerem živimo. Zato naj bo v bo- doče članstvo v akademskih klubih in konkretno delo v tem okviru ne- izogibna nujnost ter obveznost, ki jo bo resno jemal vsak štipendist. — Štipenditorji, predvsem pa gospo- darske organizacije, bodo morale po- svečati svojim bodočim strokovnja- kom več skrbi, več pomoči in pred- vsem več pristnega sodelovanja. (O tem so bili posebej seznanjeni di- rektorji podjetij na sestanku aktiva komunistov — direktorjev) — In končno, tako je bilo sklenjeno na sestanku, se ne smejo v bodoče več ponoviti stvari, ki bi škodile po- litičnemu in moralnemu ugledu orga- nizatorjev raznih prireditev od druž- beno zabavnih do raznih političnih seminarjev, tečajev, izletov itd. Vsaka, na videz še tako družabna prireditev, je v bistvu politična akcija ter zanjo prireditelj nosi polno odgovornost. Ni treba posebej poudarjati, da zadnie ne velja samo za prireditve, ki jih organizirajo mladi ljudje, da je to vprašanje, ki bi ga morali ob- ravnavati vsi, od sindikalnih orga- nizacij pa do strokovnih in raznih kulturnih ter športnih društev. C. k. VREMENSKA NAPOVED za čas od 19. do 29. aprila Prevladovalo bo lepo in toplo vreme. V tem razdobju so možne samo še kratkotrajne padavine. JUTRI USTANOVNA SKUPŠČINA ZVEZE ZDRUŽENJ BORCEV NOV V CELJU Velik delež borcev ^Sr" Jutri bo v Celju ustanovna skupščina Zveze združenj bor- cev narodnoosvobodilne vojne za celjski okraj. Pripravljalni odbor za združitev organizacij ZB NOV, Z V VI in ZROP okra- ja Celje v skupno organizacijo Zveze združenj borcev narod- noosvobodilne vojne celjskega okraja je poslal vsem delega- tom ustanovne skupščine pismeno poročilo, v katerem je za- jeto celotno delovanje vseh treh organizacij za preteklo ob- dobje. O ustanovni skupščini bomo obširneje poročali v prihodnji številki lista. Tokrat pa objavljamo razgovor s predsednikom Okrajnega odbora Zveze borcev za celjski okraj, narodnim herojem Ivanom Kovačičem-Efenkom o dosedanjem delu in uspehih članov in organizacij Zveze borcev v lanskem letu. — Nobenega dvoma ni, je de- jal tovariš Efenko, ko smo ga povprašali o aktivnosti borcev v današnjem družbenem razvoju, da je aktivna vloga borcev v na- šem družbenem dogajanju pre- cejšnja, saj so imeli borci dokaj velik delež pri reševanju proble- mov v našem družbenem in go- spodarskem življenju. Večina udeležencev narodnoosvobodilne vojne ima dokaj velik moralno- politični ugled med ljudmi in za- to tudi precejšen vpliv v našem družbenem življenju. To se je tu- di odražalo v pozitivnih stali- ščih in v pravilnem tolmačenju vseh najvažnejših ukrepov in drugih nalog, ki jih nalaga naš družbeni rs,zvoj. To delo so nam- reč borci v nemajhni meri uspeš- no opravili. — Kakšna je bila aktivnost borcev na vasi? — Nekatere lanskoletne akcije so nam pokazale, da je aktivnost članov Zveze borcev bila še po- sebej važna na vasi in oddalje- nejših krajih, kjer je več nere- šenih in težjih problemov, ki so zahtevali od borcev več požrtvo- valnosti, konkretne pomoči in do- stikrat tudi hitre rešitve. Član- stvo v teh krajih je tudi vedno pripravljeno sodelovati pri raz- nih prireditvah in akcijah ne le s področja svoje organizacije temveč v širšem družbenem me- rilu. — Da je vpliv članov Zveze borcev v družbeno-političnem življenju precejšen, je nadalje- val tovariš Efenko, nam potrjuje tudi to, da so v raznih družbeno političnih organizacijah in v or- Eranih družbenega upravljanja borci zastopani v dokaj lepem številu. V ljudske odbore občin le bilo izvoljenih 309 članov, v okrajni ljudski odbor 66 članov, v republiško skupščino 10, v zve- skupščino 5 članov, v delav- ske svete 1.028, v razne svete in komisije pri ljudskih odborih 542 ii> v orçane družbenega upravl.ia: nja 2 033 članov. V odborih SZDL dela 593 članov, v občinskih ko- mitejih ZKS 121 članov, v okraj- nem komiteju ZKS 32, v cen- ^»•alnem komiteju ZKS pa so 4 člani Zveze borcev iz celjskega okraja. — Kam je bilo lani pretežno usmerjeno delo organizacij Z ze borcev? — Lani so organizacije Zve/o borcev bolj kot prejšnja leta usmerile svojo dejavnost na ne katere pomembnejše naloge 1- t n. pr. na klanje in pridobi vame kvalifikacij, zdravstvene prej I de, odlikovanja, na pregled sci alno in zdravstveno šibkih tla- nov Zveze borcev, ki so imeli po- goje za upokojitev ali priznaval- nino. — Kaj je bilo lani storjenega glede pridobivanja kvalifikacij in pri reševanju stanovanjskih problemov borcev? — Doslej je napravilo izpite za kvalifikacijo 979 borcev, za visoko kvalifikacijo pa 100 bor- cev. Predvidevamo, da bo akc'.îii za pridobitev kvalifikacij zaklJTi- čena v maju, ko bo opravilo izpi- te še zadnjih 80 kandidatov. — Glede stanovanjskih proble- mov, je dejal tovariš Kovačič, lahko trdim, da so bili v zadnjih dveh letih zadovoljivo rešeni vsi kritični primeri. To velja zlasti za večja industrijska središča, stanje v tem pogledu pa je manj zadovoljivo v manj razvitih ko- Narodni heroj Ivan Kovačič- Efenko munah kot je šmarska, šentjur- ska in mozirska. Lani je bilo dcdeljcnili skup- no nekaj n"đ 100 stanovanj bor- cem. Ta stanovanja so zgradile v glavnem gospodarske organiza- cije. Ћгет. »rimernih stanovanj je še okoli 320 borcev v okraju, ven- dar se v okviru možnosti tudi to vprašanje postopoma rešuje. Po- udariti moram, je zaključil to- variš Efenko, da so gospodarske organizacije in občinski odbori resno začele reševati stanovanj- ski problem borcev in računamo, da bo v prihodnjem letu v glav- nem rešen. -ma- S plenuma SZDL v Šoštanju Protekli teden je plenum ob- činskega odibora SZDL Šoštanj kritično ocenil delo izredmih konferenc krajevnih organizacij SZDL in poleg lepili in pomemb- nih uspehov ugotovil dvoje sla- bosti: padec članstva v nekate- rih krajevnih organizacijah in .slaba udeležba na izrednih kon- ferencah. Na padec članstva je vplivala v nekaterih primerih ipovišana članarina, pogositeje pa slabo opravljeno idelo poverjenikov. Slaiha udeležba na je značilna predvsem za središči Šoštanj in Velenje, kar pa je spričo kon- cemtraciie delavstva in inteligen- ce le težko razumljivo. Iz prikaza realiziranih sklepov po posameznih organizacijah je razvidno, da so člani SZDL naj- aktivneje sodelovali pri reševa- nju komimuilnili vi^rašanj. ,!4e- uspešno pa je bilo delo sekcij, ki, kot izgleda, niso našle pra- vega dela in so v večini prime- rov ostale le na papirju. Klubi so že zaživeli, vendar pa je ču- liti še poman ¡kan je programske- ga usmerjanja, kar bo v letoš- njem letu moralo biti med naj- važneišimi nalogami. Glovne nalosie kraievnih odbo- rov SZDL v letu 1962 so pred- vsem skrb za naidalinje reševa- nie komunalnih nroblemov. oži- vitev dela sekcij in posebna skrb za Doveeania stanja članstva. Pri reševf>niu komunalnih proble- mov bodo lotos krajevni odbori SZDL orsranizirali maniše in več- je pro^tovoline delovne akcij^^ na območju občine. -ilk Najlepše dorilo za sorodnike, znance in prijatelje v tujini je Celjski tednik Pošiljati ga pričnemo takoj po prejemu predplačila. CELJSKI TEDNIK STEV. 16. - 20. aprila 1962 Pogled po svetu Lahko bi rekli z Goethejem, da nam ob sedanji lenevi pride na pomoč plemenita bodrilka, tola- žilka — nada^, saj je pretekli te- den pokazal, da se т^огапси< d Že- nevi »ne gane nogavso res- nostjo*, zahodni predlog o nad- zorstvu. Sovjetska reakcija res ni mogla biti drugačna, kot je bila: SZ ne more sprejeti ultimata, ne more sprejeti nadzorstva, če ne pride do splošne in popolne raz- orožitve. Vse, kar se je imenovalo na konferenci doslej kot napre- dek, je s tem stopilo v senco. Za- hod je zagrozil, da bo prišlo do novih atomskih poskusov, če SZ ne sprejme zahodnega predloga o nadzorstvu. Sprejeti ga noče niti v načelu, kar je »mnogo manj kot uspešno mednarodno nadzor- stvom, je dejal Dean in s tem po- vedal, da je predlog že zaradi ne- realnosti nesprejemljiv — za vsa- ko velesilo na svetu. Celo ameri- ški listi priznavajo, da je pismo Hruščevu propagandna poteza, torej nič kaj po protokolu. Zato sovjetski odgovor Zahoda ni nič presenetil, ostal pa je tudi brez slehernega političnega učinka. In- dijsko pobudo za atomski morato- rij so ZDA pravzaprav prezrle. Urejanje zadev okoli Berlina je pri vsem tem malenkost, čeprav se bo berlinski status quo vendar- le spremenil. DR Nemčija bi bila de facto priznana, čeprav v ZDA še vedno uporabljajo nemški ter- min y sovjetska okupacijska cona Nemčijet. General Clay, odločni branilec berlinskega statusa quo, je bil premeščen. Nekateri vidijo v tem pomembno spremembo, re- akcija Bonna doslej pa ni bila ravno bučna. Pač pa je obisk prof. Hallsteina v ZDA zaradi Skupne- ga trga pokazal, da je evropska integracija z nemško gospodarsko močjo na čelu zelo močna, čeprav so razlike v pogledih na politično integracijo Evrope velike. Spričo položaja v svetu in posebej v Ev- ropi so majhni retuši v Berlinu možni. V Franciji je de Gaullov refe- rendum v Alžiru pokazal, da so de Gaullovi računi pravilni, kar se tiče miru v Alžiru, ni pa reče- no, da ima prav, ko jemlje usodo Francije vse preveč v svoje roke mimo parlamenta in velikih fran- coskih strank. Nevarnost fašizma d Franciji še ni odrinjena z dnev- nega reda, čeprav OAS ni dosegla svojega političnega cilja, da bi namreč preprečila evianske spora- zume. Naj že bo OAS izraz -»ne- normalne psihologije^.! Prav zato ysanitarni ukrepia ne morejo ime- ti samo žandarskega značaja. Za vse, ki jim je pri srcu notranji razvoj Francije in njen zunanji vpliv, ni »zanemarljiva količina (quantité négligeable) Georges Bi- dault, ki je prao v tem času spre- jel mesto predsednika v Svetu na- cionalnega odpora OAS in torej postal nekak Salanoo civilni dvojček. Francoski »ne« proti OAS je prepričljiv, vprašanje pa je, če je ta »ne« pritrditev k te- mu, da je Pompidou, bančnik in osebni prijatelj de Gaullov, naj- primernejša oseba za francosko vlado v času. ko je treba računati z močjo ljudskih množic. Da je to res, se kaže tudi v Ar- gentini. Frondizijev namestnik ni- ma lahkega položaja, čeprav stoji za njim generaliteta. Prvi ukrepi vojaške hunte so razburili sindi- kate in Argentini grozi veliko stavkovno gibanje, gotovo ne v prilog aristokratskih generalov in njihovih interesov. Medtem se je na Kubi odigrava- lo zadnje dejanje lanske invazije. 1.180 ljudi je Castro postavil na zatožno klop. Sodba je bila sicer težka, a ne kruta. 30 let prisilnega dela kot pokora za kontrarevolu- cionarno dejavnost, zraven pa možnost, da se za 62 milijonov dolarjev vsi odkupijo. In naj končamo z istim vrhom človeštva, s katerim smo začeli: Brez osrečujoče vere, da se vzpne človeštvo iz brezen zmot in za- blod, ni pravega življenja. T. O. »S PRIRODO NOVEMU CLOVE KU« Osnovna dejavnost v komuni O taborniški organizaciji т na- šem okraju, je v pozdravnem go- voru na nedeljski izredni skup- ščini Zveze tabornikov Sloveni- je v veliki dvorani Narodnega doma med drugim dejal predsed- nik Okrajnega odbora SZDL Franc Lubej, moram reči, da smo z njo zadovoljni, saj je dosegla prav lepe uspehe. Skupščina bo dala novih spodbud, je še rekel tov. Lubej, toda vaše delo bo lah- ko bolj uspešno le v primeru, če bodo zlasti naše družbene in po- litične organizacije, predvsem p« Socialistična zveza, podprla va- ša prizadevanja in napore. Nedeljsko izredno skupščino Zveze tabornikov Slovenije lah- ko ocenjujemo kot pomebno pre- lomnico v delu taborniške orga- nizacije v republiki, saj je osvet- lila mnoge probleme in nakazala pot njenega uveljavljanja v ko- muni. Pri nadaljnji rasti tabor- niške organizacije, je rečeno v programu Zveze tabornikov Slo- venije, moramo upoštevati ko- muno kot osnovo gospodarskega, družbenega in političnega življe- nja. Najskrbneje moramo pro- učiti potrebo po ustanavljanju občinskih organizacij, obenem pa še bolj utrjevati samostojnost posameznih enot in njihovo po- seganje v dogajanja v njihovem kraju. Iz vsega tega sledi, da se mora taborniška organizacija prav v tem letu notranje urediti in rešiti vrsto problemov, ki bo- do zagotovili njeno nadaljnjo rast. Zagotoviti bo treba stalnost dela, redno programiranje in zdravo menjavo vodstvenega ka- dra v enotah. V tem smislu je izzvenelo tudi pozdravno pismo odsotnega pred- sednika Zveza tabornikov Slove- nije tov. Serge ja Vošnjaka, v ka- terem je poudaril vlogo taborni- ške organizacije pri vzgoji mla- dih ljudi, istočasno pa tudi po- trebo po krepitvi okrajnih in i^itrejšem ustanavljanju občin- skih taborniških zvez. Zelo živahna razprava je opo- zorila na niz problemov, ki jih srečujejo taborniške organizaci- je pri svojem delu. Tako so si zaželeli ponovno delo Gozdne šole v Bohinju, kritizirali slabo poročevedsko oziroma informa- tivno službo sploh, izrekli nekaj priporočil Gorski straži pa tudi ^ tistim »ljubiteljem« planinskega ^ cvetja, ki to svojo »ljubezen« iz- kazujejo le v trganju in uniče vanju rožic. S ploskanjem so sprejeli predlog, da naj bi znova uvedli stari taborniški pozdrav — srečo. Nekaj tehtnih pripomb pa je bilo slišati tudi na tako imenovane napade, ki jih tabor- niške organizacije rade izvajajo v času taborenj ali podobnih pri- reditev. Lep prispevek v razpravi so dali tudi delegati taborniške or- ganizacije celjskega okraja. Ta- ko je tov. Mihelak govoril o delu tabornikov v okviru stanovanj- skih skupnosti, krajevnih odbo- rov in podobno. Medtem ko je delegat iz Žalca orisal nekatere značilnosti dela tamošnje občin- ske zveze, pa je zastopnik iz Šmarja opozoril tudi na nekatera nepravilna gledanja na to druž- beno politično organizacijo. Če veljajo besede: taborniška orga- nizacija na šoli ni potrebna, ali, če boš šel na sestanek taborni- kov, boš dobil iz vedenja neza- dostno oceno... za šmarsko ob- čino, ali za določeno šolo v tej občini; delegat na žalost ni bil bolj konkreten; potem je očitno, da bo treba prav z delom onemo- gočiti takšna gledanja in mišlje- nja. Izredna skupščina Zveze tabor- nikov Slovenije je sprejela še program dela za letošnje leto ter predlog statuta. Ce boste kdaj v zadregi, kam na nedeljski popoldanski izlet, Vaia priporočam pot iz Celja po levem bregu Savinje do Laškega. Lepa je in prav nič naporna, pa čeprav tu in tam popelje na majhno vzpetino, zlasti na koncu Pečovnika ter v Rifengozdu. Res je, da ni markirana (to delo bi lahko opravilo planinsko ali pa turistič- no društvo); a navzlic temu ne imejte skrbi, da bi zašli. Zanesljiv kažipot je namreč Savinja. Opravite jo lahko v dobrih dveh, pa pa tudi treh urah in več, odvisno, kako jo boste vzeli pod noge^ Tudi ta posnetek je s te poti. Napravljen je na koncu Rifen- gozda, ko se pogled odpre na Laško. SKRBHE PRIPRAVE za proslavo dneva mladosti V konjiški občini menda še ni bilo nikoli toliko prireditev kot v letošnjih pripravah n& prosla- vo dneva mladosti. O teh je predsednik Občinskega odbora SZDL tov. Mraz povedal na- slad je: Začetek priprav sega že т me- sec marec. Že takrat smo usta- novili poseben odbor, v katerem so predstavniki vseh organizacij in društev. Odbor je zatem spre- jel okvirni program prireditev, ki je sestavljen tako, da bodo v njem sodelovala prav vsa društva in organizacije. Kolikor je mo- goče, bodo nekatere prireditve tudi izven občinskega središča, v Ločah, Zrečah in Vitanju. Pro- slave za prvi maj pa bodo, kot v preteklih letih, v vseh večjih krajih in ipodjetjih. Tovariš Stane Pisanec, pred- sednik Občinske zveze za telesno kulturo, vodi osrednji odbor za prireditve. Na vprašanje, kaj vse pripravljajo, je odgovoril: V programu je tekmovanje mladinskih aktivov v streljanju (Vitanje), medaktivni namizno- teniški turnir in nogometno tek- movanje v Konjicah. Največ pri- reditev bo v maju. Dvakrat se bodo srečali šahisti, in isicer pr- vič na dvoboju Konjice—Zreče na desetih deskah v Konjicah, nekaj dni zatem pa še na brzo- turnirju v Zrečah. Občinski ko- mite LMS pripravlja javno od- dajo »Pokaži kaj znaš«. Avto- moto društvo bo izvedlo ocenje- valno vožnjo. Razen tega bo konjiško gasilsko društvo pri- pravilo nastop pionirjev in mla- dincev; taborniki se bodo pred- stavili s propagandnim taborom, domača Svoboda pa z dramskim delom in glasibenim večerom. Ce k temu dodamo še občinsko tek- movanje v streljanju, boksarski dvoboj in množični izlet, ki ga pripravlja Društvo prijateljev mladine, sem navedel vse naj- važnejše prireditve v počastitev dneva mladosti. Zaključno sve- čanost pa bomo imeli 27. maja na konjiškem stadionu. V. L. V VOJNIKU BODO POSTAVILI SPOMENIK NOB Tudi Vojnik ima bogato zgodo- vino iz narodnoosvobodilnega boja. V borbi za svobodo je pad- lo 21 borcev NOV, ustreljenih je bilo 29 talcev, v taborišču je umrlo 19 prebivalcev tega kraja, izseljenih v razne kraje Srbije in Hrvatske pa je bilo 78 oseb. Da bi vse dogodke, ki so kakor koli vezani na ljudsko revolu- cijo in borbo proti okupatorju, zbrali v celotno gradivo, je kra- jevna organizacija Zveze borcev v Vojniku uredila kroniko. Ra- zen tega je postavila dva spo- menika in vzidala dve spominski plošči. Krono vsemu svojemu de- lu pa hočejo dati prebivalci Voj- nika letos s postavitvijo cen- tralnega spomenika. Krajevna organizacija Zveze borcev se za to postavitev zavzema že dve leti. Predvsem je bilo treba zbrati vso dokumentacijo. Problem pa bo zbrati še potrebna finančna sredstva, saj bo celotno delo sta- lo nad pet milijonov dinarjev. Doslej je zibranih komaj 500.000 dinarjev. Za en milijon prispev- kov so se obvezali prebivalci, ra- zen tega ipa bodo en milijon pri- spevali z udarniškim delom. Za ostala sredstva pa se bo krajevna organizacija Zveze borcev obr- nila na podjetja, ljudski odbor itd. Upajo, da jim pomoči nihče ne bo odklonil. Doslej je krajevna organizaci- ja Zveze borcev uspela s pomočjo Uprave za ceste in kanalizacije , ter skupaj s Kmetijsko, zadrugo in gospodarstvom Lava navoziti 150 kubikov gramoza za betoni- ' ranje. Načrte za spomenik je iz- : delal ing. Dušan Samec, spome- • nik ibo pa izdelalo podjetje Gra- I nit iz Oplotnice. Dela bo izvajala i organizacija Zveze borcev Voj- nik v lastni režiji. Teren je že jripravljen in čim bo nastopilo epo vreme, bodo začeli z deli. Vse množične organizacije so za to akcijo sprejele določene ob- veznosti. Tako upajo, da bo akci- ja potekala po naprej zastavlje- nem načrtu in da bodo spomenik odkrili ob praznovanju krajev- nega praznika, 22. julija, to je ob dvajseti obletnici streljanja prvih štirinajstih talcev iz Voj- nika. USPELE PKIREDITTE Odbor za proslavo dneva že- lezničarjev T Celju je T počasti- tev 15. aprila pripravil vrsto nad- vse uspelih prireditev in proslav, ki so se zvrstile od ponedeljka, 9. do vključno nedelje, 15. aprila. Tako so bile v tem času številne športne ter kulturno prosvetne, spominske in druge prireditve. Ob zaključku pa je v Celju go- stovala tudi skupina folkloristov »Tud an hent houarn« iz Pariza, ki se je predstavila z narodnimi plesi, pesmimi in glasbo. SKUPŠČINA OKRAJNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V dvorani okrajnega zavoda za socialno zavarovanje je bilo da- nes dopoldne šestnajsto redno za- sedanje skupščine tretjega Siklica Okrajnega zavoda za socialno za- varovanje v Celju. V osrednji toč- ki dnevnega reda je bila obrazlo- žitev poslovanja zavoda v letoš- njem letu. Poročilo o delu zavoda v lanskem letu pa so čilani skup- ščine prejeli že prej. Da življenie ne bo več žalostno ,.. Tisočem in desettisočem vojnim ujetnikom, oficirjem, podoficirjem in vojakom bivše jugoslovanske vojske, ki se po končanem drugem svetovnem spopadu niso vrnili na domove, je domovina zdaj na širo- ko odprla vrata. Po zakonu o am- nestiji jim je omogočen prost in neoviran povratek na njihove do- move. Zdaj se lahko rešijo okov tako imenovane politične emigra- cije, v katero so prišli zaradi so- vražne protijugoslovanske propa- gande, ki je imela svoj izvor v najrazličnejših krogih in elemen- tih, katerim ni bilo všeč, da je na- stala nova država, da je zrasla ne- odvisna socialistična Jugoslavija, ki je prinesla nove odnose med ljudi. Amnestija se nanaša na tiste za pel janee, ki so skupaj z ostanki raznih kvislinških formacij zapu- stili svojo domovino in na one, ki so po vojni, predvsem zaradi avanturističnih teženj, zbežali v tujino, misleč, da jih tam čaka >lepo€ življenje. Čas in dogodki so te iluzije demantirali. Iluzije o ne- kem »srečnejšemu in »lepšem^ živ- ljenju v tujini so se spremenile v okove emigrantskih in ostalih ta- borišč, razbijale so se v raznih pisarnah, odkoder so jih pošiljali na najtežja dela. jih vabili v tuj- sko legijo, navajali na špijonska dela in podobno. Redki so bili ti- sti, ki jim je usoda pokazala lepše lice in jim nudila drugačno živ- ljenje. Življenje teh ljudi v tujini dob- ro poznamo. Znani so tisti »sreč- niki<, ki se sučejo na železniških postajah v Trstu, Münchenu, na Dunaju, v Parizu in drugih mestih okoli tistih vlakov, ki prihajajo tudi iz Jugoslavije in ponujajo našim potnikom »dobrot in >ce- nenof. tuje blago. Znani so primeri emingrantov, ki so bili do vojne oficirji kraljevske vojske, pa so po vojni postali delavci v kuhi- njah velikih bolnišnic, kjer so naj- večkrat prali posodo, ali pa po- stali drvarji, čistilci ulic itd. No- bena skrivnost ni, da so mnogi skušali zatajiti grenkobo življenja v tujini na ta način, da so se sli- kali zraven tujih limuzin ter takšne slike pošiljali svojcem ali prijateljem v domovino, da bi vi- deli, kako »lepo'ü živijo. Naj bo življenje takšno ali drugačno; živ- ljenje emigranta je bilo in bo zme- raj prežeto z bolestjo in stalnimi spomini po domačih krajih. Prav gotovo so se najslabše počutili oni, ki so mislili, da se nikoli več ne bodo mogli vrniti na svoje domo- ve, med svojce in prijatelje. Toda, zdaj to ni več nemogoče! Zdaj jim je povratek v domovino omogo- čen. Jugoslovanska predstavništva v tujini bodo rada pomagala vsem, ki bodo hoteli izkoristiti določila zakona o amnestiji. Vsem je treba pomagati in omogočiti, da izkori- stijo zakon o amnestiji, pa naj živijo kjerkoli, v tujini ali v Ju- goslaviji. Postanejo naj jugoslo- vanski državljani, sprejmejo naj svojo domovino kot svojo in naj v bodoče živijo življenje, ki ne bo več žalostno, nič več emigrantsko. Številke govorijo ... Po podatkih Zavoda za statistiko je imel celj- ski okraj ob zaključku lanskega leta 201.810 prebivalcev, od tega po Zakonu o zdravstvenem zavarovanju delavcev in uslužbencev zavarova- nih 136.385 oseb, kar je 67,58 odstotkov prebi- valcev, ali za 1,67 odstotkov več kot v 1960. letu. Po Zakonu o zavarovanju kmetijskih zavaro- vancev je zavarovanih 49.654 oseb. Obrtnikov je v okraju 1.122, z družinskimi člani pa okoli 2.600. Socialnih oskrbovancev je 1.568, vojaških vojnih invalidov, žrtev iz NOB in sirot pa je 3.449. Po vseh teh podatkih je očitno, da je na območju celjskega okraja izven zavarovanja le 1 do 2 od- stotka prebivalcev. V glavnem gre za ljudi, ki so se preživljali z dnino, pa niso nikjer zavaro- vani; nekaj pa je še tudi kmetov. Od skupnega števila zavarovanih oseb je bilo konec lanskega leta 56.622 aktivnih zavarovan- cev. Po občinah je največje število le-teh od- padlo na celjsko (25.185), sledijo tudi šoštanjska (8.435), žalska (7.805), šmarska (4.259) itd. Naj- manj aktivnih zavarovancev ima šentjurska ob- čina in sicer 1.775. Zmogljivost bolnišnic ter zdravilišč (samo za zdravstvene namene) na območju okraja znaša 2.799 postelj. Pomembno vlogo na področju (kurativnega zdravljenja, pa tudi preventivnega dela imajo obratne ambulante. V celoti jih je devet; nase pa vežejo nekaj nad štirinajst tisoč aktivnih za- varovancev. Stroški ambulantnega zdravljenja so lani v primerjavi z 1960. letom narasli za dvakrat in več, saj so znašali 1961. leta 565,185.000, I960, leta pa 271,469.000 dinarjev. Na enega aktivnega za- varovanca so znašali lani 9.981 dinarjev na dan, 1960. leta pa 4.929 dinarjev. Število ambulantnih pregledov in storitev je v lanskem letu naraslo za 8,84 odstotkov. Medtem ko je bilo v 1960. letu v povprečju Tia sto zavarovanih oseb 862 ambu- lantnih pregledov, ee je to število lani povečalo že na 901. V 1960. letu so znašali skupni izidatki za zob- no nego in zobozdravljenje 113,384.000 dinarjev, lani pa že 175.522.000 dinarjev, ali za 54.8 odstot- kov več. Stroški zobozdravljenja so znašali 1960. leta na enega zavarovanca 2.Ó59 dinarjev, lani pa 3.100 dinarjev, ali za 50.55 odstotka več. Povprečna ležalna doba v bolnišnicah se je lani zmanjšala na 14 dni, medtem ko je 1960. le- ta znašala petnajst. Skupni izdatki za zdravlje- nje v bolnišnicah so lani znašali eno milijardo 32 milijonov 83 tisoč dinarjev, leto dni prej pa 737,184.000 dinarjev. Ti stroški so znašali v pov- prečju na enega aktivnega zavarovanca v 1960. letu 13.385 dinarjev, lani pa 18.228. Izdatki za zdravila in zdravilna sredstva sp lani znašala 254,404.000, leta 1960 pa 189,633.000. Lani je bilo izdanih 690.117 receptov, v letu 1960 pa 642.467. Povprečna cena zdravil za posamezni recept je bila 1960. leta 295 dinarjev, lani pa že 369 dinarjev. To so samo nekatere številke iz poročila o delu Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju v lanskem letu, številke, ki same govo- rijo in ne potreljujejo nobenega komentarja. Kam po opravljeni šoli ? Akcije v »Mesecu poklicnega usmer- janja mladine« so na območju Za- voda za zaposlovanje delavcev v Ko- njicah zajele velik obseg. V njih sodelujejo še šole, gospodarske orga- nizacije in razne ustanove. Starši vseh otrok, ki obiskujejo šole, so v tem času prejeli pisma s priporoči- lom, da pomagajo in svetujejo pri pravilni izbiri poklica otrok. Učenci višjih razredov pa v teh dneh pi- šejo šolske naloge in izpolnjujejo an- ketne liste, v katerih navajajo, kam se bodo namenili po opravljeni ob- vezni šoli. Seveda jim pri tem svetu- jejo in pomagajo tudi prosvetni de- lavci. Posebna oblika seznanjanja z raz- ličnimi poklici so obiski v razna pod- jetja, zadruge, ustanove itd., ki so se jih v konjiški občini prav s pridom posluževali. Težko pa je ugotoviti, v koliko bo mogoče ustreči željam mladih ljudi. Podjetja vključujejo vedno manj va- jencev, za priučevanje pa še nimajo izdelanih programov. Posebno skrb pa bo treba posvetiti zaposlitvi žen- ske mladine. V. L.. CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 16. - 20. aprila 1962! Še en milijarder... POUDAREK NA IZVOZU — VARČEVANJE Z DINARSKIMI IN DEVIZNIMI SREDSTVI — PRVA ETAPA REKONSTRUKCIJE V »2ICNI« IZ CELJA O razmeroma malem podjetju »žična« iz Celja smo že slišali o mnogih dobrih in naprednih stvaritvah. Zadnji uspehi tega podjetja pomenijo še en dokaz te trditve, in sicer najmočnejši. Se pred leti je imela »Žična« razmeroma malo proizvodnjo. Tudi raznolikosti v as'ortimanu ni bilo čutiti, zaradi tega pa se je le težko prebijala v konku- renci kovinske ipredelovalne indu- strije, ki je v naši državi posta- la močna gospodarska panoga. Sedaj jih lahko ocenjujemo dru- gače. Saj se prav »Žična« nahaja v svoji panogi med prvimi. Isto- časno pa so v tem podjetju po- kazali izredno prizadevanje za povečanje izvoza. Poseben pogoj pomena organi- zacija ekonomskili enot in reor- ganizacija nekaterih ustaljenih a manj učinkovitih oblik posJo- vanja podjetja. Vse to je močno vplivalo na proizvodne stroške in Б tem hkrati tudi na znižanje maloprodajnih cen. Rezultati pa niso zaostali tudi na področju po- večevanja proizvodnje, saj so v prvih treh mesecih tega leta do- segli rekordno proizvodnjo, ki jasno napoveduje, da bo »Žična« letos postala še en industrijski milijarder — podjetje s preko milijardo ustvarjenih proizvodov. Podjetje je v zadnjem času s posebnim prizadevanjem in z lastniimi sredstvi zgradilo novo industrijsko halo, sami so izdelali štiri tkalske stroje, ki.so se odlično obnesli, ki pa bi sicer, če bi jih kupili v inozemstvu, zahtevali krepka devizna sredstva. Reorganizirali so oddelek šla- rafij, katerega so tako okrepili, da krije domala vse potrebe les- ne in avtomobilske industrije. Podjetje bo že v kratkem zače- lo s prvo etapo rekonstrukcije, ki jo bodo izvajali v okviru mož- nosti. Sodijo, da bodo svoje pod- jetje uspeli tako obnoviti, da bo večina obratov avtomatizirana — zlasti pa to velja za oddelek šlarifij. Tu bodo namestili nove »Waffios« stroje. Istočasno pa bo- do uredili tudi pletilnico, kar bo izredno ugodno vplivalo na na- daljniji razvoj podjetja. Ves kolektiv se natanko zave- va, kolikega pomena je rekon- strukcija tovarne ter so priprav- ljeni, kjer je potrebno, pomagati tudi s prostovoljnim delom. Pomlad je lepa... Kmetovalca zadružnika Ivana Podrgajsa mo srečali ob vodi, ko je obtesaval prekle za vinograd. Za kratek čas sva se pomenila, pri tem pa ni nehal z delom. O tem je tudi začel. »Veste, za nas kmetovalce je pomlad prav tako lepa kot za delavce. Le da nas tudi priganja. Zlasti letos, ko vreme tako rado ponagaja, pomeni sleherni lep dan tudi hudo delovno obveznost. Zemlja je namreč že predolgo ča- kala. Pri vseh. Pri tistih, ki je imajo več in pri nas, ki je nima- mo na pretek. Zato je v lepih dneh potrebno še bolj pohiteti. Poglejte, je nadaljeval, za borui četrt hektarja vinograda moram zbrati vsako leto okoM pet sto prekel. To pa že vzame nekaj časa. Nekoliko na boljšem so oni, ki lahko v vinogradu postavijo boljše in kvalitetnejše prekle, toda jaz se pač moram zadovoljiti tudi s temi, ki jih dobim ob robu potoka.« In tako steče lep dan za dnem, ne da bi pozabil ali ne utegnil pomisliti na to. No, saj še nisem tako star! Toda pomlad se pre- hitro umakne, zbeži. Tako je tudi s poletjem in z jesenjo. Le zima je nekoliko daljša. Morda pa se nam le tako zdi, ker je zame vsaj neprijazne j ša in manj mikavna. Čeravno je tedaj dela neprimerno manj. mi Priprave za Dan mladosti V Mozirju je pred dnevi Občin- ski komite Ljudske mladine raz- pravljal o pripravah na Шп mla- dosti. Ta proslava bo v tednu pred obletnico rojstva maršala Tita. Na njej bodo sodelovali mla- dinski aktivi iz vse občine, šole in ostale organizacije, KREPITEV MLADINSKIH OBGANlZACi; V mozirski občini so si mladin- ci postavili posebno nalogo, in sicer, da bodo v naslednjem ob- dobju krepili zlasti mladinske ak- tive v gospodarskih organizacijah. To področje mladinskega dela je bilo spričo prevladovanja kmetij- skega obeležja občine delno za- nemarjeno. ObLO Laško Je sprejel načrt gospodarskega razvoja Program gospodarskega razvo- ja občine Laško za letos, ki so ga eprejeli na zadnji seji občinske- ga ljudskega odbora, posveča po- sebno pozornost predvsem tistim panogam gospodarstva, ki bodo v letošnjem letu zaznamovale vi- den porast proizvodnje. Tako pričakujejo, da bodo v tekstilni industriji »Volna« pro- izvedli 868.000 m volnenih tka- nin, kar predstavlja 2 milijardi 600 milijonov din družbenega bruto proizvoda in pomeni za preko 28 odstotkov večji plan. Ne glede na to, da so v Pivo- varni proizvodne zmogljivosti že domala izkoriščene, predvideva njihov plan proizvodnje 84.500 hi piva, kar je za 16.500 hI več kot lani. Proizvodnjo bodo dvignili tudi v lesni industriji, kmetijstvu, in v ostalih gospodarskih organiza- cijah, za kar so ustvarili vse po- goje. Izjemoma pa bo padla pro- izvodnja le v rudniku, kar je de- loma posledica redkih nahajališč premoga. Laščani menijo, da bo treba v gospodarstvu še nadalje iskati vse možnosti, ki bi lahko vpliva- le na boljše gospodarjenje. Vo- livci menijo, da je še mnogo mož- nosti neizkoriščenih. Program gospodarskega razvo- ja občine Laško kritično obrav- nava tudi probleme, ki so trenut- no za Laško zelo pomembni. Med te nedvomno spada regulacija Savinje, ureditev obrežja Savi- nje, kot zelo pereč problem do- trajanost pekarne. Zato volivci smatrajo, da se naj takoj prične z gradnjo nove pekarne, ki bo re- šila problem presikrbe kruha za področje laške občine. Spričo razvoja turizma menijo, da bi morali kapacitete v Laš- kem in Rimskih Toplicah vsaj podvojiti. Zato bodo v glavni se- zoni uporabili tudi vsa razpolož- ljiva ležišča pri zasebnikih. T. K. Na obisku v MERXU" Zadnjih nekaj tednov bi prav- zaprav lahko imenovali tudi »tedni občnih zborov sindikalnih podružnic«. Veliko jih je že bilo in nemogoče bi bilo o vseh p>o- ročati. Zato smo se odločili, da bomo zapisali nekaj besed o delu tistih sindikalnih podružnic, ozi- roma kolektivov, o katerih smo doslej redkokdaj pisali. No, eden izmed takih kolektivov je tudi kolektiv celjskega grosističnega podjetja »Merx«. To podjetje, ki je pred leti pri- čelo s pakiranjem sladkorja v polietilenske vrečke in danes predpakira že nad sedemdeset artiklov, je lani prejelo tudi vi- soiko priznanje — »Jugoslovanski Oskar za embalažo 1961« za eno od svojih vrečk za bonbone. To prav gotovo ni edini uspeh tega grosističnega pKxijetja. V poročilu, ki so ga podali na občnem zboru sindikalne podruž- nice, so med drugim zapisali, da so lahko zadovoljni s hitrim raz- vojem iXKijetja v zadnjem ob- dobju. »Kljub temu, da smo si plan zastavili precej visoiko«, so dejali, »pa smo ob koncu poslov- nega leta vendarle zabeležili tako velik uspeh, da tega v resnici nismo pričakovaliu Na pobudo sindikalne podružnice so v pod- jetju organizirali tudi tečaj za nekvalificirane delavke in delav- ce. Obiskovalo ga je osemnajst slušateljev, ki pa doslej še niso opravili zaključnih izpitov. Ko bo še to za njimi, bodo ti delavci in delavke dobUi polkvalifikacijo. V začetku letošnjega leta so se z »Merxom« združili še štirje de- tajlisti, in to trgovska podjetja »Enotnost«, »Pri Cinkarni«, »Po- strežba«, »Plamen« iz Stor in del podjetja »Rio« Celje. Zavoljo ts združitve so že v februarju volili centralni delavski svet podjetja in pa dva obratna delavska sveta. Vse kaže, da so si začetek nove poti dobro zastavili In zdaj k fotografiji! Slika, ki jo objavljamo, je bila posneta pred dnevi v »Merxovem« skla- dišču. Podjetje je namreč že šti- rikrat povabilo po petdeset celj- skih gospodinj v svoje poslovne prostore in jih seznanuo z nači- nom pakiranja in poslovanja na sploh. Cîospodinje so tudi po- gostili, ob slovesu pa so vsaki iz- ročili celo darilni zavoj. Vsekakor prijeten način sodelovanja gro- sista s potrošnikom! -ij Ob slovesu še presenečenje — darilni zavoj POKONGRESNA KONFERENCA LJUDSKE MLADINE V ŠOŠTANJU Več pestrih oblik izobraževania Pred dnevi je bila v velenj- skem kulturnem domu p>okon- gresna konferenca mladine šoštanjske občine. Šoštanjčani so za pokongresno razpravo izbrali dve temi — o uveljavljanju mla- dine v komunalnem sistemu in pa o splošnem, strokovnem in družbeno političnem izobraževa- nju mladih ljudi. Razpravljali so živahno, zlasti po drugi točki dnevnega reda. Poglejmo, kaj so povedali! Že takoj v začetku so pouda- rili, da je družbeno politična in ekonomska vzgoja sestavni del dela z mladino. Zato bo treba bolj kot doslej upoštevati njiho- ve interese in razvijati take obli- ke dela, ki bodo mlade ljudi pri- tegnile, jih izobraževale skupno in vsakega posebej. Ena izmed takih primernih delovnih obliK je v industriji klub mladih 'pro- izvajalcev. V ra2^ravi na pokon- gresni konferenci so predvsem govorili o tistem, ki ga je usta- novila mladina rudnika lingita Velenje. Njihov klub je lepo za- živel, le to je napak, da je v njem tako malo mlade inteligen- ce. Z njihovo pomočjo pa bi к1гф mnogo še laže delal. Ko je stekla beseda o strokov- nem izobraževanju mladih ljudi, so predlagali več občasnih, pes- trih oblik izobraževanja, pa tudi več rednih in sistematičnih teča- jev. Poudarili so, da bi morali do tega vprašanja pokazati aktivnej- ši odnos tudi ostali organi v pod- jutju, organi delavskega samo- upravljanja, pa vodstva sindikata in Zveze komunistov. »Toliko govorimo zadnja leta o debatnih večerih, razgovorih z mladino in podobnem,« je dejala mladinka iz Šmartnega ob Paki. »In vedno znova načenjamo stari problem — prostori! Toliko o tem govorimo, da včasih že ne verja- memo, da je to vprašanje res ta- ko pereče, kot je slišati. Pa je! Mi imamo na primer debatne ve- čere kar na cesti. Kam pa naj gremo, če ni nikjer prostora?« K tem besedam smo mislili napisati komentar, pa res ni potreben. Pokongresno konferenco so po- pestrile tudi izredno živahne raz- prave najmlajših mladincev — tistih iz šoštanjske in okoliških osemletk. Govorili so predvsem o pomenu mladinskih ur, o tem, da se borijo, da bi te ure vklju- čili v redni umik itd. Šoštanjska pokongresna kon- ferenca je lepo uspela, le to bi ji lahko očitali, da smo nekoliko premalo slišali o uveljavljanju mladih ljudi v sistemu komunal- ne samouprave, čeprav je v za-, četku vse kazalo, da bo to osred- nja tema razprav. -ij ŠOLARJI OB DESKAH Učenci preizkušajo svoje spret- nosti na risalnih aparatih. Te ri- ■ saine naprave, ki jih izdeluje ■ »IFA« — Industrija finomehanič- nih aparatov — Celje, so se po- sebno uveljavili tudi v nižjih šo- lah. Prednost pri nabavi teh učil je tudi v tem, ker šole lahko ko- ristijo 30 odstotni popust. Zadnji spomladanski nalivi so po- vzročili, da so nekateri potoki in reke preplavili znatne kmetijske površine. Zlasti hude so bile po- plave v južnih krajih, povodanj pa ni prizanesla tokrat znova tudi Obsotelju. Ko smo te kraje ob de- ževnih dneh obiskali, so bila mnoga polja pod vodo, precej hiš je bilo odrezanih od »sveta«, le čolni so tu in tam (seveda samo OBSOTELJE pod vodo v primerih, kjer jih za silo še - imajo) pomagali. Ta posnetek ka- že zalito domačijo v Obsotelju. ^ Ta posnetek tudi zgovorno potr ju- \ je, da bo naslednje vodstvo obso- j teljske Vodne skupnosti moralo^ resno prijeti za delo saj so ne-*^ nehne poplave prava nadloga za i te kraje. < OBČNI ZBOR V nedeljo so delavci Tovarne gospodinjske opreme Gorenje v Velenju polagali obračun svojega dela in ob skorajda 100 odstotni udeležbi ugotovili, da so storili ponovno velik skok v razvoju podjetja, ki je v nenehni rasti. Z zadovoljstvom so ugotavljali ve- lika sredstva na skladih, prav spoštljivo govorili o prekorače- nju milijarde, kar je pokazal let- ni obračun, in smelo so snovali nove stroke, novo rast, ki naj te- melji predvsem v večjem poudar- ku na izvozu in razumljivo da iz- boljšani kvaliteti že dosedaj kva- litetnih štedilnikov. Tako v poročilu kot pri tova- riših, ki so se prijavili k razpravi, je bilo čutiti iX)nos in vsakršna kritika na račun slabega dela ali napak je bila le dobronamerna, takšna, ki gradi in podpira. Spre- govorili so tudi o lanskoletnem požaru in sprejeli sklep o obvez- nem požarno-varnostnem semi- narju. Z ostrino so načenjali vprašanje boleznin in nezgod, vprašanja škarta in norm ter vsi izražali potrebo po vse večji last- ni udeležbi pri gradnji novih ob- jektov za tovarno, ki sedaj gostu- je v neprimernih prostorih bivše čitalnice v Velenju. Govorili so o ekonomskih eno- tah in poudarjali potrebo po tem, da sleherni na svojem mestu res- nično začuti, da je gospodar svo- jega dela, svojih dohodkov. Da bi TOVARNE GOSPODINJSKE OPREME GORENJE V VELENJU koordinirali delo ekonomskih enot, bodo uvedli mesečne infor- macije o uspehih posameznih enot in tudi o odstotkih škarta. Na ta način bo ekonomskim enotam in podjetju lažje kontrolirati stanje škarta, ki je v zadnjem času za- radi porasta skorajda edina sla- ba lastnost celotnega podjetja. Večina zaposlenih so ženske in to pretežno mlade — in r^vno ta mladina je ustvarjalec milijar- de, je tista, ki se ne zadovoljuje in ki si s tovariško smelostjo od- krito pove napake v obraz zato, da bi le te odpadle. Člani podjetja se zavedajo, da je njihova naloga predvsem kva- liteta in nizake — konkurenčne cene. o CEIJSKI TEDNIK iSTEV. 16. - 20. aprila 1%2 DVE IZ ŽALCA Odprl sem vrata in vsto- pil. Kam? v gostišče »HME- LJAR«! No. postrežbi ni kaj reči. Čeprav bi od časa do časa lahko bila še bolj so- lidna, še posebej kar se cen- time na kozarcih tiče. In ob- leka ne bi smela imeti pro- tekcije. Gost v delovni ob- leki je enakovreden onemu s kravato in elegantno oble- ko. Morda ne bi bilo napak, če bi na vsajki mizi dbsta- jali tudi zobotrebci! Zdaj pa še z,godbo. Ker je bilo to zvečer in' ker sem malo dlje postal prii točilni mizi. je bilo nujno,' da sem se oglasil tudi v stra- nišču. Viuček je stopil že v glavo, zato požvižgavam znano popevko. Naenkrat ' pa: »Comf !« Zagazim v mlakužo. Po- gledam in Ozrem se v nebo. jasno je in zvezde mi meži- kajo. Včeraj tudi u i deževa- lo. Kaj je to? Spet se obr- nem, luči še ni in še enkrat: Čomf !« Gromsika strela! Jaz gazim vendar po ...!? Ne razumem. Tako pozna- no gostišče in tako ponesna- ženo stranišče? Višek zani- krnosti! In o kalkem papirju v stranišču ni duha ne sluha. Tovariš upravnik, kako je s to stvarjo? Druga zgodba ni moja. Po- vedal mi jo je prijatelj. Zgo- dilo, oziroma rodila pa se je ipri SPODNJEM frizerju. Taikole pravi: Vstopil sem pet minut pred šesto. Ker nisem tukaj stal- na stranka, so vsi pogledali na uro. Jaz tudi. Pet minut do osemnajste! Mojster daje učenki hitra povelja: »Pospravi stole, pometi in namazi tla. Šest bo ura!« Vseeno pridem na vrsto. V »delo« me vzame mlada, le- pa in brhka frizerka. Njena zunanjost zasluži same lepe in pohvalne besede. »Šest je ura!« reče in mi »zažene« strojček v lase, ne da bi vprašala: nizko, viso- ko? »Punčka, ipazi na olje!« ukazuje mojster in nervozno obdeluje zadnjo straako. Tudi moja frizerka neusmi- ljeno pogleduje na uro, nato pa se začne nervozno krap- lanje po moji. skoraj goli glavi. V zrcalu gledam njen ob- raz. Kako lep in mladosten je! Pa še lepši bi bil, če bi bil na njem nasmeh, dobra volja do poklica, ali pa bi stranko že prej opozorila: »Oprostite, šest bo ura! Pridite jutri!« In tprišel bi, ker vem, da je vsakomur čas dragocen! Še posebej ipa delovnemu človeku! D. K. KULTURNI DOM V VELENJU V zadnjem času je Velenje kraj, kamor radi prihajajo vsi znani orkestri zabavne glasbe. Vabi jih čudovita akustična dvorana, lepo novo mesto in hvaležna publika. Talko bomo imeli po uspeU oddaji RTV Ljubljane ponovno priliko, da prisluhnemo 22. aiprila orke- stru Mojmira Šepeta s pevcema Majdo Sepetovo in Ninom Robi- čem. TovDstaa »kulturna prha« ima poleg vseh odlik edino to slaibo lastnost, da so cene začuda nekonkuirenčne. -ik Vrsta velikih prireditev Le nekaj tednov nas še loči od velikih okrajnih kulturnih prire- ditev, na katerih bodo zopet pev- ci pokazali, kaj so se v tekoči se- zoni naučili. 19. in 20. maja bo v Ljubnem pevsko slavje, ko bo domači zbor slavil 50-letnico svojega uspešne- ga delovanja. K sodelovanju so povabljeni vsi zbori našega okra- ja. Mladina bo svojemu ljubljene- mu maršalu tov. TITU za 70. ob- letnico rojstva čestitala 27. maja t. L Zbrala se bo v mogočni pev- ski manifestaciji pred spomeni- kom »Zmage«. 5000 mladih pev- cev bo pelo. Ta prireditev bo le- tos največja kulturna manifesta- cija mladine v Sloveniji. Vsi odrasli );bori se že (prav pridno učijo pesmi za »Pevski ta- bor«, ki bo 1. julija v letnem gle- dališču v Grižah. To zamisel vsi toplo pozdravljamo. Tudi sosed- nja okraja Ljubljana in Maribor, obljubljata soudeležbo. Pravijo, da smo si Celjani zopet nekaj »novega« izmislili. Morda. Tabori pa bodo prav gotovo postali nove kulturne manifestacije. Poleg prireditev okrajnega zna- čaja pa bo še vrsta pomembnih kulturnih dogodkov. 26. aprila bo v Narodnem domu letni koncert gimnazijskega pevskega zbora; 5. in 6. maja bodo na občinski re- viji celjske občine nastopili vsi mladinski pevski zbori; 12. maja bo v Narodnem domu 3. javni na- stop mladih zborovodij, gojencev celjskega Učiteljišča. Vsi zboro- vodje našega okraja bodo 16. in 17. junija prisostvovali zvezni re- viji amaterskih pevskih zborov v Mariboru. V jeseni pa se bo celjska »Svo- boda« srečala z Abrahamom. To je zopet jubilej, ki ga je vredno proslavljati, saj so ravno iz nje- nih vrst zadonele krstne izvedbe Schwabove Budnice, Pregljeve Mlade garde in Delavske pesmi, Terzanove Dani se na vzhodu, Ferlinčeve Himne in Pesmi celj- ske Svobode in še mnogo, mnogo drugih takih, ki so bodrile mno- žice za boj, za življenje, ki ga danes živimo. To je samo bežen pregled bo- dočih nastopov in nalog s pod- ročja vokalne glasbe. PO DOLGEM ČASU Letos je dejavnost DPD Svobo- ; de Velenje z izjemo amaterskega ' gledališiča v upadanju. Razen pro- ; slav, na katerih je sodelovalo več sekcij, in dobro izvedenega kar- nevala v sodelovanju s Turisitič- nim. društvom ni bilo doslej no- benega nastopa te ali one sekcije. : Šele 1. maj bo nekakšna mej nica v novi sezoni (torej skorajda pred krajem sezone). Moški pevski zbor bo priredil koncert v poča- stitev delavskega praznika v kul- i turnem domu. Upajmo, da bodo ^ vzgledu pevskega zJbora, sledile ' tudi druge sekcije, da bomo lahko vsaj kcnec sezone videli, kaj ; Svoboda dela. ^ -ik ; izpopolnjevanje trgovine z združitvijo trgovskih pod- jetij žalske občine v Savinjski magazin so organizirali enotnejšo in mogočnejšo trgovsko mrežo, s čimer se je odprla vrsta možnosti nadaljnjega gospodarskega raz- voja in načrtne modernizacije prodajaln in opreme. V tem ok- viru predvidevajo, da bo trgov- sko podjetje opravilo že v tem letu preko milijarde 400 milijo- nov dinarjev blagovnega prome- ta, kar predstavlja povečanje za 10,3 odstoke v primerjavi z lan- skim letom. Na porast fizičnega in vrednostnega prometa v trgo- vini bo vplivala predvsem pove- čana industrijska in kmetijSika proizvodnja ter povečana kupna moč prebivalstva. Pri vsem tem je zilasti važno, da se kapacitete prodajnega in skladiščnega prostora trgovskega podjetja v zadnjem (letu niso bi- stveno spremenile, zaradi česar predvidevajo, da jih bodo občutno povečali v temi letu. Podjetje na- merava letos nadaljevati gradnjo samopoistrežne trgovine v Žalcu, nridobiti nove prostore za proda- jalno v Prekopi ter povečati pro- dajni prostor in skladišče blaga v Braslovčah. S tem v zvezi bo povečana in smotrneje urejena trgovins.ka mreža narekovala, da bodo postopno izločili industrij- sko blago iz prodajaln z živili in gospodinjskimi potrebščinami ter specializiraili prodajalne na Vran- skem, delno v Šempetru. Žalcu, in Petrovčah. Prav tako je predvideno, da bodo v tem letu razširili mrežo prodajaln industrijskega blaga, za kar so že zagotovljeni prostori v Preboldu in Žalcu. Predvsem bodo uredili nekatere nove pro- dajalne čevljev, vtem ko bodo nezadovoljujoči asortimenit indu- strijskega blaga v prodajalnah dqpolnili z izdelki domače indu- strije. Hkrati z uvajanjem sodobnejše trgovine, to je, samopostrežbe zlasti v nekaterih večjih krajih, bo seveda nujno nadomeščati za- starelo in iztrošeno opremo s so- dobnejšo, ki bo omogočala hit- rejšo in kul turne j šo postrežbo. V tem sklopu velja omeniti trgovsko podjetje Zaloga piva na Polzeli, ki namerava povečati svoj letni promet piva in brezal- koholnih pijač še na kraje izven področja občine, pri čemer bo razpolagalo tudi z zadostnimi ko- ličinami ledu za hlajenje, ki ga bo lahko nudilo zlasti tistim go- stinskim, podjetjem, katera še ni- majo ustreznih hladilnih naprav. Nadaljnji načrt ureditve trgov- ske mreže pa vključuje še izgrad- njo skladišča trgovskega podjetja Hmezad, ki bo v grobem dokon- čano do junija letos, v celoti pa do konca leta. Poslednji posnetek v Tržišču pri Rogaški Slatini, vasici, ki se naglo spreminja ob veliki tovarni, je še pred dnevi stalo staro Smoletovo gospodar- sko poslopje. Kdo ve, kolikim ro- dovom, je bilo koristno na kmeti, ji. Najbrž je stalo še takrat, ko so vozarji škripali s konjskimi vpre- gami proti Rogatcu in se je Win- dischgrätzov valpet podil na ko- nju pod Janino, gričem, ki se vzipenja nad Tržiščem. Današnji laisitinik poslopja, PlemenLtašev Jože, se je odločil, da ga podre in na istem mestu zgradi novo paalopje. Staja pa kakor bi se branila! Poslednji tram, ki so ga snemali s slemena, je zdrsnil in padel na Jožeta in mu poškodoval hrbtenico. Pravkar se dviga že nov zid, lastnik, pa upajmo, bo kmalu spet čil in krepak; posled- nji posnetek pa naj ostane v spo- min na zanimivi obsoteljski ko- zolec, ki je hlev in shramba hkra- ti, s. KOŠARKA — V ŠOŠTANJU ŠPORT ŠT. 1 Ce te zanese pot v Šoštanj z vlakom ali avtom, boš, hočeš no- češ, moral mimo košarkarskega igrišča, ki je dan za dnem, od jutra do mraka, poln mladih lju- di, ki se z žoog podijo pod koši. Nogomet je v Šoštanju popol- noma zbledel. In čeprav se ljudje pritožujejo nad razigranostjo mladih, ima igrišče za košarko vedno ponlo gledalcev, pri tek- mah tudi tisoč in več. Trenutno so košarkarji iz Šo- štanja edini v okraju, ki tekmu- jejo v republiški 'ligi. To pa nekaj pomeni! Prve uspehe so začeli žeti 1958. leta, ko je prišel v klub Matjaž Natek. Kmalu so postali okrajni prvaki. Zatem so prišli v drugo in pozneje v prvo republiško ligo. Tam jim je lani spodletelo. Toda letos so to nadoknaidili in prepri- čani so, da bodo v njej tudi ostali, kajti sedaj imajo svojega trener- ja, lep prostor pa tudi solidno urejene finančne razmere. Glavnino predstavljajo štu- dentje. Letos so svoje vrste po- mladili, s pomočjo termoelek- trarne in tovarne usnja pa zgra- dili moderno igrišče, ki je vispo- sobljeno tudi za nočne tekme. Pred ponovnim povratkom v ligo so e dobro pripravUi, pa tudi zdaj, ko jih čakajo prvenstvene tekme. Sedaj so uspeli zbrati že toliko mladih privržencev, da lahko iz svojih vrst postavijo kar tri ekipe. Zato ni nič čudnega, če je postala košarka ne samo v Šoštanju, temveč v Šaleški dolini šport številka ena. Gradbeništvo in urbanistični nacrt V žalski občini predvide- vajo, da se bo vrednost grad- benlih del v tem letu poveča- la za preko 90 odstotkov, pri čemer ibodo podjetju Grad- nja v Žalcu pridružili še obrtno podjetje Renio.nt v Preboldu. Da bi načrt ures- ničili in hkrati izpolnili od- govorno nalogo, ki jo pred gradbeništvo postavlja vla- ganje investicij v družbeni standard, bo moral delovni kolektiv predvsem izkoristi- ti vse notranje rezerve, uva- jati moderniziran način pri gradnji in uporabljati tipizi- rane gradbene elemente. V ta naanen bo .gradbeno pod- jetje Gradnjia vložilo pre- cejšnja sredstva za nabavo ustrezne mehanizacije. Ob tem :bo dati tudi več poudarka projektantski de- javnosti, ki naj ustvarja do- ločene pogoje za razvoj ;iradbeni,štva. V žalski občini lx) zlasti treba izgotoviti ur- banistični naert in točno ì7.- mc-'ti teren. Tako bo celjski Geodetski zavod izmeril kra- je v Šempetru in Polzeli, žalski katastrski urad pa bo opravil hortizontalno izmero Prižel j. Spričo koncentracije sta- novanjske izgradnje bi bilo v orvi vrsti izdelati urbani- stični program za Žalec. Le- več in Šempeter, kakor tudi za Polzelo in Prebold. Nove lokacije stanovanjskih stavb bodo namreč vezane izključ- no na te predele: izven teh okolišev pa bo možno graditi le družbene in industrijske objekte ter adaptiirati že ob- stoječe stavbe. S tem v zvezi bodo z ustreznimi ukrepi omejili število tako imeno- vanih divjih gradenj, saj so v občimi ustanovili urbani- stično inšpekcijo in istočas- no poostrili grad])eno in- špekcijo. Tako je določeno, da bo sleherna nenačrtna gradnja že v prvi fazi del ustavljena oziroma poruše- na, kar ie z urbanističnepra vidika, ki upošteva perspek- tivni razvoj, docela uteme- ljeno, saj je treba preprečiti vsakršne težnje, da hi se Sa- vinjska dolina soremenila v dolfro vas. secajočo nekako od Levca pa tja do Vranske- ga. Gre naioosled tudi za ohranitev tipičnosti savinj- ske vasi. ki je v dosedanji pogosti nenačrtnosti že izgu- bila marsikaj tipičnega. Po novem zakonu o urba- niistični inšpekciji preide kompetenca za izdajanje za- zidljivosti zemljišč v kompe- tenco upravnega organa okrajnega ljudskega odbora, te v nacionaliziranih okoli- ših občine lahko izda odloč- bo o zazidljivosti ol>öin£iki upravni organ, vendar pa je treba odločbo predhodno po- trditi na okrajnem ljudskem odboru. Ta poostrena izdaja lokacij bo prav gotovo vipli- vala na nenačrtno rast sta- novanjskih zgradb na pode- želju, hkrati pa bo vsekakor tudi v celoti omejila urbani- stično nevzdržne lokacije za gradnjo. dlir Ena gromozansiio perspeictivna slirb Podjetje TERMOS je eno zelo moderno podjetje in eno zelo bogato ']>odjetje, kar se reče, da ima vse mo- gočnosti, da skrbi za delov- nega človeka. Gre namreč za eno skrb, katera je zelo presenetljiva, ikatera pa se zrcali v urejevanju stano- vanjskih in enih drugih vprašanj. Ker je namreč podjetje TERMOS v enem takem kraju, v katerem ni več no- bene gradbene parcele, ker je namreč visa zemlja že po- zidana, je logično in narav- no, da tu ne more več gra- diti enih hiš za svoje de- lavce, iz česa logično sledi, da se je moralo podjetje od- ločiti za ene druge parcele, katere je kupilo recimo v Ljubljani in za katere je da- lo nekaj od milijonov dinar- jev. Na teh parcelah bo pod- jetje narbarž postavilo ene zelo majhne hišice za svoje delavce, kateri se bojo po- tem, ko bojo hišice stale in bojo v njih stanovali, vozili v službo v svoje podjetje, kar se reče, da bojo pri tem narbarž upora'bljali avto- buse in vlake in premago- vali eno razdaljo, katera bo dolga na dbe strani ikakih 120 kilometrov. Zelo interesantno je, kako so razjasnili zadevo na de- laviskem svetu. iNamreč, so rekli, to je ena perspektivna skrb za naiše delavce, katera se kaže v tem, da imajo na- ši delavci otroke, katerim na ta način ne bo treba sta- novati v študentskih domo- vih in se vozariti domov na obiske in počitnice, ampak bojo lahko stanovali kar do- ma in študirali, kar se reče, da bodo prištedili na denar- ju in na enih drugih živ- ljenjskih in študijsikih po- gojih. Ali ni to ena never- jetno interesantna skrb za delavce? Je. Tako rekoč gromozan- sko perspektivna skrib, kate- ra sigurno nima enega pri- mera. Ce bi podjetje TER- MOS mislilo še bolj per- spektivno, bi lahko recimo pokupilo nekaj parcel na lumi, iz česa sledi, da bi seveda moralo kupiti za svoje delavce tudi vesolj- ske ladje, da bi delavci torej lahko potovali z njimi z lune na zemljo v svoje podjetje in narobe z zemlje na luno. Podjetje ima sigur- no dosti denarja in s tega aspekta sigurno to ne bi bilo nemogoče ali preveč luksuz- no, kar govorijo eni nepo- učeni ljudje v oikolici pod- jetja TERMOS. Namreč pravijo, da je to sigurno ena gromozansko perspek- tivna isikrtb za vodilne de- lavce podjetja TERMOS in ena fajn rešitev, katero bojo sigurno pozdravili na prvem mestu delavci, kateri bojo veseli enih malih hišic in ene vožnje z vlaki in avto- busi, kar se reče takorekoč enih interesantnih sprehodov na obe strani. S tega asipekta sigurno ne bi bilo slabo, ko bi v pod- jetju TERMOS preselili cel kolektiv čim ibolj daleč od podjetja, na bazi česa bi po- tem lahko razvili emo tek- movanje, kateri bo pyvi v službi. P. S.: Vsaka podobnost z enim podobnim primerom je samo podobna, kar se reče — slučajna. Ivan Parcelnilk Za 40 cm gre V okviru obširnih načrtov celj- skega trgovskega podjetja Merx pri šimtvi trgovinske mreže ozi- roma adaptacijah nekaterih lo- kalov je predvidena tudi uredi- tev trgovine Savica v Prešernovi ulici. Podjetje se je odločilo, da bi tu uredilo moderno samopo- strežno delikatesno trgovino in je v ta namen poverUo izdelavo načrta projektantu, ki je načrt že izdelal; poleg tega razpolaga Merx tudi s potrebnimi sredstvi, tako da je realizacija načrta de- jansko možna. Toda pri vsej tej stvari je pri- šlo do zapreke, ki jo je postavil Zavod za spomeniško varstvo v Mariboru, kajti zgradba, v kate- ri je trgovina Savica, sodi med celjske zgodovinske spomenike, kar pomeni, da je od zunaj za- ščitena in je zato projekt, po ka- terem bi bilo treba okna znižati za 40 centimetrov, postal nevzdr- žen. Nevzdržen z vidika spome- niškega varstva! Zavod je celo zagrozil s tožbo, v primeru, če bi si Merx vseeno drznil znižati ok- na za 40 centimetrov, se pravi, če bi se prekršU zoper paragra- fe, ki ščitijo spomenike. Da bo zadeva jasnejša, povej- mo, da znižanje oken ni brez vsa- kega pomena. Pred vhodom v tr- govino so namreč štiri nerodne stopnice, ki bi jih bilo mogioče zreducirati na eno samo stopnico, ker so tla v lokalu mehika in bi jih lahko za toliko poglobili. Pri tem bi podjetje opravilo omenje- na dela pri oknih tako, da bi ta ohranila vse sedanje gradbene elemente, pri čemer bi za enako število centimetrov znižalo tudi okna sosednje zgradbe. Kaj bi se s tem zgodilo? Predvsem bi bila akna za spo- znanje daljša, ostala pa bi še na- prej okna. Je to tako strašno? Ali lahko pri štinidesetih centi- metrov govorimo o deformaciji zgradbe? Monda. Toda kdo od Celjanov in^od drugih zemljano v bi sploh opazil, da so okna za štirideset centimetrov daljša? In četudi bi opazil, kaj potem? Tre- ba bi bilo pogledati recimo Stari grad, in videti, kaj vse smo si drznili narediti tu, na spomeniku, katerega vrednost je vsekakor dosti večja od vrednosti zgradbe, o kateri govorimo. Lahko pa na- posled stopimo itudi do mesitne grofije, kjer smo podrli kar cel trakt vsaj enako vrednega kul- turno zgodovinskega spomenika! Da ne omenjamo niti vseh tistih spomenikov, ki jih brez vsakr- šnega privoljenja razjeda čas. Končno je tudi res, da določe- ne gospodarsike interese ni mo- goče postavljati nad interese spo- meniškega varstva, vendar v tem primeru očitno ne gre za nekaj, kar bi zgradbo bistveno popačilo, še zlasti, ker poznamo v arhitek- turi naše zgodovinske preteklosti različne dimenzije in oblike oken. Morda bi bilo prav, če bi trd- nost spomeniškega varstvenega stališča raztegnili za 40 centimet- rov? dhr IZJAVA ODBORNIKA V zvezi s člankom v »Celjskem tedniku« z dne 13. 4. 1962, dajem naslednjo izjavo: Z vabilom za sejo proizvajal- cev ObLO Žalec, ki je bila dne 23. 3. 1962 v Tovarni nogavic na Polzeli sem poleg vabila in ma- teriala za sejo prejel tudi Pre- gled osebnih dohodkov zaposle- nih v negospodarski dejavnosti za januar 1962. Iz tega pregleda je med drugim razvidno, da je znašala povpreč- na plača na Vranski šoli 26.176 dinarjev. Na seji zbora proizvajalcev na Polzeli sem med razpravo o raz- merah na vranski šoli iznesel to številko o povprečni plači. V polemiki v časopisju, kjer so izšli omenjeni članki pa sem za- sledil popolnoma drugačne šte- vilke o povprečju plač na vranski šoli. Kot že rečeno, sem podatke, ki sem jih v debati iznesel, prejel od obč. ljudskega odbora ter zato za vsako napačno poročanje pa' de krivda na organe ObLO Ža- lec, ne pa na odbornika, ki se z najboljšim namenom in v dobri veri, da so mu posredovali točne podatke, oglasi k razpravi. Praprotnik Vinko CELJSKI TEDNIK STEV. 16 - 20. aprila 1962 0 Steklarna jim reže IZDATEN KOS KRUHA V obsoteljski pokrajini indu- strije skoraj ni. Edino v Tržišču pri Rogaški Slatini so zrasli vi- soki dimniki steklarne >Boris Kidrič<, ki se razvija v najmoč- nejšo steklarsko tovarno v drža- vi. Njen sloves je dosegel že de- žele onkraj oceanov in povpra- ševanje po bleščečih kristalnih proizvodih je na domačih in tu- jih tržiščih vedno večje. Velike talilne peči žare noč in dan, ob njih se delavci znojijo, toda vro- če peči dajo vsem dober kruh. Steklarna spreminja lice vsej okolici. Preko 1000 ljudi dela v njej in ni se bati, da bi dela zmanjkalo, saj ima tovarna raz- prodano že celotno proizvodnjo, ki presega milijardno vrednost. Lani je steklarna dosegla 20,1 odstotek večji dohodek kot pred- lansko leto, čeprav je imela pov- prečno 3 % manj zaposlenih kot poprej. Vzporedno s tem je po- rasel tudi narodni dohodek za 290.000 din na posameznika, tako da danes znaša 1,050.000 din na zaposlenega. Uspelo jim je zmanjšati materialne stroške in porasel je tudi čisti dohodek za 205.000.000 din. Delavci so zado- voljni, ker so se jim osebni do- hodki povečali povprečno za 38,5 %. To so številke, ki potrju- jejo gospodarski vzpon steklarne, najmočnejšega delovnega kolek- tiva v šmarski občini. Steklarji so si letos zastavili za 10 % večji družbeni plan kot lani in prvo četrtletje že doka- zuje, da se niso prenaglili. Pro- izvodnja raste, a tudi zavest de- lavcev je večja. Vsi se zavedajo, da se morajo izobraževati, če ho- čejo boljše in lepše živeti v to- varni in doma. Brez osnovnega razumevanja za probleme tovar- ne in občine ni mogoče sodelo- vati neposredno v samoupravnih organih, tako da bi bilo to uspeš- no za razvoj podjetja. Že pre- teklo leto so izvajali celo vrsto raznih strokovnih in drugih te- čajev, prav v teh dneh pa bodo pričeli s tečaji, ki bodo zajeli ves delovni kolektiv tovarne. Skupno s šmarsko delavsko uni- verzo bodo izvajali tedenske se- minarje iz družbeno-ekonomske vzgoje, v katerih se bodo vsi člani kolektiva seznanili s te- meljnimi pojmi družbene ure- ditve, upravljanja v podjetjih in komuni ter ekonomike podjetja. Posebej pa nameravajo izvesti še seminarje za člane delavskega sveta in upravnega odbora ter absolvente industrijskih šol. To je potrebno, ker bodo pred celot- nim kolektivom vedno bolj odgo- vorne naloge, čimbolj se bo ve- čalo in krepilo podjetje. V junijskih dneh pričenjajo z velikimi obnovitvenimi deli, za katera bodo vložili okrog 380 mi- lijonov sredstev. Zgradili bodo novi talilni peči, kar bo omogo- čilo, da bodo povečali proizvod- njo gladkega stekla za 40 % in prav tako celoten izvoz. Nedvom- no pa bodo morali zaposliti še kakih 300 ljudi, česar se vesele predvsem tisti, ki morajo danes hoditi na delo v druge kraje že v ranih jutranjih urah. Dogradili bodo še kislinsko polirnico, nove delavnice za pripravo zmesi, gar- derobe in sanitarije ter temeljito uredili vsa tovarniška dvorišča in poti. Precej sredstev so vlo- žili tudi za gradnjo delavskih stanovanj. Do prihodnjega leta bodo zgradili dva stanovanjska objekta z 28 stanovanji. Predvi- doma pa želijo do 1965. leta zgraditi 80 novih stanovanj za delavce. Edino vprašanje druž- bene prehrane ostaja še rahlo odprto. Tega bi morali reševati delovni kolektivi vseh gospodar- skih organizacij v Rogaški Sla- tini, ker je to vprašanje, ki se tiče prav vseh. V Rogaški Slatini danes nikjer ni ugodnih pogojev za družbeno prehrano, zato tudi v steklarni menijo, da bi bilo edino umestno, če bi vsa pod- jetja skupno vložila nekaj sred- stev, da bi uredila družbeno pre- hrano za vse delovne ljudi v kraju. Steklarna se naglo razvija in vzporedno z njo tudi okolje. Vro- če so peči, delavci se znojijo ob njih, da je dostikrat prav težko vzdržati, toda zadovoljni so, ker jim steklarna vendar reže izda- ten kos kruha. S. Odkrita beseda ZDRAVSTVENIH DELAVCEV Ni še dolgo tega, ko je imela sindikalna podružnica Zdravst- venega doma v Celju redni letni občni zbor. Trdimo lahko, da je bil zbor eden najboljših v zad- njih letih, saj se je odlikoval po tehtnosti razprav in predlogov. Lani je z uveljavitvijo novega zakona o organizaciji zdravstve- ne službe zavel v zdravstvenih '. ustanovah nov duh in nova mi- selnost. V veliki meri je sprostil zdravstveno službo administra- tivnih spon in birokratskega di- rigiranja. Zdravstveni kolektiv je lahko sam odločal o sestavi pravil o razdelitvi osebnih do- hodkov in o merilih za nagraje- vanje dela. Vse te naloge so ter- jale od delovnih kolektivov ve- liko naporov in dobre volje, še posebej, ker so preteklo leto do- živeli dokajšnje spremembe. Taiko so lani priključili tudi bivši higienski zavod, ki je postal po- sebna enota — oddelek za zdrav- stveno varstvo. Zdravstvei dom je istočasno prevzel tudi naloge okrajnega in občinskega zdrav- stvenega centra. Pripraviti im iz- vršiti je moral minimalni pro- gram, s katerim je zagotovil osnovno varstvo državljanov in razširjeni program, ki je zajel vso mrežo zdravstvenih ustanov na območju okraja Celje, iz- Tzemši oibčino Šoštanj. S takim delom si je zdravstveni dom upravičeno pridobil sloves kot strokovno najbolje organizirana ustanova v Sloveniji. Zdravstveni delavci so bili vedno in veliko bolj kot ostali državljani izpostavljeni javni kritiki. Vendar menimo, da ta kritika ni bila vedno na mestu. Pomanjkanje visokostrokovnih zdravstvenih delavcev, njihova izredna preobremenjenost (ob ča- su epidemije influence je prišlo na posameznega splošnega zdrav- nika tudi preko sto bolnikov na dan), nabito polne čakalnice in večurno čakanje pa prav gotovo niso pripomogle k dobri volji pa- cientov in zdravnikov. Ne samo, da je včasih odnos zdravnikov do pacientov nepravilen, tudi to se primeri — in to zelo veliko- krat — da so pacienti brezobzir- ni in izzivalni ter da celo izsilju- jejo in grozijo. Se vedno mora- mo priznati, da nismo v polni meri nudili bolniku možnosti svobodne izbire zdravnika. Svo- bodna izbira zdravnika pomeni tisto največjo možnost za bol- nega človeka, ki ga pomiri in vliva zaupanje. Analiza poročil, ki jih je ko- lektiv Zdravstvenega doma po- dal na svojem občnem zboru, je jasno pokazala, da je kolektiv v tem kratkem razdobju polno za- živel in poskušal najti tako obli- ko dela, ki bo omogočila še več uspehov. D. M. 3 vprašanja - 3 odgovori Tam, kjer ljudje delajo, je vsega dovolj: uspehov in spodrsljajev. Tako je tudi na Šmarskem: nekje dosega- jo skoraj zavidljive uspehe, drugje pa ugotavljajo stva- ri, ob katerih je potrebno zardevati, ker ne sodijo v naše družbeno življenje. Proti pomanjkljivostim sku- šajo odločno nastopati, toda večkrat so tvori že precej zagnojeni. Pa dovolj o tem. Predsedniku občinskega od- bora SZDL Milanu CREPIN- ŠKU smo zastavili tri vpra- šanja, na katera nam je lju- beznivo odgovoril. >So zadeve, o katerih je težko govoriti. Priznati mo- ram, da smo včasih bili pre- malo budni. Primeri v go- stišču, obsotelski vodni skupnosti bi se morda ne pripetili, če bi krajevne or- ganizacije in osnovne orga- nizacije ZK bolj živo obrav- navale tudi take probleme v posameznih krajih. Dejan- sko pa smo za življenje v podjetjih odgovorni vsi predvsem pa ljudje, ki živi- jo in delajo v določenih pod- jetjih in krajih. Samouprav- ni organi so vedno bolj raz- "v^iti in skrbeti moramo za to, da bodo ljudje zrelo so- delovali v njih. Zato je prav, da naša delavska univerza pripravlja širok program iz- obraževanja, ki bo zajel ve- lik del ljudi v proizvodnji, v podjetjih in na vasi. Steklar- na je med prvimi že odloč- no pristopila k temu in bo konec meseca pričela s semi- narji za vse.« »Trenutno smo pred volit- vami delavskih svetov. O tem smo zadnje čase teme- ljito razpravljali. Želimo, da bi na predvolilnih sestankih v podjetjih delovni kolektivi dejansko skrbno proučili po- goje, v katerih podjetje živi in gradi načrte za prihod- nost. Sindikalne podružnice naj temeljito izvedejo pri- pravo, da se bodo delavci resnično odkrito pomenili in volili tiste tovariše, ki bodo najboljše zastopali njihove interese in znali upravljati s podjetjem. Zelo važno pa je še to, da kolektivi kot ce- lota doumejo pravilne odno- se do komune in njenih go- spodarskih nalog. V tej sme- ri smo delovali ves mesec najbolj aktivno.« »V občini imamo veliko komunalnih in drugih od- prtih vprašanj. Trenutno gospodarska situacija nam ne dopušča, da bi lahko vla- gali večja sredstva v te na- mene. Ponekod so se občani sami odločili in zavzeto re- šujejo vprašanje cest. Veli- ko so napravili v Ratanski vasi. na Dobovcu. v Zagorju, Zibiki in še drngje. Te akci- je so bile bolj spontane, radi pa bi pristopili k načrtnemu usmerjevanju. Pred dnevi je naš izvršni odbor imenoval posebno komisijo za delovne akcije. Menimo, da je zdaj naša prva naloga organizira- ti to delo. Dol mladine bo verjetno sodeloval tudi pri gradnji avto-ceste Celje— Rogaška Slatina. Skrbno pa se pripravljamo še na praz- novanje 1. maja in Dneva mladosti.« Dobro začeto delo Delo, ki ga opravljajo sindi- kalne podružnice v Zgornji kme- tijski zadrugi Mozirje, — o tem so se člani izvršnega odbora po- razgovorili na nedavni seji — je zadovoljivo. Doseženi .gospodar- ski uspehi zadruge so namreč uspehi kolektiva, ki so ga spod- budile tudi sindikalne podruž- nice, pa najsi gre >le< za aktivno sodelovanje pri uvajanju novega gospodarskega sistema, pri orga- nizaciji ekonomskih enot, pri se- stavljanju raznih pravilnikov, pri reševanju vprašanj skrbi za človeka itd. Za zmanjšanje oibo- lenj bo treba skrbneje proučiti higiensko-tehnično zaščito in po- skrbeti za letni oddih v domovih tudi v letošnji sezoni. V ta na- men so izvolili komisijo, ki bo razposlala anketne liste vsem članom kolektiva; tako bo vsak posameznik lahko izrazil željo in pomisleke. Med ukrepe, ki bodo učinko- vito pripomogli k večji strokov- nosti članov kolektiva, lahko šte- jemo že sprejeti sistem strokov- nega izobraževanja, pri katerem bodo imele mnogo hvaležnih or- ganizacijsko-mobilizacijskih na- log tudi sindikalne podružnice. Razen na uspehe pa je odbor opozoril tudi ne nekatere po- manjkljivosti. Tako predstavlja negativno postavko dejstvo, da je od 320 članov celotnega ko- lektiva včlanjenih v sindikat le 280 članov, kar pomeni, da je še vodno 40 ljudi izven organizacije. Odbor je ta primer temeljito obravnaval in v prihodnje si bo prizadeval vključiti v sindikat ves kolektiv. M. IZKAZALI so SE Ni še dolgo tega, ko so mladin- ci iz Lepe njive uprizorili vese- loigro >Krefli«. Šolska učilnica je bila polna gledalcev, ki so mlade igralce nagradili s pri- srčnim aplavzom. Mladi zaslužijo vso pohvalo za svojo prizadev- nost, saj za delo nimajo ravno najbolj primernih pogojev. Le šolska učilnica jim je kdaj pa kdaj zatočišče. Prebivalci Lepe njive si njihovih prireditev še želijo. P. M. USPELA PRIREDITEV Se vedno je hladno in večeri so dokaj dolgočasni. Vas, kot je na primer Teharje, redkokdaj obišče kdo, ki bi pretrgal nit vsakdanjega življenja. Pred dne- vi pa so v vasi zazvenele tam- burice. Igrali so namreč tambu- raši »Svobode« iz Štor pri Celju. Program so sestavili v tri dele. V prvem so se predstavili Svobo- daši iz Stor, drugi so bili Celjani, nazadnje pa so nastopali še vsi skupajf. Izvajali so borbene, umetniške in narodne pesmi. Po- slušalci so marsikdaj zahtevali ponovitev in tako se je predvi- denih devetdeset minut zavleklo na skoraj dve uri. Da bi še kdaj prišli med nas! M. J. OB PRVI DELOVNI AKCIJI Mladina iz Sešč je pridno de- lala že takoj po osvoboditvi. Po- stavila je prve temelje današnje- ga zadružnega doma, sodelovala pri nakupu prvih traktorjev itd. Kasneje pa je njihova aktivnost zamrla in dolgo časa ni bilo o mladini iz Sešč nič slišati. Nato so ustanovili aktiv mladih za- družnikov, pa je po nekaj me- secih tudi ta prenehal delovati. Pred dnevi pa se je — kot vse kaže — zadeva vendarle premak- nila z mrtve točke. Ustanovili so mladinski aiktiv Šešče in vanj vključili večino mladih ljudi iz Sešč, Matk in Gornje vasi. -ir Od mleka do sira v šmarski sirarni smo že pri vratih srečali tovariša Alojza Kovačiča, ki vodi ta obrat. Takoj se nam je opra- vičil, da je še nekoliko za- mazan. >Clovek pač mora prijeti za vsako delo, če je potrebno. No, in presenetili ste me, nisem imel časa, da bi se umil.« To je hitro na- doknadil, potem pa nam je razložil delovni postopek т šmarski sirarni. Mleko zvozijo z vseh stra- ni. Najprej ga precedijo, na- to pa pasterizirajo in ohla- jenega pustijo, da se strdi — skisa. Nato ga s posebnimi noži iz tenkih jeklenih niti razrežejo, da se strnjeno mleko osvobodi vode, ki se : dvigne na vrh. \ Tako dobijo osnovno suro- ; vino za izdelovanje sira. Po- tem ga s presami stisnejo т različne oblike in ga spravi- jo v sušilnico. Sušilnica je tudi najvaž- , nejši prostor v sirarni. Po- , trebna je stalna temperatu- ra; od časa sušenja in od pravilnega ravnanja s sirom med tem časom je namreč odvisna tudi kvaliteta sira. Toda to so posebnosti vsake sirarne in zato jih ne kaže objavljati. Tovariš Kovačič nam je dejal, da bodo v kratkem dobili nekatere naprave, ki bodo delavcem olajšale delo in ki bodo omogočile, da bo- do v istem času z istim šte- vilom ljudi naredili še več sira za trg. Zmanjšali pa bo- do tudi proizvodne stroške,^ kar bo seveda ugodno vpli-' vaio tudi na maloprodajne cene. L Alojz Kovačič 2. Hlajenje mleka 3. Smarska sirarna Zborovanje na Boču Pretekli teden je celjski sekre- tariat okrajnega komiteja Ljud- ske mladine vrnil obisk maribor- skemu sekretariatu istega foru- ma. Mariborčani so Celje obiskali namreč ob priliki zadnjega ple- numa okrajnega komiteja Ljud- ske mladine in s tem pravzaprav začeli dobo tesnejšega sodelo- vanja mariborske in celjske mla- dine. Da pa ne bi ostalo samo pri izmenjavi obiskov obeh se- kretariatov, so se ob obisku v Mariboru dogovorili, da bo mla- dina obeh okrajev letos skupaj proslavila Dan mladosti. Sestavili so takle načrt: Devetnajstega maja naj bi se na Boču zbralo okrog štiri sto mladincev in mladink, taborni- kov, članov počitniške zveze in borcev, da bi ob tabornem ognju obudili spomine na slavne do- godke iz narodnoosvobodilne borbe. Naslednji dan pa bo na Boču skupno zborovanje štajer- ske mladine. Pripravljalni od- bor, ki so ga že imenovali, naj bi sestavil kulturni program, na prireditvi pa naj bi govoril tudi eden izmed znanih celjskih ozi- roma mariborskih borcev. Raču- najo, da se bo na ta dan na Boču zbralo okrog štiri tisoč mladincev in mladink. Če bo torej vse šlo po načrtih, bo letošnji uvod v proslavljanje Dneva mladosti prav gotovo najveličastnejši od vseh dosedanjih. -ij CE BI SOLZE ŠKODOVALE Pred dnevi je v 95. ietu sta- rosti umrla Urška Tacer — Vo- lavčkova iz Gubnega pri Lesič- nem. Težko je bilo njeno živ- ljenje, pa vendar ji je z obraza vedno sijala vedrina. Po petih letih zakonske zveze je ovdovela. Ko so v prvo svetovno vojno odšli še vsi trije sinovi, je ostala sama. Drugo svetovno vojno je doča- kala z uporom v srcu. Partizani s Kozjega so zato našli zavetje prav v njeni hiši. Bila jim je dobra in skrbna mati. Leta 1942 so ji Nemci odpeljali sina, zeta in tri vnuke. Vsi so padli kot talci v Mariboru, njo in ostalo družino pa so izselili v nemško taborišče. Ob koncu vojne se je vrnila v opustošen dom. Mnogo- krat je dejala: »Ce bi solze ško- dovale, bi ne bila dočakala tako visoke starosti!« Njen spomin bo še dolgo ostal med nami! I. P. Ob devetdesetletnici Volavčkove mamice RAZPRAVA O GOSPODARSKIH VPRAŠANJIH Sredi miulega tedna so člani Občinskega komiteja Zveze ko- munistov v Slovenskih Konjicah razpravljali o tekočih gospodar- skih vprašanjih. Menili so, da bo potrebna večja aktivnost članov in organizacij ZK na vseh področjih gospodarskega in družbenega življenja. Sklenili so, da bodo v prihodnjih dneh v vseh organizacijah Zveze komu- nistov sestanki, na katerih bodo podrobno obravnavali vse pro- bleme in naloge, ki jih narekuje gospodarstvo v občini. V.L. o CmjSKI TEDMK 5ÏEV. 16 - 20. aprila 1962 Igralci odhajajo Za celjsko kulturno javnost prav gotovo ni nezanimivo in še manj — razveseljivo, da nas bo letošnja gledališka sezona znova osiromašila za nekaj kvalitetnih igralcev. Gre namreč za zelo značilen pojav, nekakšne gleda- liške fluktuacije, pri katerem torej posamezni gledališki igral- ci ob vsakoletnem zaključku se- zone fluktuirajo v druga gleda- lišča. Gledališče potem z vsaiko novo sezono angažira kakega no- vega igralca, kar je seveda lo- gično in nujno, če noče ostati brez igralcev in zapreti stavbo. Dosedanja praksa očitno kaže, kakor da je celjsko gledališče nekakšna preskusna »postojan- ka«, v kateri posamezni člani preizkušajo, kako dolgo bodo vzdržali. AH pa gre morda za uveljavljanje sistema rotacije? Tako ali drugače, menjavanje igralcev in njih odhajanje iz enega gledališča v drugo gleda- lišče nima izključno celjskega obeležja, saj je ta okoliščina po- vezana z vrsto najrazličnejših pobud do vklučno želje po boljši osebni afirmaciji, vendar je res, da dobiva prav tu še poseben prizvok. Zaradi neizogibne do- slednosti, v kateri se javlja! V zadjih letih menda ni minila se- zona, da ne bi z njo »loreminil« tudi kakšen igralec. To pa je tisto, kar poraia sicer skromno vendar oomembno vprašanje — zakaj? Kje so vzroki tega kate- goričnega imperativa, po kate- rem igralci odhajajo in igralci prihajajo, s to pripombo, da je pač med igralci in igralci razlo- ček in da ta razloček ne do- pušča vedno adek\^atnega nado- mestila. Zdi se namreč, da novi obrazi sami še ne morejo vnesti na deske neke sprememibe (v smislu, da publika ne bi gledala vedno istih obrazov), če ne iz- žarevajo živih in tvornih igral- skih kreacij! Kdo more zagoto- viti, da bomo v zameno za kar štiri odlične igralce, ki odhajajo, dobili enako kvalitetne nove moči? Kaj pomeni, če jih ne bo- mo dobili? Morda to, da bo naš renome zbledel in bo celjska gle- dališka kultura (vsekakor) malce prikrajšana?! Ali moremo tako v bistvu čudne personalne spremembe ali še bolje personalna spreminjanja pripisovati nemara določenim materialnim razmeram ali pa so vzroki globlji? Razumljivo je, da imajo tudi gledališki igralci pravico, si urejevati svoja živ- ljenjska vprašanja v skladu z možnostmi, ki jih imajo, vendar konkreten primer neke igralke, ki je zapustila gledališče zaradi čisto specifičnih razlogov, ne go- vori dovolj prepričljivo v prid prvi varianti. Človek dobi ne- hote vtis, kakor da posveča gle- dališče vse premalo pozornosti in skrbi reševanju personalnih problemov v smislu večjega pri- zadevanja po tem, da bi kvali- tetni igralci ostajali in ne od- hajali. Kvaliteto teatra je mo- goče presojati pač po kvaliteti igralcev. oh KONCERT ŠKERJANEC - BERTONCELJ Iz velikega števila koncertov, ki so lahko vsi kvalitetni, se včasih izlušči koncert, ki deluje kot odkritje in prinese človeku bežne trenutke dobrote in notra- nje jasnosti, ki so v življenju ta- ko redki! Mlada umetnika, pianist Aci Bertoncelj in čelist Ciril Škerja- nec, imeni, o katerih zadnje čase vedno več čujemo, sta nam pri- pravila tak večer, kajti njuna igra je bila nepopisana! Ce vča- sih zapažamo, da tudi umetnik svetovnega slovesa išče preprič- ljivo interpretacijo in z rafinira- nimi zvočnimi prijemi maši vse- binske nejasnosti, tedaj to ne ve- lja za oiba umetnika iz Ljublja- ne. Ob popolni predanosti oni najgloblji, iz dna srca izvirajoči muziki, sta pokazala vedno le ono muzikalno rešitev, ki je edi- na resnična in radi katere je glasba nesmrtna. Človek je začu- til, da je tema mladima človeko- ma muzika jasna kot malokomu, ter se jima lahko mirne duše preda, da ga vodita po širnem svetu glasbene umetnosti. Koncert je obsegal dela od predklasike do 20. stoletja, ter prepričal že s Preludijem Filipa Emanuela Bacha, da imamo opra- viti z redkima umetnikoma. Koli- ko topline in dognanega muzici- ranja je bilo v delu nemškega mojstra, ki je že pred Beethov- nom vnašal v glasbo nemir in dvome! Celisi, čigar dispozicije so usmerjene bolj v vsebinske globine, kot v virtuoznost, je na- šel v Acu Bertonclju izvrstnega klavirskega partnerja, ki je te- kom večera dokazal, da je pia- nist izrednih sposobnosti v teh- ničnem in izraznem pogledu, z redkim darom za skupno muzici- ranje. Tako soigro, katere po- drobnosti so bile skrajno vsebin- sko pretehtane, lahko ustvari le absoluten talent, ki popolno ob- vlada tehniko. ^ Edinstvena Brahmsova Sonata za čelo in klavir je delovala pre- pričljivo in poglobljeno od začet- ka do konca. Brahmsovski široki dah in njegovo toplo melanholijo sta glasbenika pričarala v vsem onem zvočnem razkošju, ki tako spomni na mogočne simfonije te- ga avtorja. In zopet, kaka izraz- na sila in tenkočutnost v Schu- manovih stavkih za čelo in kla- vir! Izvrstnemu koncertu, ki je vse- boval še dela Faureja, Ravela in Nina, bi bilo očitati le sestavo programa, ki ni bil v drugem de- lu dovolj kontrasten (sami počas- ni tempi), ter je moral kljub per- fektni izvedbi delovati nekoliko enolično. - M. V. Uspela prireditev 1001 noč Šmarski občinski komite LMS je preteklo nedeljo pripravil v Rogatcu mladinsko oddajo »Po- kaži, kaj znaš«. V programu je sodelovalo 41 mladink in mla- dincev, ki so izvajali zelo pisan spored. Največje priznanje je žela recitatorka Tatjana Kolar iz Kozjega, ki je dobila prvo na- grado. Sledil ji je Šmarčan Ivan Cakš z ljubko popevko in koz- janski duet Milena in Hermina. Obisk je bil zelo lep. Pomanjklji- vo je bilo le to, da domača mla- dina ni dovolj sodelovala pri pri- pravah. Trgovsko podjetje »Do- nat« je prispevalo sredstva za nagrade, medtem ko ostala pod- jetja niso pokazala prav (nobe- nega zanimanja za to prireditev. Ameriška risanka. Abdul Azis Mago je lastnik trgovine s sve- tilkami v Bagdadu. Njegov po- močnik Aladin se zaljubi v sul- tanovo hči Jasmindo. Država je v finančnih težavah, in Veliki vezir, ki jo je spravil v stisko, jo hoče rešiti, vendar zahteva za to od sultana njegovo hčerko. Vezirju uspe priti do čudodelne svetilke in z njo do zaklada v Sezamovi votlini, toda do poroke z Jasmindo ne pride, ker jo pre- preči Mago z letečo preprogo. Film, za katerega lahko upa- mo, da ga bomo videli, bo prav tako razveselil mlade kakor sta- re obiskovalce. FILMI, KI JIH BOMO gledaLi Leila in Gabor Madžarski film, ki zajema snov iz preteklosti, iz dobe sul- tana Sulejmana in ki se odigrava v nekdanjem mestu Budimu. Gre v glavnem za to, da se hčerka visokega turškega dostojanstve- nika, (seveda) lepa Leila zaljubi v pisarja Gaborja, ki jo hodi obiskovat v harem, s čimer se (seveda) izpostavlja nevarnostim, da bi ga ujeli. Toda ljubezen je močnejša od nevarnosti in da je tudi film močnejši od ljubezni, je jasno v tistem trenutku, ko ga ujamejo in jim pobegne ter odvede s seboj še svojo ljubico. Kaj ima pri tem opraviti sultan Sulejman in zgodovinska pretek- lost, ni znano. Ne ubijaj je Lovčenova koprodukcija, v kateri igrajo v glavnih vlogah francoski in nemški igralci, v ostalih vlogah pa naši domači igralci. Film obravnava resnične dogodke iz Francije. Da fran- coskim mladeničem ne bi bilo treba v kolonialistično vojno, so si izmišljali najrazličnejše izgo- vore. Eden med njimi ni hotel prijeti za orožje, zato so ga ho- teli postaviti najprej pred vo- jaško sodišče, kasneje, ko se je pokazalo, da bi utegnilo to imeti slabe posledice v javnem mnenju, pa so ga proglasili za norca. Zgodilo se je, da so istega dne Francozi sodili Nemcu, ki je ubil člana njihovega odporni- škega gibanja, ter svojemu last- nemu človeku, ki ni hotel ubiti. Sodišče je Nemca oprostilo, ker je »izvršil povelje«, vtem ko je svojega člana obsodilo na leto dni zapora. Ce ne bi hotel ubi- jati po prihodu iz zapora, mu bodo sodili kot zločincu ... Za- nimiva tema. »Smrt trgovskega potnitia« v Ceijsliem gledališču Prvo delo Arthurja Millerja, ki bo v Celju uprizorjeno, je obšlo domala že vse svetovne odre in povsod želo uspeh in priznanje, videli pa smo ga že tudi v odlični filmski realizaciji. Pod režijo Branka Gombača bodo v vlogah družine trgovskega potnika na- stopili: Jože Prislov, Marija Gor- šičeva, Janez Eržen in Stanko Potisk. Vsebina drame: Willy Loman se vrne s potovanja strahotno utrujen, izčrpan, nihče več ne kupuje od njega, provizije pa so njegovi edini dohodki. Domov se je vrnil tudi starejši sin Biff, ki v življenju ni še nič dosegel. Med materjo, sinovoma in oče- tom pride do neslutenih in tra- gičnih obračunavanj, kajti v nji- hovi hiši niso nikoli govorili res- nice. Oče si je nenehoma utvar- jal, da bosta sinova prekosila vse svoje vrstnike, z njima je kompenziral svoj neuspeh, svoje razočaranje nad svetom, ki ga je prikrajšal za vse tisto, kar je po ameriški morali pogoj za ste- če: materialno bogastvo in po- slovni uspeh, na naj bo za kakr- šnokoli ceno. Vso to zmedeno sa- moveličje. v katerem se preple- tajo teptane etične norme in mrzlično iskanje ključa za po- poln uspeh, ves ta grad v obla- kih, slepilo o nenadni obogatitvi pa postane kruta resnica, ko mu delodajalec odpove službo in ko sin zabrede v krajo. Pred ža- lostno stvarnostjo se Willy za- teka v lepe spomine, v roman- tično iluzijo o pokopanem har- moničnem svetu, z vso močjo samoprevare beži v preteklost, nazadnje pa v smrt, s katero upa, da bo razrešil vse konflikte. Spomini, ki se jim predaja Willy Loman, so del njegovega resničnega življenja, pomembno posegajo in odločilno uravnava- jo njegova dejanja. Na odru oži- vijo kot stvarnost sama. Tu ni nič nenaravnega ali izjemnega. Človekova notranjost se ne ma- nifestira le v besedah in kret- njah, še veliko bolj intenzivno živi sama zase in sproža nenadne duševne reakcije. Zato ta drama ni nič manj stvarna kot druge historično realistične smeri, ki jih označujemo z imenom reali- zem kot stil. Tudi če avtor raz- bije enotnost kraja, so ignori- ranje glavnega prizorišča, spre- hodi skozi stene še vedno del tehnike spomina, ki prav tako z močjo domišljije podira čas in razdalje. V tem je Miller iz- vrsten obnavljavec evropskega ekspresionizma in angleškega iluzionističnega odra. le da je ostal v trdnih tleh moderne rea- listične dramaturgije. Pri 'tem mu v veliki meri pomaga sodob- na tehnična oprema odrskega prostora. V drugih vlogah sodeluje ves ansambel. Sceno je priskrbel Sveta Jovanovič, kositumi so iz fundusa SLG, glasbo je napisal Bojan Adamič. Premiera bo т petek, 20. t. m. Sedemnajsti jubilej v četrtek, 26. aprila bo т Na- rodnem domu 17. redni letni kon- cert Mladinskega mešanega pev- skega zbora »Svoboda« celjske gimnazije. 17 let uspešnega dela — to je lep jubilej, katerega se bodo radi spominjali vsi pevci z dirigentom prof. Egonom KU- NEJEM na čelu. Več o delu pev- skega zbora, predvsem pa še o njegovih problemih mi je v raz- govoru povedal predsednik zibora — dijak Tonček MIKELN. »Ni poglavitni namen zbora, da se vse priprave in vaje med letom vrše v cilju organizacije samostojnega koncerta, kot to morda nekateri mislijo. Pri vsem našem delu zasledujemo pred- vsem en cilj: člane zbora pobliže seznaniti z glasbeno umetnostjo in vzbuditi v njih željo po to- vrstnem izobraževanju in izživ- ljanju. Gimnazija kot splošno izobraževalna ustanova ne nudi tovrstne izoibrazbe svojim dija- kom in je v tem pogledu precej pomanjkljiva, zato pa skušamo to vsaj delno nadomestiti. Lani smo dali poudarka do- mači in revolucionarni pesmi, ker se je vse naše delo odvijalo v času. ko smo proslavi iali važno obletnico vstaje jugoslovanskih narodov, letos pa smo posesrli malo dalje, preko meja naše do- movine. Tako naš repertoar ob- sega pesmi italijanskih renesanč- nih mojstrov, dalje Chopina, Brahmsa, Mendelsohna, črnske duhovne pesmi, seveda pa tudi naše domače avtorje, kot n. pr. Vrabca in druge. Repertoar je torej zelo obsežen ...« Zbtir „France Prešeren" Mlademu dirigentu Edu Gorši- ču je uspelo v razmeroma krat- kem času, odkar je prevzel vod- stvo mešanega pevskega zbora France Prešeren, dvigniti kvali- teto ansambla na lepo raven. Pri- tegnil je tudi mladino in tako zagotovil zboru bodočnost. Prije- ten koncertni večer ob polni dvo- rani poslušalcev je izzvenel pri- srčno; kaže, da je privabil svoje lastno občinstvo, ki ga sicer ne vidimo v koncertni dvorani. Prvi vokalni dirigentski nastop Eda Corsica je pokazal, da ima talente dirigenta, poglobiti se bo pa še moral v tehniko vokalnega muziciranja. To je dirigent z le- pim in sugestivnim nastopom, ka- teremu zbor sledi. Toplo, muzi- kalično prednašanje bo z leti iz- kušnje pridobilo na izraznih po- tankostih. Seveda bo treba osvo- jiti tehniko zborovskega zvoka, izneti končnice do konca, podre- diti dihanje frazi in ne obratno, ter skrbeti, da zna pevec peti ti- ho tudi, kadar ima polna pljuča; tako bodo nastavki mehkejši. Vzlic temu smo bili priče skrb- nemu in dokaj temeljito naštudi- ranemu muziciranju, ki je jasno pokazalo, da je pevski zbor France Prešeren dobil trdnega umetniškega vodjo, ki bo znal iz- peljati, česar se je lotil, do kon- ca. K prvemu, res lepemu uspehu mu kulturni kronist čestita! S POLIC STUDIJSKE KNJIŽNICE Leyton N.: Glavobolje. Beograd-Za- greb 1960. S. 22308. Montgomery E. R.: Zgodbe o velikih medicinskih odkritjih. Ljabljana 1961. S. 21480/4. Pourtalès G. de: Chopin ali pesnik. Ljubljana 1961. S. 22147. Regent 1.: Poglavja iz boja za socia- lizem. I—III. Ljubljana 1958-1961. S. 18297 Stevens S. S.: Eksperimental'naja psi- hologija. Moskva 1960. S. П 2305. Aleksander Kovač: STAVKA (v tovarni emajlirane posode 1936, kjer so žene iz oddelka emajlir- nice nesle mojstra Flecka) Nova likovna razstava v petek, dne 20. tega meseca ob 17. uri bo v foyerju celjskega gle- dališča otvoritev razstave kovin- skih plastik Aleksandra Kovača. Aleksander Kovač, operni pe- vec v mariborskem gledališču je po rodu Celjan. Delal je vrsto let v Tovarni emajlirane posode kjer se je seznanil s кол^по — materi- alom, ki ga zdaj obdeluje v pla- stike. Anekdote Hemigwaya je na nekem spre- jemu ves večer moril neki bahač in mu pripovedovali svoja juna- štva iz španske državljanske voj- ne. Končno je bilo Hemigwayu tega dovolj in se je kratko malo poslovil. »Toda to je bilo samo nekaj mojih poglavitnih dejanj, razu- mete?« je rekel bahač sila važno ob slovesu. »Ne,« je rekel pisatelj. »Ne ra- zumem.« »Kako, česa ne razumete?« je začudeno vprašal bahač. »Ne razumem zakaj so potrebo- vali v Štpaniiji razen vas še toliko drugih borcev.« Reinhardtu je neki mladi dra- matik vztrajno ponujal svojo ko- medijo, ki pa je režiser ni hotel sprejeti. »-Kaj res ni mogoče, da bi moje delo prišlo na oder?« ga je spra- ševal avtor ob sleherni priliki. »Ena možnost je,« je odvrnil nekoč režiser resno. »Samo bo- jim se, da se z njo ne boste stri- njali.« »Z vsem se strinjam, samo da pride na oder,« je vzMiiknál avtor v upanju. »Prav. Tedag mi daijte vaš roko- pis. Raztrgali ga bomo na kar se da majhne koščke in ga uporabili za snežni metež v Hauptmanovi Zimski baladi.« še enkrat Celjski arhiv v predzadnji številki C oljskega tednika smo lahko pre- brali precej kritičnih misli o celjski kulturi. Med kulturni- mi ustanovami je našel mesto tudi Mestni arhiv, čeprav ta ustanova obstaja bolj na papirju, in to že vrsto let. V kakš- nih okoliščinah je trenutno arhiv? Ce trdim, da je arhiv med kul- turnimi ustanovami v Celju na zadnjem mestu, nisem menda subjektiven. S tem pa nikakor ne trdim, da je položaj v drugih ustanovah rožnat. To vemo v,si, ki nismo o kulturnih vprašanjih neprizadeti. Stanje v arhivu je trenutno takšno, da je letos le dobil štiri majhne prostore v stari stavbi v Vodnikovi ulici. Sem smo lahko prepeljali le del najbolj ogrože- nega arhivskega materiala, do- bili štiri police za fascikle (kar je požrlo polovico letošnjega proračuna!), tri stare mize, en stol in konec! To je torej osnova, na kateri bomo gradili v letoš- njem letu. Sicer smo pa lahko zadovoljni: dobili tsmo (po letih) vsaj skromen delovni prostor. Nimamo na niti ene omare (pri- ročna biblioteka, dragocenejši dokumenti, tekoče zadeve itd., itd.) niti pisalnega stroja. Kul- turna ustanova (!) se mora uba- dati celo z vprašanjem ali je te- lefon potreben ali ne in ker je naročnina menda previsoka, ga nimamo! Finančna sredstva so tolikšna, da je treba dobro pre- misliti, za kaj obrniti denar: ali bi bilo priporočljivo kupiti bolj- ši papir za ovijanje fasciklov, ali pa pustiti kar starega, ki ga po večini že ni več, ali bi bilo mo- goče zamenjati sto in več let stare kartonske mape z novimi itd. V arhivu je tako, da se iz ob- jektivnih vzrokov in zaradi tre- nutnega stanja bolj bojimo člo- veka, ki bi želel uporabljati ar- hivsko gradivo, ker mu vsega, kar bi želel, ne bi mogli dati na razpolago, kaj šele, da bi ga va- bili in mu na široko odpirali vra- ta. Da vsa stvar le ni tako tra- gična, se moramo zahvaliti bolj izredno obsežnemu, temeljitemu, prav enciklopedičnemu znanju prof. Orožna, vodje arhiva, ki rad postreže z nasveti in podatki (obiskovalcev ni tako malo), manj pa arhivskemu gradivu, ki bi balo dostopno in uporabno. Ne pozabimo namreč: nekaj polic z urejenim gradivom, veliko več gra- diva pa nedostopnega v velikih skla- danicah, pa še na raznih mestih, tri mize in en stol. Za delo v takih pogojih je potrebna res velika mera optimizma in idea- lizma, zlasti še, če arhivski delavec naleti pri svojem prizadevanju veli- kokrat na nerazumevanje celo na pri- stojnih mestih. Za ilustracijo: sedanji prostori v Vodnikovi ulici so bili sko- raj dva meseca prazni, brez vsakega inventarja, ker niti občinski, niti okrajni ljudski odbor nista imela na razpolago niti kosa pohištva. Te pripombe sem napisal zato, da si ne bomo delali utvar, da lahko vpra- šanje celjskega zgodovinskega arhiva damo ad acta spet za nekaj let, ker je pač našel nekje svoj kolikor toliko primeren, vsaj delno suh, prostor (no- ta bene: premajhen!). Vprašanje prostorov je treba rešiti še letos, ker so za to mož- nosti. Varianta, da bi arhiv dobil prostore glasbene šole, odpade, hiv še manj, kajti za*to je po- trebna velika nosilnost tal. Adap- tacija bi bila draga, razen tega bi se rešitev spet zavlekla, saj poznamo primer Grofije. Dobro Ce niso primerni zanjo, so za ar- bi bilo, da ljudje, ki bodo odlo- čali o zasedbi izpraznjene zgrad- be sodišča, mislijo o njenem pri- tličju in o potrebah arhiva! Vprašanje prostorov bo za arhiv rešeno šele tedaj, ko bo v eni zgradbi spravljen in urejen ves material, ki je že zbran, razeh tega pa še tisiti. ki je zunaj in ki prav kliče po rešitvi. Poleg depo- jev bo treba zagotoviti tudi pri- merne delovne in študijske pro- store. o celjski kulturi bo še potrebno razpravljati — tudi o arhivu! Da se komu od nepoučenih (in teh ni malo), ne bo zdelo, da je arhivsko delo ne- potrebno, ali vsaj ne tako važno, da so potrebe pretirane, da le bremenijo proračun, bom kdaj drugič spregovo- ,ril o vlogi, delu in nalogah arhivov т naši socialistični družbeni ureditvi. Tone Kolšek Po veliki poplavi 1954. leta prevažajo Kladivarjevi atleti za silo osušen arhivski material v druge prostore, kjer spet ni našel dobre zaščite CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 16 - 20. aprila 1962 dober zaCetek Komisiji za program po- družabljanja kmetijske in gozdne proizvodnje sta pred zaključkom dela. V tem ča- su ipa je že nekaj zasebni- kov — lastnikov kmetijskih gosipodarstev v občini Šo- štanj ponudilo v odkup ali zakup zemljišče, ki so spo- sobna za strojno obdelavo. Razvoj kmetijstva mora temeljiti na krepitvi sociali- stične proizvodnje, zato je naloga Kmetijske zadruge Šoštanj in Kmetijskega go- spodarstva Šalek, da zajame- ta na novo okrog 30 ha zem- ljišč, kar spričo vzgeldnih primerov pač ne bo terjalo neizpolnive naloge. Prav ta- ko pa sta omenjeni kmetij- ski gospodarski organizaciji zainteresirani na povečanju kooperacije — podružablja- nju proizvodnega proseca na zasebnih zemljiščih. Proiz- trebo po čimprejšnji in te- meljiti decentralizaciji u- pravljanja v kmetijstvu, kajti le na ta način bo mo- vajalci zadrug pa čutijo po- zen pristen in zdrav stik s kmeti — zasebniki. Temelj akciji pa je sklep kmeti iske zadruge, da bodo pogodbene obveznosti oboje- stransko izpolnjene. Naloga po specializirani proizvodnji v kmetijstvu je v občini Šoštanj na dobri poti in dosedanji uspehi bo- do dobri vzgledi bodočega dela. Prav tako delavna pa je tudi komisija za pripravo socializacije gozdne proiz- vodnje. Strokovna podkomi- sija zbira in analizira po- datke za izračun rente; za- vedajo pa se, da je važnejša priprava terena iz vidikov družbeno političnega tolma- čenja. Podružabljanje gozd- nih površin in same proiz- vodnje bo prekrižal marsi- katerim spekulativnim odno- som nezdrave zaslužke. —ik V maju bodo izletniki in domačini lahko uživali v sodobno ure- jenih prostorih restavracije »Jezero« v Velenju PRIPRAVE ZA SEZONO Zadnje čase so se Velenjčani prav neprijetno počutili v ne- higienskih prostorih restavracije »Jezero« in k sreči je odločen poseg občinske sanitarne inšpek- cije slednjič privedel gostinsko podjetje do obnovitve starega objekta. Na ta način bomo pri- čakovali novo sezono z moderno restavracijo in lepo urejenim prostorom ter weekend naseljem. Važnejše preureditve bodo predvsem v kuhinji, ki bo v ce- loti modernizirana in razširjena (kurili bodo z elektriko in buta- nom), točilni salon pa bo dobil novo točilno mizo s hladilnimi avtomati za vino in 4 pipami za pivo. Uredili bodo na novo sani- tarije ter namestili čistilko, ki bo stalno skrbela za red. Dose- danja zveza z vrtom je bila zelo nerodna, zato bo iz salona di- rektna zveza preko osrednjih stopnic. Prav tako bodo uredili parkirni prostor, dalje improvizirane sla- čilnice (cevna konstrukcija z za- vesami) in dva tuša, ki sta po kopanju v velenjskem jezeru prepotrebna. Dosedanji neomejen vrtni pro- stor bo razdeljen v restavracij- ski vrt in splošni vrt s samo- postrežbo v vrtnem paviljonu. Usposobljen pa bo tudi pa- viljon pri strelišču in weekend naselje, za katero bi dosedanja diagnoza bila »rahitičnost«. Adaptacijo je prevzelo gostinsko podjetje »Paka«, ki bo v pove- zavi s Turističnim društvom Ve- lenje in šolsko mladino ter SZDL uredilo okolico jezera s prosto- voljnim delom. -ik Ni vredno posnemanja Mladinci občine Šoštanj so pre- tekli mesec doživeli dvoje nepri- jetnih stvari. Dvakratnemu te- meljitemu pripravljalnemu delu — pokongresne tribune mladih in razpravi o kulturnem deležu mladine v komuni — se je od po- vabljenih gostov s strani družbe- no političnih organizacij in pod- jetij udeležil zadnje razprave le eden. Spričo obsežnih in perečih nalog, ki stoje pred mladino in njenim vraščanjem v vrste proiz- vajalcev, je tak odnos pač vse graje vreden, kajti mladi delega- ti, ki so krepko in zdravo načeli vprašanje kulture in njenega po- slanstva v komuni, so v svojih razpravah nakazali, da je slaba povezava med starejšimi in mlajšimi le preveč očitna in da to ni vzpodbudno. Logika, da je delo mladine od- raz našega dela. bi morala biti doslednejše vodilo pri vsklajeva- nju skupnih nalog. Mladina ni nekaj čisto svojega, ni nekaj za- prtega, je del celote in takšen bi moral biti tudi odnos. Premalo je to, če poizkušamo kampanjsko posegati v delo mla- dine; nadvse nujen je stalni stik, nasveti, nevsiljivo usmerjevanje, ne pa zgolj graja, ki se najčešče posnlošuje. Mimogrede bi nam število 160 članov kluba mladih proizvajal- cev v Velenju lahko bilo lepo zrcalo, posebno če še dodamo, da je klub izredno aktiven in da stalno organizira odprte razprave in predavanja v zvezi s proizvod- njo ter drugimi važnimi vpraša- nji. Menim, da ne bi bilo prehudo, če bi kdaj stopili bližje mladini in skušali njihovo vnemo doume- ti ter tej mladini, ki bo jutrišnje- ga dne stopila v naše nakazane stopinje, z našo prisotnostjo dati najlepšo pohvalo. tudi v šoštanju novogradnje Podpredsednik šoštanjske ob- čine tovariš Tone Močilnik nam je v razgovoru nakazal nekaj problemov v zvezi z novograd- njami in urbanizacijo Šaleške doline. — Šaleška dolina je med red- kimi, ki je zamenjala toliko sta- rega z novim. Vendar pa je v dolini problem, kajti glavni del novogradenj zaradi eksploata- cijskega področja pripada le no- vemu Velenju in prav zaradi te- ga kaže zadnja seja Sveta za gradnjo in komunalne zadeve delno na nerazumevanje nekate- rih posameznikov, ki s svojim odnosom prej da rušijo enotnost prizadevanj pri novogradnjah po potrel>ah, kot da bi to zagla- jevali. Žal je tudi to, da ni naj- boljših kontaktov med občino in projektivnim birojem, kajti pri reševanju urbanizma je občina tista, ki želi in ki mora vedeti kje, kaj in kako se bo gradilo; in mora odločati tudi kdaj. Pro- jektivni biro zanika to trditev, vendar pa situacija kaže drugače in odtod dokaj negodovanja na zborih volivcev, ki so zaradi pre- slabega obveščanja o gradnji v Šoštanju postavljali vprašanja, na katera odborniki ljudskega odbora niso bili kos odgovoriti. V zadnjih letih smo v Šoštanju zgradili le malo stanovanj; še. večji problem pa so uslužnostno obrtni obrati. Zato 'bodo letos gradili združeni investitorji dve 14 stanovanjski stolpnici, ki bosta imeli v pritličju prostore za lokale. Pri tej gradnji pa je pomembno to, da je prvi primer sofinanciranja zasebnika, ki bo dal 1 milijon lastnih sredstev. S takim načinom gradnje bi mo- rali zajeti prav tiste, ki žele po- stavljati hiše na nezazidalnih prostorih in zaradi črne gradnje prihajajo v spor z urbanistično zastavljenim iosnovami. -ik VREDNO JE VEDETI Ste že bili kdaj v Velenju? Ce ne, potem ne morete kljub opi- som dojeti, kakšna skrb se po-< sveča v tem mestu mlademu člo- ; veku — vajencu — rudarju. Le redkokje bi našel v naši repub-' liki tako lep in urejen internat^ in še lepši, bolj človeški odnos- in red, ki vlada v njem. Pod skrbnim tovariškim bde-' • njem uprave šole in internata* I upravljajo mladi rudarji sami^ in za okrog 200 njih je potreben iz vrst predavateljev le en sam dežurni. Domska skupnost se se- staja tedensko in prav začudiš se. če prisluhneš razpravam, ko- likšna zrelost je v teh mladih ljudeh, ki so se odločili za tako težak in nevaren poklic. Poleg tega, da si človek lahko tukaj prav ñapase oči, ko si ogleduje sodobne spalnice, dnevne sobe za učenje, prostore za športno iz- življanje, televizijski klub in ostalo, pa je naravnost vpadljiv vzoren red, ki je pravcata iz- jema v primerjavi z drugimi do- movi. Ti mladi rudarji, ki ne pozna- jo ne prepirov in še manj pre- tepov, ta mladi rod, ki postaja kulturni potrošnik št. 1 v Ve- lenju, je nov rudar — rudar brez krčem, pretepov in robatih besed. Nove naloge Občinski komite ZK v občini Šoštanj je pretekli četrtek v pri- sotnosti člana CK ZKS tovariša Janhube in okrajnega predsed- nika SZDL tovariša Franca Lu- beja razpravljal o vlogi Zveze in o principu moralne odgovor- nosti članov — komunistov. Na podlagi dobro pripravljene analize o osebnih dohodkih in pregleda o izplačanih kilometri- nah je v konkretnih primerih komite zavzemal ostra stališča in kritiziral vsakršni pojav ano- malij. Glavni smoter razprave pa je bil v smelejšem poudarku večje odgovornosti in prizadev- nosti pri izvrševanju obsežnih nalog v gospodarstvu, za kar bo îotrebno mobilizirati vse raizpo- agajoče sile. , -ik NAJIN PRIJATELJ (ČRTICA) Bil je že dlje časa prijatelj na- še družine, čeprav je bil že vrsto let ARHITEKT, medtem ko sva midva z možem bila le POLKVA- LIFICIRANA. Radi smo ga imeli in prav rad je prihajal k nam. Še danes pa mi ni jasno, kako je to mogoče, da sva midva z mo- žem nekakšna banka za najinega prijatelja, ki je ARHITEKT — in to eden tistih, ki jih vodijo v sta- tistiiki o dohodkih v rubriki »nad 100.000«. Sestajali smo se in navadno ni bilo meseca, da ne bi nekaj dni pred koncem ves v zadregi in kašljajoč nekako iztisnil polmr- mraje: »A'^raga, spet sem v zadregi. Že- na in hčerka sta ibili včeraj v Ljubljani...« in še to, samo pr- vič je povedal: »Potreboval bi deset tisoč.« Kasneje smo končali vedno pri oznaki kakšnega me- sta. Vrstili so se Zagreb, Maribor, Novo mesto, Kranj itd. Vsota je bila v prvem razgovoru določena in posojala sva rada in srečna, da sva lahko pomagala, čeprav sva imela dvoje otrok v šoli. Žal pa ima vsaka stvar svoj za- četek in konec. In niti v mislih nisva mogla domnevati, kaj bi lahko to pristno prijateljstvo pri- zadelo. Nekega dne je moj mož v po- govoru načel vprašanje moralne zavesti posameznikov. Dotaknil se je tudi prijatelja ARHITEK- TA, ki je zavestno načrtoval hi- še, a še »zavestneje« svoj živ- ljenjski sandard. Nenadoma je mirni prijatelj vzkipel: »Kaj pa mislita, kdo sem? Va- ma je jasno, kako dolgo sem gu- lil šolske klopi? Ali vesta kaj je diploma?« in trkal se je na prsa in na čelo in hrumel. »So vama znane moje potrebe .potrebe že- ne in hčerke — potrebe moje in- teligence, moje žene, potrebe raz- vedrila moje hčerke? Figo! Fi- go!« je podkrepil. Začela sem se osA'^eščati, a me je prekinil. »In vidva — POL- kVALlFICIRANA — kaj le ho- četa? Mar nimate čudovitih do- hodkov? Mar ni dokaz, da ne po- trebujeta več, če mi lahko še po- sojata? Kaj?« Še je besnel in pol- no logično potkrcpljenih doka- zov je budilo najin ponos in spo- znanje, in slovo je bilo hladno. Prijatelj je našel druge prija- telje, ki so še potrebni osvešča- nja, midva pa sva tudi najino do- broto prečistila in sjxyznala, da je ni vsakdo vreden, in še to, da jrav tako ne najbrž takšnih do- lodkov. -ik V ospredju Zdrinctveni dom v Velenju, ki bo že letos začel slu- žiti svojemu namenu in bo kot »bolnica v malem« vsaj delno razbremenil celjsko in slovenjeg^raško bolnišnico. RIŠE: JANEZ MLAKAR PO NOVELI 3ACKÀ LONDONA MAPUHOV BISER PIŠEf STANE POTOČNIK 63. »Lahko bi dal svoji ubogi matei! vsaj požirek vode!c »Daj ji požirek vode I« je ukazala Tefara. »Daj ji požirek vode!« je ukazal Mapuh Ngakuri. Skupaj sta izbrcala Ngakuro izpod odeje. Ko je potem Mapuh videl duha, kako pije, se je počasi prepričal, da ni duh. Prišel je bliže in spoznal, da je to res njegova mati. Cez nekaj minut so že vsi poslušali Naurino zgodbo in ko so videli biser, se je celo Tefara sprijaznila s prikaznijo svoje tašče. 64. »Jutri zjutraj boš prodal biser Rooulu za pet tisoč francoskih dolarjev,« je rekla Tefara. »Kaj pa hiša?« je rekla Nauri. »Zgradil bo hišo. Stala bo štiri tisoč francoskih, ostalo ti jih bo še tisoč.« »Pa bo dolga šest sežnjev?« »Sest sežnjev, seveda.« »Bo imela osmerooglato uro?« »Seveda. In tudi okrogla miza bo na sredi.« »Ce je tako, bi rada nekaj pojedla. Potem bomo spali, ker sem zelo utrujena.« BRALCI POZOR! V prihodnji številki bomo pričeli objavljati spomine na Srbijo v letih 1941—1945, ki jih je za bralce našega lista napisal pisatelj Fran Roš iz Celja. V njih obuja dogodke iz najtežjih dni naše najnovejše zgodovine, ko so mnogi naši ljudje v pregnanstvu uživali gostoljubje bratov Srbov. Ker je bilo izgnanih v Srbijo zelo mnogo ljudi tudi s področja celjskega okraja, bodo spomini pisatelja Rosa go- tovo zanimali vsakega našega naročnika in bralca. Spomine bomo začeli objavljati tudi v znak skromne hvaležnosti ti- stim srbskim družinam, ki so, čeprav same v težkih življenj- skih prilikah, nudile našim ljudem nesebično pomoč in go- stoljubje. Lani so bili naši izseljenci na obisku v Srbiji pri svojih dobrotnikih iz najtežjih dri, letos pa so jih povabili k sebi na obisk izseljenci iz Celja in okolice. "V želji, da bi se v času obiska počutili pri nas čim bolj prijetno in domače, želi tudi uredništvo Celjskega tednika z objavo teh spominov prispevati k temu srečanju skromen delež. Uredništvo KONEC 9 CELJSKI TEDNIK STEV. 16 - 20. aprila 1962 ZA MLADE BRALCE Naši nagrajenci Dragi mladi prijatelji, minil je mesec in na tej strani so znova na-âli prostor vaši prispevki. Kar veliko jih je, kajne? No, saj ste nam tudi mnogi pisali. Povedati varno moramo, da nam je kar žal, ker ne moremo vseh pri- spevkov naenkrat objaviti. Pre- malo prostora je namreč in nič ne pomaga — nekatera vaša pis- ma je bilo treba zložiti v mapo z naslovom »Prihodnjič«. Prisrč- na hvala vsem, ki ste nam pisali, predvsem pa tistim, ki ste poleg odgovorov na nagradna vpraša- nja poslali tudi opise svojih do- življajev. In zdaj k nagradam in odgovorom. Prvo vprašanje: Kje je bila ustanovljena prva proletarska brigada? Ustanovljena je biJa v Bosni, v mestecu Rudo. Drugo vprašanje: Kje je bil ranjen tovariš Tito! Tovariš Tito je bil ranjen ob prehodu čez Su- tjesko. (o tem dogodku site nam nekateri napisali kar cele zgodbe). Tretje vprašanje: Kateri slo- venski pisatelj se je rodil na Muljavi? To je bil Josip Jurčič. Tako — to so vsi trije odgo- vori na Karmenina vprašanja. Tiste, ki ste odgovorili tako, smo upoštevali pri žrebanju. Ta pa je izbral te le naše prijatelje: Prvo nagrado — tisoč pet sto dinarjev — bo dobila Milena Cakš, s tretje osnovne šole v Ce- lju; drugo nagrado — tisoč dinarjev — bomo poslali Francu Nemev- šeku, Pongrac 17, pošta Griže; tretjo nagrado — pet sto di- narjev — pa je žreb prisodil Joži- ci Hleb, Jurčičeva 6, Velenje. Prejmite iskrene čestitke in prav lepo pozdravljeni! VELIKA RIBA Izleta se vedno veselim, predvsem pa v kraje, kjer še nisem bil. To je zame doživetje. Tako se je zgodilo tu- di lani za 1. maj, ko sta me očka in mamica vzela s seboj na Vršič in v Trento. Nestrpno sem pričakoval čas odhoda. Iz Celja smo krenili zgodaj zjutraj, na Gorenjskem pa nas je po- zdravilo sonce in sveži gorski zrak. Prva naša postojanka je bil Bled, kjer sem se navdušil nad jezerom in tamkajšnjo okolico. Na Vršič smo se povzpeli po serpentinasti cesti. Tu je ležalo še nekaj snega, med katerim Je kukal na dan teloh. Zares prekras- no, le nekoliko hladno je bilo na vr- hu, zato se nismo delj časa ustavljali. Ko smo dospeli v Trento, smo avto pustili ob cesti in se peš napotili prav do izvira Soče. Nad izvirom je bila nekakšna ledena streha. Voda se je penila in odbijala od skal in dodobra sem se lahko nagledat čudovite re- čice. V bližini Tolmina smo se ustavili in začeli ribariti. Tu se ml je pripetila nezgoda. Ko sem nekajkrat vrgel tr- nek v vodo. sem začutil, da se je nanj nekaj obesilo. Prepričan sem bil, da Je riba in hotel sem zategniti. V res- nici pa se mi je trnek zapletel v šib- Je. Hotel sem ga rešiti, pa sem se kar naenkrat znašel v vodi. Od presene- čenja sem kriknil. Očka, ki je bil ma- lo nižje. Je mislil, da sem ujel ribo In glasno se je zasmejal, ko me je zagle- dal v vodi. Zaradi tega dogodka smo se na hit- ro odpravili. Jaz sem bil slabe volje, ostali pa so mi zato še nagajali. Kas- neje smo obiskali tudi Novo Gorico In tam se mi je dobra volja vrnila. Kdo ve — si bom tudi letošnji prvi maj tako zapomnil?! Tonček GregoriC Obrazi « V LUNINEM SVITU Sneg, vsepovsod sneg, visok in gost in mehak kakor odeja, na- polnjena s puhom. Zasuta je go- ra in zasute so poti in ljudje na teh poteh. Smreke drhtijo pod težkim bremenom, kakor v pred- smrtnem drgetu. Iz neba pa še vedno sneži. Po poti, ki ni več pot, ampak koprenasto pregibanje tal, stopa kolona prezeblih ljudi. Stopa po- časi, trudno, a vendar zanesljivo. Korak je pijan, zaletav kakor snežinke, ki se vrtinčijo in ple- šejo ples narave, vendar je v ko- raku nekaj odločnega. Potem, čez nekaj časa, se je odprlo nebo. Od nekod je kakor prikazen priplavala luna, osvet- lila zemljo in dala snegu rumen- kastosrebrno barvo. Snežinke v zraku so se izgubile v neznano in le veter jim je sledil. Takrat pa nenadoma, šepeta je: »Kolona, stoj!« In kmalu zatem znova: »Stopaj previdno! Tova- riši so pred nami!« Stopil je prvi, drugi, peti, de- seti in vsi. V bregu so ležali drug ob drugem negibno mrtvi tova- riši. Njihovi obrazi so govorili v luninem svitu: »Jaz sem Breda! Saj veste, tista iz bolnišnice!« »Jaz pa Drago, tisti, ki mu je ob zadnjem spopadu bomba od- nesla nogo.« »In Crta ste poznali? Kaj bi me ne, saj sem vam večkrat raz- tegnil harmoniko.« In tako Џо govorili dalje. Vsak je povedal ime in še kaj dodal, kako je bilo takrat in takrat, da je bilo vča- sih hudo, pa spet veselo. Zadnji v koloni je stopil čez zadnjega in še ta je spregovoril: »Ni bilo mogoče drugače. Za- vohali so bolnišnico in morali smo iz nje. Sami hudi bolniki smo bili. Še jaz, komandant, ni- sem bil zdrav. Najprej smo jim ušli. Potem pa je prišla še druga kolona in vžgala po nas. Padli smo vsi, do zadnjega. Ni šlo dru- gače. Bili so premočni. In zdravi so bili, mi pa ranjeni. Tako je bilo!« Kolona je stopala dalje. Trud- no, počasi, z zaletavajočimi ko- raki, a zanesljivo. Skozi zimo v pomlad, skozi noč v dan. Osmošolka iz Lesičnega Ta-le prispevek je napisala osmošolka iz Lesičnega. Draga osmošolka! Ne vemo, ali si nam Ti pozabila poslati svoj naslov, ali pa je morda bil na pisem- skem ovitku, pa smo ga mi izgu- bili. Tvoj prispevek nam je bil všeč, objavljamo ga, prosimo pa Te, da nam pošlješ svoj naslov! Lepo pozdravljena — in kmalu spet piši! Prvič NA MORJU Vedno sem si želela, da bi vsaj enkrat videla morje, to veliko lužo. Ta želja se mi je izpolnila lani. Iz tovarne, v kateri dela moj očka, smo odpotovali zgodaj zjutraj z avtobusom v Piran. Bilo je zelo lepo vreme. Vsak dan smo se mnogo kopali. Tudi z no- vimi prijatelji smo se kmalu spoznali. Opazovali smo vsako ladjo, ki je priplula in odplula in silno smo si želeli, da bi se tudi mi kdaj peljali, če ne dru- gače, vsaj v čolnu. In res — kmalu smo se s čolnom odpeljali v Savudrijo. Vožnia ie bila zelo lepa, le morska frladina je bila malce valovita. Ko pa smo se vračali, je veter mnogo močneje zaioihal. Mislili smo. da se bo čoln. ki je bil kot krompirjev olupek, na morju vsak čas pre- obrnil. Cez nekaj časa te strašne vožnje, nam je čolnar povedal, da se je odlomilo (krmilo. S po- močjo neke deske, ki naj bi bila nadomestilo zanj, je čolnar za- peljal čoln k obali in ga zasidral. Precej mokri smo se skobacali na obalo in peš nadaljevali pot v Piran. O. kako smo bili srečni, ko smo spet stopili na trdna tla! Vsi pa smo sklenili: »Nikdar več v čoln!« Tudi ta prispevek je nepod- pisan. Zal, deklica, ki ga je pi- sala, ni priložila svojega naslova. Prosimo jo, da nam ga pošlje. Torbica na hrbtu To-le sta Hilda in Albin s Kri- stan vrba. Srečali smo ju, ko sta se vračala iz šole. Zaklepetali smo se, ju fotografirali in zdaj bomo izdali še to, o čem je tekla beseda. Opazili smo namreč, da nosi Hilda šolsko torbico v roki. Albin pa jo je oprtal na hrbet: >Hilda, zakaj pa še ti ne nosiš torbice na hrbtu?« smo bili ra- dovedni. >Ko je pa tako lepše,« se je na- smehnila. >Tudi ti tako misliš?« smo se obrnili k Albinu. »Že mogoče, da je lepše, bolje pa ni! Mene torbica prav nič ne ovira in roke imam vedno pro- ste!« >Tudi takrat, ko želiš komu do- kazati kako močne so, kajne?« »Seveda!« >Kaj pa ti, Hilda, ali kdaj upo- rabiš torbico za kaj drugega kot samo za to. da nosiš v njej šol- ske stvari. Mislim, če se kdaj tor- bica spremeni v orožje?« :s>Skoraj nikoli. Je prelepa!« Zasmejali smo se in se poslovi- li. Pa vendar — tale pogovor ni kar tako brej nauka. Je že res, da je Hildina torbica lepša, je pa res tudi to, da bi bilo mnogo bolje, če bi jo nosila na hrbtu. Pa ne samo zavoljo tega. da bi imela proste roke kot jih ima Al- bin, temveč predvsem zaradi dr-' že mladega telesa. Toda žal — se je navada, da nosijo šolarji tor- bice na ramenih, skoraj že po- vsem izgubila. Kaj, ko bi jo uvedli nazaj? Krivica Med prve hiše vasi sta prišla, ko se je že delala tema. Za roko je držala malčka. Bil je deček, lepih, rjavih las in kot oglje čr- nih oči... Korenovih vaščani niso imeli radi. Morda zato. ker so bili rev- ni, morda zato. ker je bila Ko- renka dninarka. Tudi otroci niso marali Mirka, čeprav je bil nji- hovih let. In tako je taval Mirko med travniki, med žitnimi polji, po sikritih gozdnih stezicah sam. Povsod sam. Toda nekega dne se je Mirku posrečilo, da se je pritihotapil do vaške gmajnice, kjer so pasli dečki. Skril se je za skalo in z velikimi očmi strmel v čredo krav. Vse mu je bilo novo, tudi fantje. Pa vendar jih je poznal. Mnogokrat jih je že srečal, le go- voril še ni z njimi. In zakaj ne bi tega storil zdajle? Potem je obotavljajoče name- .ril korake proti njim. >Dober dan.« je pozdravil ve- selo in se ustavil pred skupinico. j>No. ti. Korenov, kaj pa iščeš na gmajni? Imaš kravo, morda ovco! Ali pa zajca! Seveda nimaš! Zakaj si pa potem prišel, ha, za- kaj?« Famt se je postavil pred Mirka in nekaj trenutkov sta si gledala iz oči v oči. >Vidiš, ti si Korenov berač, mi ne hodimo k vam in ti ne boš hodil k nam. Razumel? In zdaj pojdi !« Borač. je dejal! V Mirku je za- vrelo: yGlej fant. to boš plačal. Zapomnil si boš dan. ko te je udaril ta borač!« In dvignil je roko ter zamahnil. Kričal je moč- no in se tresel. Na raztrgani sraj- ci se je zasvetila kri. Razburjen je Mirko, mladi ci- gan, dvignil glavo. Berač, ta be- soda ga jo pokla huje kot vsi udarci, ki jih je dobil. Zaječal je. se obrnil in stekel. Ni več čutil udarcev, samo tekel je. tekel proč od njih, ki so ga žalili. Za njim jo zažvižgal kamen. In šo odon in še edon. iNiso ga za- deli. Nato so jo obrnil. Doček, ki ie stal tam daloč za.njim. je vih- tel kamon. Toda v divjem zama- hu je roka obstala in okrogli ka- mon je padel na tla. Solzo na Mirkovem obrazu so se posušilo. Dočok jo brezmočno stal in zrl v Mirka. Kot da bi ga sledovi solz na licu malega cigana zača- rali. Potom so je Mirko obrnil in odšel. Šol si je z roko skozi lase. so bridko nasmehnil — in odpu- stil ... » Milenko Strašek. Celje, Trubarjeva 65. POSNEMAJTE aiH! Vidite otroci, tudi taka-le »igra« ki so si jo izbrali tile prijatelji na naši sličici zna biti po svoje zabavna. Zabavna pa le ne za vas, temveč tudi za odrasle, ki vas pri tem »resnem delu« opa- zujejo. In še druga dobra stran te igre? Stekla na sosednih oknih bodo ostala prav gotovo nerazbita. Pri- hranjena bo jeza in tudi izdatki vaših staršev, vi pa boste sloveli kot marljivi, ubogljivi otroci. Po- snemajte jih — ne bo vam škodo- valo! Da-ca Na zadnji plati se naredil mi je velik tur; zato prejokala sem že nešteto ur. Ne smem več namreč na kopanje in nič mi ne pomaga vse jokanje. Le čakaj — Tine. Franci. Bine! Ko spet bom zdrava in vas dobim, prav vse yas — v vodo potopim! Marnika Suster. 8. razred osn. šole Polzela TEHNIK IN TEHTNIK Učitelj: íMirjan. ti boš. ko boš velik, prav gotovo šofer, kajne?« Mir jan: »Ne! Mamica pravi, da bom tehnik!« Učitelj: »Tehnik? Zakaj pa tehnik?« Mir jan: »Zato. ker doma tako zelo rad tehtam!« Pavla Kamcnšek, Bukovžlak 48, Teharje Igla V KRALJESTVU IGLE Ni še dolgo tega, ko smo od pionirjev iz Luč dobili pismo, v katerem nam opisujejo lepoto tega dela Zgornje Savinjske do- line. Priložili so tudi tri fotogra- fije in eno od teh objavljamo. Napisali pa so to-le: Zgornja Savinjska dolina se razprostira od izvira Savinje do Letuša. 'Na obeh straneh se strmo dvigajo visoki vrhovi Savinjskih Alp. V ozki soteski, ki se tu in tam razširi, pa se kot srebrni trak vije bistra Savinja. Na poti od Luč do Solčave pre- seneti popotnika mnogo narav- nih znamenitosti. Od teh nam najprej pritegne pozornost mo- gočna in koničasta skala Igla, ki se kot nemi stražar dviga na levem bregu Savinje. Ime je do- bila po pripovedki, ki pravi, da jo je tja zalučal velikan, potem, ko je ženo, ki mu je šivala sraj- co, ubila velika skala, ki se je privalila s pobočja Raduhe. Pod Iglo je presihajoči studenec, ka- terega gladina vsakih pet minut upade in naraste. Ce se ozremo na nasprotni breg. bomo opazili v strmi skali dve vzporedni razi, ki jih je — ikakor pravi bajka — naredil vrag. ko se je peljal s sanmi. Nedaleč od Igle popelje radovednega obiskovalca pot v Erjavčevo jamo. V njej vidimo mnogo kapnikov, od katerih je največji in morda tudi najlepši tisti v obliki zvona in mu tako tudi pravijo. Še ena jama je v tem delu ozke soteske. To je Trbiška zijalka. Ime je ostalo od stare pripovedke, ki pravi, da so nekoč zašle vanjo ovce in so prišle na dan šele v zelo oddalje- nem Trbižu. Jama je nekoliko večja od Erjavčeve in je med narodnoosvobodilno borbo nudila zatočišče domačinom in partiza- nom. V tem delu poti vzbudi pro- zornost tudi mrtvaška glava v steni Raduhe. Nad vsem tem pa kraljuje sivi gorski očak Raduha, katere vrh strmo kipi proti nebu. Lepote naše doline niso skrite. Vsako leto jo obišče na stotine turistov. Velika ovira za boljši razvoj turizma pa je zelo slaiba cesta. Toda — tudi njej se obeta lepša bodočnost. Asfaltirali jo bodo in s tem omogočili še ni- trejši razvoj naši dolini. Pionirji osnovne šole Luče Morija vprašuje še nekaj dni in nič več ne bodo gozdovi in trate rjavi. Po- mlad bo natrosila cvetja in ze- lenja in tudi mi se bomo z nara- vo vred spremenili. Bolj veselo bomo gledali v svet in hrepeneli po dneh, ko se bomo lahko zno- va zbirali na kopanju, na izle- tih, na morju in drugod. Takrat bo tudi v naše uredništvo priha- jalo manj vaših pisem kot doslej, toda do tistega datuma nas še vendarle loči nekaj tednov. Zato lahko še vedno pričakujemo, da nam boste tudi na vprašanja, ki. vam jih bomo zdajle zastavili, odgovorili v prav tako velikem številu kot na prejšnja. Rekli smo, da vam jih bomo zastavili mi. Toda to ni popolnoma točno. Predlagala jih je namreč Marija Kočevar iz Gornje vasi 82, Pre- bold. Napisala jih je sedem, mi pa smo izbrali tista tri, ki so se nam zdela najbolj primerna: 1. Kako in s čim se je smrtno ponesrečil znani slovenski borec in komandant Franc Rozman-Sta- ne? 2. Kateri narodni heroj je bil rojen v Latkovi vasi pri Preboldu (torej naš rojak), kakšno funkcijo je imel kot komunist in kaj je bil po poklicu? 3. Kje je največji rudnik bakra v Jugoslaviji? Bo šlo, dragi mladi bralci? U- pamo, da! Malo pobrskajte po knjigah, pa povprašajte starejše in oreh boste hitro štrli. Kaj naj vam zdaj ob slovesu še povemo. To, da vam želimo nadvse pri- jetno pomlad, pa da bi nam kma- lu spet pisali! Nasvidenje! No, skoraj bi bili pozabili — odgovore nam pošljite najkasne- je do teden dni pred izidom ru- brike. Nagrade so kot ponavadi: tisoč, tisoč pet sto in pet sto di- narjev. V našo ulico Je prišla pomlad Stanujem v prometni ulici sre- di mesta. Zdi se. kot da letni časi hitijo mimo neopazno, vendar s svojimi silami spreminjajo in spremljajo življenje tudi tu. Mrak je že legal mod hiše. ko je topli veter zamajal prižgane cestno svetilko. Postajal pa je močnejši, pričel je dvigati prah in smeti po ulici in zaloputnil je priprto okno. Sam je plesal poz- no v noč po praznih ulicah in pel čudno pesem okrog oglov. Ulica so je počasi prebujala v deževno jutro, vendar je bil ta dež drugačen od dežja pred dne- vi, ki je hladno in neprijazno šu- mel po strehah in žlebovih. Že dopoldne so se razmaknili temni oblaki in sonce je toplo pogleda- * lo na umito ulice. Na dvorišču se je igrala skupi- na otrok. Bili so glasni, preska- kovali so veliko lužo in merili skoke. Na sosednji balkon je prišla stara ženica z vnučkom, ki je še nerodno hodil. Ko je zagledal otroke, je poskočil tudi sam in babica se mu je srečno nasme- jala. Čeprav ni bilo nikjer ozelenc- le trave, pomladnih rož in žvrgo- lenja ptičkov, smo začutili vsi, da jo s toplim soncem prišla tudi v našo ulico pomlad. Tonček Škerbec, Celje. Vodnikova 6/II. CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 16. - 20. aprila 1962 O Košček vrta ali skupni interesi? Občinski Ljudski odbor Žalec je Že sprejel sklep, da se mcrajo na- selja v občini Žalec strniti, ter po možnosti graditi tako, da bodo naselja urejena urbamistično in da bodo obdelana regionalno. Ta naloga je za Žalsko občino po- sebno pereča, ker so zemljišča dragocena, naselja pa razmetana, celo tako, da posamezne hiše sto- je sredi polj. Kdorkoli se bavi z urbanizmom, mu bo jasno, da tako stanje ne more trajati dalj časa. Zaradi te- ga pa je smiselno, da prebivalci podprejo pozitivna prizadevanja uslužbencev občine. Seveda pa okoliščine in trenut- ni pogoji ne dopuščajo, da bi se gradnja stanovanjskih objektov in drugih važnih objektov časov- no odložila, ker še niso sprejeti dokončna načrti. Nujno je, da se izdelajo načrti za posamezne za- zidalne enote ter takoj pričnejo zidati objekti. Take zazidalne enote pa se potem brez škode za celoten progam vključijo v načrt za vso zazidalno površino. Prizadevanje, ki smo ga že o- menili, je vkljub pomanjkljivim sredstvim le rodilo sadove: ur- banistični program za Žalec, preglog zazidave za Žalec, urba- nistični zazidalni načrt zazidal- ne soseske v Žalcu, priprava ur- banističnih predlog za kraje Pol- zela, Prebold, Vransko, razen te- ga pa so v teku ustrezna geodet- ska posnemanja terena (za trg Žalec so meritve gotove). Toda potrebna sredstva niso edine skrbi za organe, ki so dolž- ni skrbeti za te načrte. Naspro- tovanja nekaterih oseb, zlasti ing. Korenta iz Žalca, ki izvira iz osebne prizadetosti, je postala ovira naprednih teženj. Primer take opurtunosti, ki pa se poslu- žuje tudi žaljivih oblik (osebnega žaljenja občinskih uslužbencev) se je 'pokazala posebno sedaj, ko je ObLO Žalec dal v razpravo načrt »Zazidalna soseska DOM I« in idejni načrt zazidave žalskega središča. Medtem, ko večina prebival- cev trga odobrava dejavnost ob- čine in se strinja s tem, da se naj zgosti nekatere predele Žalca, tako, da bo del, v katerem so vile (tudi ing. Korenta), postal res urejen del središča trga, se ing. Korent tej Meji upira na ne: dostojen način, ki ni primeren za odnose med ljudmi v socialstič- ni družbi, zlasti pa moram reči, da ne koristi konstruktivni kriti- ki razpoložljivih urbanističnih načrtov. Ing. Korent, ki je zapo- slen pri podjetju Savinja projekt Žalec, je nekoč že sam delal ne- ke urbanistične podloge za ure- ditev trga Žalca, vendar niso bile realizirane, ker niso ustrezale urbanističnim načelom. Zato me- nimo, da njegov način, s kate- rim hoče do kraja obsoditi dose- danjo dejavnost ObLO Žalec v prizadevanju, da uredi trg, izvira iz osebne prizadetosti, posebno še, ker bi za urejenost trga moral tudi on sam žrtvovati del svojega vrta. Urbanistični načrti so na vpo- gled državljanom, da dajejo svo- je pripombe. Gotovo je pravilno, da ljudje sodelujejo pri ureditvi naselja, v katerem bivajo, toda gotovo je tudi to, da le tedaj ko- ristijo skupnim prizadevanjem, če zagovarjajo svoja mnenja in koristi na dostojen, pogovori j iv način, ne pa na žaljiv in vsiljiv način destruktivnega delovanja. Sodelovanje v javni razpravi ob tako pomembnem problemu je nujno potrebno in seveda zelo zaželjeno. Jasno pa je da je iz- stopanje posameznikov s pozicij lastnih interesov in v škodo skup- nega prizadevanja lahko samo škodljivo. Ureditev Žalca ni pro- blem ene osebe, temveč vseh Zal- čanov. Jablana ali košček vrta pa pri tem ne more imeti odločil- nega pomena. Dane Debič ŠE ENKRAT NA ŠOLI Razen šolarjev s Kristan- vrha in iz Podčetrtka so raz- meroma največ naročnikov zbrali pionirji s šole v Pri- stavi. Pred dnevom smo jih obi- skali. Pogovorili smo se z upraviteljem šole tovarišem Tonetom Kramerjem in nje- govo soprogo Slavko. Poba- rali smo jih o delu na šoli in krajevnih problemih. Po- vedala sta, da je podobno kot drugod tudi v tem ma- lem kraju, ki je zadnje čase iiekoliiko pridobil spričo nove železniške proge na pomembnosti, življenje in delo prosvetnega delavca dokaj drugačno kot v na- seljenejših krajih ali celo v industrijskih središčih. Hkrati pa ista poudarila, da je nujno in neizbežno, da učiteljstvo tesno sodeluje s krajem, kajti sicer bi tudi pedagošiko delo bilo manj učinkovito. Od mentalitete ljudi, od značilnosti kraja in ustaljenih navad je nam- reč mnogokrat odvisno tudi učinkovito ali neučinkovito prosvetno delo. To velja ena'ko za šolsko in izven- šolsko delo. Kmalu smo se lahko pre- pričali, da je tudi na tej šoli zlasti razvito izvenšol- sko delo mladine. Delajo v raznih krožkih. Njihova po- sebnost pa so posebne elek- trične železnice, ki imajo poseben sistem krmiljenja in pri katerih so podrobno izdelane tudi vse skretnice. Ponosni so tudi na svoj fotoamatersiki krožek. Sode- lovali so že na mnogih raz- stavah, dobili pa so tudi za priznanje fotografski apa- rat. Otroci sami izbirajo motive, fotografirajo, raz- vijajo filme, 'pK)iščejo iz ne- gativa ustrezne izreze in izdelujejo povečave. Ob obisku smo tudi posneli upravitelja, ko je z učenko Marto Albreht pregledoval razvit in posušen film. Ze na njem so lahko ugotovili storjene napake, a tudi uspehe in zelo dobre posnet- ke. Ti trenutki so za foto- amaterje najnapetejši, kajti odločajo deloma tudi o ugledu. Saj končno pomeni vsak zapravljen posinetek do določene mere tudi osebni neuspeh amaterja. Na cesti pred šolo smo srečali tudi malega Staneta Oseta, ki je bil marljiv v naši akciji za zbiranje novih naročnikov. Tudi o njem smo se pozanimali, in sicer ^ar pri njem. Takole je de- jal o sébi: »Ime mi je Stan- ko, doma sikrbim za živino. Imamo dve plus eno glavo goveje živine in pujska. To sicer mi nič nenavadnega, saj vsi otroci v teh krajih pomagajo doma staršem. Za učenje mi preostane dovolj časa, a tudi za igro. Sicer sem pa zdraA" in še kar rad hodim v šolo. V časopisu prebiram otroško stran, ne vem pa, kako se časopis iz- deluje. Rad bi pa vedel, pravzaprav rad bi si to ogledal.« Na koncu, ko je že odhajal domov, je pristavil, »če me drugič obiščete do- ma, bom vam ponudil koza- rec mleka. Mleko je boljše od jabolčnika!« mi. Za zdrav čebeljni rod Na nedavnem občnem zboru Čebelarskega društva v Celju so mnogo razpravljali o nepravil- nem in nepravočasnem škroplje- nju sadnega drevja, kar povzro- ča čebelarstvu veliko škodo. V navadi je namreč, da sadjarji škropijo sadno drevje z dotikal- nimi strupi — in da to delajo tudi še takrat, ko je sadno drev- je že v zelenju ali v cvetu. Paš- ne čebele se tako seveda zastru- pijo, padejo izven panja in če- belja družina hitro slabi. Čebe- larji pa tarnajo nad izgubljenim pridelkom, toda zvoniti po toči je prepozno. Z odredbo o zaščiti čebel pri škropljenju rastlin in sadnega drevja, ki jo je izdal državni sekretar za gospodarstvo in z ne- katerimi drugimi predpisi, je si- cer predpisano, da je škropiti z arzenovimi fosfati, škropljenje ob cvetu praviloma prepovedano, da je treba o vsakem škroplje- nju pet dni prej obvestiti čebe- larje, ki imajo čebele v oddalje- nosti do pet kilometrov od kraja, kjer bomo škropili itd., toda kmetijske zadruge in posamezni kmetje vseh teh navodil po na- vadi ne upoštevajo. Zato so na občnem zboru Čebelarskega dru- štva sprejeli sklep, da bodo za- prosili kmetijs;ke zadruge in vse ostale, ki opravljajo škropljenje, da to storijo pred zelenjem, da škropijo sistematično, da ne pre- skakujejo posameznih sadovnja- kov in se nanje šele kasneje vra- čajo, da nekaj dni pred škroplje- njem obvestijo vse čebelarje o dnevu in kraju škropljenja, da jih obvestijo tudi o morebitnih spremembah, da zakopljejo v zemljo tisto škropivo, ki je osta- lo, da uničijo embalažo, da ne zastrupljejo vode. ki jo pijejo čebele ali druge živali. Ko bodo čebelarji Obveščeni o škropljenju, naj čebele za čas škropljenja in vsaj še dan nato odpeljejo v kak drug kraj in jih za nekaj dni zapro. Pazijo naj, da bodo čebele imele dovolj zra- ka, dodajo naj jim vode za mla- dice in pazijo, da se ne zadušijo zlasti še, če so močne. Prav bi bilo, da bi se čebelarji, pa zadruge in kmetje ravnali po teh navodilih. Le tako bomo lah- ko preprečili veliko škodo. Čebelarsko društvo Celje Zodnje potovanje Objektiv naše kamere se je ujel na zanimivem motivu. Mala ovčka je pritengila vso pozornost očesa in leče kamere; ovčka, ki je ča- kala na svoje zadnje potovanje. Na grobih deskah tal kamiona jih je bilo več. Vse domala enako velike in enako stare, vse pa je tudi čakala ista usoda — močno razgreta pečica, ki bo iz njihovih ljubkih telesc naredila slastne pe- čenke. Kako je kruta usoda, toda uiti ji male in nebogljene ovčke res ne morejo. Zdi se, da je smo- ter njihovega življenja napačen, da je brez ismisla, če ne bi v tem nesmislu bil smisel ohranjevanja drugega in drugih življenj — človeških. V celjskem okraju redijo ovce pretežno v Zgornji Savinjski do- lini. Najbolj znana ovčjerejska kraja sta Luče in Solčava. Toda tudi na Menini planini jih je pre- cej. Ovce so namreč razen koz silno skromne živali. Poleti jih pasejo na planinskih pašnikih iz- nad teh krajev. Pozimi pa jih hranijo s senom in s suhimi ve- jicami, ki jih v jeseni naberejo. Najraje imajo suhe in tudi sveže lipove vejice. Zlasti interesantna za industri- jo pa so krzna mladih ovac, kajti prav iz teh izdelujejo posebni krz- nar j i podloge za zimsike površni- ke, vetrovke in druga topla ob- lačila. Temni gozdovi so največje bogastvo Gornje Savinjske doline Gornja Savinjska dolina sodi zaradi svojih naravnih lepot med najlepše gorske pokrajine. Svet ob Dreti in bistri Savinji je pre- poln temnih gozdov, prijaznih naselij, trgov in vasi. Po strmih in gozdnatih pobočjih Savinjskih Alp, kjer se dvigajo visoko pod nebo romantični skalnati grebe- ni Raduhe, Oljševe, Velike Pla- nine in Menine. Vse do konca druge svetovne vojne, ko je bila Gornja Savinj- ska dolina žarišče odpora proti okupatorju, se vleče pretrgana veriga krvavih bojev za svobo- do. Danes življenje prerašča trp- ke spomine. Ljudje si prizadeva- jo, da bi bil jutrišnji dan lepši. Na planinskih kmetijah in v gozdu, ki jim daje glavni vir do- hodkov, na žagah in polju, v de- lavnicah, trgih in vaseh se čuti utrip življenske rasti in življen- ske sposobnosti plemenitih in prijaznih ljudi. Kmetje v Gornji-Savinjski do- lini imajo spričo težavnih zem- ljepisnih in naravnih pogojev v svoji kmetijski zadrugi najboljše jamstvo, da bodo sčasoma pose- stvo dobro opremili. Temni gozdovi so najlepši okras in največje bogastvo Gornje Sa- vinjske doline. Gozdovi so vsak- danji kruh in vir največjega dela dohodkov. Ze stoletja pojejo tu sekire in žage. Po strmih skalah bobnijo jelke. Gornja Savinjska dolina daje zaradi svojih lesnih rezerv še danes velik vir dohod- kov. J. K. Žalost pri Zakoškovih Letos se redki tako sončni po- poldnevi, kot je bil nedelj siki. Za- kovškov Janko, postaven štiriin- dvajsetletnik, iki je že odslužil vojaški rok, se je zaprl v kamro na Drenskem rebru in preiskoval lovsko puško ter protitankovski naboj, kar je nekje staknil. Na- boj je vzel v roko ter z izvijačem skušal izvleči vžigalnik, ki ga je verjetno želel uporabiti za divji lov. Naboj je razneslo, krogla je udarila v tla, toda tulec je za- gnalo fantu v usta in mu prebilo tilnik, da je na mestu obležal mrtev. Mldenič je ravnal skrajne nepremišljeno. Njegov oče, borec in dachauvski taboriščnik, je be- leben ostal sam. To je nesreča, ki je zgrozila vso pokrajino. Še po tolikih letih terja pretekla vojna žrtve, ker se še vedno najdejo stari naboji in bombe. Čudno, da ni bil Janko bolj previden, ker je pred kratkim zadelo drugega fanta v istem kra- ju. Tisti se je s puško odpravil na divji lov. Neprevidno je držal roko preko cevi. Puška se je spro- žila in mu odtrgala vse prste. Cemu na divji lov? Cena je pre- visoka, fantje! Samo na Dren- skem rebru: eden mrtev, drugi pohabljen! Dve novi sekciji v Rečici V Rečici ob Savinji se je novo vodstvo krajevnega prosvetnega društva pod vodstvom inženirja Toneta Tiršeka resno lotilo na- loge, ki mu ga je zaupalo član- stvo društva. Pripravljajo novo igro, ustanovili pa so že tudi dve novi sekciji, in sicer glasbeno in šahovsiko sekcijo. Po izvolitvi no- vega odbora se je poflobilo sode- lovanje med prosvetnim društvom in mladinsko organizacijo, kar je predvsem plod prizadevanja obeh odiborov. H. S. Dijaki na učiteljišču O SEBI IN DRUGIH »enkrat Članek, objavljen v Celjskem tedniku pod tem naslovom, ki je po- ročal o pokongresni konferenci mladine na učiteljišču, želimo dopol- niti in opozoriti na akutnost in ostrino problemov, ki jih je obrav- navala konferenca. Nedvomno je namreč, da so težave, s katerimi se učiteljišče bori že več let, predvsem pa odkar se predenj postavljajo nove zahteve v zvezi z reformirano osnovno šolo, privedlo do takega stanja, da se mora nekaj ukreniti, da se stvari izboljšajo. Celotno problematiko lahko zajamemo v dveh osrednjih pro- blemih: prenatrpan predmetnik in pomanjkaje potrebnih prosto- rov. V zvezi s tem je posledica, da je število ur v urniku še bolj povečano, kalkor to zahteva pred- metnik sam. Zaradi pomanjkanja prostorov ena grupa dijakov ča- ka, medtem ko ima druga pouk. Tako se dogaja pri predmetih: tuji jeziki, tehnični pouk. pri raznih obveznih vajah iz kemije, fizike in biologije, kjer delajo v grupah. Ker je šola brez po- trebnih kabinetov, ker nima pre- ilavalnice za kemijo in fiziko in tudi ne risalnice. se tudi ni mogla talko opremiti s potrebni- mi učili, kot bi to bilo potrebno. Naš dijak bi se moral v času šo- lanja seznaniti z vsemi moderni- mi učnimi sredstvi in se naučiti, kako se z njimi ravna pri sodob- nem pouku v osnovni šoli. Vse to je v takih okolnosti h v veliki meri onemogočeno. Kako je do tega prišlo? Dokler je učiteljišče dajalo učitelje za nižjo stopnjo osnovne šole, je bilo še mo- goče zadovoljivo pripravljati za ta poklic. Odkar pa je pred petimi leti osnovna šola postala enotna osem- letka, mora učiteljišče dajati kadre za to celotno osnovno šolo. Zato je bilo uvedeno poglabljanje v petem letniku po skupinah posameznih predmetov, tako da si vsak dijak iz- bere po en predmet, da bo lahko pozneje poučeval tudi v višjih razre- dih osnovne šole. Vse to narekujejo jasne zahteve, ki so se izkristalizirale v procesu šolske reforme v osnovni šoli (spremembe v učnih načrtih, nova organizacijska struktura od 5. do 8. razreda, spremembe v predmetniku, več oblik izvenšolskih dejavnosti pod imenom svobodne aktivnosti itd.). Tem zahtevam zadnjih let se mora prilagajati tudi študij na učiteljišču. Iz leta v leto dobiva nove predmete in nove oblike od specializacij v pe- tem letniku, tehničnega pouka in omenjenih prirodoslovnih, fizikalnih in kemjiskih vaj. Poleg tega pa je že od vsega početka važno tudi izpopol- njevanje v glasbi in še razne oblike izvenšolskega dela. V takih okolnostih. ko zdru- žujemo splošno izobraževalni in strokovni princip, je prišlo do prenatrpanoga predmetnika, šte- vilo ur pa se je še povečalo za- radi pomanjkanja prostorov, ker je nemogoče, da bi vse grupe imele pouk v istem času. Tako je tedensko pouk raztegnjen v posameznih razredih na 42 do 45 ur, ker drugače ni mogoče razporediti velikega števila pred- metov (v tretjem letniku je vseh predmetov 16.) Iz teh dejstev izvira akutno na- sprotje med objektivnimi možnostmi, ki jih ima učiteljišče pri izvajanju pouKa in med zahtevami prakse, za katero se naši dijaki pripravljajo. Za osvetlitev problema prostorske stiske navajamo nekaj podatkov. Kemijski kabinet, ki služi tudi za 4}redavalnico, je v kletnih prostorih. Prostor ima približno 20 m2, je vlažen in se težko prezrači. V njem se odvijajo kemij- ske vaje za največ 15 dijakov. Prostor ne ustreza niti tehničnim niti higi- enskim predpisom. Fizikalna, biološka in geografska zbirka so v dveh manj- ših prostorih, kjer se prirejajo tudi fizikalne in biološke vaje. Pouk vaj je v takih pogojih moten in se ne more razviti v skladu z zahtevami. Glede na audiovizualna sredstva smo nekoliko na boljšem. Sola ima kino- projektor, diaprojektor, episkop, magnetofon itd. Vsa ta učila pa ne morejo priti do polne veljave, da bi jih spoznali vsi dijaki, ker nimamo potrebnega prostora. Največkrat upo- rabljamo razred, ki služi hkrati za reden pouk in ogled določenih filmov in diapozitivov. V takem primeru se mora razred, ki je v tem prostoru, preseliti. Ta prostor je bil prvotno na osnovni šoli določen za risalnico, ki je pa sedaj učiteljišče nima, kljub temu, da je pouk likovne vzgoje do- ločen v štirih letnikih. Ker so dijaki iz petega letnika na konferenci govorili o tem, da jim je na obvezni praksi marsi- kaj manjkalo glede metodičnih napotkov pri tehničnem in likov- nem pouku, želimo poudariti tu- di to, da je tehnična delavnica v kletnem prostoru dosti pre majhna. V tem prostoru se te- densko zvrsti 580 dijakov, poleg tega pa jo uporablja tudi osnov- na šola. Pomanjkanje posebne risalnice praktično onemogoča posebno metodično pripravo za pouk risanja v osnovni šoli. V ta namen bi morale biti določene posebne tabele, da bi se lahko zvrstili vsi dijaki s praktičnimi vajami. Risanje na tablo ima svoje značilnosti, kar se ne da doseči z risanjem na papir. Samo teoretično razpravljanje o ri- sanju v osnovni šoli pa bi bilo nesmiselno. Iz vsega navedenega vidimo, da je delo na učiteljišču bolj zahtevno, bori pa se z izrednimi okolnostmi in zato zahteva izred- ne napore subjektivnega faktor- ja, tako od predavateljev pa tudi od dijakov. Vzporedno s proble- mi pouka se pojavljajo tudi problemi izvenšolskih dejavnosti, saj je razvijanje organizacijskih sposobnosti pri bodočih učiteljih še posebno važno. V danih po- gojih pa je ovirano delo šolske skupnosti, aktiva LMS, Svobode in drugih organizacij, saj pri- manjkuje časa. pa tudi nimamo potrebne mladinsike sobe. Vpra- šanje prostorov se bo z dogra- ditvijo IV. osnovne šole delno izboljšalo. Dobili bomo štiri nove prostore, kar pa je za naše po- trebe še vedno premalo. Vzpo- redno s tem pa bo treba rešiti vrsto vprašanj v zvezi s prena- trpanim predmetnikom in učnimi programi. To zahtevamo v inte- resu boljšega in uspešnejšega pripravljanja na naše bodoče po- klicne naloge. Šolska skupnost učiteljišča Ш) CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 16. 20. aprila 1962 TELESNA VZGOJA IN SPORI ČRN DAN V četrtem kolu spomla- danskega dela tekmovanja v slovenski conski nogometni ligi se je ponovila slika ena- kega zavrtljaja v jesenskem delu tekmovanja. Kakor ta- krat (Celje sicer za zeleno mizo, ne pa na igrišču) sta tudi to pot oba celjska pred- stavnika v družbi najboljših slovenskih nogometnih enaj- storic morala podpisati po- polno predajo. Kladivar je izgubil na domačem igrišču proti trboveljskemu Rudar- ju 3:1, Celjani pa v Ljublja- ni proti Slovanu 2:0. Soričo dvojnega poraza bi lahko celjske ligaše zavili v tančico žalovanja, ki pa bi je ne bilo treba, če ... če bi... itd. Toda, kaj bi pisali samo v pogojni obliki, napišimo rajši, da je imel Kladivar slab in neučinkovit napad, da zaradi slaibe igre izgublja simpatizerje in gledalce in da od Celjanov v resnici ni- smo pričakovali zmage, pa čeprav uspeh Slovana ni bil močno prepričljiv, saj mu je botroval z avtogolom Adžič. Navzlic oorazoma sta Kla- divar in Celje obdržala po- ložaja na jakostni lestvici. Tako je Kladivar še zmeraj šesti s štirinajstimi točkami ter razliko v golih 35:24, Celje pa sedmo s trinajstimi pikami ter negativno razliko v eoli h 34:44. Peto kolo spomladanskega dela prvenstva bo imelo ne- kaj izredno zanimivih sre- čanj. Pri tem ne mislimo sa- mo na tekmi, pri katerih bo- sta udeleženi celjski moštvi, temveč zlasti še na dvoiboj v Trbovljah, kjer se bosta sre- čala naj resnejša kandidata za drugo mesto in s tem za kvalifikacije za vstop v dru- go zvezno ligo. Rudar in ljubljanski Slovan. Celjski železničarji bodo na igrišču pod Skalno kletjo sprejeli v goste ekipo ljub- ljanske Olimpije, ki nima tekmeca, saj je v celotnem dosedanjem tekmovanju iz- gubila komaj eno piko. Lan- ski dvoboj v Ljubljani so za- beležili domačini v svojo ko- rist z visokim rezultatom 9:2. Kladivar pa bo odpotoval v Gorico, kjer jih bo pričaka- lo tamošnje moštvo, ki se bo prav gotovo hotelo oddolžiti za lanski poraz v mestu ob Savinji z rezultatom 7:0. Kakor člajni tako so v če- trtem kolu ostali brez izku- pička tudi mladinci Celja in Kladivarja. Medtem ko se je tekma v Ljubljani Slovan : Celje končala z visoko zma- go domačih mladincev 7:0, so mladi rudarji premagali so- vrstnike Kladivarja 3:2. OKRAJNO PRVENSTVO V KROSU Komisija za atletiko pri Okrajni zvezi za telesno kulturo je razpisala T sporazumu z Zavodom za prosvetno pedagoško službo in Društvom učiteljev in profesorjev telesne vzgoje za nedeljo, 22. t. m. okrajno prvenstvo v spomla- danskem krosu. Tekmovanje bo ob de- setih dopoldne v Šentjurju pri Celju. Nastopili pa bodo pionirji (600 m), pi- onirke (500 m), mladinci (1.000 m), mla- diinke (600 m), člani (1.500 m) ter članice (700 m). Tekmovanje bo ekipno (trije člani) 1л za posameznike. M. B. Mladinci AD Kladivar na državnem prvenstvu v krosu četudi so mladinci in mladin- ke celjskega Kladivarja pobrali na nedeljskem državnem pr- venstvu v krosu dve prvi, eno drugo, tri tretja mesta itd. z na- stopom mladih atletov in atletinj ne moremo biti preveč zado- voljni. Pričakovali smo namreč vsaj še eno prvo mesto, pa če- prav člani Kladivarja doslej za- radi izredno slabega vremena niso imeli idealnih pogojev za trening. Med posamezniki iz Celja si je naslov državne prvakinje pribo- rila le Zinka Šerbec, ki je zma- gala pri mlajših mladinkah na progi 800 metrov v času 2:51.3. V ekipnem ocenjevanju so mlaj- še mladinke Kladivarja zasedle tretje mesto. Pri starejših mladinkah, ki so morale premagati en kilometer dolgo progo, je ugodno presene- tila mlajša mladinka Kladivarja Čebela, ki se je plasirala na tretje mesto. Osma v tej skupini je bila Arzenškova. Kot ekipa pa so si Kladivarjeve tekačice pri- borile tretje mesto. Tek mlajših mladincev na 2 km je prinesel celjski vrsti najslab- ši rezultat. Najboljši član Kladi- varja Veselak se je uvrstil šele na deseto mesto s časom 6:33.0. Temu primerno je sledilo tudi četrto mesto med ekipami. Zopet poraženi Tudi v drugem kolu spomladanskega dela prvenstva v slovenski rokometni ligi, člani ŽRK niso imeli sreče. Čeprav so na domačem igrišču naleteli na na- sprotnika, ki zavzema na jakostni le- stvici mesto za njimi, so dvoboj izgubili z visokim rezultatom 51:23. Igralci Mla- dosti so si zmago priborili že v prvem polčasu, ki so ga zaključili z rezultatom 1?:? Gole za Celje so dosegli: Goršič in Ogrizek po 6, Križnik 4 Cvahte, Sa- dovnik in Snedič po 2 ter Jordan enega. Po enajstem kolu so Celjani na šestem mestu z devetimi točkami. Starejši mladinci so tekli na tri kilometre dolgi progi. Fa- vorit Štajner je vodil vso progo; pred ciljem pa je tako popustil, da je zasedel komaj četrto mesto, čeprav bi se z večjo borbenostjo lahko uvrstil nekoliko više. Drugi v tej skupini je bil Po- trata v času 9:08.1, četrti Štaj- ner 9:21.0, peti pa Žuntar 9:21.0. Navzlic temu Štajnerjevemu .spodrsljaju je ekipa Kladivarja zasedla prvo mesto. Razen Šerbčeve so novi držav- ni prvaki postali: starejše mla- dinke — Zmejkova (Rabotnički, Skopje); ml. mladinci — Gorenc (Olimpija); starejši mladinci — Kvaternik (Olimpija). M. B. Viki Vanovšek- občinski in okrafni prvak v kegljanju Pred kratkim je bilo končano celjsko in okrajno prvenstvo v kegljanju za po- sameznike. Tekmovanja, ki ga je odli- kovala dobra organizacija ter disciplina nastopajočih, se je udeležilo 180 keglja- čev iz 22 klubov in sindikalnih krožkov. Tekmovali so v disciplini 2 krat 200 lu- čajev. Množičnost je dala kvaliteto. Tako je bilo veliko presenečenj že na samem začetku. »Neznani« talenti so dosegali solidne rezultate in prekoračevali znam- ko 800 kegljev. Nadaljevanje prvenstva pa je pokazalo, da so se tudi aktivni tekmovalci odlično pripravili, saj so postavili visoke rezultate in se močno približevali znamki 900. Kot smo priča- kovali je na občinskem tekmovanju zmagal veteran celjskega kegljaškega športa Viki Vanovšek. Rezultati: 1. Vanovšek (Celje) 1725, 2. Dolinšek (Kovinotehna) 1695, 3. Drnš- kovič (Elektro) 1693 4. Lukač (13. maj) 1692, 5. Ivo Kranjc (Elektro) 1690, 6. Kavier (Celje) 16ГЗ, 7. Lubej (Celje) 1671, 8. Štefan Kranjc (Elektro) 1667 itd. Osemintrideset tekmovalcev je preseg- lo povprečje 800 lesov, kar v preteklih letih ni uspelo niti desetim tekmoval- cem. Občinskemu prvenstvu katerega je s finančno pomočjo omogočila Občinska zveza za telesno kulturo, je sledilo še okrajno na katerem je nastopilo 24 naj- boljših. Tudi na tem tekmovanju je zmagal Viki Vanovšek. Rezultati: 1. Vanovšek (Celje) 3402. 2. Št. Kranjc (Elektro) 3386, 3. Druškovič (Elektro) 3386, 4. Lubej (Celje) 3360, 5. Ivo Kranjc (Elektro) 3346, 6. Šmon (Ce- lje) 3336, 7. Lukač (13. maj) 3335, 8. Gerì (Elektro) 3307, 9. Jančič (Celje) 5307, 10. Truglas (Celje) 3297. Prvih šest tekmovalcev z okrajnega prvenstva si je priborilo pravico do ude- ležbe na republiškem tekmovanju. Benedičičeva- okrajno prvakinja Skoraj v istem času kot republiško je potekalo tudi okrajno prvenstvo V kegljanju za ženske. Med trinaj- stimi tekmovalkami se je najbolje iz- kazala Vera Benedičičeva, ki je po- drla 725 kegljev. Na ostala najboljša mesta so se uveljavile: 2. Ivica Bezlaj 699, 3. Anica Vitanc 696, 4. Matilda Gošnjak 696, S. Minka Jeras 696 itd. jr. L. ODLIČNI REZULTATI v soboto in nedeljo je bilo v Celju republiško prvenstvo v kegljanju za ženske. Med 45 tekmovalkami je bilo tudi pet kegljačic iz Celja. Prvo mesto je premočno osvojila Malči Mohar (Ljubljana) z odličnim rezultatom 841 lesov. Na ostala naj- boljša mesta so se uveljavile: 2. Kle- menčič (Gradiš) 828, 3. Peteh 813, 4. Cadež (obe Triglav, Kranj) 812, 5. Erjavec (Gradiš) 809, 6. Stružnik (Tr. Kranj) 807 itd. Celjanke pa so dosegle naslednje uspehe: 22. Matilda Gošnjak 741, 24. Minka Jeras 734, 25. Anica Vitanc 733, 38. Ivica Bezlaj 708 in 42. Vera Bene- dičič 691. Čeprav so se domačinke uvrstile še- le v sredino, oziroma dve v spodnjo polovico tabele, je njihov rezultat za- dovoljiv. J. L. ZAKAJ brez Srora? Tine Šrot na drogu Jutri in v nedeljo bo v Beogra- du meddržavni dvoboj orodnih telovadcev Sovjetske zveze in Jugoslavije. Jugoslovanska eki- pa je že sestavljena, toda v njej ni stalnega reprezentanta in čla- na gabrskega društva Partizan Tineta Šrota. Zakaj? To se vpra- šuje ne samo mladi telovadec, ki je že neštetokrat potrdil svo- je mesto v izbrani državni vrsti, temveč tudi ostali, ki spremljajo dogajanja v našem športnem življenju. Minulo soboto In nedeljo je bi- lo v Ljubljani izbirno tekmova- nje za srečanje s sovjetskimi orodnimi telovadci. Tine Šrot na tem tekmovanju ni nastopil, kar so mu svetovali tudi tisti, ki od- ločajo o sestavi ekipe. Šrot si je namreč poškodoval prst na roki. Vendar poškodba ni takšne na- rave, da ne bi mogel uspešno nastopiti na pomembnem dvobo- ju v Beogradu. Pa ne samo to, če bi Šrot slutil, da je njegova udeležba v državni vrsti odvis- na od izbirnih tekem, bi navzlic poškodbi tekmoval. Vendar mu selektorji tega niso zaupali. Za- kaj? Četudi vse okolnosti tega pri- mera niso znane, se vendarle zdi, da tokrat ni bilo odkrite bese- de, da tokrat ljudje, ki sestav- ljajo ekipo Srotu niso povedali, da je udeležba v izbrani vrsti odvisna samo od nekih pregled- nih tekem. To se ni dalo raz- brati niti iz njihovega nasveta, naj rajši zaradi manjše poškod- be ne tekmuje, kajti njihove be- sede so kvečjemu izzvenele dru- gače — nikar ne tekmuj, da se še bolj ne poškoduješ, saj J* Tvoje mesto v reprezentanci že zagotovljeno. Zakaj torej v državni vrsti orodnih telovadcev za dvoboj s sovjetsko ekipo ni Celjana Ti- neta Šrota? -an POKAL ZA »13. MAJ« V počastitev dneva železničarjev je kegljaški klub celjskega železničar- skega športnega društva pripravil po- kalni turnir v borbenih partijah, ka- terega zasluženi zmagovalec je postalo moštvo »13. maja«. Rezultati: 1. »13. maj« 734, 2. Celje 729, 3. Elektro 692, 4. Tovarna tehtnic 670. Olimp:Kovinar 2:0 VELENJCANI ŠE KAR NAPREJ V VODSTVU Najvažnejša tekma tretjega ko- la spomladanskega dela tekmova- nja v okrajni nogometni ligi je bila vsekakor med Olimpom in štorskim Kovinarjem. Zmagali so Gabrčani z rezultatom 2:0 in se tako znova znašli z boljšim ko- ličnikom med danimi in prejeti- mi goli na drugem mestu. Ostali rezultati tretjega kola: Konjice—Šmartno ob Paki 0:0, 2alec—Velenje 0:4, Nazarje—Zre- če 5:3, Rogatec—Steklar 2:2 in Vransko—Šoštanj 2:3. Na lestvici vodijo Velenjčani s 27 točkami, sledijo Olimp in Ko- vinar (Štore) po 24, Šmartno ob Paki 18 itd. Po bratovih Stopinjah... Na nedavnem dvoboju mladinskih reprezentanc Vojvodine in Slovenije v orodni telovadbi je Celjan Edi Srot zasedel v skupnem ocenjevanju če- trto mesto. Na posameznih orodjih je dosegel najboljši uspeh na drogu, kjer je zmagal, sicer pa je bil drugi na bradlji, krogih in preskoku. Vse kaže, da Edi zvesto sledi zgledu starejšega brata Tineta. A. BU Vaška slika iz okolice Pečovnika pri Celju .celje ob 1. maju" Zaradi slabega vremena je ak- cija začela z zamudo, toda na- vzlic temu so že vidni prvi uspe- hi. Tako je v teku gradnja ceste na levem bregu Savinje, ob par- ku, ki pelje v Lisce. Hodnik za pešce ob Ljubljanski cesti tudi dobiva svojo podobo. Prav tako so opravljena prva dela za raz- širitev Vrunčeve ulice. Prve pro- stovoljne delovne akcije pa so se začele tudi na Otoku. Ce bo vre- me še naprej ugodno, potem je gotovo, da bodo zaživela tudi ostala gradbišča in da bo akcija »Celje ob 1. maju« dobila še večje število sodelavcev. Umrla je FRECETOVA MAMICA iz Lopate V nedeljo smo pokopali »Fre- cetovo mamico« iz Lopate. Tako smo jo upravičeno klicali parti- zani. Neštetokrat smo bili pri njej in neštetokrat imeli pri njej varno zatočišče. Njena prava ma- terinska skrb za nas je bila iz- redna. Čeprav v bližini največje- ga gestapovskega gnezda, je skromno, toda zavestno delala in pomagala narodnoosvobodilnemu gibanju. Njen dom je bila nasa močna partizanska postojanka za predel Lopate in Ostrožnega. Skromna v svojiih naziranjih, toda velika po svojih dejanjih je skupno s svojimi otroki mnogo pripomogla, da je osvobodilno gi- banje v tem predelu močno zaži- velo. V njeni hiši smo dmeli ne- šteto sestankov in posvetovanj. S hčerko Jožico in mladim sinom je neutrudljivo delala, organizi- rala in opravljala težke in odgo- vorne kurirske posle. Vedno je bila pripravljena na največje žrtve. Tik pred svobodo je padel tudi njen starejši sin v borbi z nemško patruljo v Šmartnem v Rožni dolini. Čeprav je bilo nje- no srce načeto, je ostala vedra, ponosna, toda skromna partizan- ska mamica. Taka je ostala tudi po osvoboditvi in taka bo ostala tudi v naših srcih. Zopet »Cinkarnar« Medtem ko glasili delovnih ko- lektivov Tovarne emajlirane po- sode (»Emajlirec« je pred krat- kim dobil novega odgovornega urednika, tov. Vlada Smeha) in štorske Železarne izhajata že več let brez prekinitve, pa je te dni, natanko po enem letu premora, izšla tudi prva številka devetega letnika glasila delovnega kolekti- va Cinkarne, »Cinkamar«. Kot kaže uvwdnik, pa tudi vsebina prve številke, si je uredniški od- bor —■ odgovorni urednik je tov. Herbert Savodnik — postavil za- htevne naloge. In če sodimo po tej številki, je očitno, da jih bo tudi uspešno rešil in tako izpolnil poslanstvo, ki ga ima tovarniško glasilo. Na tej poti pa želimo »Cinkamarju« in seveda ostalim tovarniškim glasilom kar največ uspeha. Pionirji iz Šentjurja v pionirskili igrati Mladina na šentjurski osnovni šoli je program Jugoslovanskih pionirskih iger sprejela z največjim zanimanjem. Pridni so bili v zimskem času, ko so izvedli več tekmovanj v sankanju in smučanju, v zimskih počitnicah pa pripravili smučarski tečaj na Bohorju. Razredni šahovski turnirji so zajeli večino učencev. Na občinskem pr- venstvu so zmagali pionirji in pio- nirke s šentjurske šole. Prav tako so zmagali na občinskem prvenstvu v metu težke žoge. Streljanje z zrač- no puško je letos prvič zavzelo tako širok krog mladine. Na občinskem prvenstvu pa so pionirji šentjurske šole zasedli drugo m tretje mesto. Zadnji športni dan so izkoristili za orientacijski pohod, zdaj pa priprav- ljajo tekmovanje v spomladanskem krosu, pa tudi tekmovanja (medraz- redna) v rokometu. Veliko dela bodo imeli še z ureditvijo igrišča, ki ne ustreza več potrebam. Razen tega mladina nestrpno pričakuje, kdaj bo adaptirana telovadnica, ki je letos onemogočila normalen potek telesne vzgoje na šoli. Miha Iskra KRONIKA NESREČ Franc Pirš iz Trnovelj je padel s ko- lesom in si poškodoval plavo. Ivan Ce- bular iz Križeče vasi pri Poljčanah je padel z motorjem in se ranil na noRo. Štefana Šnffija iz Ostrožnega pri Ponikvi je napadel in pretepel neznanec. бпџ\ je dobil poškodbe na gU' vi. Edvard Brišnik iz Vranskefta je vo- zil vprežni voz. Ker sta se konja splaši- la, je Brišnik padel z voza in dobil po- škodbe po telesu. Enoletna Pavla Haler iz Vranskega se je z vročo vodo opekla po hrbtu. Viktor Drobne iz Medloga je padci s kolesom in obležal nezavesten. Antonu Jugu iz Rifnika pri Šentjurju je GIBANJE PREBIVALSTVA V času od 8. do 14. aprila je bilo rojenih 16 dečkov in 20 deklic. Poročili so se: Franc Skerbiš, delavec iz Maribora in Marija Kamenšek, kuharica iz Celja. Umrli so: Ivan Osojnik, delavec iz Trebč, star 40 let. Helena Grahor, vzdrževana iz Prebolda, stara 77 let. Benjamin Vo- deb, upokojenec iz Lekmarja, star 70 let. Neža Gros, druž. upokojenka iz Celja, stara 78 let. Branko Sen- veter, otrok iz Turja, star 19 dni. Ana Videnšek, delavka iz Celja, stara 39 let. Justina Teržan, zasebnica iz Sla- tine, stara 68 let. Neža Hladin, gospo- dinja iz Svetlega dola, stara 52 let. Ivana Sem, upokojenka iz Ljubnega, stara 79 let. Franc Terčak, vojni in- valid iz Vranskega, star 62 let. Franc Glavnik, župnik v pokoju iz Lopaca, star 69 let. Marija Frece, posestnica iz Celja, stara 70 let. POMENEK po nastopu v KIJEVU šestega in sedmega aprila je l)il v Kijevu velik njednarodni turnir v orodni telovadbi. Sode- lovalo je pet držav: Češka, Vz. Nemčija, Kitajska, Sovjetska zve- za in Jugoslavija. Vsako državo so za.stopali trije tekmovalci. Л'^ jugoslovanski vrsti je bil poleg Jovčinoviča in Gagiča iz Beogra- da še član partizanskega društva iz Gaberij, Tine Šrot. Oh povratku sem obiskal Tine- ta Šrota in mu zastavil nekaj vprašanj. Kakšno je Tvoje mnenje o tekmovali ju? Kar zadeva organizacijo, ni- mam pripomb. Tekma je bila т veliki športni dvorani, ki je spre- jela okoli enajst tisoč ljudi. Dvo- rana je bua vsakokrat polna. To je razumljivo, saj je Kijev sre- dišče orodne telovadbe v Sovjet- ski zvezi. Od tod sta tudi Šaklin (svetovni in olimpijski prvak) ter Titov. Kako si ocenil reprezentance? Največie presenečenje so pri- pravili Kitajci. Njihova trojica je bila najmočnejša na tekmova- nju. Najboljša dva sta zasedla drugo in tretje mesto ter pustila za seboj tri Ruse. Značilnost nji- hove telovadbe je lahkotna in elegantna izvedba najtežjih prvih. Posebno se odlikujejo v izredno težkih seskokih, ki jih izvajajo kot za šalo. Razen Šaklina, ki je brez рк)- sebnih težav zasedel prvo mesto, sovjetsiki tekmovalci niso poka- zali kaj posebnega. Šaklinovo borbeno orožje so železni živci ter sigurnost izvajanja. On je tekmovalec, ki ne pozna sipodrs- Ijaja. Na turnirju je osemnaj- steroiboj vzdržal brez napake. Vzhodni Nemci so poslali mla- de in perspektivne telovadce. Po- kazali so drzne in dinamične va- je. Češka je kot stara telovadna velesila nekoliko razočarala. Nje- ni zastopniki so izvajali vaje brez izrazitejših težjih prvin. Boljši med njimi je bil le Stas- ny, ki se je v parterju uvrstil v finale. Jugoslovani smo naredili dober vtis. saj po kvaliteti nismo prav nič zaostajali. Vsa čast Jovano- viču. ki je s svojo parterno vajo navdušil številne gledalce. V tej panogi je bil boljši od njega le sovjetski tekmovalec Leontijev. V finale pa se je iplasiral tudi na preskoku. Gagič tekme ni vzdržal psihično. Kot on tudi jaz nisem vzdržal. Prvič sem tek- moval v tako hudi konkurenci. Kot posledico treme in utrujeno- sti štejem spodrsljaja na presko- ku in bradlji. Na krogih sem po- kazal eno najtežjih vaj, toda tik pred zaključkom me je utrgalo z orodja in sem tako izgubil mož- nost za boljšo uvrstitev. Gusti Kisel CELJSKI TEDNIK STEV. 16. - 20. aprila 1962 Ф MOJA ZELJA JE IZPOLNJENA JAZ KUHAM V PASTEL POSODI, ki je okras knhinje in jo odlikujejo: — tople in vedre barve — momejiša pločevina — modeme oblike — odporen emajl — elegantne linije — dolgotrajen sijaj ZATO SODOBNA GOSPODINJA KUPUJE SODOBNO PASTEL POSODO, KATERO IZDELUJE ^TOVARNA EMAJLIRANE POSODE CEUf Komiisija za sklepanje delovnih razmerij pri Tovarni čevljev v Mariboru, Klavniška ulica 5, razpisuje sledeča delovna mesta L poslovodje ▼ novo ustanovljeni prodajalni obutve v Žalcu, 2. trgovskega pomočnika ali pomočnice Pogoji: Pod 1. Visokokvalificirani trg. delavec, ali pa kvalif. trg. delavec s 5 letno prakso po možnosti iz obutvene stroke. Pod 2. Kvalificiran trgovski delavec. Ponudbe nasloviti na naslov: Tovarna čevljev Maribor, Klavniška ulica 5. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. . Časopisno podjetje »Celjski tisk« v Celju ima prosti naslednji delovni mesti: 1. monter grafičnih strojev 2. referent za naročnine in oglasno službo Pogoji: 1. kvalificiran kovinostrugar z industrijsko kovinarsko šolo in 5 let praktičnega dela. 2. sposobna administrativna moč z znanjem stojepisja Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohod- kov. Stanovanj ni. Nastop mesta takoj, ali po dogovoru. Ponudbe poslati na kadrovski sektor podjetja. JUTEKS ŽALEC izdelujemo jutino embalažo in vreče POZOR! Industrija, mlinska podjetja, obrtna pddjetja in trgovine ZAHTEVAJTE VZORCE IN CENIKE KVALITETA ZAJAMČENA - SOLIDNE CENE Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij v Kovinotehni Celje razpisuje naslednja delovna mesta: 1. delovno mesto komercialnega direktorja Pogoj za to delovno mesto je visoka strokovna izobrazba s triletno prakso v vodstvu komercialnih poslov ali višja strokovna izobrazba z daljšo prakso in zunanjetrgovinsko registracijo. Zaželjena je prak- sa v železninarski stroki. 2. delovno mesto samostojnega referente uvoza Pogoj za to delovno mesto je višja strokovna izobrazba z zunanje- trgovinsko registracijo. 3. delovno mesto samostojnega referenta izvozo ZA PREDSTAVNIŠTVO LJUBLAJNA Pogoj za to delovno mesto je kot v Ad. 2. 4. delovno mesto samostojnega referenta notranje trgovine Pogoj za to delovno mesto je kvalificiran delavec železnlnarske stro- ke s 5-letno prakso. Osebni dohodki so določeni po Pravilniku o razdelitvi osebnih dohodkov. Prijave je vložiti najkasneje do 15. 5. 1962 na Upravo Kovinotehne Celje, Mariborska 17. V prodaji so srečke PRVOMAJSKE LOTERIJE Glavne premije so: 5,000.000 4,000.000 3,000.000 2,000.000 1,000.000 Najmanjši dobitek pa je din 1.000 ŽREBANJE BO 5. MAJA 1962 Kmetijski kombinat Žalec »Vrtnartsvo« Celje, Ljubljanska cesta 93 — razipisuje naslednja delovna mesta: 1. mezdnega knjigovodje, 1. materialnega knjidovodje. Pogoji: Pod 1 in 2 srednja šol. izobrazba ali nižja šolska izobrazba z najmanj 5 let prakse na teh delovnih mestih. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Interesenti naj vlo- žijo pismene vloge z opisom dosedanjega službovanja na »Vrtnarstvo« Celje. OBJAVE IN OGLASI KONCERTI Četrtek, 26. aprila: ob 20. uri v Narodnem domu Mladinski mešani zbor Svobo- da — gimnazija Koncert v počastitev praznika Osvobodilne fronte Sodeluje Nada Sevšek, тегго- sopran pri klavirju prof. Mafen- ka Sancin. Dirigent: Egon Kime j Prodaja vstopnic v Glasbeni šoli. KINO Do 21. 4. 1962 »DARCL.ee«, romunski glasbeni iilm 22. — 26. 4. 1962 »NOC VELIKEGA NAPADA«, italijanski barvni, avan- turistični Csc film 27. — 30. 4. 1962 »POSLEDNJI BO PRVI«, nemški športni film KINO METROPOL Do 22. 4. 1962 »LA2NE NAIVKE«, Ita- lijansko-francoskl film 23. — 24. 4. 1962 »CESARJEVO NOVO OBLAČILO«, jugoslovanski barvni film-pravljica (samo ob 16. url) 25. — 26. 4. 1962 »VELIKI SODNI PRO- CES«, jugoslovanska komedija (sa- mo ob 16. uri) 23. — 26. 4 1962 »GOLO MESTO«, ame- riški kriminalni film (samo ob 18. in 20. uri) 27. — 30. 4. 1962 »BELE SENCE« Itali- jansko-francoski barvni film MATINEJE 22 . 4. 1962 »SLEPI POTNIK«, francoski barvni film 29. 4. 1962 »DEKLE ISCE OCETA«, ruski barvni film KINO DPD »SVOBODA« ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 21. — 22. 4. 1962 »DVE LJUBEZNI EDDYJA DUCHINA«, ameriški barvni Csc film 25. — 26. 4. 1962 »PAST ZA DEKLE- TA«, francoski VV film 28. — 29. 4. 1962 »LEPA MLINARICA«, italijanski barvni film GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU Petek, 20. aprila 1962 ob 19. 30 uri: Arthur Miller — SMRT TRGOV- SKEGA POTNIKA. Premiera. Pre- mierski abonma in Izven. Nedelja, 22. aprila 1962 ob 10. uri: Arthur Miller — SMRT TRGOV- SKEGA POTNIKA. Nedeljski dopol- danski abonma I. in Izven. Ob 15.30 uri: Arthur Miller — SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA. Nedelj- ski popoldanski abonma in izven. Ponedeljek, 23. aprila 1962 ob 19. 30: Večer Oskarja Wilda (izvajalec Marjan Dolinar). Torek, 25. anrila 1962 ob 19.30 uri: Arthur Miller — SMRT TRGOV- SKEGA POTNIKA. Torkov abonma in izven. Sreda, 25. aprila 1?>62 ob JO. uri: Boško Trifiinovii^ — PRAVLJICA O CAR- JU IN PASTIRJU. Zaključena pred- stava za Osnovno šolo Marjana Ne- mer^a Radeče. Ob 15.30 uri: Arthur Miller — SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA. II. šolski abonma in izven. Četrtek. 25. aprila 1962 ob 19. uri: Arthur Miner — SMRT TRGOV- ■ SKEGA POTNIKA. III. šolski večer- ni abonma in izven . Petek. 27. flnrila 19Rí> nh ?o. uri: Arthur Miner _ SMRT TRGOV- SKEGA POTNTKA. Gostovanje v Sentjuriu pri Celju. Sobota. 28. дпгПа 19«*> nh 19 "o nr^ Arthur Miner _ SMRT TRGO^r. SKEGA POTNIKA. Izven abonmaja. RAZPISI PODJETJE 4FOTOLIK« CELJE Slomškov trg štev. 3 RAZPISUJE na nedeljo, 6. maja ob 8. uri JAVNO d ц a 2. ђ o naslednjih osnovnih sredstev: Foto-povečevalniki »Idro«, »Okoli« Foto-sušilni aparat: 50 x 60, 52 x 106 Foto-Flash »Favorit« Foto-aparati: Rolleiflex, Voigtlaen- der 10x15 Razne mize, stoli, tehtnice. Prednost nakupa imajo državne ustanove, podjetja in organizacije, kolikor teh interesentov ne bo, pa odprodamo zasebnim interesentom na isti dan ob 10. uri. PRODAM MALA HISICA V 2ALCU 140 naprodaj. PRIKOLICA za motorno kolo BMW 250 ccm s priključki naprodaj. Vpra- šati v gostilni Velika Pirešica pri 2alcu. Cena po dogovoru. OTROŠKI VOZIČEK, skoro nov, pro- dam. Vrbje 64, Zalee. SAMSKO KOZO MOLZNICO prodam. Poizve se: Mariborska 142, Celje. MOTORNO KOLO TOMOS PUCH 175 ccm, prevožen 1.600 km nujno prodam. V račun vzamem tudi mo- ped ali menjam za ček. Kladnik Ferdo, »Termika«, p. p. 1, Kralje- vica, NRH. KUHINJSKO POHIŠTVO ugodno pro- dam. Kučan, Zidanškova 21. DOBRO OHRANJENE mize, stole in kuhalnik, prodam. Volferl, Stane- tova 6/1, Celje. KUHINJSKO OPREMO prodam. Ogled od 14. do 15. ure. Naslov v upravi lista. LEPEGA velikega psa čuvaja prodam. Partizanska 10, Celje. DESNI ŠTEDILNIK in kredenco pro- dam. Roška 9 (Nova vas). VELIKO, dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco prodam. Priveršek, Deč- kova 7, Celje. MOTORNO KOLO s prikolico TRI- UMPH 350 ccm dobro ohranjeno prodam. Zagore, Cankarjeva 4/II, Celje. DELNO VSELJIVO HiSO, primemo za obrtnika v industrijskem centru blizu Celja prodam. Naslov v upravi lista. STANOVANJA PIRAN—CELJE! ZAMENJAM dvo- sobno stanovanje s pritlklinami, sončno in suho, za enako ali manjše v Celju ali okolici. Naslov v upravi lista. DVE SOSTANOVALKI SPREJMEM! Naslov v upravi lista. KOMFORTNO DVOSOBNO STANO- VANJE s kabinetom v stolpnici (II. nadstropje) zamenjam za prav tako, le z večjimi sobami. Vprašajte od 16. do 18. ure pri Fohn V., Prešer- nova 7/1, Celje. ISCEM PRAZNO SOBO v Celju ali okolici. Jazbinšek, Trbovlje, ul. 1. junija 1. OPREMLJENO SOBO išče samski uslužbenec. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM PRAZNO SOBO v sre- dini mesta in prodam pohištvo. Do- pise na upravo pod »Takoj«. NUJNO POTREBUJEM SOBO! Naslov v upravi lista. PRAZNO SOBO ISCEM NUJNO! Na- slov v upravi lista. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega ateka, sta- rega ateka ter strica FLIS ANTONA iz Vin, se iskreno zahvaljujemo č. ka- noniku 2olnir Alojziju za opravljene pogrebne obrede, posebno za njegov ganljivi poslovilni govor, č. kaplanu Jamnik Francu iz Dobrne za sprem- stvo od hiše žalosti do Strmca. Obe- nem vsem darovalcem vencev, sorod- nikom in znancem ter prijateljem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Ohranimo ga v trajnem spominu! 2alujoča žena in hčere Prvomajski izleti: 1. Preko Korduna na Jadran — dvo- dnevni avtobusni izlet. 2. Tri dni po zeleni Štajerski — tri- dnevni avtobusni izlet. 3. Tradicionalni izlet s posebno ladjo Po severnem Jadranu. (Tridnevni izlet). 4. V Djerdap — 4-dnevni izlet, kom- biniran prevoz: letalo — vlak — ladja! 5. Krog po Siciliji — 10-dnevna krož- na vožnja z avtobusom. V povratku ogled Rima, Napolija. 6. Tradicionalno prvomajsko potova- nje po Italiji: Firenze—Napoli— Pompeji. 6-dnevni avtobusni izlet. 7. Praga — Svetovno prvenstvo v va- jah na orodju. 8-dnevno potovanje v času od 3. do 10. julija. Spora- zumno s »Partizanom Slovenija«. 8. 3000 milj po Sredozemlju — l6-dnev- no potovanje z najmodernejšo pot- niško ladjo »Jugoslavija«. (Reka— Benetke—Krf—Kreta—Aleksandri j a —Cairo—Beyrouth—Haifa—Tel Aviv — Jeruzalem — Rhodos —Atene—Be- netke—Reka). Cena 100.000 din! Delovni kolektivi! Pravočasno si re- zervirajte za Vaš izlet Kompasov tu- ristično opremljen avtobus. Poleg ne- štetih izletov, ki bodo vodili v vseh smereh po naši lepi domovini in od- krivali udeležencem neštete prirodne, zgodovinske in folklorne zanimivosti, bomo organizirali tudi izlete na vse pomembnejše gospodarske, kulturne in športne prireditve v inozemstvu. Potniki v inozemstvo. — Pri nas do- bite najhitreje vse vrste voznih kart za inozemstvo — vlak, ladja, avion. Prav tako Vam najhitreje posredu- jemo nabavo vseh tujih viz preko na- ših filijal v Zagrebu, Beogradu itd. Pred vsakim potovanjem obiščite Kompas — Celje in prepričali se boste o naši solidnosti! Delovni kolektivi! Dvodnevni izlet Trst—Benetke v našem modernem avtobusu bo presenečenje za Vas. Cena propagandna! Po Vaši želji Vara dostavimo brezplačno izdelan okvirni program! Pokličite tel. 23—50 ali pi- šite na naslov Kompas — Celje, Tom- šičev trg 1. Udeležujte se Kompasovih kvalitet- nih potovanj po domovini in drugih evropskih državah. Obiščite poslo- valnico Kompas — Celje, Tomšičev trg 1. Telefon 23—50 — nudimo Vam vse turistične informacije brezplačno. Kompasov oddelek za letni oddih Vam postreže z vsemi cenami hotelskih in privatnih uslug širom Jugoslavije in tujine. Turistično podjetje Kompas — Celje — Tomšičev trg l. Tel. 23—50. KUPIM' KUPIM ENO ali dvostanovanjsko hi- šo, vseljivo, na področju mesta Celia. V poštev pride tudi nedogra- jena hiša .Naslov v upravi lista. ZAHVALA Vsem, ki so nam ob bolezni in pre- rani smrti dragega ateka in moža DROBNE VIKTORJA stali ob strani, ga spremili na zadnji poti, mu poklonili številne vence in cvetje, naša prisrčna hvala. Posebno zahvalo smo dolžni tov. Jezerniku za njegovo veliko požrtvo- valnost, kolektivu za denarno pomoč in sožalje ter govornikom za ganljive besede ob odprtem grobu. Prisrčna hvala organizacijam: Zveri komunistov, delavskemu svetu, sin- dikalni podružnici, gasilskim društ- vom kolektivov ter vsem članom ko- lektiva »Savinja« in godbi. Srčna hvala Zlatkinim sošolcem za šopke. Hvala vsem znancem in prijateljem, ki so nam kakorkoli stali v težkih trenutkih ob strani. 2alujoča žena Dana, hčerki Zlatka in Cvetka, sestre in brat, svakinja in svak ter vse ostalo sorodstvo. RAZNO 34 letna dobra gospodinja želi spo- znati sebi primernega tovariša za skupno življenje. Pismene ponudbe na oglasni oddelek pod »Sreča ne prihaja sama«. VZAMEM V NAJEM takoj malo po- sestvo, ali kupim na obroke. Od bli- žine Dobrove do Vojnika. Naslov v upravi lista. 6-dnevno potovanje z avionam v GRČIJO IN EGIPT. Zadnji rok pri- jav 25. april 1962. PRVOMAJSKI IZLET 4 DNI — 4 MESTA TRST, BENETKE, PADOVA, VERO- NA. Prijave do 12. aprila 1962. 7-dnevno potovanje s posebnim vla- kom od 24. do 30. junija v GRCUO — ATENE, PIREJ, SOLUN. Prijave do 10. maja 1962. 5-dnevno potovanje z avtobusom ▼ TRST, BENETKE, VERONO in MI- LANO. Prijave do zaključnega šte- vila udeležencev. 2-dnevno potovanje z avtobusom ▼ TRST IN BENETKE. Prijave do zaključnega števila udeležencev. 6-dnevno potovanje v KÖLN na med- narodno razstavo »Bolnica« za zdravstvene delavce. Prijave do 10. aprila 1962. ZA CENJENA NAROČILA SE PRI- POROČA IZLETNIK, turistična agencija, poslovalnica Celje, TitoT trg 3, telefon 28-41. líreAliátvo C«lje, ТИот trg 5 — poštni predal 16 — telefon 25-2'i in 24-23 uprava Celje, Trg V. kongresa 5 — poštni predal Í5Í — telefon 23-75 in 20-89 — tekoä» račun pri Narodni banki Celje 603-11-1-656 — izhaja ob petkih — letna naročnina 800, polletna 400. četrtletna 200 din — Lnozemetvo 2400 — posamezna številka 20 di aarjev — Rokopiisov ne vrmèaino — sprejem oglasov, галрјаот in objav do vsBike srede do 12. ure ■» oglasnem oddelku Trg V. клв greaa ÎJifoTmacije o oglasih, razpiwi in ol>JAvah dobite le v upre _ CeljsJtega teduika!_ PRI NAS IN PO SVETU STARE IDEJE - NOVI NAČRTI Geologi pravijo, da je bila Anglija nekoč s kopnom pove- zana z Evropo. Vendar to je mo- ralo biti davno, ko to ni imelo nobenega pomena za civilizira- nega človeka. Kdaj je nastala morska ožina, ki jo imenujemo Canal la Man- che, tega točno nihče ne ve. Toda, da je ta ožina bila trn v peti vsem osvajalcem, razen seveda Angležem, je razumljivo. Velika Britanija je največja vojna ladja na svetn . . . Britansko otočje je trd oreh strategov ... Taki epitetoni so res upravi- čeni. Na.šteli bi jih lahko še več, predvsem tega, da je geografski položaj Britanije spravil njeno ljudstvo v vodstvo cisvajalcev sveta. Nič čudnega, saj je Brita- nija morala razviti mornarico, če je hotela čez svoje mokre me- je. To dejstvo, da je imela dežela zgodaj razvito trgovsko in vo- jaško mornarico, ji je prineslo tudi prvenstvo v iindustrijskem, trgovskem in političnem razvoju. Ideie o tem. da bi bilo treba med Britanijo in Evropo posta- viti most. da bi promet ne bil 'lavisen od morja, so dvostranske. Porajale iso se vojaškim strate- gom, porajale pa so se tudi go- siDodarstvenikom ni to na obeh obalah ožine La Manche. Najstareiša je gotovo ideja inženirjev Napoleona Bonaparta. Francozi, ki so bili običajno sko- rai vedno tepeni na morju, so priznava4 angleško nadmoč na vedah. Zato so se Napoleonovi strokovnjaki lotili drzne ideje, kako bi bilo. če bi pod La Man- chem skopali rov in bi legije peš vdrle na oiok. Iz vsega tega seveda ni bilo nič. Prej ko bi skopali tak rov v trdno granitno skorjo, bi mnnula desetletja. Tako dolgo pa Napo- leonov imperij ni trajal. Ideje o podmorskem predoru in o mostu so pogosto oživljale. Zlasti pozneje, ko je tehnika po- kazala velike možnos.ti mosto- gradnje. Velikanski moet čez za- liv v San Franciscu je razgibal zagovornike gradnje kanalske- ga mostu. Toda iz strateških ozi- rov so taki načrti padali v vodo. Most je lahko porušiti. Teko so se zaporedoma menjavale stare ideje v novih priredbah: ali most ali predor. V Angliji in v Fran- ciji dela pravcati štab inženirjev na tem, toda odločitve še ni. Kajti predor ali most je investi- cija, ki bi globoko segla v dr- žavne blagajne obeh dežel. Po- mislimo samo. kolika sredstva terja predor pod Mont Blancom na meji Francije in Italije!* Poleg vsega se je v Angliji v zadevo močno vmešalo javno mneje. To pa je silno različno. Medtem ko eni pravijo: — ... kaj bi bilo, če bi bil most ali predor že v letu 1940? Francozi so nezanesljivi. Pomisli- mo na Pettaina... — . . . branijo idejo drugi: — ... Koliko lažje bi bilo z invazijo, kako bi tak tunel prišel prav beguncem, ki so bili izpo- stavljeni na milost in nemilost nemškim podmorniškim gusar- jem. Medtem, ko inženirji rišejo načrte, ko parlamenti razprav- ljajo in javno mnenje polni ča- sopise ter eter, morje valovi v La Manchu in brani Britanijo kot otoško državo. Risba po idejnem načrtu: Cev po morskem dnu. V Angliji je pisatelj, filozof in znanstvenik Bertrand Russell pobornik gibanja množic proti atomski oborožiitvi. Njegovi .somišljeniki so priredili iani pohod po vsem svetu. Obiskali so tudi Sovjetsko zvezo. Združenih državah v zadnjem času nadaljujejo s pod- zemnimi atomskimi poskusi. Kennedy utegne vsak čas ures- ničiti grožnjo o obnovitvi atomskih eksplozij v atmosferi. Ves svet se upira taki odločitvi in prepričuje ameriško vlado, naj tega ne stori. V Ameriki sami nastajajo organizirani protesti proti atomskim poskusom in oborožitvi. Na sliki vidimo take demonstrante, ki po vzoru angleških tovarišev vztrajajo pri takoimenovanih pasivnih manifestacijah. Sede proteoti- rajo sredi ulic pred važnimi vladnimi poslopji in zanje nemo govorijo napisana gesla. Toda ameriška policija jc hitro našla povod za to, da jih premeščajo v zapore pod sumom »komunizma« in akcij v korist sovražnikov »svobodnega sveta«. Casi, ko so borci za mir preganjani, gotovo niso rožnati. KITAJCI - NAJSTAREJŠI NAROD Kitajci niso samo največji na- rod na svetu s isvojimi 600 mili- joni prebivalcev centralne in vzhodne Azije. So hkrati tudi najstarejši narod, ki je nastal, živel in ostal v tem delu sveta. Po izkopaninah sodijo, da so Ki- tajci doživljali isvojo kameno do- bo v krajih, kjer tuidi danes ži- vijo, pred 10.000 leti. Največ iz- kopanin na Kitajskem priča o srednji kameni dobi, okoli 7.000 let pred našim štetjem. Po teh ar- heoloških najdbah ¡so ^akrat že nastanjevali Kitajsko: Na seve- rovzhodu Tunguzi, na severoza- hodu Turkomongoli. na zahodu Tibetanci, na jugu skupina ljud- stev Tai in na j-ugovzhodu ma- lajska ljudstva. Severni Mongoli so dali Ameri- ki tudi prvo prebivalsitvo. S selit- vijo čez Beringovo ožino in Alja- sko so se 9.000 let pred našim štetjem najprej naselili na se- verno ameriško celino, potem' pa so polagoma naselili ves konti- nent do Ognjene zemlje. V SVETU TEME... Pred kratkim .smo praznovali svetovni dan pod geslom: »Čuvajmo vid — preprečujmo slepoto!« Tokrat si oglejmo ikako strašno zlo za človeštvo je slepota. Danes je na isvetu skoraj 3 milLJa;rde ljudi. Med temi je kar 100 mili- jonov slepih. Okoli 650 tisoč otrok se je že rodilo brez vida. Vendar nekateri strokovnjaki menijo, da številka ni točna in da je število slepih otrok na svetu najmanj 15 milijonov. Vzemimo tsamo zdravstveno močno razvito Angli- jo, kjer na razmeroma majhnem prostoru živi okoli 97.000 slepih ljudi. V Ameriki je 230.000 »le- galno« slepih. Poleg tistih popol- nih slepcev je v to število všteta tudi vsa množica onih, ki zaradi slabega vida ne morejo opravljati nobenega koristnega dela, za ka- terega je vid potreben, Tako je v razvitih deželah. Kaj pa v nerazvitih? Razumljivo je, da je tu to gorje še veliko večje. Štiri petine vseh slepih na svetu živi v nerazvitih deželah. Odsto- tek slepiih raste toliko bolj, koli- kor manj je razvita dežela. Tako ima pleme Sukov v Vzhodni Af- riki med sto člani vsaj 90 takih, ki so bolni na očeh. V Plemenu Masai je vsak osmi resno bolan na očeh. V Rodeziji so ob cestah veliki napisi: — Vozi previdno — slepi —. To pomeni, da tu slepih ljudi kar mrgoli. V Severni Nigeriji imajo celo mesto .slepih, hi se združujejo v nekakem cehu, vzdr- žujejo se pa z raznimi deli, .pred- vsem z beračenjem. Na Kitaji?kem je tak ceh slepcev star najmanj 2000 let. In kako je z otroki? Statistika pove, na primer za Kenijo, da je med 70.000 slepimi vsaj 22.000 otrok. V Rodeziji je na 100.000 otrok 3300 slepih. Med temi jih je 80 odstotkov oslepelo v starO'Sti do deset let, drugi pa do 20 let starosti. V Indiji je najmanj 2 milijona slepih ljudi... To so grozovite številke. Kaj je vzrok? Mnogo je tega, kar poivzroča slepoto. Nalezljive bolezni, okuž- be, pcmanikanje izobraženosti in s tem tudi znanja o tem, kako čuvamo vid. V civiliziranih ev- ropskih deželah je veliko oslepe- lih zaradi premajhne paziljivosti pri delu itd. In vendar bi lahko preprečili danes vsaj dve tretjini slepih z zdravljenjem in operaoijami, saj so znali očesne mrene operirati že stari Babilonci. Toda v času, ko ni denarja za te stvari, ko ga ni za vsakdanji kruh, ga je v izo- bilju za orožje. PolGilindri ŽENSKA MODA Pred osemdesetimi leti so za- čeli uvažati iz Italije v Peru pol- cilindre, takratno visoko moško modo v Evropi. Toda začuda hit- ro so to pokrivalo osvojile peruj- ske Indijanke. Polcilinder je po- stal znak imenitnosti med žena- mi in uvoz je bil prešibek. Začeli so črne polcilindre izdelovati do- ma. Postali so del narodne noš- nje med dekleti in ženami. Toda — tako pravijo — vse imenitnejše, in petičnejše Indi- janke se po vzoru Evropejk, ki hočejo klobuke iz Pariza, ravna- jo po tradiciji in naročujejo pol- cilindre v Italiji. Znan Celjan, ne povem pa kdo, mi je pripovedoval: — Zadnjič sva z ženo ocenje- vala napaike najinih otrok in ugotavljala, kdo bi jim dal več napak kot dediščino. Pa sem vda- no priznal: — Ja, veš, imam vtiis. da ,so mi otroci pobrali vise moje slabe lastnosti... — Ženi se je razvedril obraz. Sa- mozadovoljno se je nasmehnila, zrastel ji je greben in pokrovi- teljsko mi je rekla: — Lepo od tebe, da priznaš svoje slabe strani in da jih ne očitaš, kot mnogi drugi možje, meni ... — — Tako pa nisem rekel, draga žena. Rekel sem. da so mi otroci pobrali naipake. Tako jih jaz ni- mam več. ti pa si svoje obdrža- la ... OBLAST MLADIH V SEN VENSANU V ircncoskerr, mesti'. Ser. Ven- sanu so prvi teden v marcu le- tos prevzeli vre oblast otroci. Ta- ki fantje so bili na položaju pro- metnih policajev, gasilcev, celo mestni načelnik in sodnik sta bi- la dva taka kratkohlačnika. Pra- vijo sicer, da so odrasli, ki so jih mladi zamenjali, šla na do- pust. Toda v resnici so se bržčas kje v ozadju skrivali in čakali, da vskočijo za vsak primer. Toda ni bilo treba. Dečki so zelo res- no in odgovorno opravljali vse dolžnosti. 155 milijonov funtov... Kaj stane vojna, pa čeprav hladna, dokazu,ie ameriška letalonosilka »Enterprise«, ki pripada ameriški atlantski floti. Po velikosti je »Enterprise« daljša kot tri no- gometna igrišča zapored. Poganja jo osem atom- skih reaktorjev, ki ladji omogočajo petletno vožnjo brez prestanka. Nosi nad sto reaktivnih letal, med katerimi bo nekaj 38 tonskih bombni- kov z radiusom poleta okoli dva tisoč milj. Elek- tronski sistem z radarji je na velikem jamboru, ki dosega višino nebotičnika s 33 nadstropji. Na ladji je vkrcanih 600 oficirjev in 4.000 mornar- jev, aviomehanikov itd. Električna napeljava na ladji bi segla od Londona preka Washingtona do Hawajev. Na ladji je poleg kinodvoran, obednio in podobnega tudi cisterna za sladko vodo, ki bo zadostovala za oskrbo 1400 enodružinskih hiš. Na ladji je tudi okoli 1800 telefonov. In zdaj k najvažnejšemu. Koliko stane ta oboroženi gigant. 155 in pol milijona angleških funtov. Britanci pravijo, da bi za ta denar zgradili deset rušilcev najnovej- šega tipa s po 27.000 ton nosilnosti. Še bolj zanimivo bi bilo vedeti, koliko hI zgradili lahko za ta denar bolnišnic, električnih central, stanovanjskih hiš? To so nepojmljiv :ï številke izdatkov za oborožitev. A taktična plat tega giganta? Ce so Rusi od Urala streljali z raketami čez vso azijsko celino in v Tihem oceanu zadeli cilJ z odstopanjem 100 metrov, potem bi za uničenje take ladje žrtvovali nekaj raket z atomsko glavo. Kajti »Enterprise« je hvaležen cilj, saj pomeni višek tehnike in visoko izvežbano posadko. To- rej čemu? Kako velika je ladja, vidimo na sliki s spretno montažo ene največjih britanskih cerkev na nje' nem krovu. ^