OBČINSKI KULTURNI PRAZNIK Slovenski kulturni praznik priložnost za razmišljanja. Več o tem na STRANI 7 PREČUDOVITA OSAMLJENOST — Logarska dolina je v tem času skorajda pozabljena, pa vendar pravi zimski raj. STRAN 16 velenje, 7. februarja 1991 številka 5, cena 15 dinarjev STRANI 6 video sonček Trg mladosti 6 Velenje Telefon: 063/852-888 t PUSTNE NORČIJE VSEPOVSOD — Kakorkoli že, pustnih karnevalov in norčij bo naslednje dni povsod dovolj. O tem več tudi na Velenjska izvršni svet o magistralnem plinovodu Večjja previdnost v prid zaščiti krajanov Slabe izkkušnje iz preteklih let pri podobnih delih so člane velenjskega i:izvršnega sveta pravzaprav vodile k tako temeljiti obravnavi os>snutka odloka o lokacijskem načrtu »Plinovod Vič—Podlogg« pred dobrim tednom dni. Čeprav so se s predlaganimi rešišitvami, razen nekaterih dopolnil, v glavnem strinjali, osnutkäca niso sprejeli. In sprejeli ga ne bodo vse dotlej, dokler jim PePetrol ne bo predložil odstopnih izjav oziroma soglasij lastnikdcov zemljišč, kjer bo plinovod potekal. Menili s(so namreč, da morajo z odlokom v največji možni meri zaščititi ti krajane. Tudi besedila, ki je predvidevalo, naj bi oškodovancecem plačali odškodnino po možnosti že z akontaci- jo, je dobilo na seji besedilo. Ostalo je brez besedice »po možnosti«. Dejstvo, da so investitorjev pred začetkom del rada polna usta obljub, na katere pa po opravljenih delih kaj radi pozabijo, pa narekuje še dodatne ukrepe. Zato so ob obravnavi omenjenega dokumenta zahtevali odgovornejše delo izvajalcev ter strožji nadzor, ki naj bi ga poleg urbanističnega inšpektorata opravljale še ostale ustrezne inšpekcije. Morda bo takšen ukrep vsaj tokrat pripomogel, da bo po končanih delih območje urejeno v prejšnje stanje, prizadeti krajani pa dobili pravično odškodnino (Dalje na 3. strani) Zdravvila odpeljali iz TEŠ • Ta posonedeljek je potekel rok, t do katerega bi bilo potrebnbno po sklepu velenjske vladade odpeljati iz šoštanjskih h termoelektrarn sporna poplplavljena zdravila celjske : bolnišnice. Že pred tem je je sprejela velenjska vlada si sklep, s katerim je sežig teh h zdravil v pečeh šoštanjskih h termoelektrarn prepovedalala, saj so menili, da je utemoneljitev republiške sanitarnrne inšpektorice premalo uteitemeljena in da šoštanjske te termoelektrarne niso nobenena zažigalnica posebnih odpdpadkov. Ker so bilaila torej zdravila v ponedeljek š: še vedno v skladišču šoštanpnjskih termoelektrarn, je uknkrepala velenjska vlada. V dogovoru z republiško zdravstveno ministrico Katjo Boh, njenim namestnikom Tonetom Koširjem, predstavnikom celjske bolnišnice primarijem dr. Jože-tom Arzenškom ter vodjo bolnišnične lekarne, gospo Cizejevo so zdravila v torek odpeljali iz šoštanjskih termoelektrarn v celjsko bolnišnico. Kot nam je povedal predsednik velenjske vlade Franjo Bartolac je bila republiška sanitarna inšpektorica Hitijeva, ki je omenjeni sežig zdravil dovolila in bila seznanjena tudi s sklepom velenjske vlade o prepovedi zažiga ter o roku do katerega je treba zdravila odstraniti, v ponedeljek nedosegljiva. Čeprav zadeva okoli zdravil ni bila razrešena, koristi dopust. V torek ob pol desetih dopoldne so torej v Šoštanju naložili sporna zdravila v prisotnosti miličnikov, predstavnikov vlade in oddelka za varstvo okolja in jih odpeljali v celjsko bolnišnico. Mira Zakošek Ob oči na Velenje Ob slovenskem kulturnem prazniku VELEINENJE — Svečana akademija V pV počastitev slovenskega kulturnega praznika bo jutri (v f(v petek) v domu kulture v Velenju svečana akademija, ki ki jo bodo popestrili člani Šaleške folklorne skupine kolkoleda, in sicer s spletom slovenskih plesov in pesmi, ter ;er Rudarski oktet. Slavnostni govornik bo župan Pankracrac Semečnik. Pri Prireditev bodo začeli ob 19. uri ŠOŠTANJ — Otvoritev razstave Prav tako jutri, ob isti uri, bo slovesno tudi v Šoštanju. V tamkajšnjem kulturnem domu bodo namreč v počastitev slovenskega kulturnega praznika odprli samostojno razstavo slikarskih del Jožeta Napotnika. Odprl jo bo predsednik sveta krajevne skupnosti Šoštanj Matjaž Natek. Občina Mozirje (Ne)zaupnica predsedniku in izvršnemu svetu? Iz sicer obsežnega in pomembnega dnevnega reda na zadnji seji izvršnega sveta skupščine občine Mozirje je (ne)pričakovano izstopila zlasti ena. Gre namreč za »promet in olastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov ter sečnja v gozdovih v družbeni lasti«. Razprava je bila dovolj vroča in je dobila še dodatek. Gre seveda za »priporočilo« republiške vlade in njenega ministra, ki sta po mnenju članov zlorabila svoja pooblastila. To priporočilo ni namreč nič drugega kot (ukinjeni) moratorij, celo strožje je. Člani izvršnega sveta so menili, da gozdno gospodarstvo tega priporočila naj ne bi spoštovalo, saj je že brez njega v dovolj velikih težavah. Le na kratko. Zaradi prepolovljenega obsega proizvodnje je v stečajnem postopku tozd Luče, tokov že zdavnaj ni več, na poti je nova organiziranost gozdnih uprav, gozdarji pa želijo obdržati vsai tozda v Gornjem Gradu in Šoštanju. Gozdarji so ob tem poudarili, da ne želijo novih zapletov in zato ne bodo sekali v kmečkih gozdovih (ki čakajo na vrnitev), bodo pa sekali v škofijskih gozdovih, pa v gozdovih pašnih in vaških skupnoti. Izvršni svet takšno odločitev gozdarjev podpira; seveda je nujna natančna evidenca, ki pa jo gozdarji že izvajajo. Tu sedaj prihaja dodatek k točki. Dodal ga je predsednik izvršnega sveta Alfred Božič. Ob kršitvi moratorija (sklep je ob poplavah sprejel izvršni svet) mu liberalna stranka občine še dru- gi izvirni greh, to je vmešavanje v kadrovske zadeve Elkroja, v zvezi s tem pa postavlja vprašanje (ne)za-upnice. Zato je predsednik terjal od vsakega člana izvršnega sveta, da o tem pove svoje stališče, sam pa je pojasnil, da se je v reševanje kadrovskih zadev v El-kroju vključil osebno, ne kot predsednik izvršnega sveta. Pomagal je zaradi povabila iz Elkroja, končne sklepe pa ie sprejel delavski svet. Beseda je tekla tudi o umazanih podtikanjih in nizkih udarcih v nekaterih sredstvih obveščanja. Člani so se odločili, da na vse te umazanije ne bodo odgovarjali, ker niso vredne vloge izvršnega sveta, na podtikanja in izsiljevanje po časopisih pa bodo dali primeren in tehten odgovor. Naslednja pereča zadeva je bila delitev pomoči obrtnikom po poplavah. Predsednik je posebej poudaril, da pri tem ni nejasnosti, saj so-bila merila za vse enaka, vsi računi in dokumentacija pa so jasen dokaz za to. Edini obrtnik, ki se s tem ne strinja, pač ne pomeni, da gre za spor med vsemi obrtniki in vlado, temveč le za spor med njim in vlado. Po vsem so se člani izvršnega sveta SO Mozirje zedi-nili, da naj predsednik na prihodnjem zasedanju zborov SO Mozirje poslancem te zadeve (zlasti v zvezi z Elkrojem) pojasni, zatem pa terja glasovanje o zaupnici izvršnemu svetu, ne le predsedniku osebno. Zbori bodo zasedali 20. februarja. (jp) Z k.O c občine Mozirje v Sesti mesec kulture V mozirskiski občini so se temeljito pripripravili na mesec kulture, ki bi bo letos že šestič zapovrstjo. L Uradno ga bodo pričeli danes, eš, v četrtek, v Lučah ob Savinjinji. Na uvodni svečanosti bodo do podelili priznanja najprizadzadevnejšim delavcem na podrcdročju kulture, posebej pa jo jo bodo posvetili 90-letnici r< rojstva znanega skladatelja ii in rojaka Blaža Arnica. Njemjemu v spomin bodo v Lučah jutri itri (v petek) namenili še poseosebno spominsko kulturno prir«rireditev. Prav tako ko bo jutri na Ljubnem šolski kri kulturni dan z na- stopom kvarteta trobil »Gallus« in z lutkovno igrico VVZ Velenje; v Šmihelu nad Mozirjem bo v nedeljo prireditev z naslovom »Pozdrav prazniku«, ki ga bo organiziralo domače prosvetno društvo; v Mozirju so že prejšnji petek pripravili literarni večer in z njim predstavili novo pesniško zbirko Anice Butove »Čakanje«, jutri pa bodo v galeriji kulturnega doma odprli razstavo o Pustu Mo-zirskem ob njegovi stoletnici; v Nazarjah bosta jutri kar dve prireditvi in sicer dopoldne v frančiškanski cerkvi orgelski koncert, popoldne pa v delavskem domu koncert rudarske godbe Velenje in velenjskega mladinskega pihalnega orkestra, izkupiček bodo namenili obnovi tega doma po poplavi. Do začetka marca se bo v vsej občini zvrstilo 29 najrazličnejših kulturnih prireditev, (jp) Šoštanj Že sedmi pustni karneval Člani turističnega društva iz Šoštanja se svoji tradiciji pri organiziranju pustnega karnevala ne bodo odrekli. To nedeljo ga bodo znova pripravili, že sedmega po vrsti. Letošnji bo, obljubljajo, najbolj pester, zanimiv in tudi množičen. K sodelovanju so namreč povabili tudi krajane sosednje krajevne skupnosti Lokovica in tamkajšnje društvo prijateljev mladine. Sprevod s pustnimi šemami in vozmi bo krenil ob 14. uri izpred običajnega mesta — gasilskega doma. Pustno rajanje tudi v Šmartnem ob Paki Da bo na pustno nedeljo prijetno in veselo tudi v Šmartnem ob Paki, bosta poskrbela tamkajšnje društvo prijateljev mladine in turistično društvo tega kraja. Pripravila bosta namreč otroško maškarado, ki jo bo poleg mask popestril tudi Božidar Wolfand Wolf. Prireditev bodo začeli ob 14. uri. Mg®' jm NOVICE W i£W&S Zazidalni načrt obrtne cone Stara vas Zazidalni načrt obrtne cone Stara vas je že v svojem nastajanju buril duhove krajanov in kot kaže jih še bo. Čeprav so si bili člani velenjskega izvršnega sveta pri obravnavi osnutka dokumenta po razgrnitvi (na seji prejšnji teden) enotni, daje ureditev industrijske cone izrednega pomena zaradi procesa prestrukturiranja našega gospodarstva pa so predložene rešitve zavrnili. O nadaljnji usodi tega se bodo odločali namreč po izpeljani široki javni razpravi v krajevni skupnosti Stara vas, ki naj bi jo pripravili v najkrajšem možnem času. Ob članih izvršnega sveta naj bi krajanom odgovarjali na njihove zahteve urbanisti, svoje pa o namerah povedali še predstavniki Rudnika lignita Velenje. Takšen korak je zaradi številnih pripomb krajanov potreben. Pismo o nameri z Remcom (mkp) Predstavniki nizozemske firme REMCO so se prejšnji teden mudili v velenjski Elektrostrojni opremi, s katero so podpisali tako imenovano >pismo o nameri<. V njem so opredelili način dela do 1. avgusta, ko naj bi (če bo vse v redu) z ESO-m podpisali pogodbo o dolgoročnem sodelovanju. Tak podpis bi pomenil, da bi postal ESO za nizozemski Rem-co predstavnik za gradnjo jeklenih hal v Jugoslaviji. Nastopali pa bi pri tem z znakom Remco. v • • Malo lažji vdih Če bo čistilna naprava, ki so jo uredili v celjskem Emu, delala tako kot zagotavlja proizvajalec, potem bo v cceljskem ozračju manj nevarnega fluora in prašnih delcev. Vse to je namreč doslej izhajalo iz dimnika, nastajalo pa pri proizvodnji frit. Da je bilo tako obremenjevanje celjskega ozračja res hudo, kaže tudi to, da je republiška inšpekcija aprila lani Emu določila, da mora prepoloviti proizvodnjo frit, dokler ne uredijo čistilne naprave. Od 4. januarja ta poskusno že deluje, do konca tega meseca pa bodo nanjo priključili vse peči. Tedaj bodo tudi opravili natančno analizo, da bi ugotovili, če se je vsebnost dima, ki izhaja v ozračje iz 35,5 metrov visokega dimnika, res tako zboljšala, da v njem ni več kot dovoljenih pet miligramov fluora in do 50 miligramov prahu. Prve preverbe, ki so jih napravili v Emu, kažejo, da bo zagotovo tako. Pomembnost te čistilne naprave je tudi ta, da ne bo dajala škodljivih odpadkov. V Emu namreč pravijo, da bodo vse, kar bo pri čiščenju ostalo, koristno uporabili v proizvodnji. Prav na te odpadke so namreč še posebno opozarjali člani celjskega društva za varstvo okolja. (k) Dim z žalske deponije odpadkov Dim z žalskega odlagališča odpadkov je pred dnevi ponovno dodobra razjezil krajane Ložnice pri Žalcu. Ti se na to odlagališče jezijo že dolgo časa in terjajo prestavitev, zdaj, ko so se dobesedno dušili v smrdečem dimu jim je spet prekipelo. Še posebno, ker se bojijo, da se pri gorenju odpadnih sno7 vi iz tovarne Juteks, sproščajo tudi zdravju nevarni plini. Za tokratno nevšečnost ni bil kriv Juteks, saj njegove odpadke sem vozijo v dogovoru z Javnimi napravami. Zagorelo naj bi zaradi samovžiga, ali zaradi tega, ker so na odlagališče pripeljali tleče odpadke. Od teh pa so se vneli tudi odpadki iz Juteksa. Po tem požaru so se ponovno zbrali krajani Ložnice, predstavniki občine, Javnih naprav in Juteksa. Krajani predvsem želijo odgovor, do kdaj bo pri njih še to odlagališče. Zaprtje terjajo dolgo. Javne naprave bodo zdaj naredile geodetski posnetek tega odlagališča, potem pa naj bi tudi določneje odgovorile, kako dolgo bodo odlagališče še uporabljali, (k) ONESNAŽENOST ZRAKA V Tednu od 28. 1. do 3. 2. 1991 so bile izmerjene naslednje povprečne 24-urne koncentracije SO; in maximalne 1/2 urne koncentracije SO; v zraku: AMP 28. 1. 29. 1. 30. 1. 31. 1. 1. 2. 2. 2. 3. 2. Šoštanj 1 2 0,03 0,08 0,05 0,17 0,04 0,15 0,04 0,13 0.08 0,19 0,11 1,18 0,09 0,24 Topolšica 1 2 0,00 0,06 0,03 0,08 0,02 0,07 0.04 0,32 0.08 0,65 0,37 3.72 0,21 1.73 Veliki vrh 1 2 0,16 0.51 0,13 0,61 0,04 0,21 0,03 0,05 0.07 0,30 0,10 0,82 0,15 1,13 Zavodnje 1 2 0.01 0.02 0.06 0,59 0,05 0,14 0.09 0.82 0,19 0,67 0,39 2,12 0,23 1,14 Velenje 1 2 0,02 0,05 0,02 0,11 0,02 0,04 0.02 0,03 0,03 0,06 0,07 0.42 0,04 0,08 Graška gora 1 2 0,01 0.02 0,02 0,15 0,04 0,23 0,02 0,06 0,05 0,13 0,10 0,35 0,05 0,13 Polurna koncentracija 0,75 mg SO;/nr' zraka je bila prekoračena v naslednjih terminih: 31. 1 . 1991 Zavodnje 11.30-12.00 2. 2. 1991 Šoštanj 11.00-11.30 Topolšica 11.00-13.00 Veliki vrh 10.00-11.00 Zavodnje 06.30-07.00 10.00-13.00 3. 2. 1991 Topolšica 12.00-13.00 Veliki vrh 10.30-11.00 Zavodnje 12.00-13.30 ODSEK ZA VARSTVO OKOLJA Velerie, da lahko prijavijo n fi so številko 85 »li 853-916 {ob delavnikih od 7. do 16. ure, ob sobotah > od 12. ura). Ob nedeljah, praznikih in dneh izven omenjenega časa, pa pokličite na telefonsko Številko , 856^273. V , Emona ekspres Pravičnost Če kdo novi oblasti karkoli očita, ga je vendarle treba spomniti, da je potrebovala samo dobrih osem mesecev za obračun z bivšim režimom, ki je vladal 45 let. In to je storila tako rekoč popolno! Z delovno zakonodajo je na primer zatolkla boljševistično sprenevedanje o proletarcih vseh dežel, sindikalistom pa v brk povedala, da si lahko delavske pravice zataknejo za klobuk, ker zdaj bo red in pika. To se sicer trenutno kaže tako, da nikoli ne veste ali boste zjutraj, ko poj-dete na tlako, še našli svoje delovno mesto ali ne, kar je pa samo vmesna faza do novega blagostanja. Učiteljem in profesorjem tudi še ni jasno, ali bodo še naprej lahko učili mladež večnih resnic, ker bo o njih po novem šolskem zakonu odločal gospod ravnatelj, ki ga bo določala oblast. Ta pa lahko določi, da je dva in dva pet, da je Darwin nava- den goljuf, ki si je drznil ljudi delati iz opice, od spolne vzgoje se bomo pa sploh lahko poslovili, ker so to stvari, ki sodijo za skrite stene. Pa še to je relativno, če vemo, da imamo v deželi vojaške obveščevalne službe, kontrašpijonažo, informativno službo na policiji, specialce za opazovanje, dvojne vohune in bogsiga-vedi kaj vse še. In potem od nas še pričakujejo, da se počutimo varne! In nas lahko lepega dne rolajo po TV dokumentarcih in nam dokažejo, da smo govorili čez režim in to in ono nesramnost o vladajočih strankah in njihovih uglednikih, kar je zagotovo napredek od tistih časov, ko niste nič rekli, pa so vas vseeno proglasili za državnega sovražnika. Da ne govorimo o tem, da sta pri nas najbolj priljubljena ministra tisti za ljudsko obrambo in oni za policijo in jima res nimamo kaj očitati, o drugih bi pa lahko romane pisali. Trenutno je na špici popularnosti kulturni minister Andrej Capuder, ki da za kulturo ni storil ničesar, pa morajo ljudje gladovno štrajkati, da bi se kaj spremenilo. Oprostite, ampak to je čista demagogija, kar z realnostjo nima nobene zveze. Ce se prav spomnim, je bil Ivan Cankar notori-čen alkoholik, Simon Gregorčič je gladöval in prezebal v ljubljanski Cukrarni ter pisal krasne pesmi in sploh nam literarna zgodovina govori o tem, da so bili najboljši umetniki tisti, ki niso skorajda nič imeli. Zdaj pa naj bi jih z denarjem kvarili, tiste namreč, ki so še pesniki in pisatelji, ker nekaj se jih je že preselilo na oblast in se zdaj hvala bogu gredo politike, kar je sicer katastrofa za slednjo, za literaturo pa pravo olajšanje. In je kar prav, da nas je država udarila z lepimi davki na umetnost, časopise, knjige in druge nepotrebnosti tega sveta. Človek pač za življenje potrebuje sila malo in gotovo bomo Slovenci preživeli tudi novo zdravstveno ministrico Katjo Bohovo, kot smo doslej preživeli marsikatero naravno ujmo in katastrofo. Če nam trenutno ni dano, da bi se krepili z vitamini, ble- fersko poležavali po bolnišnicah in za vsako figo tekali k zdravniku, to še ne pomeni, da bomo dokončno izumrli. Demokracija je namreč tudi to, da živite ali umrete, samo da to ni na račun obubožane države. Remek delo bo tudi nova stanovanjska zakonodaja, in ko bo sprejeta, ne boste vedeli ali sedite v svojem stanovanju, ali pa je nemara že od kakšnega predvojnega kapitalista, oziroma od sedanje države. To vam bo nedvomno vlivalo zaupanje v oblast in vam dajalo napotke za naslednje volitve. Kljub nekaterim pomanjkljivostim sedanjega režima, pa je treba reči, da je vendarle vzpostavil nekakšno načelo socialne pravičnosti. Delavci ne vedo, če bodo imeli jutri še službo, upokojenci se vsak mesec enakopravno tresejo za pokojnino, tisti v družbenih stanovanjih za streho nad glavo, varčevalci za devize itd. Ni lepšega kot občutek, da živimo v demokraciji. Eni bolj, drugi malo manj. Celjsko območje Skladno s predpisi — a še en pregled Celjska (regijska) bolnišnica se je v zadnjih dneh že drugič znašla v skupščinskih klopeh. Najprej po tisti nesrečni izjavi zdravstvene ministrice po poplavi, zdaj zaradi tega, ker nekateri menijo, da delo v oddelku za nuklearno medicino ne poteka tako kot bi moralo. O tem so seveda pisali tudi časniki, nekateri tudi zelo ostro in obtožujoče. Pa vendar so na petkovi tiskovni konferenci v celjski bolnišnici, na kateri so bili razen predstavnikov celjske bolnišnice še strokovni delavci sekretariata za zdravstvo, povedali, da so te obtožbe brez osnove. Po mnenju komisije univerzitetnega kliničnega centra izvajajo na oddelku delo kakovostno, ekipa je dobro usposobljena, uporabljajo pa tudi moderne pripomočke. Host-pitalizacija bolnikov, ki so jih pregledali z »radioaktivnimi« pripomočki, pa je po- dobno kot drugo v Sloveniji v skladu z ustaljeno prakso. Kaj so očitali delu na tem oddelku, oziroma vodilnim na njem? Da so zaradi sodobne opreme še povečali število pacientov, ki jih z njimi pregledujejo, pa čeprav bi zadostovali že uveljavljene preizkave, ki pa so manj nevarne, saj pri njih bolniki niso izpostavljeni sevanju. Očitali so jim tudi slabo zaščito bolnikov in tudi medicinskega osebja. Bolniki, ki so bili obsevani, naj bi prihajali normalno v stik z drugimi bolniki, pa tudi z drugimi občani. Imali naj ne bi posebnega prostora, v katerem bi bili bolniki po obsevanju, dokler so nevarni za druge ljudi. K vsem tem in podobnim očitkom pa so nekateri navrgli še neodgovorno ravnanje nekaterih delavcev. Vse te obtožbe so bile seveda zadosten razlog, da tudi republiški organi niso bili preprosto mimo njih. Čeprav so na novinarski konferenci zatrdili, da delo na nuklearnem oddelku poteka kot je treba, se je zaradi pripomb in pisem po časnikih republiški sekretariat za zdravstvo vendarle odločil, da bo ta teden opravil izredni strokovni pregled na vsem internističnem oddelku (v ta oddelek sodi tudi nuklearni oddelek). Tako naj bi dobili resnično celoviti pregled dela ter odgovore na vsa vprašanja, ki jil posamezniki postavljajo. Tal ka odločitev je gotovo edinol pravilna, saj morajo vprašanja, ki razburjajo ljudi, res dobiti najstrokovnejše odgovore. (k) »Krvav« naslov za družabno knjigo Kri v Luft! Čreve na plot! — je dokaj »krvav« naslovi knjige, ki je te dni izšla v Celju in v kateri avtor Janez Cvirn opisuje družabno življenje v Celju na prelomu iz prejšnjega v| sedanje stoletje. Naslov sicer daje^slutiti, na kak način so se Celjani »zabavali« v tistih časih, vendar pa knjiga kot celota prikazuje gospodarske, socialne in narodnostne razmere v ti-l stih letih, pa seveda, na kak način so Celjani tedaj preživljali prosti čas. Knjiga ima namreč tudi podnaslov — Oris družabnega življenja v Celju v prelomu stoletja. To pa kaže. da je bilo tedaj skorajda več nočnega življenja, gotovo pa je svojo pestrost dajala celjska »promenada.« (ki 'Savinjsko-šaleška naveza Medved varnejši od delavcev Saj vem, da primerjava ni najbolj posrečena, čeprav držijo pripombe, da so glede na najnovejšo zakonodajo pri nas medvedje res že bolj zaščiteni kot delavci. Je pa tudi velika, velika razlika: medvedje se lahko čez zimo lepo zavlečejo v brlog in ta čas prespijo brez dela in jela, delavci pa morajo čez vse leto skrbeti za svoj obstanek in za obstanek svojih najbližjih. To pa je pri nas vse teže; ne le zaradi vse nižjih plač, ampak zaradi tega, ker dobiva vse manj ljudi plače. Če upoštevamo staro reklo, da delo osvobaja, potem drži, da je pri nas vse več svobodnih ljudi. Pa čeprav bi kaj radi svobodo zamenjali za kos kruha. Prav v odnosu do delavcev vidijo mnogi pri nas največjo razliko med sedanjo oblastjo in med tisto grdo rdečo oblastjo, ki je vladala prej. Tisti prejšnji so namreč menili, da morajo ljudje delati. Pa zato niso dopuščali brezposelnosti, niso dovolili, da bi bili ljudje na cesti. Saj cesta kvari in ljudem lahko pridejo na misel najrazličnejše neumnosti. Je pa že bolje, če so lepo za stroji in po pisarnah. Zdaj pa jih naenkrat tam ne potrebujemo več. Kot da smo stopili na pot, ko ne bo treba več delati, saj delavske knjižice delijo ljudem kot včasih v kampanjah partijske izkaznice. No, še bolj množično. Seveda za to tudi na sa-vinjsko-šaleškem območju nismo izjema. Pa naj gre za kmetijsko šmarsko občino, kjer imajo pri tem izgovor, da lahko »dvoživke« bolj delajo na svoji zemlji, ali za velenjsko, kjer nekateri pravijo, naj se »tisti« bolj vra- čajo tja, od koder so prišli. Pa smo se vsaj glede nečesa približali Nemčiji: tam so dajali odpravnino Jugoslovanom, da so se vrnili v domovino, mi jo dajemo našim priseljencem, da se vrnejo v svoje kraje. Če tiam pri tem še takoj vrnejo stanovanje, dobijo ugodnosti. Rečemo lahko vsaj to, da smo pri delavskih čistkah uvedli vsaj enakopravnost med modrimi in belimi plašči: ne odpuščamo le tistih v neposredni proizvodnji, ampak smo vendarle spoznali, da je tudi po pisarnah preveč živega inventarja. Nekateri celo trdijo, da je preveč ljudi le tam, kar povzroča težave raznih vrst. Te dni smo slišali izjavo še vedno prvega Gorenjčana, da imajo prezaposlenost le v pisarnah. Na srečo — in nesrečo. Na nesrečo zato, ker imajo ti zaradi tega, ker imajo dosti časa, tudi čas za obiranje. In kljub temu, da trdimo, da moramo pri nas učvrstiti družino kot najpomembnejšo celico, smo priča trganju družinskih vezi. Danes kljub familijamim zvezam le težko prideš do službe; kljub takim zvezam lahko delo celo zgubiš. No, čisto povsod le ni tako, saj še vedno kje slišimo, kako je kak vodilni postavil na to in to mesto svoje žlahtnike. Pa tako le ne smemo povsem verjeti tisti domači, da je žlahta raztrgana plahta. Če ne prej, nam lahko vsaj čez sedem let še kaj prav pride. Bojda se bo tedaj vendarle tudi pri nas preobrnilo na bolje. Saj ima vendarle tudi vsak pekel svoje dno! (frk) 7. februarja 1991 GOSPODARSTVO naè čas stran 3 Gorenje Koncem Nadaljnje povečanje obsega poslovanja m izvoza Podjetja koncema Gorenje so v letu 1990, podobno kot že nekaj let nazaaj, znova povečala obseg poslovanja, produktivnost in izvoza. OH> 7% zmanjšanju števila zaposlenih je Gorenje v lanskem letu,, v primerjavi z letom 1989, povečalo obseg poslovanja za več Ikot 7 %, izvoz pa kar za 23 % oziroma na več kot 282 milijonovi* dolarjev. Produktivnost pa je porasla za blizu 15 %. Najbolj, im sicer kar za 43 %, so povečaili proizvodnjo v Gorenje Maali gospodinjski aparati Nazairje, izvozno proizvodnjo celoo za 65 %, v Gorenje Elektrronika Velenje, Gorenje Mdetalplast Ruše, Gorenje Gospodinjski aparati Velenje itdi. V Gorenje Gospodinjski apparati so izdelali nad 1,600.0000 velikih gospodinjskih apaaratov (štedilnikov, pralnih ! strojev in hladil-no-zamrzovahlnih aparatov), od tega 1,1566.000 (nad 72 %) za prodajo i na tuje trge. V Gorenje Maiali gospodinjski aparati Nazzarje so naredili 1,820.000 mnalih gospodinjskih aparatoov, pri čemer so jih kar 76 %>/o (1,390.000) namenili za izizvoz. V Gorenje Notranja opiprema Velenje so povečali izvozno proizvodnjo keramičnih ploščic za 40 %, ličnic za kuhinjske elemente za izvoz pa so lani naredili kar 90 % več kot leto pred-tem. V Gorenju Elektronika Velenje pa so naredili skoraj 121.000 barvnih televizijskih sprejemnikov ter blizu 44.000 drugih izdelkov avdio in video tehnike. Lanskoletni proizvodni in izvozni dosežki koncema Gorenje pa bi bili še boljši, če dveh podjetij, to je Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje in Gorenje Glin Nazarje, ne bi močno prizadele prvonovembrske poplave, v nazarskem Gorenju Glin pa jim je še posebej lansko drugo polletje močno primanjkovalo tudi hlodovine. Gorenje je lani prodalo na tuje,_kot smo že omenili, za več kot 282 milijonov dolarjev izdelkov. Vrednost izvoza so najbolj povečali v Gorenju Mali gospodinjski aparati, in sicer kar za 96,5 %, v Gorenje Notranja oprema za skoraj 89 %, v Gorenje Me-talplast Ruše za 71 % itd. Izvozna proizvodnja pa je najbolj porasla v nazarskem Gorenje Mali gospodinjski aparati (65 %), ruškem Gorenje Metalplast (62 %), v velenjskem Gorenju Gospodinjski aparati (17 %) itd. Skoraj 70 % vsega lanskoletnega izvoza koncema Gorenje je ustvarilo največje podjetje tega koncema — Gorenje Gospodinjski aparati, ki je prodalo na tuje za skoraj 196 milijonov dolarjev izdelkov. Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje so med izvozniki na tretjem mestu (na tuje so prodali za skoraj 24 milijonov dolarjev izdelkov), sledijo pa nazarski Gorenje Glin (z izvozom so iztržili skoraj 11 milijonov dolarjev), Gorenje Elektronika Velenje, Gorenje Notranja oprema Velenje itd. Žal pa zadovoljive proizvodne in izvozne dosežke ne spremljajo tudi pričakovani finančni izidi. Na to je vplival nespremenjen tečaj dinarja ob občutnem zvišanju cen reprodukcijskega materiala in sestavnih delov na začetku leta 1990, nenormalno visoke obresti za posojila, znižanje cen izdelkov Gorenja doma in pa težave pri prodaji izdelkov na jugoslovanskem trgu. (an) V torek t so zasedali delegati velenjske občinske skupščine Še veedno nič z javnim komunalnim podjetjem Čeprav je e marsikdo pričakoval, da bodo vi v torek delegati občinske skupščiščine v Velenju le dorekli organiziiiziranost Vekosa — na dnevnem rtn redu so imeli predlog odloka o to ustanovitvi javnega komunalnega |a podjetja — pa to ostaja še naprtprej odprto. Za spremembo je tokrikrat poskrbela komisija za statut in in pravna vprašanja s stališčem, dada lahko izvršni sveti občinskih skupupščin ustanovijo javna podjetja ra na področju komunalnih dejavnvnosti in stanovanjskega gospoòodarstva tudi brez mnenja ozirorroma soglasja skupščin. Po dolgi razrazpravi se je izvršni svet odločil Z£ za kratek odmor in po njem deleglegate seznanil z novim stališčemsm — da upošteva mnenja komimisije in umakne z dnevnega reda'da predlog odloka, z enim pogojem, ki gaje skupščina tudi sprejela: da da dovoljenje, da se po enofaznem postopku spremeni odlok iz leta 1982, ki določa, pod kakšnimi pogoji lahko izvršni svet ustanovi javno podjetje. O komunali torej spet prihodnjič. Sicer pa sta med množico prostorskih ureditvenih aktov, tokrat izstopali obravnavi dveh osnutkov, ki so jima delegati tudi z razpravami posvetili največ pozornosti: osnutek odloka o ureditvenem načrtu za industrijsko cono TEŠ in drugi, ki se posredno nanaša na že omenjenega — osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o varstvu zraka na območju občine Velenje. V ureditvenem načrtu za industrijsko cono TEŠ so natančno opredeljene lokacije objektov in naprav za odžvepljevanje dimnih plinov, odpepeljevanje s čistilno napravo odpadnih voda in rekonstrukcija toplotne postaje 1. Same vsebinske zadeve v osnutku delegate niso motile, za živahno razpravo pa je poskrbel delegat iz zbora krajevnih skupnosti, ki je ob obravnavi tega osnutka pogrešal tudi osnutek ureditvenega načrta deponije pepela oziroma odlaganja produktov odžvepljevanja dimnih plinov — sadre skupaj s pepelom. Osnutek so delegati po daljši razpravi le sprejeli z eno dopolnitvijo — da takrat, ko bo pred delegate skupščine prišel tudi predlog ureditvenega načrta za industrijsko cono TEŠ, pripravijo in razgrnejo tudi okvirna izhodišča za odlagališče pepela in sadre. Gorenje — Mali gospodinjski aparati » Velikanske izgube so izmišljene« Pred spremembo je tudi odlok o varstvu zraka na območju občine Velenje — v torek so delegati sprejeli osnutek — ki zajema nove mejne koncentracije škodljivih snovi v zraku. S spremembami odloka želi predlagatelj, kot je zapisano v obrazložitvi, motivirati tudi onesnaževalce, da sami, s prilagajanjem imisije vplivajo na imisijo, in da se s poostritvijo izrednih ukrepov učinkoviteje zaščiti zdravje prebivalcev na ogroženih območjih. Vendar bo osnutek predno bo pred delegati v obliki predloga, gotovo doživel še nekaj sprememb, če bo predlagatelj upošteval pripombe. Podrobneje o tistem, o čemer so še govorili v torek v skupščini, pa prihodnjič. M. Krstič-Planinc »Neresnične in izmišljene so govorice, da imamo velike izgube, pojavljajo pa se v zadnjem obdobju po naši dolini in izven nje. Resnici na ljubo moram povedati, da smo se v drugem lanskem poletju resnično srečevali s precejšnjimi težavami. Splošne zaostrene razmere, nerealen tečaj dinarja in drugi razlogi za težave so nas primorali, da smo sprejeli deset točk, ukrepov pravzaprav, na podlagi njihove uresničitve pa bi morali biti konec leta pozitivni in ustvariti dobiček, kot ga ustvarjajo firme v enaki branži povsod po svetu,« je poudaril direktor Gorenja-Mali gospodinjski aparati Jože Kuder. Ukrepe so sicer zavzeto uresničevali na vseh področjih proizvodnega postopka, vsa prizadevanja pa je zavrla novembrska katastrofalna poplava in razmere dodatno zaostrila. Vso tehnologijo in ostalo opremo je bilo treba na novo usposobiti, nadoknaditi pa tudi vse zaloge izdelkov, ki jih je odnesla podivjana voda. Precejšen del proizvodnje in s tem dohodka je šlo torej dobesedno po vodi. Kljub ogromnim naporom vseh delavcev, izpada v celoti niso mogli nadoknaditi. »Res se srečujemo z likvidnostnimi težavami, povedati pa velja, da osebne dohodke redno izplačujemo, redno tudi poravnavamo vse obveznosti in anuitete, veliko pa imamo tudi terjatev do kupcev, za katere upam, da jih bodo poravnali v teh dneh. Problem je tudi v tem, da nismo dobili izvoznih stimulacij, pa tudi pomoč po poplavah je malodane simbolična. Strokovno ocenjena škoda v našem kolektivu je dosegla 160 milijonov dinarjev, pomoči pa smo doslej dobili borih 26.« Načrte za letošnje leto so si zastavili v decembru in jih potrdili na sestanku mešanega upravnega odbora. Po temeljiti oceni so si začrtali, da bodo letos povečali proizvodnjo za 24 odstotkov in je 75 odstotkov izvozili, po zaključnem računu konec februarja bomo vse skupaj še enkrat preverili, tudi v zvezi s tržnimi in drugimi razmerami v Sloveniji in Jugoslaviji. Lep obet za uresničitev vseh načrtov je januarska proizvodnja. Načrt smo dosegli 102 — odstotno in izvozili 77 odstotkov vseh izdelkov, tudi prodaja je zelo dobra. Povedati seveda moram, da se glede na velike težave konec lanskega leta ob zaključnem računu lahko pojavi manjša izguba, ki jo bomo pokrili z notranjimi ukrepi, zavedamo pa se tudi, da smo močan izvoznik, ki ima dobrega partnerja, ki bo gotovo priskočil na pomoč, tako v metodah dela, kot drugače in naše načrte bomo gotovo uresničili. Trenutno nas je zaposlenih 690, od tega jih je začasno do 31. marca zaposlenih 114, za letošnje leto pa računamo na 630 zaposlenih. (jp) Vecjaja previdnost v prid zaščititi krajanov (Nadaljevaevanje s 1. strani) Magistralni li plinovod med Vičem in PoPodlogm bo dolg 45 kilometrotrov. Njegova pot bo v velenjsnjski občini dolga dobrih 11,6 k6 kilometrov, vodila pa bo prepreko sedmih krajevnih sku'pri'pnosti in v glavnem ob že ol obstoječem plinovodu. Le memed Šembricem in Graško gorcoro bo zakoličila drugo pet ki kilometrov dolgo traso. Tu je re namreč zelo pla-zovit teren, p, pa tudi Velunjski graben je že že dobro naseljen in v planskiskih dokumentih predviden še še za širitev. Petrol zagzagotavlja, da bo vsa dela oprjpravil varno, in da bo pri tem čii čimmanj poškodoval naravo, ki, kar pa povsod ne bo tako enosiiostavno. Na to kaže podatek, k, da bo plinovod prečkal dve ve reki s pritoki, dvakrat maynagistralno cesto, II-krat lokaokalne in 37-krat krajevne. Po Poleg tega pa še večkrat vodrodovodne, toplo- vodne in daljnovodne poti, potekal pa bo tudi preko območij, zanimivih zaradi varovanja naravne dediščine. Najvidnejšo sled pa bo napeljava plinovoda »pustila« na 3,5 kilometra dolgem odseku, ki bo potekal skozi gozd. Tu bo namreč ostal deset metrov širok pas, kjer ne bodo smela nikoli več rasti drevesa. Na seji smo med drugim slišali tudi to, da so se z bodočo traso plinovoda Vič— Podlog krajani vseh krajevnih skupnosti že laho seznanili na javni razgrnitvi. Nanjo niso imeli pripomb, vsaj uradnih ne. Ker pa so informacije s terena drugačne, je po mnenju članov občinskega izvršnega sveta, treba osnutek dodobra preučiti, morebitna nesoglasja rešiti pred začetkom del in ob tem mnogo bolj upoštevati človeške odnose. (T.P.) Šoštanj — pogovor nekaterih KS V slogi je moč Tako so razmišljali na nedavnem pogovoru predsedniki svetov krajevnih skupnosti Šoštanj, Bele vode, Ravne, Topolšica, Skorno-Florjan, Ga-berke in Lokovica. Udeležil se ga ni le predstavnika KS Zavodnje. Zgoraj zapisani naslov se je vlekel kot rdeča nit v razpravi o težavah, s katerimi se srečujejo v teh krajevnih skupnostih, prav tako pri snovanju delovnih programov v prihodnje. Marsikatere med njimi so jim skupne, skupno pa jim je tudi razočaranje nad spoznanjem, da je bilo v preteklih letih precej več razumevanja za sodelovanje in pomoč v akcijah me-sto-vasi. Tega sedaj ni več opaziti, ker so — po njihovem mnenju — nekatere krajevne skupnosti v velenjski občini dobile vse in zato tudi potreb pri razpisu ponovnega referenduma za samoprispevek niso imeli. Je že tako, da siti ne razume lačnega. Od tod torej tako trden sklep, da bodo v prihodnje sodelovali, pomagali drug drugemu in tako s skupnimi močmi pripomogli k lepšemu in boljšemu življenju v vaških krajevnih skupnostih. O težavah, katerih odpravljanja naj bi se lotili v občini takoj, niso seznanili le nas, ampak tudi našo vlado. In katere so tiste, ki najbolj »žulijo« krajane? Ekologija, izgradnja telefonskega omrežja, vodovodna zajetja, toplovod, TV pretvornik, komunalne storitve in javna razsvetljava, stanovanjska problematika, To-polščane ob zapisanem še trgovina, Šoštanjčane pa železniške zapornice in vrnitev krajevnega urada. To niso ambicije, ampak potrebe za boljši in lepši jutri. Morale bi biti naša skupna skrb, dolžnost zaradi mladih, če že zaradi drugega ne. Med drugim pa so še sklenili, da bodo povabili medse člane naše vlade, jih seznanili s svojimi težavami in jim tako dovolj nazorno pokazali, da njihove potrebe niso sicer klic vpijočega v puščavi, ampak želja po sodelovanju in nenazadnje iskanju pomoči. Slepi in slabovidni Izboljšati si želijo življenje Mladi pri medobčinski organizaciji slepih in slabovidnih v Celju smo odločeni izboljšati življenje vseh na vidu prizadetih. Konec lanskega leta smo pri MOSS v Celju ustanovili aktiv mladih, v njem so vsi šolajoči in ostali do vključno petindvajsetega leta starosti. Delo smo zastavili zelo široko, glavna področja našega delovanja bodo šport, kultura ter izobraževanje in zaposlovanje. Enkrat na mesec bomo pripravljali družabna srečanja naših članov, ki jih bomo popestrili z raznimi gosti. Organizirali bomo še druge kulturne prireditve, hodili na izlete in prirejali razna športna tkemovanja. Januarja so že uspešno zaključili tečaj nemškega jezika. Naš glavni cilj pa je odpiranje v svet — v svet videčih. Pogosto namreč občuti- mo, da nas ostali ljudje ne poznajo dovolj. V okviru tega odpiranja nameravamo sprožiti pobudo za ustanovitev kluba prijateljev na vidu prizadetih. Klub si zamišljamo kot združenje ljudi, ki bi nam bili na kakršenkoli način pripravljeni pomagati. Menimo, da bi s tem odpravili marsikakšno oviro pri našem delu. Prvo prireditev širšega obsega smo pripravit v petek, 1. februarja, v Narodnem domu v Celju. Za to priložnost smo medse povabili skupinico treh deklet iz Centra slepih v Škofji Loki kjer obiskujejo administrativno šolo. S svojim programom »Trenutek svetlobe«, polnim lepega petja, glasbe in skrbno izbranih recitacij, so pripravile kulturni dogodek, ki je navdušil, žal kljub prostemu vstopu maloštevilno publiko. Viki Vertačnik 4. stran nas čas AKTUALNO 7. februarja 1991 Plinifikacija v občini Velenje Sedaj je na potezi občinska Ob koncu preteklega leta je bil za primestne, predvsem pa za vaške krajevne skupnosti nadvse aktualen projekt plinifikacije, ki je bil izdelan kot tehnološka alternativa toplovodnega ogrevanja mesta Velenje. Med krajani je vzbudil precej zanimanja pa tudi slabe volje. Če je bilo na eni strani razveseljivo dejstvo, da bi se z njo približali življenjski ravni krajanov v mestnih krajevnih skupnostih na komunalnem področju, njegova ekološka veljava, pa je bila toliko manj sprejemljiva zanje cena na enoto priključka. O zadevi pa od novembrskih razprav ni duha in ne sluha. So mar pobudniki akcije — sekretariat za javne gospodarske dejavnosti naše občine, pošle moči, volja ali pa so bile pripombe krajanov na samem začetku prevelike za njeno nadaljevanje? Menda ne, saj je bil prvi korak pri tem — vsaj tako zatrjuje koordinator za delo s krajevnimi skupnostmi že omenjenega organa Milan Kneževič — namenjen predvsem analizi tržišča oziroma obravnavi naložbene ponudbe, preverjanju odločitev krajanov o tem vprašanju, njihove pripombe,... In kaj je po- kazala slednja? Glede na prednosti plinifikacije in s tem na novo možnost pridobitve dodatnega vira energije temeljita obravnava omenjenega projekta v 14 krajevnih skupnostih naše, mozirske in žalske občine ni presenetljiva. Z njimi vred pa tudi ne glavne ugotovitve. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da je čas, ko večina komajda stika konec s koncem, ni ne gospodarsko, ne ekonomsko, niti politično najprimernejši za obravnavo projekta. Izračunana približna poprečna cena za odločitev o naložbi ne more biti prava, ampak mora biti natančneje izračunana na osnovi projektne dokumentacije. Prav tako so krajani ob teh dveh glavnih ugotovitvah izrazili pričakovanja, da bosta večji delež sredstev za izgradnjo plinifikacije prispevala industrija in obrt, nekoliko bolj kot je načrtoval pa naj bi odprl »blagajno« tudi Petrol. Nadejajo pa se še kakšnega dinarja iz ekološke mavhe, iz solidarnosti občinskega komunalnega dinarja iz naslova toplovodne dejavnosti ter solidarnostnega občinskega di- vlada narja na relaciji mesto—vas. Ob koncu teh pripomb in upov pa zapisali še zahtevo po proučitvi zadeve z vseh zornih kotov. In še nekaj naj bi pokazala omenjena analiza, da se je pripravljenih vključiti v izgradnjo plinifikacije od 60 do 70 odstotkov krajanov zainteresiranih krajevnih skupnosti. Po besedah Milana Kneževiča je sedaj na potezi naša vlada ter občinska skupščina, ki naj bi sprejela odločitve za nadaljevanje akcije. In kaj pravijo na velenjskem izvršnem svetu o tej zadevi? Pod drobnogled »tega dela« plinifikacije še niso dali, saj jim v tem času krati čas preveč drugih zadev. Njegov predsednik Franjo Bartolac pa o tem razmišlja takole: »Ni toliko zahtevno izdelati projekt, zadevo prostorsko izpeljati, ampak je večja težava zapreti finančno konstrukcijo naložbe.« Nedopustno je, po njegovem mnenju, vlagati denar v izgradnjo tako kot včasih — vsak nekaj da, nato se vse skupaj podružbi, nekdo to dobi kasneje v upravljanje in ta objekt kapitalizira skozi amortizacijo. Ce je pravega gospodarja na tak način sploh možno določiti oziroma izbrati. »Danes je takšno investiranje nemogoče. V občini pa tudi nimamo izkušenj, kako organizacijsko zaobjeti vlagatelje in jim omogočiti kapitalizacijo objekta glede na vložen denar.« Večjega vlagatelja izvršni svet skupščine občine za izgradnjo plinifikacije doslej še ni iskal, zaradi razmer v gospodarstvu ga bo tudi težko našel. Zato bo svojo aktivnost bolj usmeril v iskanje več večjih vlagateljev, ki bodo potem amortizacijo in svoj delež vloženih sredstev za objekt lahko potrošnikom dejansko zaračunavali v >ictrf>-»ni' reni kubičnega me- tra plina. Prav tako naj bi Petrol prevzel več finančnih obveznosti kot to predvideva sedanja investicijska ponudba. Projek plinifikacije predvideva ureditev ogrevanja široke potrošnje za približno 4058 objektov. Od tega okrog 2800 v naši občini, v 300 gospodinjstvih krajevne skupnosti Mozirje, aktualen pa naj bi bil projekt tudi za nekatere krajevne skupnosti v žalski občini. S tem virom energije naj bi se, po predvidevanjih, ogrevali v največ gospodinjstvih KS Šmartno ob Paki, in sicer v 512 objektih, v 375 gospodinjstvih KS Škale-Hrastovec, Paka, Šem-bric in Cirkovce, prav toliko v KS Topolšica-Lajše, v KS Ravne v 287 objektih, le v dveh manj v Šentilju, v KS Gorenje naj bi jih bilo 275, v Gaberkah 262, Lokovici, Pe-sju in Podgorju 235, 200 v KS Podkraj-Kavče ter v 60 gospodinjstvih KS Bavče. — tap — Mozirje, Nazarje, Rečica Vsako gospodinjstvo ima (sedaj) svoje kurišče Zamisel o plinifikaciji je v občini Mozirje prisotna že dalj časa, podpira jo tudi občinski izvršni svet, ki je mozirski Komunali dal nalogo, da izvede priprave za oskrbo s plinom za področje krajevnih skupnosti Mozirje, Nazarje in Rečica. Sedanji način ogrevanja je tak kot je, to pa pomeni, da ima skoraj vsako gospodinjstvo svoje kurišče. Tudi goriva so močno različna, skupno jim je samo to, da večinoma močno onesnažujejo zrak in okolje. Ogrevanje s plinom bi gotovo pomenilo višjo kakovost, zagotovljena bi bila stalna oskrba, zadovoljstvo uporabnikov bi bilo večje, tudi zaradi nižje cene, da o ekoloških prednostih ne govorimo. Na Komunali so se dela lotili resno in zavzeto. Idejni projekt je narejen in v prihodnjih tednih bodo z njim in ostalimi podatki seznanili prebivalce na območju omenjenih treh krajevnih skupnosti, pri čemer bodo sklicali sestanke po posameznih krajih in vaseh ter tako zagotovili udeležbo večjega števila bodočih interesentov. Ponudba je vsekakor zelo ugodna, saj za razliko od ostalih podobnih akcij naj ne bi bilo treba plačevati visokih zneskov vnaprej, pač pa bi bilo možno obročno odplačevanje. Po prvih izračunih naj bi priključek veljal od pet do šest tisoč DEM, mesečni obrok pa okrog 500 dinarjev, odvisno seveda od števila prijavljenih. Na vsakem posamezniku torej je, da se čimprej odloči, saj tega vlaka vsekakor ne smejo zamuditi. Plin bo namreč tik pred nosom, kdaj se bo podobna možnost punudila znova, pa nihče ne ve. (jp) Občina Mozirje Kdaj in kako javno podjetje? Na nedavni seji izvršnega sveta skupščine občine Mozirje so člani obravnavali tudi predlog organizacije javnega podjetja. Dejstvo je, da prvi predlog ni bil v skladu ali stilu trenutnega »duha«. Družba z omejeno odgovornostjo novo podjetje ne more biti, zato sedaj predlagajo podjetje kot družbo s polno odgovornostjo. Izvršni svet bi naj tako samo nadzoroval poslovanje, firma pa bi bila v celoti odgovorna za poslovne odločitve, temu primerna bo morala biti tudi nova organiziranost. Največji problem pri vsem tem je, da vse preveč kasni zakonodaja in z ustanavljanjem javnih podjetij, pravzaprav s sprejemanjem odlokov o tem, imajo težave tudi ostale občine. Kakorkoli že, počakati bo treba na zakonodajo, (jp) IZ DELEGATSKE PISARNE t IZ DELEGATSKE IflilWWWIIHlMBIWHB^^ .. .LiliiTTiTlfflTrV^T?''''*'? '.. 1 ' ViMMBMMM^HI^if^T^ 1» -t ffìS ." ■ -fij ps® ?! asj psi . ; pmmjStMfii *», V «111118 Delegatska vprašanja, pobude in dogovori DO KDAJ BODO PRODAJALI AVTOMOBILE BREZ KATALIZATORJEV Ivan Atelšek, delegat v zboru občin skupščine Republike Slovenije, je vprašal, kdaj bodo sprejeli predpis o prodaji avtomobilov brez katalizatorjev in je od republiškega izvršnega sveta dobil naslednji odgovor: Učitelji o zakonskih usmeritvah Predlagani šolski zakon bi zavezal učiteljem roke Jugoslavija je sedaj vključena v sistem ECE, to je koncept reševanja problemov v prometu preko Ekonomske komisije, ustanovljene pri OZN. Ekonomska komisija je izdelala leta 1958 sporazum, ki se nanaša na sprejemanje enoličnih pogojev za obvezno homologacijo in recipročno priznavanje homo-logacije opreme in delov motornih vozil. Jugoslavija je ena od 24. držav podpisnic te konvencije. Na podlagi tega dokumenta se izdajajo pravilniki, ki med drugimi urejajo tudi onesnaženost zraka od prometa. Posamezne pravilnike države po potrebi vključujejo v svojo zakonodajo. V Jugoslaviji je za uvajanje in izvajanje pravilnikov ECE pooblaščen Zvezni zavod za standardizacijo. Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije je že poslal zahtevo Zveznemu zavodu za standardizacijo, da čim prej objavi v Uradnem listu SFRJ Pravilnik 83, ki obravnava emisijo vozil osebnega prometa in Pravilnik 49.01, ki obravnava emisijo vozil tovornega prometa in avtobusov. Republiški izvršni svet pa pripravlja poročilo, s katerim bo obvestil vse uvoznike in proizvajalce motornih vozil, da bodo že 1. julija 1991 začeli veljati novi standardi emisije iz motornih vo- zil, ki jih lahko izpolnjujejo s katalizatorjem ali drugimi tehničnimi rešitvami. Od tega datuma dalje bodo predlagane davčne olajšave za vas nova motorna vozila vseh tipov, izdelana doma ali uvožena za prodajo, ki bodo izpolnjevala zahteve novih standardov. Davčne olajšave bodo tolikšne, da bodo pokrivale dodatne stroške za vgradnjo opreme, ki omogoča znižanje emisijske vrednosti na raven določeno s pravilnikom. Mejne vrednosti v pravilnikih in datumi uvajanja so usklajeni z drektivami Evropske gospodarske skupnisti. ODVAŽANJE ODPADKOV IN SMETI Krajevna skupnost Paka je predlagala, da na njenem območju Vekos odvaža smeti še od hiš s številkami — Paka 36 do 54 d, 63 do 69, 71 do 76 in 30 b do 30 e (Loke), Paški Kozjak 15 do 19, 28 do 32 in Lopatnik od I do 15. Mirko Melanšek, delegat zbora krajevne skupnosti občinske skupščine Velenje, se je pritoževal nad nerednim odvozom odpadkov med daljšimi prazniki in zahteval, da delavci Ve kosa za seboj pospravijo smeti, ki so jih raztresli med nakladanjem. Odgovor je pripravil Vekos, tozd komunalna oskrba. Odvoz komunalnih odpadkov iz predelov krajevne skupnosti Paka, kot jih sami predlagajo, je možno organizirati. Zato se naj čim prej predstavniki te krajevne skupnosti zglasijo velenjski komunali, da se bodo dogovorili o podrobnostih odvoza smeti. Na pripombe delegata Mirka Melanška iz Šaleka pa pojasnjujemo, da komunalne odpadke odvažajo na podlagi usklajenega urnika. O spremembah med prazniki posredujejo obvestila preko Našega časa in lokalne radijske postaje. Obveščajo tudi s posebnimi obvestili hišne svete in zasebne uporabnike. Poleg tega pa med prazniki postavijo na izpostavljenih mestih deset do sedemnajst kontejnerjev, da lahko prebivalci vanje odvržejo smeti in drugo odvečno navlako. Že dalj časa pa ugotavljajo in opozarjajo, da nimajo hišni sveti dovolj posod za odpadke, ker so mnoge poškodovane zaradi nepravočasne zamenjave z novimi, in ljudje odlagajo smeri v neprimerne kartonske škatle ali lesene zaboje. Podobno se dogaja tudi pri zasebnih uporabnikih. Neprimerne zaboje pustijo na zbirnih mestih, veter pa jih razpihne naokrog, da je okolje onesnaženo. Svojih delavcev v Vekosu ne opravičujejo in priznajo, da tudi oni dela ne opravijo vedno vestno, zaradi česar so že večkrat disciplinsko in finančno ukrepali. V začetku septembra lani se je med pedagogi velenjske občine mudil republiški minister za vzgojo in izobraževanje dr. Peter Vencelj. Predmet njegovega nastopa je bila šola za jutri. Natančnejših navodil, kakšna ta bo, na krajšem seminarju udeleženci niso slišali, pač pa bolj splošno zagotovilo, da bo to šola, v katero bodo učenci raje vstopali, ki jim bo dala več znanja, učence in učitelje razbremenila nekaterih nepotrebnih obveznosti ... Skratka, šola brez balasta. Takšne si navsezadnje učitelji in drugi pedagoški delavci želijo, čeprav je resnici na ljubo treba povedati tudi to, da so že takrat njegova glasna razmišljanja o nekaterih rešitvah povzročila jadi-kovanja in vzdihovanja. Ob izidu osnutka o organizaciji ter financiranju vzgoje in izobraževanja, zakona o zavodih pa je vse to preraslo v ogorčenje. Že ob bežnem preletu zakonskih osnutkov ni težko oceniti, da gre za poskus ri-goroznega posega v svobodo šolskih kolektivov, za vse prej kot obljubljeno spodbujanje ustvarjalnosti učitelja in preko njega tudi učenca. Ne več tiha, ampak prav odkrita želja po pokornem učitelju, vzgoji pokornega učenca je omejevanje in na nek način kratenje pravic enih in drugih. Kaj to pomeni za vzgojo in izobraževanje? Da o demokraciji polnih ust raje ne izgubljamo besed, komentirajo. V osnutku prej omenjenega zakona s področja vzgoje in izobraževanja je po mnenju učiteljev velenjske občine, vrsta pasti. Med njimi dokaj v oči bodejo večje pristojnosti ravnateljev. Precej več jih prinaša osnutek kot so jih ti imeli do sedaj — od kadrovanja do odpuščanja delavcev in obravnavanja pritožb prizadetih. Mali bogovi naj bi torej bili, ki bi krojili usodo marsikomu po svoji presoji. Učitelji seveda na vse to gledajo s svojimi očmi, ravnatelji pa spet s svojimi. In kako novo vlogo ocenjujejo nekateri med njimi? Dokaj enotni so si, da konec koncev kakšna pristojnost več glede na odgovornost ne škodi. V nadaljevanju pa: »Ta zakon zahteva zrele in sposobne ljudi. Tam, kjer zadeve doslej niso >klapale< kot bi morale, jih tudi novi zakon ne bo uredil. Odgovornost — hierarhična lestvica bi morala vključevati kar cel ansambel na šoli,« meni ravnatelj OŠ Mihe Pintar-ja Toleda Velenje Tone Skok. Marija Cigale, ravnateljica OŠ v Šmartnem ob Paki, razmišlja podobno: »O nekaterih zadevah se lahko sam odločiš, v marsikateri pa mnenja kolektiva ne gre prezreti. Več glav več ve in prav nikjer ne piše, da ima ravnatelj vedno vse prav in da je tako po- polna osebnost kot to predvideva nov zakonski osnutek.« »Prav je, da večje pristojnosti ravnatelj ima. Nenazadnje, imel jih je že sedaj. Nikakor pa naj ne bi bil ena in ista oseba, ki bi sprejemala ter hkrati odpuščala delavce, za nameček pa obravnavala tudi morebitne njihove pritožbe,« poudarja pomočnik ravnatelja ; OŠ Karla Destovnika Kaju-ha Šoštanj Tone Bahor in nadaljuje: »Ljudje se bojijo maščevalnosti in povsem razumem jih, da imajo do predlaganega lako odklonilno stališče. Stvari so premalo dodelane.« »Kriteriji za ocenjevanje učiteljev in tudi ravnateljev so,« po mnenju Jožeta Kavti-čnika, ravnatelja OŠ Šalek, ! »pri vsej zadevi bistveni. Ti lahko potegnejo za sabo mar- fl sikaj. Na področju vzgoje in \ izobraževanja bi morali mno-go prej urediti druge stvari, ; predvsem o vsebini doreči prej I kot pa to.« Pravijo, da se na napakah j učimo. Se res? Na tako po- I membnem področju kot je 1 vzgoja in izobraževanje vse j kaže, da ne kaj prida. Kajti, I če bi se, bi morali biti odgo- ] vornim dovolj resen poduk slabosti usmerjenega izobra- I ževanja. Se bodo morala kopja reform še naprej lomiti j-na plečih generacije in gene- | racije otrok? »Ne na slepo in za vsako ceno« po obljubah republiškega ministra pa se bo Janezek naučil tisto, kar bo kasneje znal. (tap) SKOZI TEDEN Jreditveni načrt centralnih mesta kument potrebujemo kot »kruh« Ureditveni načrt centralnih delov mesta Velenje potrebuje naiša občina, v nekoliko prenesenem pomenu seveda — kot Ikrah. Kajti, razvoj našega mesta je treba zastaviti dolgoročno i« ne tako kot do sedaj, ko smo marsikatero idev reševali parcialno. To je bilo mnenje, ki so ga na petkevH seji prejšnji teden izrekli člani občinskega izvršnega sweta ob obravnavi prej omenjenega dokumenta, i «dali zeleno luč za izdelavo osnutka oziroma za ______oibnovo in ureditev tega dela mesta. In katj to pomeni? Da so zaupali posebni strokovni |ki je ocenila natečajne elaborate in k poročilu L— šte mnenja svojih članov. Velenjski Zavod za ur-zem tu» torej izdelal osnutek Ureditvenega načrta na pro>jekta Nandeta Korpnika in Edija Vučine ob mi-I tevanju pripomb ter pobud komisije in pred-avtorjev, tei so »»delovali v natečaju. Nemt-pa i mora pri tem upoštevati še pripombe in pobude javne razprave. za ureditev KRS ili nekatere dvome i teden je bila v Velenju prccej živahna prva seja od-lit< kabelsko razdelilnega sistema, ki ga vodi Milan KL COdbor je bil ostanovljen ali oblikovan z namenom, da «trebn do ustanovitve delniške družbe, za ' it še ni zakonske podlage. Čeprav je nekaj že treba - «se priznanje si zaslužijo ljudje v enajstih krajevnih ,.., ki so sistem zgradile, gradbeni odbor in Gorenje Ser-$ se praktično pri tem vsi učili, em vse krasno, potem pa Milan Knežcvič že ugotavlja, "e pride do težav, prvi je problem upravljanja in " 1 se o predlogih in pogodbi za vzdr-niso mogli zediniti, ker so imeli ipooioe m tudi različne poglede na ureditev tega o so na že imenovanem sestanku uredili, Gorenje evzema do ustanovitve delniške družbe v upra-anje strokovna opravila na celotnem sistemu. ». so krajevne skupnosti zahtevale tudi takojšnje ohli-e upupravnega odbora, soie predlagale tudi nekatere pred- , v krajevnih skupnostih pa so že začeli deliti potrdila " •■ , soinvestitorjev kabelsko razdeiilne- porabniki tega sistemisi jt posamezniki vložili v e v poštev šele takrat, ko Nezadovoljni s svojim položajem Peticija sindikata gradbenih delavcev Na deveti razširjeni seji izvršnega odbora sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije je bil sprejet sklep za izvedbo zbiranja podpisov za peticijo za zagotovitev primernih pogojev dela in življenja gradbenih delavcev Slovenije. Zaradi vse večjega pomanjkanja del za gradbene dejavnosti prihajajo podjetja v ekonomski propad, zaposleni v izredno težke socialne razmere, v vse večjo socialno negotovost. Sindikati gradbenih delavcev zahtevajo, da vlada in skupščina sprejmeta ukrepa za: — sprejem programov za preprečitev nadaljnjega padanja investicijskih sposobnosti gospodarstva — oživitev investicijskega ciklusa pri javnih delih, infrastrukturi ter stanovanjski gradnji in obnovi — razbremenitev gospodarstva z vse večjimi dajatvami za predrago državo — sprejem razvojnih, zaposlitvenih, socialnih programov v republiki, ki bodo omogočili odpiranje delovnih mest in zagotovili delo presežnim delavcem, delovnim invalidom in delavcem, ki so se izčrpali v težkih pogojih dela v gradbeništvu — podpis, uveljavitev in spoštovanje panožne kolektivne pogodbe za gradbene dejavnosti Slovenije, z upoštevanjem in ustreznim vrednotenjem specifičnih pogojev dela in življenja zaposlenih v gradbeništvu. Če peticija ne bo dala rezultatov, bodo organizirali zaposleni v gradbeni operativi, industriji gradbenega materiala, zaključnih in inštalacijskih delih, vodnem gospodarstvu, projektni in inženiring dejavnosti STAVKO. Peticijo bodo podpisovali v času med 10. in 24. februarjem. (mz) Odprto pismo republiškemu sanitarnemu inšpektorju in republiški sanitarni inšpektorici prim. dr. Jelki Macarol-Hiti To pismo naslavljam v zvezi z nameravanim sežigom 5 ton neuporabnih zdravil iz celjske bolnišnice v Termoelektrarni Šoštanj. Iz časopisja smo zvedeli, da je sežig zdravil obdelal visokostro-koven in avtoritativen ZZV Maribor, center za varstvo okolja. Ocena imenovanega zavoda je zagovornike sežiga zdravil v TEŠ prepričala, da je predlagana tehnologija zadosten garant, da se navedeni sežig zdravil lahko izvede brez škodljivih vplivov na okolje. Sežig zdravil je torej administrativno strokovno obdelan in so zanj pridobljena formalna soglasja. Ce temu verjamemo, je zadoščeno enemu izmed potrebnih pogojev za varen sežig zdravil. Kako pa je zadeva obdelana operativno? Zdravil ne bo seži-gal neki visokostrokoven avtoritativen organ, pač pa kotlovski strojnik v TEŠ, ki je usposobljen in izprašan za upravljan je velikih kotlov na prašno kurjenje s premogom. Za sežig zdravil obratovalno osebje TES ni usposobljeno. Ne dvomim v njihovo strokovnost, pač pa ugotavljam, da niso specializirani za tovrstna opravila. Tudi svojih bolezni ne zdravimo pri živinozdravnikih. Drugo vprašanje se nanaša na primernost naprave za sežig. V 90 metrov visokem kurišču, kjer vlada temperaturni razpon od 150° C do 1200° C, zgori 5000 (pet tisoč) ton premoga dnevno. Kako bi bilo mogoče v takem kurišču zasledovati in obvladovati izgorevanje 5 ton zdravil (to je I promila dnevno pokurjene količine premoga)? Ali je kurišče TEŠ za ta primer posebej opremljeno s kontrolnimi instrumenti razreda točnosti v odstotkih pro-milov? Dovolite mi primerjavo: farmacevti sestavin zdravil ne tehtajo na vagonskih tehtnicah. Povejte prosim, kako in kje ima urejeno nevtralizacijo neuporabnih zdravil Klinični center v Ljubljani? Kam romajo zdravila s pretečenim rokom uporabe iz rezerv JLA in SLO? Kam jih pošiljajo ostale slovenske bolnišnice, zdravstveni domovi, farmacevtske in druge medicinske ustanove? V celjski bolnišnici baje pravijo, da nevtralizacija pri njih uničenih zdravil ni več njihov problem. Naši sosedje bi temu rekli, da jemljemo zadevo »ziemlich Leicht-fertig«. Zaskrbljujoč je odnos Republiškega sanitarnega inšpektorata do okolja v Šaleški dolini. Prebivalci Škal smo 12. 4. 1985 naslovili na sanitarni inšpektorat vlogo zaradi pogostega pepela TEŠ. Republiški inšpektorat razen izdaje nekaj odločb, ki povzročiteljev niso prisilile k učinkoviti sanaciji, ni storil ničesar. Za-praševanje je vse hujše, v letu 1990 je v času od februarja do konca julija bilo prebivalcem Škal 11 dni onemogočeno bivanje na prostem zaradi viharja ra- dioktivnega pepela z deponije TEŠ in sprašujemo se ali so še kje. razen v Černobilu težje razmere. Medtem ko se Republiški sanitarni inšpektorat že pet let omejuje le na periodično izdajanje odločb v zvezi z deponijo pepela TEŠ, pa je z dovoljenjem za sežig zdravil na vrat na nos pripravljeno omogočiti dodatno obremenjevanje okolja v Šaleški dolini. Okolje v Šaleški dolini je preobremenjeno preko vseh dopustnih meja. Vsako — tudi najmanjše nadaljnje obremenjevanje je nedopustno, dokler onesnaževalci bistveno ne zmanjšajo uničevanja okolja in popravijo nastalo škodo. Prosim za vaš odgovor na zastavljena vprašanja. Ne le meni, ampak vsej slovenski javnosti. S spoštovanjem Stane Lipnik Škale 130 Velenje Spor zaradi sežiganja zdravil razkriva nestrokovnost odgovornih in nemoč zelenega gibanja v sedanjih razmerah Kriza in splošno pomanjkanje denarja grozita, da bosta parali-zirala zeleno gibanje. Ko ni denarja niti za plače, ko se iščejo zadnje notranje rezerve, je velika nevarnost, da bomo najprej začeli varčevati pri stroških za zaščito okolja, ki ne prinašajo zslužka. Značilen primer, ki to potrjuje, je odločitev, da za čistilno napravo na dimniku Termoelektrarne Šoštanj ni denarja in da sklepi občinske in republiške skupščine izpred dveh let zato ne bodo realizirani. Zastrašujoče je, da na to praktično nihče ni reagiral. Spominjam se množičnih protestnih shodov, ki so botrovali tem sklepom in se sprašujem, kje so zdaj vsi ti ljudje in zakaj molče. Ustanovili so stranko, vključeni so v vladajočo koalicijo, in sedaj molče. Ker to zahtevajo višji skupni interesi koalicije? Ali ni šel denar namenjen za čistilno napravo morda za orožje? In vendar so bili takratni protesti in odločitve skupščin tehtno osnovani. Gozdovi so vidno propadali pred našimi očmi in vedeli smo za izkušnje v drugih industrializiranih deželah, kjer. so že pred časom sprejeli drastične ukrepe za zmanjšanje onesnaževanja, čeprav jih izvajanje teh ukrepov ogromno stane. V letu 1990 pa so že tako strogo zakonodajo za zaščito zraka ponovno revidirali tako v ZDA kot v ZRN. Gotovo ne brez tehtnih razlogov, ker so to dežele, kjer je dobiček osnovni moto njihovega življenja. Sprejem zakona, ki bo zahteval bilijone dolarjev vlaganj je lahko utemeljilo le dejstvo, da gre tu preprosto za preživetje človeštva. Ne umirajo samo drevesa, ampak vse kar je živo, tudi ljudje. Tudi pri nas so nekatere študije pokazale, da onesnaženo okolje grozljivo povečuje obolevnost ljudi in povzroča genetske okvare, Rezultate teh študij pa.posku-. šamo čim bolj skriti pred jav- nostjo, da ne bi nastala nepredvidena panika in da bi se izognili novim protestnim shodom. Tudi ob černobilski nesreči v SZ niso pravočasno posvarili ljudi v širši okolici s podobnim motivom in danes se že kažejo grozljive posledice. Kot da še ni dovolj dokazano škodljiva mešanica žveplovih in dušikovih oksidov, ki se v tonah vsak dan vali iz dimnika TEŠ, pa bi jo nekateri radi začinili še z dodatnimi strupi, ker bi radi zraven sežigali t. i. posebne odpadke. Tako še ni jasno kaj je bilo in kaj bo s sežiganjem poplavljenih zdravil iz celjske bolnišnice. Grozljivo je, da je sežig odobrila glavna republiška sanitarna inšpektorica dr. Metka Macarol-Hiti, ki je zdravnica, in da sežig zagovarja tudi precej strokovnjakov (zdravniki, kemiki,...), ki bi morali vedeti za posledice in ki bi vsaj malo morali poznati postopke s katerimi v razviti Evropi sežigajo posebne odpadke. Ne zadošča samo dovolj visoka temperatura za popoln sežig katerekoli snovi v neškodljive sestave. Zdravila pa so zelo različne kemične spojine, ki lahko med seboj in tudi s premogom popolnoma nepredvidljivo reagirajo, lahko zavirajo gorenje in tudi znižajo tempraturo in izkoristek. Večinoma so organske spojine, mnoga vsebujejo tudi aromatske spojine in halogene. V razviti Evropi, ki si jo tako radi postavljamo za vzor, rešujejo sežiganje posebnih odpadkov z jasno zakonodajo, ki predpisuje mejne koncentracije strupenih snovi, ki smejo izhajati iz dimnika in izpust mora biti pod stalno kontrolo merilnih naprav. Prekoračitve so sankcionirane tako, da nihče ne razmišlja o tem, ampak so vse sile in znan je usmerjeni v izvajanje in doseganje predpisanih zakonov. Sežiganje posebnih odpadkov se izvaja navadno v posebnih sežignih pečeh, k jer ni najpo- membnejši in najdražji del naprave peč, ampak dodatne naprave za čiščenje emitiranih plinov in mèrilne naprave. Termoelektrarne morajo kontrolirati predvsem emisijo žveplovih in dušikovih oksidov, če pa bi hotele poleg tega sežigati še posebne odpadke, bi morale kontrolno opremo za emisijo dopolniti še z vrsto drugih strupenih spojin in tu se navadno račun ne izide. Tako razviti svet. Mi pa smo anulirali sklepe, ki so nas hoteli približati Evropi, ker ni denarja. Iz istega razloga poskušamo na vse načine improvizirati pri reševanju posebnih odpadkov. Postopke odobravajo lahko ljudje, ki strokovno sploh ne obvladajo problematike. Utemeljitev republiške inšpektorice, ki je dovolila sežig zdravil v TEŠ, da je to enkraten poseg, ki ne bo bistveno povečal onesnaženja, si lahko razlagam samo s tem, da gospa ni prebrala nobene študije o povečani obolevnosti v onesnaženih krajih in da ne spremlja svetovne literature o tej problematiki, kar bi kot sanitarna inšpektorica morala. Če pa so ji te stvari poznane, potem je izdala svoj zdravniški poklic. Tudi njena trditev, da poplavljena zdravila po zakonu sploh niso posebni odpadek, ker zakon predvideva kot taka samo zdravila s pretečenim rokom, kaže na strokovno in birokratsko togost. Ko razmišljam o tem primeru, se vedno bolj zavedam, da nam grozi zaradi sedanjih kriznih razmer morda najhujše ekološko onesnaženje doslej. Očitno se ne znamo učiti iz tujih izkušenj. Siti socializma, v katerem smo obubožali, si na vso moč prizadevamo vrniti v kapitalizem. Pred očmi imamo seveda sedanji prijazni kapitalizem, ki vlada v razviti Evropi. Vendar ta kapitalizem je prijazen, ker ima ustrezno zakonodajo, ki ne dopušča brezvest-nežem, kakršnih je med lastniki kapitala veliko, da gradijo svoje bogastvo na neusmiljenem uničevanju vsega okrog sebe. Pri nas si bodo mnogi lastniki takšnih in drugačnih peči lahko poiskali stranski zaslužek s sumljivimi sežigi, dokler zakonodaja in nadzor tega področja ne obvladujeta. Vsi tisti, ki imajo na dvoriščih nakopičene problematične odpadke, se jih bodo poskušali poceni znebiti čimprej s podobnimi improviziranimi sežigi. Najbolj podjetni bodo na ta račun posklušali zaslužiti tudi devize in bodo sežigali tudi inozemske odpadke po konkurenčnih cenah, ker ne bodo potrebovali vse dodatne opreme, ki jo za take sežige zunaj zahteva zakon. Tujci bodo pri nas vlagali v industrijo, ki drugje zaradi strogih predpisov ne sme več obratovati. Veliko tega se bo dogajalo na skrivaj, vidimo pa, da ni težko priti tudi do uradnih dovoljenj. In kaj naj storimo vsi mi, ki živimo v bližini takšnih dimnikov? Velikokrat ne bomo niti vedeli, da vdihavamo dodatne strupe. Na sežig zdravil nas je opozorilo anonimno obvestilo. Prepričana sem, da je ta človek v nevarnosti, če ga bodo odkrili in se mu zahvaljujem za pogum. Kako naj zavarujemo nas in še • posebej naše otroke pred tem? Otroci so veliko na prostem in nežen otroški organizem se hitreje in teže poškoduje od odraslega. Ali naj se opremimo z maskami in ves čas s strahom čakamo, da nas ne bo začelo dušiti. Ali naj se izselimo? Toda kam? V majhni Sloveniji kmalu ne bo več varnega kotička, če se temu ne bomo uprli. Maja Tomkiewicz-Vouk dipl. ing. kem. teh. 6. stran naš čas PUST februarja 199! Bo padla še tretja vlada Velenjski pustni karneval -- letos prava »vrnitev odpisanih« Kot smo v našem tedniku že poročali, velenjski pustni karneval letos bo in po zagotovilih znanih in neznanih »pustnih veljakov«, bo prekašal vrsto pustnih karnevalov v zadnjih 10 letih. Ne le, da ga bodo sestavili iz velikega števila potujočih »projektov«, na njem bo sodelovalo več sto maškar in drugega pustnega osebja. Novo bo tudi sodelovanje lokalnih Pustov iz krajev Skale, Konovo, Kavče-Pod-kraj. Vinska Gora, Pesje, Ša-lek, osrednje dogajanje pa bo gotovo v utrdbi velenjske žu-panije, kjer bo parlament poskrbel za naslednjo izmeno vlade. »Sedanjo namreč tako nosijo po zobeh in časopisju, da si ne zasluži več spoštovanega trona,« so nam zaupali pri pustnih organizatorjih. RES ZADNJIC IZ STAREGA GNEZDA? Stari trg v Velenju je bil gnezdo vseh, baje že 26 (!) pustnim karnevalom, bo pa še sedemindvajsetem, so dejali v »krajevni upravi«. Mo- goče bo to zadnjikrat, saj bodo po napovedih odgovornih planerjev in županovih podanikov, še letos pričeli odnovo osrednjega trga okrog cerkve Svete Marije, temeljni kamen pa bodo vzidali že na sam pustni torek. Glavna osebnost Pusta bo še vedno Toni HERCFELER, ker se mu je stanje po zadnjem infarktu precej izboljšalo. Poskrbel bo za vse potrebno, da bo karneval zablestel v vsej elektrarniški luči, ki jo najdražje plačujemo doma, pri »Kovačevi kobili«. Herc-feler je po vzoru v lada jočega Demosa postavil na čelo organizacije strupenega politika, ki bi utegnil zamenjati v vladi samega izvršnika. O kom je beseda, tokrat še zamolčimo, gotovo pa ni z Juga. Turistično društvo Velenje, ki je za uspešno izvedbo karnevala seveda zainteresirano, je že zakupilo precej stojišč po Velenju, saj bo v nedeljo, 10. februarja, v našem mestu premalo prostora. Zato priporočamo domačinom, da si še pravočastno zgradijo posebne tribune vzdolž tradicionalne obvoznice iz Starega Velenja do zgornje Name in Tržnice, ob Kidričevi cesti. Šaleški cesti ter na PUSTNEM (Titovem) TRGU, kjer bo osrednja PUSTNA CEREMONIJA. VELENJE, CENTER REGIJE Velenjski Pust bo prvi glasil, da je Velenje glavno mesto nove regije, v katero bodo vključene občine Mozirje, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Vinska Gora in Velenje. Zato ni čudno, da bodo v Starem trgu pohiteli z zazidavo rezerviranega pasu Sever—Jug, da bo hotel Paka postal po rekonstrukciji Grand hotel Shaleck in da se »samopo-budnik« F. S. poteguje za vidne funkcije v občini. Boljše prvi mož v centru regije, kot zadnji na vasi »Staro se-lo«! KULTURNO IN ZABAVNO! Tokrat bo karneval nekaj več, kot smo že pisali. Posamezni kraji, oz. njihovi lokalni pusti, se bodo potegovali za veliko nagrado velenjskega Pusta, kar jamči kvaliteto idej in opreme. Nagrada je zdaj še skrivnost, bo pa goto- Zanimanje za velenjski pustni karneval je bilo vedno veliko, ljudi se je povsod trlo. vo visoka, saj Pust računa na sredstva od pomoči popla-vljencem, ki si jih v Zgornji Savinjski ne morejo pravično razdeliti. Bo pa tudi na oko lepo pogledati kakšnih petdeset uvoženih mažoretk, ki jih bo spremljala uvožena plehbanda iz južnega dela naše države Slovenije. Ta bo baje prijetna za uho še tako občutljivega Velenjčana. In končno bodo člani dva kilometra dolgega sprevoda tudi vsi velenjski strankarski prvaki, ki se bodo morali potegovati za manjše funkcije v novi vladi, ki jo bo postavil Pust. Če bo to že tretja vlada, ki bo v roku od enega do drugega karnevala padla, to ne bo nič slabega saj smo ugotovili, da z vsakim novim mandatarjem zaposlimo na občini več ljudi. To pa je edina rešitev za 1500 nezaposlenih v naši občini. Pust je odločen, da poseže še v mari-kaj, zato ne zamudite tega, neponovljivega karnevala. Bo v vsakem vremenu in od 13. ure dalje v vsakem času. Bodoči Velenjčani, Pust bo delil slovenske potne liste, pustne krofe pa prinesite s seboj. Pogreb Pusta bo na žalostno pustno sredo v »Podgra-du « v Starem trgu, sploh pa ne bo tako žalosten, zato si že zdaj planirajte dopust za dostojen pokop. Jože Miklavc Pust je bil tudi pred drugo vojno pust Stoletnica Pusta Mozirskega Ko so se v Šoštanju v kadeh vozili po Paki... Bliža se čas veselja in norenja. Veliko jih je, ki te dni komaj čakajo, da si lahko nadenejo masko, pa hajd naokoli. No, veliko pa jih je tudi, ki še imajo v spominu dogodke, kako so Pusta praznovali včasih, recimo med obema vojnama. Viktor Kojc, ki ima še vedno zelo bister spomin, se spominja dveh takšnih dogodkov, oba sta vezana na Šoštanj in Tovarno usnja, ki je bila takrat prava >evropska tovarna<, ki je imela že takrat srednjeevropski delovni čas in sicer od 7. do 12. ure dopoldne, nato je bilo uro odmora za malico in potem spet delo od 13. do 16. ure. Vsak začetek in konec dela pa je naznanila sirema. In že takrat so imeli Šoštanjčani svoj pustni karneval, pripravljal ga je, ali pa eden glavnih pri pripravi je bil. zidarski mojster KAVRE-TOV MIHA (po domače), sicer pa se je pisal Stropnik. Veliko zanimanja je zbudil še zlasti pustni karneval, za katerega so posebej izdelali ogromen mlin, podoben mlinčku za kavo. Ko so delavci ob 16. uri prišli na Glavni trg, bilo pa jih je takrat zaposlenih v Tovarni usnja okoli petsto, so bili prisotni pri izjemi pustni prireditvi. V mlin so fantje v koših nosili stare ženske (morali so po lestvi v >zgornje nadstrop-je<). ga nekajkrat zavrteli in spodaj počakali, da so prišla ven mlada in lepa dekleta. To je bilo tistikrat smeha! • • • Drug dogodek je povezan z reko Pako. V Tovarni usnja je bil v tistih časih jez, ker so potrebovali vodo pri strojenju kož. Ta je Pako naredil visoko vse do zgornjega jezu. In fantje so si nekoč, na Pustni dan, ko so imeli delavci Tovarne usnja opoldne uro za odmor in so malicali zunaj pri gostilni Cerovšek, izmislili nov hec. Ob Paki je bila prav na tistem mestu lesena ograja in fantje so ji lepo nažagali stebre. Potem pa sta po dva sedla v kad (svinjska barvica so ji rekli) in se v njej peljala po Paki proti mostu na Glavnem trgu. To, da se v kadeh vozijo ljudje po Paki. je bilo spet nekaj novega! Vsi so si hoteli dogodek ogledati pobliže in se naslanjali na leseno ograjo. Ker so bili stebri nažagani ni treba ugibati, kaj se je zgodilo. Spet je bilo smeha! • • • Drugi šoštanjski posebnež ob Kavretovem Mihu, ki je tudi poskrbel za marsikaj hecnega in zanimivega, predvsem pa originalnega, je bil MARTIN KOCJANC. V Avstroogrski je bil financer, po upokojitvi, kot upokojenec pa človek, ki mu idej nikoli ne zmanjka. Šoštanjčani so ga klicali tudi >muli-trajber<, ker je imel mulo, ki jo je neprestano vodil po mestu. Ampak k idejam; danes jih je, začuda veliko uresničenih. Narisal je recimo top proti toči, pa pokazal je, kako se regulira Paka . . . Nekoč so mu fantje zato, ker je imel neprestano kakšne ideje, v mlako nalili malo petroleja. Kocjane je bil prepričan, da v Šoštanju, prav na tistem mestu izvira nafta! Vse to opisuje tudi pesem, ki ima petnajst kitic, zložili sojo takratni šoštanjski študenjte, ji nadeli ime Šoštanjska himna, v njej pa je več kitic posvečenih prav posebnežu Kocjancu. M. Krstič-Planinc Teden prireditev, vrednih visokega jubileja z naslovom »Pust WlrSj^ danes in jutri« s prikazom pustovega življenja v 100 letih in z obravnavo najbolj perečih trenutnih zadev. Zraven bodo občinska godba na pihala, skupina Big Ben. pa Rifle, Franc Košir in drugi. Torkova pustna maškerada se bo pričela ob 20. uri, ob polnoči bo ubogi pust žalostno preminil in bo v sredo ležal na mozirskem trgu. Ob 15. uri se bo pričel pogreb, uro kasneje bo sedmina, prav tako na trgu, ob 17. uri na Pepelnico pa se bodo pustne prireditve in norčije prenehale, komaj za leto dni seveda. Preberimo si še nekaj izvlečkov iz monografije, ki jo je uredil Aleksander Videčnik. »Od samega začetka ima pustovanje stalnice v svoji izvedbi. Tako se vendarle običaj ohranja vsebinsko skozi vsa leta. torej iz roda v rod. Dejstvo je. da je pustna prireditev od nekdaj služila za razne kritične ponazoritve dogodkov v kraju. Torej smemo reči. da je imel pust vedno ostro metlo .... pometal pa ni le pred pragi skromnih tržanov. ampak z večjim poudarkom pred pragi mogočnežev. To je seveda razumeti, da sicer malim ljudem ni hi lo mogoče govoriti, kaj šele kritično ocenjevati početja >• velikih« in mogočnih tržanov. Tako je torej to bila prilika za poravnavo medsebojnih obračunov v raznih krajevnih zdrahah, teh pa seveda ni manjkalo. I časih so bile nakane pusta ostro grajane, včasih tudi nepremišljene in za koga žaljive, pa vendar, z dobro voljo na obvezni maškaradi. se je marsikaj poravnalo.« »Vodstvo sedanjih pustnakov skrbi za to, da bo kmalu zares zaživelo pustno društvo v Mozirju. Obljubljajo, da bodo zvesti starim izročilom, da pa se bodo organizacijsko prilagajali potrebam časa. Če v preteklosti ni bilo »zunanjih« sodelavcev pri prireditvah. odslej ti bodo. saj z njihovim nastopom ne bo nič okrnjen nekdanji in bodoči namen mozirskih pustnakov.« PUSTIM»! VANJE v nedeljo, 10. 2. od 15. do 18. ure PUSTNO RAJANJE ZA OTROKE igra 12. NASPROTJE ! Tako je bilo v Mozirju minula leta in bo ob jubileju še bolje otroška maškarada, ki jo bo tokrat popestril Don Juan s Heidi. V ponedeljek se bo pričelo še bolj zares. Ob 13. uri bodo pust-naki z orkestrom Boj se ga krenili po Mozirju, pravo »ofiranje« je to, saj bratovščina vsem krajanom zaželi veselo pustovanje in jih vabi na karneval. Tisto ta pravo je seveda na vrsti v torek, ki je za pusta in spremljevalce gotovo najbolj naporen, za prebivalce pa najbolj zanimiv. Že ob 6. uri bo orkester zaigral budnico, ob 7. bodo pričeli iskati pusta in seveda tudi našli, ob 8. uri pa bodo prevzeli občinsko oblast, odpravili vse napake in s takojšnjim ukrepanjem stvari postavili na pravo mesto. Kasneje bodo obiskali podjetja v Mozirju in Na-zarjih, jih okarali zaradi preteklih nepravilnosti ter ponudili rešitvene načrte. Ob 15.15 se bo pričel karneval Njegovo veličanstvo Pust Mozirski slavijo letos svojo 100-le-tnico. Toliko let namreč mineva od prvega uradnega zapisa o organiziranem pustovanju v Mozirju. Zgodovina in izročilo pustnih prireditev v tem kraju sta nedvomno bogata, današnji pustna-ki, sicer člani nedavno ustanovljenega »Slovenskega pustnega društva Mozirje«, se jima seveda ne morejo in smejo izneveriti. Zato bodo ob jubileju sicer ustaljen potek pustovanja krepko obogatili, pa pri tem izročila prav nič okrnili. Novosti v programu je sicer več, posebej pa ob 100-letnici velja omeniti razstavo »Pust Mozirski skozi 100 let«, ki jo bodo v znani galeriji mozirskega kulturnega doma odprli jutri zvečer, obenem pa predstavili tudi monografijo z enakim naslovom. Si- cer pa gremo bežno in lepo po vrsti skozi program enotedenskih prireditev. Že danes, v četrtek, bo imel znameniti pustni orkester »Boj se ga« javno enourno skušnjo in zatem igral po mozirskih ulicah, pustna bratovščina pa bo opravila še zadnji sestanek in se dokončno pripravila na napornih sedem dni. Kot je že zapisano bo v petek otvoritev razstave in predstavitev monografije, v soboto zvečer pa tradicionalna in znana maškarada v domu TVD Partizan. V nedeljo dopoldne bo pustna bratovščina krenila po Za-drečki in Savinjski dolini, v vsakem kraju zaigrala nekaj pustnih melodij in vabila vse prebivalce na torkov karneval. Za otroke in starše bo gotovo najbolj zanimivo v nedeljo od 14.30 dalje, ko bo v središču Mozirja znamenita 12. NASPROTJE \) ^ vabi v soboto, 9. 2. ob 20. uri igra 7. februarja 1991 KULTURA naš čas stran 1 (■■naMeROMMPMMMBi Razmišljanja Srečka Meha o sedanjem občinskem kulturnem trenutku »Kultura ohranja človeka lepega, dobrega in na tem gradimo naše programe« Kultura — del našega vsakdana. Tako nam je blizu, a hkratti daleč. Blizu zaradi svoje; moči, vrednot, daleč zaraidi takšnih in drugačnih razllogov. Po letu dni je tu spet [priložnost za oceno dosežetne bere, za snovanje novih in novih nalog. Kakšen je: današnji občinski kulturrni trenutek? So mar občutlki o krizi v naših ljubiteljskiih vrstah samo to? Srečko Meh, predsednik zveze kuitiurnih organizacij občine Vellenje, je človek iz parterja im hkrati iz lože in zato za priiložnost kot je slovenski ktulturni praznik, eden od majbolj poklicanih za razmišljjanja o zgoraj zapisanih vprašanjih. • 8. ffebruar slovenski kulturni ppraznik. O kakšnem njegqovem občinskem trenutku läahko govorimo? Srečko Meh: »Ničmanj ponosni kcot nekaj let nazaj nismo na t to, kar smo nare- idili, bodisisi na gledališkem ali pevskeem odru, pri snovanju litenrarnih zvrsti, v likovnih deelavnicah. Konec I koncev to dokazuje tudi naša vloga pri pripravi jutrišnje osrednje proslave v občini. Dovolj kakovostnih skupin imamo, da smo lahko kos takšni nalogi. Brez slabe vesti je slovenski kulturni praznik tudi praznik kulturnikov velenjske občine.« • Je mar torej občutek, da so našim ljubiteljskim kulturnikom pošle moči, zagnanost, volja, da se na tem področju v občini nič ne dogaja, lažen? Srečko Meh: »To zagotovo. Člani naše zveze še vedno delamo. Morda celo nekateri z večjo trmo in zagnanostjo kot doslej. Pri ZKO smo pred nedavnim naredili vsebinsko oceno delovanja društev v krajevnih skupnostih in ugotovili, da delamo skoraj v nezmanjšanem obsegu naprej. Tam, kjer pa je nastopila kriza, pa poskušamo pomagati pri spodbujanju. Pa še o amaterski kulturi — mi smo na to besedo kar alergični. Obstaja kultura, bese- Iz muzjzeja Velenje Zgodilo se je . . Leta 197>75 Čepravav je čas okoli 8. februarja na Slovenskem ponavadi posvsvečen praznovanju kulturnega praznika in je zato večinana novic obarvanih »kulturniško«, pa je bilo leta 1975 ntnekoliko drugače. Jeseni leta 1974 so namreč razgrnili ZsZasnove urbanizacije Slovenije, ki so Velenje uvrstile v si skupino »drugih mest in urbanih naselij s 5 do 10 tisočač prebivalci ter z oskrbnimi funkcijami nižje ravni.« To o je povzročilo seveda obilo negodovanja Ve-lenjčanov iv in reakcijo vseh oblastnih struktur, ki so poslale na vse se pristojne naslove svoje pripombe na Zasnove. Zato je je prišlo v Velenju do posvetovanja, ki so se ga udeležili tuitudi predstavniki republiških oblasti. Za našo rubriko je te nemogoče povzeti kompletno razpravo, čeprav je izrebavah delov iz Metalne, kjer so dobave kasni-le tudi do do dva meseca, ter pri dobavah reprodukcijskega materialaiala. Velik problem pa je bila seveda rast stroškov, ki je je skoraj neobvladljivo dvigala rast stroškov gradnje. Kij Kljub temu pa co bili po prvem letu gradnje delavci ponoonosni na rvoje delo in so upravičeno prejeli priznanje Iz; Izvršnega sveta republike Slovenije. Srečko Meh: »Mi se ne damo. Organizirali smo ali pa se še bomo tako, da bo za nas že vsak sestanek, srečanje kulturni dogodek. Seveda v vsaki krajevni skupnosti naše občine.« dica ljubiteljska pa kaže samo način našega delovanja. Mi ne igramo, rišemo, pes-nikujemo, pišemo, pojemo poklicno, čeprav v marsikaterem našem društvu tako delajo. Takšni so tudi rezultati. Ko ocenjujemo, pravimo, da je naša kultura kar prava za sredino, v kateri smo.« • Vsako leto ste se za slovenski kulturni praznik najprizadevnejšim ljubiteljskim ustvarjalcem na tem področju zahvalili s priznanji in nagradami. Letos tega ne boste storili. Mar to pomeni, da ni nikogar več, ki bi si zaslužil ali... Srečko Meh: »Več razlogov je, zakaj rezultatov delovanja ne bomo »kronali« z njimi. Pri zvezi kulturnih organizacij občine Velenje redno podeljujemo priznanja vseh vrst. To bodo ali so že storila društva znotraj. V občinskem prostoru pa je letos nekoliko drugače. Odgovorni so se namreč odločili, da priznanja za kulturno delo posameznikom in skupinam prejšnjega režima ne bodo podelili, ampak da bodo pripravili nova. Žal, teh v tem trenutku še ni. Zavedamo se, da prispevek naloge treba ovrednotiti in človeku z dodelitvijo dokazati, kako družba ceni njegovo delo. To pobudo je doslej vodila občinska kulturna skupnost. Z njeno »usahnitvijo« pa še niso določili organa, ki bi njeno delo nadaljeval.« • Dela voljnih, idej polnih, imamo — po vašem mnenju — v občini veliko. Kako si predstavljate kulturo v občini v prihodnje ? Srečko Meh: »Lani je stalno ali občasno delalo v naših društvih okrog 4000 ljudi. Dovolj velika skupina, ki kulturi namenja svoj prosti čas. Ne glede na položaj v gospodarskem ali političnem obzorju smo prepričani, da kultura mora ostati nosilka napredka. Kultura je tisto, kar človeka ohranja lepega, dobrega in na tem gradimo tudi naše programe. Naše aktivnosti tečejo kljub trenutkom, kakršni pač so, naprej. Svoje poslanstvo, na katerega smo prostovoljno pristali, povsem uresničujemo.« 0 l\ove razmere in kultura? Mi se ne damo. Svojo dejavnost bomo pač prilagajali razmeram. V mislih imam denar. Že doslej smo bili skromni in pripravljeni tudi sami prispevati. Ostaja nam torej vsaj ta delež. Seveda pa tako upamo na mecen-stvo, na pomoč podjetij. Zagosti nam morda znajo le nekoliko težave pri vzdrževanju domov. Zanje bo treba najbrž najti novo vsebino.« • In slovenski kulturni praznik ? Srečko Meh: »Za zas je in bo to, kar je. Razlogov je dovolj. Nekaj pa velja tudi naša trdna volja in odločitev, da se bomo kulturni zanesenjaki organizirali tako, da bo vsak naš sestanek, vsako srečanje kulturni praznik, dogodek in to v vsaki krajevni skupnosti naše občine, 8. februar pa samo mejnik in priložnost za oceno opravljenega dela.« T. P. Ob 90-letnici rojstva Blaža Arniča »Moja glasba so moje planine« V naselju Raduha nad Lučami se je 31. januarja 1901 rodil Blaž Arnič, eden izmed naših najbolj izrazitih simfoničnih skladateljev tega stoletja. Njegova pot do uveljavitve je bila trnje-va, samorastniška, saj se je za študi j glasbe, čeprav brez potrebne predizborazbe, odločil šele kot odrasel mladenič. Ob hudem pomanjkanju je študiralv Ljubljani, nato na Dunaju, izpopolnjeval pa se je v Varšavi in Parizu. Pred vojno je najprej poučeval na Bolu na Braču, nato na srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Med vojno je dve leti prestajal vse strahote taborišča Dachau, po vojni pa je bil profesor za kompozicijo na ljubljanski glasbeni akademiji. Vseskozi je neumorno glasbeno ustvarjal. Skladatelj Blaž Arnič je obogatil slovensko glasbeno zakladnico z vrsto simfonij in simfoničnih pesnitev, s koncerti, zborovskimi skladbami za odrasle in za mladino, s komornimi deli, filmsko glasbo, z vrsto klavirskih skladb in drugimi deli. Bil je vedno poln novih idej in načrtov. Žal ni mogel uresničiti vseh svojih zamisli. Sredi ustvarjalnega dela je umrl 1. februarja 1970 tragične smrti. V začetku petdesetih let so izšle tri Arničeve pesmarice za mladinski in ženski zbor. Učenci na lučki šoli, ki sedaj nosi skladateljevo ime, so pri mladinskem zboru kmalu veselo prepevali več njegovih pesmi. Skladatelj je bil tega nadvse vesel. Mnogo mu je pomenilo, da tudi mladina v njegovi rojstni vasi prepeva njegove pesmi. Ob koncu petdesetih let sem se z veseljem odzval njegovemu vabilu na domačijo nad Lučami, naslednji dan naj bi odšla še na Ra-duho. Skladatelja sem našel pri delu na polju. »Vedno komaj čakam, da pridem iz ljubljanske asfaltne džungle med te moje planine,« je dejal. »Vidiš, to je moja glasba« je pokazal na prelepo naravo okrog sebe. »Zelo rad imam vonje sveže zoranih njiv. Pri nas pa imamo vse več jare gospode, ki ne ceni ne zemlje, ne kmeč- kega dela,« je še v pravem lučkem narečju dodal. Arnič je bil pozoren gostitelj, zato se je trudil za gostovo dobro počutje. Človeka je osvojil s svojo skromnostjo, prijetno šega-vostjo ter veliko srčno kulturo, ki jo je izžareval. Vedno znova se je vračal h glasbi. »Glasba mora dati poslušalcu čustvena doživetja, Portret, delo Božidarja Jak-ca ob skladateljevi 60-letnici zato mora tudi izvirati iz čustev. Glasba naj človeka plemeniti,« je zavzeto dejal. Tudi med pripravljanjem okusnih žgancev in mleka za večerjo je razlagal: »Glasba je zame kozmični pojav in iz kozmosa je ne sprejemamo samo ljudje, ampak tudi ptice. Zakaj nekatere ptice tako ubrano žgolijo?« O tej skladateljevi filozofiji sem pozneje še mnogokrat razmišljal. Lovrenc Arnič, njegov sin in znani dirigent ljubljanske opere, se spominja resnične anekdote, ki je značilno po Arničevo hudomušna ter razodeva povezavo med njegovo glasbo in krajem, iz katerega je izhajal. »Z očetom sem bil v veliki Unionski dvorani na generalki za njegovo zadnjo kantato »Moja pesem ni le moja pesem« na besedilo pesnika Kajuha. Kantata je pisana za zbor, otroški zbor in pihalni orkester. Po generalki je prišel k očetu skladatelj in dirigent Danilo Švara in vprašal očeta: »Ali bi mi lahko povedal, kje si se naučil instrumenta-cijo za pihalni orkester?« Bila mu je všeč in presenečen je bil, ker orkester ni zvenel kot »pleh« muzika. In odgovor očeta: »Na Ra-duhi!« Slikar Jože Napotnik V petek ob 19.00 uri bodo v Kulturnem domu v Šoštanju odprli zanimivo likovno razstavo slikarja Jožeta Napotnika iz Gavc pri Šmartnem ob Paki. Razstavljeni opus slik bo aranžiran po okusu avtorja v zanimiv ambient, ki je tesno povezan s posameznimi deli ter okoljem, v katerem bo postavljen. Slike, ki so bile v večini narisane za to unikatno predstavo, so motivi iz naše okolice, iz naše preteklosti in našega modernega življenjskega utripa. Svet slikarja samouka Jožeta NAPOTNIKA je v bistvu svet naše zahajajoče preteklosti, narave, ki jo še nosimo v spominu, ki jo le še redko kje ohranjamo kot rezervate avtohtone pokrajine, zdrave življenjske ambiente. Čeprav ustvarjalec zna posegati po sodobnih tematikah, po najsodobnejših tehnikah, mu je vendarle ljubo, s čopičem in dletom nanizati svoj rodni milje, vse tisto, kar nosi v spominu na svojo mladost. Jožeta je v njegovi delovni in življenjski karieri premetavalo viharno morje, vpijalo ga je nevihtno nebo. Le redkoma se je za-kril med zelenje Paskih vrhov in ubežal mestni džungli, industrijski ihti. Moral je delati in ustvarjati z rokami in z naj modernejšo aranžersko tehniko, improviziral je projekte, ki jim niso bili dorasli veliki mojstri, ali so se jih zbali znani ustvarjalci industri jskega grafičnega podjetništva. V trenutkih razočaranja in sreče se je vrnil k umirnejšemu ustvarjanju na svoj dom. Kdo bi vedel, bo njegovo umetniško roko znalo voditi umirjeno srce, ali pa je pričujoča, že tretja razstava, le eden izmed srečnih trenutkov v, dovolimo si reči, umetnikovi najplodnejši dobi. Ko se stapljamo z barvami olj in akrilav v naravo, ki kar zaživi v pravi svetlobi, ko skoraj otipamo tihožitja na slikah, se nam zdi prav neverjetno, da slovenski kulturni prostor še ni našel pravega mesta za nadarjenega slikarja samouka Jožeta Napotnika. Ga bo mogoče tokrat? Jože Miklavc Jože Napotnik uporablja zanimivo slikarske tehniko, slikarske lopatice, ki vedno poudarijo globino in sence na slikah» « » 8. stran naš čas NAŠI KRAJI IN LJUDJE 7. februarja 199! IZ DELA GASILSKIH DRUŠTEV Lani kar 4004 krvodajalci Spet v samem vrhu Vsaj na enem področju izstopa naša občina že vrsto let — na področju krvodajalstva. Ob pregledu doseženih lanskih rezultatov ne moremo zapisati nič drugega kot to, kar smo že tolikokrat — med nami so dobri ljudje, ki znajo prisluhniti klicu na pomoč v vsakem trenutku. Sploh pa takrat, ko je treba sočloveku pomagati z darovanjem krvi. 27-krat so imeli človekoljubi velenjske občine lani priložnost pokazati svojo humanost, in sicer na krvodajalskih akcijah za potrebe celjske, slovenjgraške bolnišnice ter Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Svojo nalogo so opravili spet tako kot jo znajo — odlično. To dovolj zgovorno potrjuje število udeležencev na njih — 4004 krvodajalci, kar je za 26 odstotkov več kot so načrtovali pri občinski organizaciji Rdečega križa. Tako je za potrebe celjske bolnišnice darovalo kri 329 človekoljubov, za bolnico Slovenj Gradec 514, več kot 3100 pa se jih je udeležilo tro-dnevnih akcij za Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Pri snovanju letošnjega načrta na tem področju si seveda organizatorji močno želijo, da bi v vrste darovalcev stopilo še več občanov, saj krvi ne more nič nadomestiti, potrebe po njej pa so vsak dan večje. Najbrž tudi tokrat, pridjajajo k vsemu zapisanemu, rudarji, delavci Gorenja, TEŠ-a, in še drugih manjših kolektivov naše občine ne bodo mimo vabil za akcije šli z zaprtimi očmi. Za njihovo dosedanje delo pa — iskrena hvala! Iskren hvala pa so gotovo na sobotni prireditvi v hotelu Vesna v Topolšici slišali tudi vsi, ki so se udeležili drugega srečanja krvodajalcev krajevnih skupnosti Bele vode, Cirkovce in Topolšice. S skromnimi -priznanji in prej zapisanimi besedicami se jim je zahvalila občinska organizacija Rdečega križa Velenje za več kot 25-krat darovano kri. Takih prejemnikov je bilo med približno 70 udeleženci srečanja sedem. Organizatorka prireditve, topolška krajevna človekoljubna organizacija, pa je poskrbela, da jim je bilo resnično lepo. L. O., T. P. Včeraj smo darovali kri neznanemu človeku, jutri jo bomo morda rabili sami »Drugačno človeštvo« pomaga Vzhodni Evropi — Kdor poje, dvakrat moli! To geslo je vodilo mlade v Velenju na koncertu verskih pesmi pod naslovom »Drugačno človeštvo« Ta je bil I. februarja v kulturnem domu v Velenju na njem pa so se predstavili mladi iz različnih krajev Štajerske. Tudi s Koroške so se jim pridružili. Mladinski pevski zbori so prišli iz župnij Šmartno pri Slovenj Gradcu, Velenje-Sv. Martin, Prevalje, Vinska gora, Mishnja, Šentilj, Kotlje in Podgorje. Skupaj z njimi so zapeli še »Dominik« Žalec, »Adoramus« Polzela, »Motorčki« Rečica ob Savinji ter Dekliški zbor, prav tako iz Rečica ob Savinji. Koncerta pa se je udeležil mešani pevski zbor »Svoboda« iz Šoštanja. Posebna pohvala velja mladincem iz Šentilja, ki so koncert pripravili z dobrodelnimi nameni in tako na čudovit način pomagali zbirati sredstva za pomoč Vzhodni Evropi. Mladi so želeli povedati, da hočejo tudi oni v svet miru, ljubezni, luči. Vse želje so strnili v refrenu zaključne pesmi, ki je lahno odmevala v celi dvorani. Vsi so se razšli z besedami refrena na ustnicah, bili so srečni in zadovoljni, ker so bili »Drugačno človeštvo«. »Ostani tukaj z nami, sonce že zahaja, ostani tukaj z nami. Gospod, saj je večer. Ostani tukaj z nami, sonce že zahaja, če si Ti med nami, noč ne ho prišla. « Darja RUTNIK Kulturno društvo Šmartno ob Paki Želijo in bodo počeli marsikaj V preteklih letih smo bili občani občine Velenje navajeni bogate in pestre kulturne pogače. Najbrž ne po tako majhni zaslugi članov kulturnega društva iz Šmartnega ob Paki. Kaj pa leni? So si slednji res privoščili spanje pravičnega kot menijo nekateri? Ne, so kratko in jedrnato odgovorili ob oceni minulega dela na sobotnem občnem zboru. Razloga za samozado-voljstvo res ni, bera vsemu navkljub pa spet ne tako majhna, da bi si takšno kritiko zaslužili. In s čim so dokazovali svojo »nedolžnost«? Pevci z nastopi na vseh prireditvah v domačem kraju in odzivi na vsa povabila za gostovanja. Enako velja za gledališčnike. Slednji v minuli sezoni res niso dali na oder premierne uprizoritve kakšnega dela, so pa zato razveseljevali ljubitelje tovrstne dejavnosti posamezni »kozolča-ni«. Folkloristi — najštevilnejša sekcija društva — si je utrjevala sloves kakovostne skupine na gostovanju v Nemčiji skupaj z nazarskimi kulturniki ter s spletom na novo naučenih vzhodnošta-jerskih plesov. Tako enim drugim in tretjim pa bi lahko pridjali še kakšen nastop. Vsi skupaj, so poudarili, bi radi naredili kaj boljše, več in všečno vsem, vendar iz objektivnih ter tu in tam tudi subjektivnih vzrokov vsega niso uspeli postoriti. Kar je bilo, je bilo. Tudi za šmarško kulturo to velja. Bolj pomemben je trden sklep biti v prihodnje boljši. In tega smo na sobotnem občnem zboru članov kulturnega društva iz Šmartnega ob Paki slišali. Kaj bodo torej počeli v tem letu? Vsak po svojih močeh pripraviti čimveč gostovanj doma in izven meja naše občine. Skupna jim je naloga oživitev dela vseh sekcij društva, še posebej likovne in literarne, katerih dejavnost je povsem zamrla. Pomembnosti ne oporekajo pridobivanju novih članov, dela volj- nih in idej polnih. Spisek skupnih obveznosti pa dopolnjuje še skrb za letni oder pri starem gradu — ne samo za obnovo, ampak vse kar sodi k njegovmeu poslanstvu. Ob zapisanem se folkloristi že vneto pripravljajo med drugim na obeležitev 15-let-nice delovanja skupine. Člani pevskega zbora obljubljajo krajanom samostojni koncert do letošnih dopustniških dnevih. Najbrž pa bo od njih zahtevalo ne tako malo dela in skrbi iskanje novega pevo-vodja. Sedanjemu namreč počasi pojenjajo moči in treba jih bo nadomestiti z novimi. Gledališniki pa so svoje obljube strnili takole: stvari je ogromno in gledališče živi. Živi s starimi predstavami, če ne drugače, pa vsaj v mislih snuje nove. Ob starem kozolcu raste mlad in zagotovo bo vsaj eno odrsko delo v prihajajoči sezoni ugledalo luč sveta. Kriznih trenutkov po vsem tem torej šmarška kultura ne pozna. Slednjega pa ne moremo trditi za tamkajšnji kulturni dom. Če je na eni strani razveseljivo število mladih članov društva, je na drugi strani toliko manj dejstvo, da krajani Šmartnega ob Paki in njegove okolice vse redkeje zahajajo vanj. In ni naključje, da so mu v razpravi namenili toliko časa. Kje iskati vzroke za takšna dogajanja znotraj njegovih zidov? Najbrž v vsebini sami. Žal, skupni program, pripravljen ob predaji doma svojemu namenu, ni zaživel. Potreben bo temeljit skupen dogovor vseh v kraju, da bo postal to, za kar so ga zgradili in pred leti tudi obnovili središče zbliževanja, ustvarjanja in konec koncev tudi napredka. Torej v zadovoljstvo vseh, tako izvajalcem kot tudi gledalcem. Ob koncu sobotnega kramljanja o kulturi jutrišnega dne v Šmartnem Ob Paki pa so izvedli še volitve novih članov izvršnega odbora društva. Poseben aplavz pa namenili tudi skupini mladih gledališčnikov, ki so se predstavili ob tej priložnosti. Staro Velenje je praznovalo 1 mm t . Oh prazniku krajevne skupnosti Staro Velenje se krajani vedno zbero v dvorani gasilskega doma. Tudi letos je bilo tako. Kar nekaj let so krajani z udarniškim delom gradili rokometno igrišče, na katerem je moč igrati še odbojko, košarko, sedaj pa razmišljajo že o igrišču za tenis. Malo jim je res pokvaril načrte lanski neizglasovan krajevni samoprispevek, delno tudi zato, ker so šli vanj bolj neorganizirano, površno. Tudi letos, ob prazniku, je delegacija iz članov zveze borcev položila venec na spomenik, kjer je bilo leta 1944 ustreljenih 15 talcev. Za dosežene delovne rezultate so prejeli posebno priznanje Velenjske športne zveze, ki ga (na sliki) iz rok Martina Steinerja prejema Franc Turnšek, predsedniku skupščine KS Staro Velenje. L. Ojsteršek Šoštanj Uspešno lani, smelo naprej Člani gasilskega društva Šoštanj-mesto so se v soboto zbrali na svojem 112. občnem zboru. Udeležili so se ga tudi predstavniki sosednjih gasilskih društev, iz Šmiklavža pri Mariboru, pobratenega društva Čazrna, iz Mute in drugi, na občnem zboru pa niso manjkali tudi predstavniki izvršnega sveta in skupščine občine Velenje. Prisotni so najprej poslušali poročilo o delu v preteklem letu, ki je bilo po mnenju razpravljalcev zelo uspešno. Šoštanj-ski gasilci so namreč vse zastavljene naloge iz lanskega programa uresničili. Sprejeli so tudi delovni in finančni načrt za letos, ki nsita nič manj zahtevna od lanskih. Prepričani pa so, da bodo pri realizaciji načrtovanih del prav tako uspešni kot lani. Sledil je sprejem novih članov v vrste gasilskega društva, ki tako postaja še številčnejše in mobilnejše. Na koncu občnega zbora sta občinski štab CZ in občinska gasilska zveza Velenje podelila priznanja najbolj prizadevnim gasilcem, ki so sodelovali in priskočili na pomoč prizadetim ob lanski vodni ujmi. Sledila je podelitev priznanj I. in II. stopnje ter odlikovanj za dolgoletnoin požrtvovalno delo od 10 do 50 let v gasilskih vrstah. Ob tej priložnosti sta dva veterana dobila plaketi. Po občnem zboru so se vsi udeleženci zbrali na družabnem srečanju, (zm) Šentilj Novo orodno vozilo, oder,... Člani GD Šentilj so z lanski mi dosežki zadovoljni. Pridobili so novo orodno vozilo, udarniško so si zgradili prireditveni oder, pregledali vse hidrante na vodovodnem omrežju in vse dimne naprave v krajevni skupnosti Šentilj, pri čemer so skupaj opravili 1.828 udarniških ur. Pomagali so pri 13 požarih, predvsem gozdnih in travniških. V nebo vpijoča je zadeva v zvezi z alarmnim sistemom. Sedanji na domu zaradi neprimerne lege ni učinkovit, že pred dvema letoma so na Rotovni-kovi domačiji postavili nadomestnega, na katerem je treba le priviti varovalko in opraviti preizkus. Žal se v vsem tem času ni nihče zganil, čeprav so se obrnili na vse mogoče naslove, ki za takšno malomarnost seveda ne bodo nikoli odgovarjali, pa so za vse skupaj dobro plačani. Na zboru so seveda poctčlili priznanja in odlikovanja, kljub vsem težavam gledajo v prihodnost z optimizmom, njihova največja želja pa je nova av-tocisterna. M. Hrusti Škale Premalo družabnega življenja Redni letni občni zbor so opravili tudi škalski gasilci. Ocenili so delo v lanskem letu in sprejeli načrte za letos, predsednik pa je posebej poudaril nekaj uspehov in slabosti. Na tekmovalnem področju so že tretjič zapored osvojili pokal za množičnost, sirena se je na srečo oglasila le dvakrat in obakrat so požar uspešno pogasili, opravili so 1.979 udarniških ur, kar je nekoliko pod povprečjem, bolj slabo pa je to, da so jih opravili eni in isti ljudje. Slabosti so v premajhni udeležbi operativnih članov na petkovih in nedeljskih tehničnih dnevih, žal zamira družabno življenje, pa tudi za izobraževanje bodo morali bolj poskrbeti. Povedati velja, da so tretjič zapored ločeno pripravili pionirsko letno konferenco. Sprejeli so tudi delovni načrt za letos in podelili priznanja in odlikovanja. Eva Kumer Izobraževanje gasilcev boljšo opremo gasilcev in tudi več znanja. Da bi bili tem zahtevam kos, je Občinska gasilska zveza Velenje pod okriljem republiške gasilske zveze pripravila trideset-urni tečaj, ki ga je obiskovalo 35 gasilcev iz vseh velenjskih gasilskih društev. Vsa prostovoljna društva so že opremljena tudi z novimi zaščitnimi dihalnimi aparati, s katerimi se da varno gasiti tudi v zaprtih prostorih. Te, ki so uspešno opravili zadnji tečaj, v društvih imenujejo >nosilec zaščitnega dihalnega aparata*, in je usposobljen, da lahko gasi v najbolj kritičnih okoliščinah. L. O. «K Vse več je požarov, kjer je treba reševati, kar se še rešiti da, to pa zahteva NASVETI Primula—zimska znanilka pomladi Danes vam bo naš strokovni sode lavec, vrtnar Stane Vanovšek, predstavil dve sestrski rasitlini, kiju vsi dobro poznatmo in sta pogost gost v naših domovih, a imamo kljiub temu z njima ftemalokratt težave. To sta primula obconica in primula acaulis. Obe rastlini spadata v rod jegličevk. »Primuha obconica ali sobna primula, tudi nežka ji pravimoj, je doma na Kitajskem. W Evropo je prispela leta 1879. Poznamo veliko sorti, ki se v glavnem razlikujejo) po barvi in velikosti cvetov. Primula je zanimiva prredvsem v zimskem času,, ko ji lahko nudimo za norrmalno rast in razvoj nekolikko nižje temperature in sveež zrak. Najlepše uspevajo ma okenskih policah, ozironma med okni. Zato so bile priljubljene že v starih časitih, tudi na kmetijah. V staanovanju s toplovodnim oggrevanjem jo postavimo v ' prostor, kjer so temperatunre nekoliko nižje. Zalivamo jo redno in bogato, saj s svojo bogato listno maso močno izpareva. Do-gnojujemo jo predvsem s tekočimi gnojili za cvet. Če se na njih pojavijo škodljivci (uši ali bela muha), jo poškropimo s pripravki. Ko odcveti je ne zavržemo, pač pa rahlo osušimo in damo v senco na vrt. V jeseni bomo dobili močno rastočo rastlino, ki bo bujno cvetela skozi vso zimo. Starejše sorte primule vsebujejo v svojem soku primin, ki pri občutljivih ljudeh povzroča alergijo kože, ki pa ni nevarna, saj hitro izgine. Druga vrsta je jeglič, troben-tica ali primula acaulis. To rastlino poznamo predvsem z naših travnikov, ki v prvih pomladnih dneh kar žarijo od bujnega cvetenja. Žlahtne, vrtnarske oblike trobentic pa poleg živopisane palete barv razveseljujejo ljubitelje cvetja tudi s svojimi velikimi cvetovi (tudi do 7 centimetrov premera). Tudi žlahtna oblika trobentice potrebuje za obilico cvetja dobo mirovanja z nizkimi temperaturami. V tem času se pripravi na cvetenje. Ko ji temperaturo zvi- Mala in velika sestra šamo, prične s cvetenjem. Za vzgojo in nego ni občutljiva, rabi pa sorazmerno veliko vlage in hrane. Po cvetenju jo presadimo v vrt kjer lahko ostane kot trajnica in nas vsako leto razveseljuje s svojo barvitostjo. Zakaj predstavljam ti dve rastlini danes? Vrtnarji Vekosa s svojimi cvetličarnami in pro- dajnim kotičkom v velenjski Nami, bi namreč radi ob svojem prazniku sv. Valentinu, ki je tudi zaščitnik vseh zaljubljencev, ponudili rastline, ki poleg svojega bogatega cvetenja tudi niso drage. Zato vas vabim 14. februarja na naša prodajna mesta, da skupaj proslavimo ta dan. Čakajo vas prijetna presenečenja.« Led j je lahko zelo nevaren Velenjski avtomobilski sejem Skromna ponudba, malo prodaje Mrzla, čeprav sončna nedelja, na avtomobilski sejem pred Rdečo dvorano ni pritegnila večjega števila prodajalcev železnih konjičkov. Najbolj vztrajni in proti mrazu »odporni« iz Velenja in sosednjih občin so se vendarle odločili pripeljati svoje avtomobile na sejem. Spet bi lahko rekli, kar je na tem in podobnih sejmih že kar pravilo, da je bilo tudi tokrat na sejmu več tistih, ki so si avtomobile le ogledovali, ne pa tudi kupovali, da o »standardnih« firbcih sploh ne govorimo. Značilnost prodaje železnih konjičkov v zadnjih tednih je tudi v tem, da so cene znova izražene samo v nemških markah. Poglejmo kakšne so bile cene nekaterih avtomobilov to nedeljo: Zastava 750, 1982, 1.500 DEM, Jugo 45, 1986, 6.500 DEM, Zastava 128, 1985 6.200 DEM, Zastava 101 GTL, 1986, 6.000 DEM, Skala 55, 1989, 8.500 DEM, Lada, 1987, 8.000 DEM, Mazda 323 LX, 1988, 15.000 DEM, Golf, 1982, 5.700 DEM, Renault 19, 1989, 23.000 DEM, BMW 316, 1978, 8.000 DEM, Audi 80 TD, 1989, 37.000 DEM, Mercedes 240 D, 1975, 9.500 DEM itd. B.M. Zlatoporočenca Fanika in Avgust Podgoršek »Za nama je marsikaj, pred nama pa, upava, lepa jesen« Življenje je ena sama šola, pravijo starejši. In v takšni šoli sedita skupaj Fanika in Avgust Podgoršek iz Rečice ob Paki že 50 let. Kaj pravita o njej, kaj sta se naučila? Njun skrivnosten nasmeh in izraz na obrazu dajeta slutiti, da ne bomo zvedeli nič drugega kar ob podobnih pogovorih že ne bi. »Življenje je treba vzeti in gledati nanj takšno kot je. In če veš, da je zdravilo za ovire, vse tegobe zvrhana mera dobre volje, lepa beseda, razumevanje, potrpljenje, da o odrekanju zdaj za to, drugič za drugo stvar raje ne izgubljava besed, si tam kjer sva danes midva,« sta enotna. Obledeli spomini na prehojeno skupno pot postanejo — če človek hoče ali ne — del sedanjega trenutka. Navsezadnje jih ni moč odmisliti. Vojna in povojna leta, skrb za okrog šest hektarjev obdelovalne zemlje, za otroke niso bile mačje solze. Pa kaj bi s tem kratila čas ob praznovanju zlate poroke. Za njima je vse to. 50 skupnih let, sama pravita, je mimo kot sončni žarek enega leta. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok. Ponosna sta nanje. Pridno stopajo po njunih stopinjah in jima s tem dokazujejo, da skrb zanje ni bila zaman. Vesela sta, da se družine med sabo tako razumejo, da jima pridejo poma- gat, kadar njihove roke najbolj potrebujeta, kolikor pač vsakemu med njimi dopušča čas. »Pri nas je dostikrat prav prijetno. Sploh, kadar sede za eno mizo velika družina. Najina iskrena želja je, da bi bilo tako tudi takrat, ko med njimi katerega od naju ne bo več.« Polna je bila Fanikina in Av-gustova hiša veselja, radosti, sreče in zadovoljstva minulo soboto. Kako naj bi bilo sicer drugače, ko pa so bili zbrani okrog njiju otroci, snahe, zeti, 17 vnukov, sorodniki, skratka vsi, ki jih imata rada in ki ju imajo radi. »Res lepo je bilo« sta ocenjevala dan po slavnem dogodku. »Presenetili so naju, kajti takšne pozornosti, vsega tega nisva pričakovala.« In občutki ob vnovičnem izrekanju zvestobe do groba? Enkratni, predvsem je bilo vse bolj svečano in tudi lepše kot prvič.« Srečna zvezda za naša zlatoporočenca še ni zatonila. Vsaj dokler jima bo kolikortoliko služilo zdravje bo tako. Počasi bosta sicer morala skrb za kmetijo prenesti na ramena svojega naslednika. Ostala pa jima bo sreča, ljubezen njunih dragih, ki je človeku na jesen življenja vredna toliko kot kruh. Izrečenim čestitkam ob praznovanju zlate poroke se pridružuje tudi naše uredništvo, f p Zimsk6ke počitnice so se iztekle. Šolarji so prejšnji teden prežeživljali počitnice, vsak po svoje seveda. Tisti, boljši smučučarji, so bili na treningih in tekmovanjih. Nekateri so ir imeli srečo, da so si lahko s starši privoščili smučanje rt na belih poljanah naših smučarskih središč, ki so intelaila to sezono snega vsa dovolj. Drugi so za nekaj dni obiibiskali dedke in babice. Tudi program Zveze društev prijtrijateljev mladine je bil pester, za srednješolce pa je bilo lo letos malo ali skoraj nič poskrbljeno. Ti so se morali znajiajti kot so vedeli in znali. Precej :ej šolarjev se je vsak dan zbralo na zaledenelih vodnih poviovršinah. Drsanje je namreč precej cenen pa tudi privladlačep šport. V Velenju so se drsali na jezeru. Prav pri tal takšnem drsanju pa se nam vsiljuje vprašanje varnosti, sa saj smo mimogrede nepreverjeno zvedeli, da se je enemimu od drsalcev led vdrl in znašel se je v mrzli vodi. Na sr srečo se je končalo brez hujših posledic. Res je, da se vsivsak drsa na svojo odgovornost, toda, ali je to dovolj? Metfenimo da ne. Mnogokrat se tudi starši ne prepričajo kakakšne nevarnosti otroku vse pretijo. Pretanek led je lahkciko hudo nevaren, za koga tudi tragičen. Predndno gremo na zalederielo jezersko površino se je treba teiremeljito prepričati, če je ta res varna. B. Mugerle Luknja v le« ledu, grozeča nevarnost za drsalce. Kaj je, če ti po drugi uri nič ni jasno Kaj je to? Sediš na seji 90 minut pa ti ni niti slučajno jasno, za kaj naj bi šlo? Odgovor: prva seja odbora za ureditev kabelsko razdelilnega sistema, ki so jo lahko razumeli le tisti, ki so natanko, že od vsega začetka vedeli, kam pes taco moli. Po sestanku je predsednik odbora priznal, da je precej razumel. Kaj bi plačeval, če pa menda ni treba Eden od predsednikov svetov krajevnih skupnosti, ki sedi v odboru za ureditev kabelsko razdelilnega sistem, a je pred sočlani elegantno priznal da recimo tiste naročnine. 40 din ali kolikor žeje. sploh ne plačuje. Zato pač, ker je ne in ker baje še pri nas ni tako urejeno, da bi jo. No ja, na zdravje! Vi jo pa plačujete, ne ? Kdo bo ostal pred kapijo V eni večjih velenjskih firm je pred dobrim letom dobil med drugimi vodilnimi nezaupnico s strani delavcev tudi >šef kadrovske<. To ni zanimivo zato, ker jo je dobil, ampak zanimivo zato, ker jo ta isti zdaj deli delavcem. Baje piše sezname kdo bo na čakanju, čemur se po domače reče — pred vrati (ali kapijo), kakor hočete. Uspešna izpitna komisija Izpitna komisija, ki preverja znanje bodočih voznikov motornih vozil za občin Mozirje in Velenje, je dala poročilo iz katerega je razvidno, da so kandidati opravljali izpite v 46 %. Ker je to baje tudi približno republiško poprečje, bi si naj šteli takšen dosežek v uspeh. Je mogoče uspeh to, da se mora kar 54(!) % kandidatov ponovno prijaviti na izpit, to seveda tudi plačati, ali celo odnehati? Za kandidate, ki niso med srečnimi 46 %, to ni uspeh. Ni pa to kakšna dobra izkaznica za avto šole, saj so navedeni % zanesljivo pri dnu republiške »prometno pop lestvice«. Izpitna komisija v novih prostorih Kot smo izvedeli, je od ponedeljka dalje, prostor izpitne komisije SO Velenje in Mozirje nad Elektroteh-no v Velenju. Tu bodo v bodoče »švicali« novi vozniki motornih vozil in od tu bo start vsake izpitne vožnje. Izpiti bodo zdaj še veliko bolj selektivni, saj bo že prvo križišče na Kidričevi cesti povedalo, ali naj gre kandidat nazaj in se prijavi ponovno za izpit. To križišče je namreč tako zahtevno, da ga brez prekrškov skoraj ne morejo prevoziti niti člani izpitne komisije. Ob prometnih konicah pa ga prevoziti kulturen voznik po predpisih sploh ne more. Tudi to je dosežek naše (domače) prometne »znanosti«. Nova oblast že kaže rezultate Predsvem namerava »zrušiti« vse slabosti preteklega obdobja. In ker je še najlažje zrušiti črne gradnje, se je lotila teh. Primer iz Velenja, »Jusupovič«, ob Partizanski cesti, je že pokazal prve rezultate naše nove oblasti. Porušila je objekt, ki ni bil nikomur v napoto, še naprej pa lahko krasi našo magistrato lesena, podirajoča se šupa, ki ima pravico stati, dokler se ne bo podrla na Partizansko cesto. Naprej! Služba komunalnega nadzora Z denarno kaznijo od 2 do 15 tisoč dinarjev nas bo lahko kaznoval KOMUNALNI NADZORNIK, ki nas bo zalotil pri številnih možnih prekrških občinskega Odloka o javnem in komunalnem redu, ki velja zdaj že mesec dni. Kateri so ti prekrški, se sprašujete? Ja, parkiranje po zelenicah, odmetavanje odpadkov, prečkanje tratic, pretirano gojenje hortikulture ob prometnicah, lulanje na javnih mestih, kaljenje nočnega miru, nekontrolirano »početje« vinjenih oseb itd. Ker bodo oblastniki postavili komunalno stražo že v roku petih mesecev (če se ne hecajo)^ se moramo občani že zdaj navajati na lepše vedenje. Ce ne, bo izza grma stopil stražnik in dejal: »Hop Cefizelj, te že imam ... !« In te bo imel. Rokomet Znova za točke V sobolo bodo s pomladanskim delom letošnjega prvenstva pričeli tudi rokometaši in rokometašice v drugih zveznih ligah. Za velenjski ekipi to ne bo veljalo saj je Rdeča dvorana zaradi pustovanja zasedena. Dekleta bodo prvo pomladansko kolo odigrala v sredo ob 17. uri proti zelo močni ekipi MTČ iz Cakovca, fantje pa šele teden za tem. Dekleta so na nadaljevanje prvenstva dobro pripravljena. Po jesenskem delu so imela le nekaj prostih dni, saj so se pripravljala za republiško mladinsko prvenstvo (bila so tretja), obenem pa so že pričela priprave na nadaljevanje prvenstva. Kratek stik glede trenerja ženske vrste so v klubu odpravili in ekipo bo pomladi znova vodil Branko Dobnik. Igralke so se pripravljale doma, le minuli vikend so bile v Ajdovščini, kjer so ob zadnjih telesnih pripravah odigrale nekaj tekem z domačim Mlinotestom. Na treningih so bile zelo marljive, zato upajo, da bodo igrale vsaj tako dobro kot v jesenskem delu. ko so osvojile četrto mesto, obet zato pa je tudi dobro delo z najmlajšimi. (vos) RudarrElektra 71:102 (35:46) Prekinjena serija porazov ELEKTRA: Sevšek 3, Mrzel 4, Leskošek. Pečovnik 14, Pašič 9, Dumbuya 15, Lipnik 5, Pipan 31, Brešar, Pleše j 7, Tomic 14. Košarkarji Elektre so v 15. kolu gostovali v Trbovljah. Po treh zaporednih porazih so venarle zaigrali bolje in že na začetku povedli za deset točk. To prednost so obdržali do polčasa, posebej pa se je v tem delu izkazal Pečovnik z učinkovitostjo in skokih za odbitimi žogami. V drugem polčasu so domačini sicer znižali razliko na 6 točk, več pa jim ni uspelo. Soštanjčani so zaigrali še bolj agresivno in prednost je rasla iz minute v minuto, kar je na koncu prineslo prepričljivo zmago. Najbolj so se izkazali Pečovnik, Pipan in Dumbuya. V soboto se bodo košarkarji Elektre ob 18.30 v Šoštanju pomerili s prvouvrščeno ekipo Kopra. Namizni tenis V ponedeljek skupščina Namiznoteniški klub Tempo bo v ponedeljek ob 18. uri v Škalah pripravil redno letno skupščino, na katerega vabi vse, ki so kakorkoli povezani s klubom in namiznim tenisom. V soboto je bilo v Mariboru ekipno prvenstvo za mladince in mladinke severovzhodne regije. Saša Mravljak, Tanja Ževart in Nika Lendero so osvojile tretje mesto. Planinsko društvo Šoštanj Izdali bodo brošuro Minulo soboto so se ponovno zbrali šoštanjski planinci na letni konferenci. Ivč Kotnik jih je s sliko in besedo popeljal od bližnjih slovenskih gora do daljne Himalaje. Za prijetno vzdušje so poskrbeli tudi člani Šaleškega oktete, ki so zapeli tri pesmi. V nadaljevanju je predsednik UO Vinko Pejovnik v strnjenih mislih spregovoril kritično o preteklem obdobju, tako uspehih, kot tudi težavah. Prvih je bilo znatno več, saj so številne slikovite gore izredno blizu. Društvo je štelo zadnja leta okoli 300 članov. Letos so se udeležili že dveh pohodov: Rogla—Osankarica in 9. izleta »Zdravju naproti.« Iz nagovora podpredsednika Planinske zveze Slovenije Jožeta Dobnika, ki je nekoč deloval v Šoštanju, je bila razvidna dolga in bogata zgodovina društva. Kmalu bo 90 let organizirane planinske dejavnosti v Šaleški dolini. Šoštanjsko društvo je bilo ustanovljeno kot 8. podružnica Slovenskega planinskega društva v Ljubljani in se je imenovalo Šaleška podružnica SPD. To je bila davnega leta 1904. V četrtem desetletju so zgradili razgledni stolp na Špiku in kočo na Smre-kovcu. Po 2. svetovni vojni niso obnovili požgane koče, ampak so se lotili gradnje nove v Šentvidu. Kasneje so jo poimenovali po svojem agilnem predsedniku Stegnarju Andrejev dom na Sle- Atletske novice Priprave pri Pulju S tekmovanji v zimski sezoni so pričeli tudi atleti, ki so v teh dneh na pripravah v Banjolah pri Pulju. Na puljskem stadionu je bilo med drugim izbirno tekmovanje za sestavo jugoslovanske reprezentance za nastop na četveroboju v Veroni, kjer bodo nastopili še Sovje-ti, Angleži in Italijani. V ženskih tekih na 800 in 1.500 metrov sta v mladinski konkurenci zmagali Steblovnikova in Mrazova, med člani pa sta bila v teku na 3.000 metrov Hrapič in Ivšek tretji in peti. Ugodne vesti lahko pričakujemo tudi z mednarodnih nastopov. B. Š. Strelski šport Tekmovanja vsepovsod Tradicionalnega strelskega tekmovanja za Košnikov pokal v Kranju so se udeležili tudi pištolarji iz Velenja. V okrnjeni postavi, brez Stuhca in Detlbaha. so vseeno zmagali, nastopili pa so Tkalec 557, Veternik 554 in Klančnik 553. Strelska družina Mrož je izvedla občinsko strelsko prvenstvo nacionalnega programa za vse kategorije, nastopilo pa je 43 strelcev. Rezultati: pionirji: I. Hudovernik 163, 2. Zazula 145, 3. Pasarič 143: pionirke:. Benko 163, 2. Ravnjak 151. 3. Germadnik 143: članice: I. Petek 361, 2. Jehart 336, 3. Melanšek 324: ekipno: I. sekcija društva invalidov 899. 2. Gorenje 716; člani: 1 Žučko 371, 2. Šterman 363, 3. Perhač 361: ekipno: 1. Mrož 1.078, 2. TUŠ 1.061,3. F.SO 1.052 itd. V zadnjem kolu republiške strelske lige so strelci Mroža nastopili v Sevnici. Zmagali so domačini 1.430:1.427. Velenjski strelci so tako z devetimi točkami osvojili šesto mesto. F. Ž. Smučarski skoki Velenjski skakalci so minuli vikend nastopili na štirih tekmah. V Planici je bilo na 90-metrski skakalnici državno prvenstvo za starejše mladince. Cepelnik je bil deveti, B. Rednjak in Triplat pa 11. in 13. Starejši pionirji so se za republiški naslov pomerili v Tržiču. Najboljši je bil Čeh na devetem mestu. V klasični kombinaciji za pokal Cockte je bil Čeh četrti. Li-pičnik pa osmi. Mlajši pionirji B so za pokal C ockte tekmovali v Kranju. Jere-le je bil drugi, Miklavžina tretji, Ograjenšek pa peti. F. Z. Karate Soštanjčani vabijo nove člane Karate klub Šoštanj, lani najboljši klub v Sloveniji, vpisuje nove člane in zanje pripravlja začetni-ške tečaje. Vpišete se lahko na osnovni šoli Bratov Mravljakov in v Rdeči dvorani 4., 6., 11., 13., in 15. februarja od 17. do 18. ure, v TVD Partizan Šoštanj pa II., 13., 18. in 19. februarja od 18. do 19. ure. menu. Mimo koče sedaj poteka najbolj znana in priljubljena slovenska planinska pot, slovenska transverzala št. I, ki se vije od Maribora do Ankarana. Zamislil si jo je Ivan Šumljak iz Maribora, ki je otroška leta preživljal v Šoštanju. V razpravi so sodelovali še predstavniki PD Šoštanj in Velenje. Slišali smo lahko zanimive in tudi tehtne pobude za povečanje članstva, popestritev programa dela in izboljšanje financ (pridobitev manjše pisarne, obiski poverjenikov, povezava s podjetji Gorenje Servis, TEŠ, TUS, Elkroj). Na pobudo dolgoletnega in aktivnega člana Viktorja Kojca so sprejeli sklep, da vse pomembnejše dogodke iz bogate preteklosti društva zberejo v brošuri in izdajo do 90-letnice. Dalje, da obiščejo nekaj bivših aktivnih članov, ki se zbora niso udeležili, da spet predlagajo nekaj planincev za častne znake PZS. Maks Korošec pa je posredoval predlog, da bi bila v kratkem v Topolšici seja UO PZS, obenem bi potekala okrogla miza o gorskem kolesarstvu. Izvolili so tudi nov Upravni odbor in za predsednika izbrali Andreja Tamšeta, za tajnico pa Zinko Moškon. Zbor se je končal kot se je začel: s petjem ob spremljavi ctter. Kdo zna? Miroslav Žolnir Jem{Jfàka GORENJE NARAVNO ZDRAVILIŠČE TO PO LŠ ICA IZJEMNO UGODNA PONUDBA NALOŽBA V ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE TERME TOPOLŠICA SO VAM BLIZU. IZKORISTITE PRILOŽNOST IN STORITE NEKAJ TUDI ZASE! V JANUARJU, FEBRUARJU IN MARCU 1991 VAM NUDIMO: - PEDIKURA (NEGA ROK IN NOG) 180 DIN (vsako sredo in petek od 14, — 20. ure) - VSE VRSTE MASAŽ (CELOTNE SUHE, DELNE SUHE, PODVODNE, BISERNE) OD 90 DO 150 DIN - RAZNE VRSTE KOPELI V KABINI (SMREČNE, ZELIŠČNE) OD 50 DO 90 DIN POSEBEJ ZA ŽENE IN DEKLETA: - CELUTRON (5 TRETMANOV) SAMO 450 DIN V BISTROJU IN RESTAVRACIJI HOTELA PA NUDIMO ŠE: - 8 VRST OKUSNIH SLADIC - 8 VRST HLADNIH PRIGRIZKOV - 9 VRST TOPLIH NAPITKOV INFORMACIJE: TERME TOPOLŠICA, TEL. 063/891-120 REZERVACIJE: RECEPCIJA BAZENA, TEL. 063/891-120-1 NT. 31 VABLJENI Republiški zavod za zaposlovanje — območna enota Velenje Na razpolago so naslednja delovna mesta DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DEL. NČ IZK DČ ROK P. OD ŠT. DEL. Občina Velenje Center srednjih šol Tehniške In družboslovne usmeritve Center srednjih šol Tehniške in družboslovne usmeritve profesor zgodovine in sociologije dipl. inženir elektronike — energetik učitelj zgodovine in sociologije učitelj strokovnih predmetov v elektrotehniški umeritvi DČ - DČ 9.000,00 3 9.000,00 NOVO V VELENJU ! ! NOVO V VELENJU ! ! ! ^ Tapetniške usluge odslej v novi obrato.alnici / TAPETNIŠTVO Velenje, Cesta 1/6, ® 063/853-238 Po ugodnih cenah in z 10% popustom vam v mesecu februarju nudimo popravila: vseh vrst stolov (kuhinjskih, pisarniških), sedežnih garnitur, jogi vzmetnic, tapeciranje vrat . . . Prevoz zagotovljen! Prepričajte se o kvalitetni in hitri izvedbi storitev! Pričakujemo vas! , t*«* ,»fy» L^'--S^ W ■ MLADINSKI SERVIS »BORZA DELA« Tel/fax 063/854-831 Prešernova I 63320 Velenje ŠTUDENTI, DIJAKI MLADINSKI SERVIS — vam svetuje, pomaga pri iskanju honorarnih zaposlitev. — Pričakujemo vse več ponudb za opravljanje priložnostnih del. — Zagotavljamo vam hitra izplačila honorarjev po opravljenem delu. PODJETJA, OBRTNIKI MLADINSKI SERVIS — vam nudi pomoč pri iskanju zanesljivih študentov in dijakov za vse vrste honorarnih det. — Študenti, dijaki so usposobljeni in pripravljeni opravljati intelektualna. raziskovalna dela. dela. ki zahtevajo predizobraz-bo: poučevanje — instrukcije; težka, lažja fizična dela. ZA BOLJŠI EKONOMSKI POLOŽAJ ŠTUDENTOV IN DIJAKOV! INFORMACIJO V PRAVE ROKE! Rečičan Podjetje za opravljanje trgovskih, storitvenih in tržnih poslov, d.o.o. 63327 Šmartno ob Paki * Rečica ob Paki 1/b * ® 063/884-093 Razpisujemo delovno mesto: KOMERCIALISTA NA TERENU Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima najmanj peto stopnjo šolske izobrazbe komercialne smeri — da ima lasten prevoz — delo se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom in — poskusno dobo treh mesecev — zaželjene delovne izkušnje Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Prijave pošljite na naslov Rečičan d.o.o. Rečica ob Paki 1 b Šmartno ob Paki. Kandidati morajo k vlogi priložiti dokazilo o izpolnjevanju pogojev. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od objave oglasa. ups APS, p.o. VELENJE Koroška 64, Delavski svet Avtoprevozništvo in servisi Velenje objavlja JAVNI RAZPIS za imenovanje DIREKTORJA DRUŽBENEGA PODJETJA Kandidati morajo poleg zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje; — da ima višješolsko izobrazbo — da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj v svoji stroki — da ima dokazane (v praksi preizkušene) vodstvene sposobnosti — da predloži program razvoja podjetja. Direktor se imenuje za dobo 4 let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj zainteresirani pošljejo v 15 dneh na naslov: APS, p.o. Velenje, Koroška 64, z cznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO«. O sklepu v zvezi z razpisom bodo udeleženci razpisa obveščeni v 8 dneh po njegovem sprejetju. 7. februarja. 1991 MNENJA, ODMEVI nad čas stran 11 Slovenija — kultura, njena identiteta Slovenija se razprostira na izredno izpostavljenem položaju, saj sg na njenem ozemlju stikajo Alpe, Kras, Jadransko Primorje in Panonska nižiina. Preko Slovenije potekajo staire naravne poti iz Srednje Evrope k Jadranskemu morju in v Itialijo ter iz Alp v Podonavje in na Balkan. Na zahodu seje slovemska zemlja staknila z ozemlji romanskih Furla-nov in Italijano>v, na severu z ozemljem germainskih Avstrijcev in na severovzhodu z ozemljem mongolskih Madlžarov. Davni predniki Slovencev so v 6. stoletju prišli iz Zakrpatja in se naselili od Pamonske nižine do morja in daleč v alpske doline. V naslednjih stoletjih so ustanovili lastno državo K.arantanijo in se priključili Samowi slovenski plemenski zvezi, a :številnejši in po takratni družbetni ureditvi naprednejši garmainski sosedje so se kmalu polastiili teh pomembnih pokrajin. S ppokristjanjenjem so pridobili Slcovence za svoje kulturo, z uvedbjo fevdalizma so jih vključili v swoj družbeni red in v svoje gospojdarstvo. Slovensko ozemlje so razdelili v vrsto manjših upravni ih enot. Tem so vladali različni tuji plemenitaši in naseljevali meed Slovence svoje rojake, odloččali o gospodarstvu in politiki teer izkoriščali bogastvo zemlje in i delo ljudstva. Enajst stoletij je bila Slovenija podložna tujim ( oblastnikom, od Bavarcev in Frannkov do Avstrijcev in Francozowv, ki so' posegali na to vozlišče EEvrope, kakor je pač rasla njihov,va moč. S preračunanim poneiemčevanjem so Nemci skrčili našašo severno mejo. Ločeni v razne c dežele, smo Slovenci ob reformmaciji prvič pred svetom uveljaviliili svoj jezik, se v Vodnikovih in PiPrešernovih časih zavedli svoje nanarodne samobitnosti in začeli straremeti za tem, da postanemo sami ni gospodarji svojega ozemlja. P(Po prvi svetovni vojni smo se r( rešili nemške in madžarske oblasasti ter se močno okrnjeni pridružiižili ostalim v centralistično upravkvljani Jugoslaviji. Med drugo sv svetovno vojno je narodnoosvobododilna vojska osvobodila precejšejšen del dežele in je na osvobojenenem ozemlju pripravljala organiziizacijo nove Svobodne Slovenijeije. Ob zaključku krvave NOB je b bila v sklopu nove zvezne državave urejena Ljudska republika SI Slovenija. Pariška mirovna pogodbdba je določila, da nam je morala k Italija leta 1947 vrniti Slovenskoko Primorje, pozneje pa smo dobabili še cono B bi- všega Svobodnega Tržaškega ozemlja. Takšen bežen zgodovinski oris je potreben vselej, kadar govorimo o identiteti slovenskega naroda, za njegovo lažje razumevanje in označitev pravega pomena. Prav gotovo je najpomembnejša narodova kulturna tradicionalna vrednota, in znotraj teh kot dejavniki, ki vzbujajo stališča nacionalnega zavedanja, identifikacije, socialne varnosti. Pomen in vrednote identifikacije in občutki pripadnosti narodu se kažejo tudi v tem, da so njegovi pripadniki pripravljeni deliti slabe in dobre čase, ki jih narod doživlja. Ta način merjenja vrednot, identifikacije in pripadnosti, je še posebno aktualen v sedanjem kriznem času, ko slovenski narod deli vsestransko družbeno krizo z drugimi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi. Dolgo je veljalo načelo, da lahko le integrirana, povezana, jugoslovanska federativna skupnost omogoča reševanje slovenskega narodnostnega vprašanja, predvsem na kulturnih temeljih (kot integracijskega dejavnika znotraj slovenskega naroda.). Plebiscit 23. decembra 1990 je ovrgel takšno načelo in Slovenija je stopila na pot lastne, suverene državnotvorne skupnosti. Čeprav smo eden najmanjših narodov v Evropi, se je skozi stoletja utemeljeval izključno skozi kulturo. To je dolgo bila domala edina identiteta, po kateri se je sam razpoznaval in se preko kulture želel uveljaviti v svetu. Takšen položaj nas je skozi stoletja določal Slovence, od naselitvenih časov do današnjih dni. In kakšna je bila kultura tega naroda? Že od vsega začetka narodno-obrambna, predvsem pa utrjevanje in plemenitenje jezika, da ga ne bi ogrožali nemščina in italijanščina. Treba je bilo ustvariti jezik, literaturo in kulturo. In ne le ustvariti, temveč tudi s tem dokazati in uveljaviti svojo avtohtono moč na ravni civilizacije, evropske in svetovne. Če ostanemo samo na tem področju — kulture, ne moremo mimo reformatorja Primoža Trubarja, ki je sredi šestnajstega stoletja napisal prvo slovensko knjigo. Kaj nam pomeni France Prešeren, eden velikih evropskih ro-mantikov. ki je postavil Slovence v evropski kulturni krog. In kaj lahko napišemo o Ivanu Cankarju drugega, kot da je naš največji pisatelj, doma »s klanca siromakov«, kritiziral nepravični družbeni red in napovedoval nove, boljše čase. Prevodi Prešernovih, Župančičevih, Murnovih, Kosovelovih in Gradnikovih verzov ter proznih in dramskih tekstov Ivana Cankarja, Prežihovega Vo-ranca, Juša Kozaka, Miška Kranjca, Slavka Gruma, Cirila Kosmača nas še bolj in bolj določajo v svetu in kulturno uveljavljajo. Moč besede je velika, z zaupanjem v slovensko besedo smo Slovenci ohranili jezik v nemirnih časih skozi stoletja. In zaupamo — kulturi — tudi danes. Prav zaradi tega dejstva nam je v naši deželi proletarcev, kot nas je označil Ivan Cankar, znano, da se je identiteta slovenske nacionalne biti skozi zgodovino opirala na jezik in kulturo. To je ostalo v naši zavesti in mentalite-ti Slovencev. Na to niso pozabili v NOB, ko so svojim brigadam dajali imena pisateljev. V vseh razmerah smo uspeli ohranjati in razvijati svojo narodno zavest prav na osnovi jezika in pisane besede, kulture. Tudi danes se naša usoda močno opira na ta pomemben zgodovinski vidik. Jezik nas razpoznava. Razpoznava slehernega posameznika in države. Zato je jezik človeška dragocenost, ki jo toliko bolj upoštevajmo in cenimo! Narod je končno specifična ljudska skupnost, nastala na podlagi družbene delitve dela, na strnjenem ozemlju in v okviru skupnega jezika in kulturne sorodnosti. Hinko Jerčič Mladim vrniti prostore V liberalno-demokratski stranki že dalj časa zasledujemo napore Počitniške zveze glede ureditve sprejemnega centra, ki bi odgovarjal potrebam mladinskega turizma v Velenju in okolici. Zgodovina, obljube in akti Skupščine občine Velenje le-to obvezujejo, da se k temu problemu pristopi nujno in z vso zavzetostjo. SO Velenje je namreč dne, 29. 3. 1968 sprejela sporazum, s katerim je bil objekt, namenjen za dejavnost OO Počitniške zveze, predan v uporabo Vzgojno-varstvenemu zavodu (vrtec Mojca). Takrat se je Skupščina obvezala, da bo zagotovila pogoje sprejemnega centra takrat, ko se bodo pogoji za mladinski turizem izboljšali v tolikšni meri, da bi bilo zagotovljeno rentabilno poslovanje sprejemnega centra. Zagnanost, odprtost in dobra mera izkušenj posameznikov in Počitniške zveze sploh nas prepričujeta, da je trenutek za izpolnitev obljub vsekakor že prišel. Znano je namreč, da imajo mladi »velenjski popotniki« izredno dobre stike z raznimi evropskimi mesti v Franciji (Vienne), Esslingen (Nemčija), Neath (Velika Britanija), načrtujejo pa še sodelovanje z drugimi evropskimi mesti. Ta dejavnost je v Evropi precej časa izrazito razvita in predstavlja enega ključnih temeljev mladinskega turizma in po-potništva sploh. Ne znamo pa si predstavljati, da bi velenjska organizacija še naprej vzdrževala stike po Evropi, ne da bi imela v Velenju svoje prostore in predvsem sprejemni center za evropske popotnike (youth hostle). Problematika je izredno aktualna in bi jo bilo dobro uporabiti kot temelj, na katerem bi se izoblikoval eden od tirov na mostu, ki ga danes gradimo v Evropo. Obenem pa mladi, že tako obremenjeni z omejenostjo potovanj po svetu vidijo v takšnih dejavnostih ambicijo po spoznavanju in razgledanosti. Zato od pristojnih organov SO Velenje zahtevamo, da se nemudoma lotijo tega problema: 1. Pripraviti je potrebno ves razpoložljiv material (akti iz leta 1968, financiranje stavbe, oprema bivšega počitniškega doma). 2. Problematika naj pride čimprej na dnevni red zasedanja SO Velenje. 3. V sodelovanju s prizadetimi se je potrebno odločiti za najboljšo možno varianto lokacije in namembnosti bodočega sprejemnega centra. Zadnji čas je, da se odpravi krivica ter škoda, ki je bila povzročena mladinskemu turizmu in mladim nasploh v Velenju. Bo od govoričenja o Evropi ostalo zopet le prgišče popisanih papirjev? Ali se bomo končno zavedli, da moramo prvi korak v Evropo storiti SAMI?! Dragan Martinšek za Liberarno-demokratsko stranko Velenje Obe vrednosti sta v življenju potrebni Nekako mi ne gre iz ušesa star zelo poznan rek Ora et labora! Vlačili so ga po časipisih kot staro izgubljeno seme, ki nikoli ne bo vzkalilo . . . Toda sam nisem misli tako. Vedel sem, da že dolgo uresničujemo na tej grešni zemlji zahtevo: »Labora!« Delaj, da boš eksistiral. Samo delaj, delaj, in nič več . .. Toda ni res. Ni mogo- če samo delati, ni mogoče samo ustvarjati. O vsem, kar počenjamo, velja tudi razmišljati. O čem razmišljati? O naših trofejah, zmagah, uspehih, pridobljenem kupu materialnih dobrin? In še o čem? Rojeni smo pač pod nesrečno zvezdo, in odkar smo se rodili, samo hitimo!! Usodno za potrošniško družbo. Že slovenski pesnik je napisal, da le petica da ime sloveče. In če se tega ne zavedaš, si pač smet na cesti, in ob-njo se ne bi rad spotaknil kdorkoli. Ne, ne moremo in ne smemo samo to! Smo misleči ljudje, ki živimo tudi z našo notranjostjo. Kolikokrat se ob njej ustavimo? Kolikokrat za nekaj trenutkov pomislimo, kaj smo dobrega ali slabega storili sebi in drugim. Pa zopet sloviti italijanski mislec in renesančni poet Petrarca. Pustil je za nekaj časa radost življenja in se potopil v pustinjo. Tam je notranje dozoreval, ker si je postavil ogledalo, in napisal nekaj najlepših misli v zbirki Vita solitaria... Kdaj si vzamemo čas za razmišljanje o sebi mi? Kdaj poskušamo biti do Sebe dovolj kritični? Kdaj se želimo bolj soočiti s samim seboj? In že smo pri drugem delu sin-tagme . . . Ora! Da, tega ne poznamo, ker ne znamo razmišljati o sebi, in tudi ne o drugih. Ne znamo zlesti vase, se popolnoma zbrati, da bi se naš notranji svet skristaliziral, in bi bil bolj popoln! Večni nasprotnik dobrote je zlo. Zlo je satanizem! Pogled brez srečanja z drugimi očmi, je zlo. Proti zlu se moramo bojevati! Toda le kako, če ne vemo, da se z njim nismo nikoli spoprijeli. Nikoli! Ker enostavno nismo imeli časa, in ker iščemo v življenju le materialne užitke. Ne iščemo ljudi.! Ne iščemo jih, ker ne poznamo sebe, ker smo preveč sebični, in ker ne iščemo v človeku človeka. Koliko duhovnosti je sploh še v nas? Potrošniška družba v vsem svetu pluje v neznano. Apokalip-sa grozi z vsemi štirimi prsti . . . Ali se vam ne zdi, da se bojimo prihodnosti? Zato smo tik pred dvanajsto zaklicali tudi tisti drugi del: Ora! Samo razmišljajoči ljudje, ki želijo najprej presojati sebe, ljudje, ki se znajo osredotočiti vase, bodo odvračali vse zle posege v družbo in naravo, bodo odvračali tudi katastrofe, ki grozijo danes svetu . . . Tako bomo sklenili, da že tradicionalni stavek Ora et labora! velja za naš svet. Žal pa se prene-kateri tega sploh ne zavedajo. Kajti poglobljeno razmišljanje v sebi in drugih, o smislu življenja, je tudi — molitev! Viš Pri lipi, salon S,. .. Moje pisanje se bo komu zdelo nepomembno v trenutku, ko je toliko drugih, za ves svet odločujočih žarišč. Toda — ne glede na vojno, nemire, proteste, negotovost, ljudje jemo in se oblačimo. Zato pa potrebujemo trgovine: s tem v zvezi so se stvari močno izboljšale. Kupci imamo več možnosti, kje kupovati — v Velenju in okolici je že kar možna konkurenca (cene). Prav na to bi rada opozorila s tem člankom. Mislim, da so male, zasebne trgovinice izpolnitev naših, skromnih, sanj o nakupu. V njih lahko vsaj kaj želiš — večinoma so že-ije, resnično, tudi izpolnjene. Pred novim letom smo dobili takšno trgovino tudi krajani ceste v Bevče (Gorica). Odprl jo je naš sosed PETER PRIVIŠIČ (SALON S). Do danes še nisem slišala, da bi se kdo od kupcev pritoževal. Nasprotno, vedno več jih je in po obrazih sodeč odhajajo zadovoljni. K temu pripomore predvsem dobra založenost (če bi še kaj želel, poveš — naslednjič je artikel že na polici). Nekaj cen je nižjih, kot drugje. Največ pa odtehta prijazna postrežba in čistoča (tudi »šefa« lahko srečate z metlo v roki). Slučajno sem obiskala tudi trgovino PRI LIPI, ki je kar malo skrita, sredi naselja stanovanjskih hiš. Tudi ta lokal je majhen (po m;), vendar še bolj raznovrstno založen, kot SALON S. Konkurenčne so tudi cene. Pričaka te nasmejana prodajalka, pripravljena ustreči vsaki želji kupca (takšen je bil moj občutek ob prvem vstopu). Najbrž so imeli prav tisti, ki so trdili, da se nam odpirajo nove možnosti. Zgoraj opisano, je morda res kapljica v morje, toda meni osebno pomeni veliko. Pot do trgovine se mi je skrajšala; sem, kot bi prišla na obisk k sosedu; najbolj pa mi je všeč to, da so upoštevane želje in zahteve nas — kupcev. Upam, da bo tako tudi ostalo in da ne bomo čez čas občutili razočaranja (primer: bivši MERX-Gorica). Milojka Mohor Cesta v Bevče 27 63320 VELENJE Razzvijajmo otrokove glasbene sposobnosti Vloga umetnoaosti v vzgoji otrok je zelo velika. Iz Izmed vseh umetnosti je otroku ži že od rojstva najbolj dostopna gli glasba. Ob rojstvu je njegov slušni ini aparat povsem razvit, sposobnonosti za sprejemanje drugih umetretnosti pa se razvijejo nekaj kasnejneje. Vsak otrok se se rodi z nagnjenjem za glasbo, lo, ki se lahko v prvih letih življenjanja v ugodnih razmerah razvije, v, v neugodnih pa zakrni. O glasbtsbenih sposobnostih odloča preoredvsem kvaliteta zgodnjega okoljolja, še zlasti obdobje tik pred id in takoj po rojstvu. Otrok je nana zvočne dražljaje občutljiv že v v materinem telesu. Izvaja gibe, k, ki jih mati občuti kot premikanje je otroka. Pogosto se ti gibi pojavijcijo v šestem mesecu nosečnosti. V V maternici otrok spozna zvok bitj>itja materinega srca in tudi po rojrojstvu zvok človeškega srca izredredno pomirjujoče vpliva na otroka.ka. Nenavaden p primer učenja v maternici je prirarimer matere, ki je med nosečnostjo;tjo v pevskem zboru prepevala B; Bacha. Ko se je otrok rodil, je op opustila-petje, a je kmalu opazila, d, da se hčerka, kadarkoli po radiudiu prepevajo Bacha, popolnoma na zatopi v glasbo in se ne meni za za nič drugega, tudi za hrano ne. e. Dispozicije so so temeljne možnosti za razvoj ioj in se razvijejo v določene sposobsobnosti. Od otrokovega okolja pa pa je odvisno, če se dispozicije sploh razvijejo in koliko se razvijejo. Na razvoj otrokovih glasbenih dispozicij najbolj vpliva družina, v kateri otrok živi. Če je ugodno družinsko in družbeno okolje otroku uspelo približati glasbene dejavnosti na spontan in primeren način, je bistveno prispevalo k razvoju njegovih dispozicij v glasbene sposobnosti. Za razvoj glasbenih sposobnosti je še prav posebej pomembno kulturno okolje, saj bi najbrž marsikateri velik glasbenik ne bil to, kar je bil, če ne bi živel v ustreznem kulturnem in socialnem okolju. Veliko naravnih talentov je propadlo, ker niso imeli ne socialnih, ne kulturnih in ne ekonomskih možnosti, da bi svoje zasnove ustrezno razvili v sposobnosti. Večina otrok ima premalo pobud za razvoj glasbenih dispozicij v sposobnosti. Otroci, ki živijo v glasbeno pasivnem okolju, kažejo manjšo razvitost glasbenih sposobnosti (posluh, ritmični občutek» glasbeno pomnenje), posledica tega je manjša zainteresiranost za petje in poslušanje kvalitetnih glasbenih del. Glasbene izkušnje, kijih otroci pridobivajo v družini, so večinoma take, da jim nudijo predvsem poslušanje glasbe preko akustičnih medijev. Otroci so doma nenehno obkroženi z glasbo iz televizijskega ali radijskega sprejemnika, kar pa ne pomeni, da je to že glasbena vzgoja. Preveč povdarjeni ritmi, preveč zvokov in pretirana glasnost celo škodujejo otrokovemu razvoju. V obrambi pred zvokom, ki vztrajno prodira z vseh strani, otroški sluh otopeva, medicinski strokovnjaki pa opo- Otroka tudi ni potrebno spodbujati h petju popularnih zabavnih pesmi za odrasle, čeprav to izziva veselo razpoloženje odraslih poslušalcev. Takšne pesmi so za otroka naporne, saj z nerazumljivo vsebino obremenjujejo njihov spomin. Otroci radi in z navdušenjem pojo otroške ljud- zarjajo, da to škoduje tudi živčnemu sistemu. V otroku se oglašata nemir in razdražljivost, namesto zadovoljne umirjenosti ali veselja, ki mu jo nudi njemu dostopna otroška glasba. Ta je danes dosegljiva vsakemu staršu, saj je trg dovolj založen s ploščami, s kasetami in otroško glasbeno literaturo. ske in umetne pesmi, ki ustrezajo njihovi starosti. Obstajajo pa tudi okolja, ki otrokom nudijo določene aktivnosti glasbene vzgoje. Če starši igrajo na kakšen instrument, če v družini pogosto prepevajo, poslušajo kvalitetno glasbo, se bodo v otroku aktivirale vse njegove dejavnosti, da bo tudi sam te-, žil k igranju na instrument, k petju in poslušanju glasbe. Stopnja razvoja otrokovih glasbenih sposobnosti je odvisna od čustvenega ozračja, v katerem otrok odrašča in števila spodbud za učenje. Predšolski otrok je rad aktiven in z lastno dejavnostjo rad sodeluje pri zaposlitvah, ki ga zanimajo in mu s tem nudijo nova spoznanja in uspehe. Je čustveno občutljiv in dovzeten, zato ga glasba priteguje in zanima in v njem zapušča močan vtis. Skrbeti moramo, da to zanimanje pri otroku ne usahne. Zato se mora gibati v okolju, ki bo znalò poiskati sredstva, da mu glasbo predstavi kot neusahljiv vir radosti. Vzgojni program na področju predšolske glasbene vzgoje nas obvezuje, da otrokom omogočamo vsestransko glasbeno aktivnost (petje, poslušanje, igranje na instrumente, glasbeno-didak-tične oziroma slušne igre) in skrbimo, da aktivno sodelujejo vsi otroci. Glasbena vzgoja otroka je v veliki meri odvisna od smiselnega glasbenega usmerjanja, ki mora v zahtevnosti primerno rasti. Spoznati moramo sposobnosti vseh otrok, pa tudi njihove razlike v osebnostnih posebnostih. Sodobna glasbena pedagogika skuša doseči, da bi bila glasbena vzgoja v predšolskem obdobju načrtovana tako, da bi na vsaki stopnji otrokovega razvoja izkoristili njegove glasbene sposobnosti do maksimuma, kar pa je s sedanjimi normativi v skupini nemogoče izvesti. Omeniti moram, da takšen pristop do dela ne velja le za razvijanje glasbenih sposobnosti pri otroku, ampak tudi za ostale sposobnosti. Interes za učenje tujih jezikov, za plesno-gibalno izražanje, za telesne aktivnosti, likovne itd. ... Zato smo se v WZ Velenje odločili, da bomo v prihodnje pričeli z interesnimi dejavnostmi (tečaj angleškega in nemškega jezika se začenja v mesecu februarju), kjer se bodo razvijale otrokove sposobnosti sistematično. Med drugimi bo zastopana tudi glasbena delavnica. Otroci, ki se bodo vpisali k tej dejavnosti bodo deležni intenzivnega in sistematičnega pristopa do glasbene vzgoje že v najzgodnejšem obdobju. Po tem aktivnem in individualnem programu se bodo tudi lažje odločili za vpis k instrumentalnemu pouku v glasbeni šoli in intenzivneje sodelovali pri glasbenih zaposlitvah v WZ in v osnovni šoli. Če bomo ljudje v otrokoem okolju (starši, vzgojitelji) prisluhnili njegovim posebnostim, če ga bomo čustveno sprejeli, stil življenja in vzgojne prijeme prilagodili njegovim potrebam, se bo tak otrok razvil v nadarjeno osebo. Sonja FERME 12. stran naš čas MNENJA, ODMEVI 7. februarja 1991 Odprto pismo Spoštovani predsednik Skupščine Slo ven iie sospod France BUČAR Spoštovani predsednik IS Slo-' veni je gospod Lojze PETERLE Vsebina pisma zadeva vprašanja in dogodke iz javne razprave predloga »Delavske zakonodaje« s področja delovnih razmerij in zavarovanju delavcev v primeru brezposelnosti. Je reakcija na dogodke v Skupščini Slovenije z dne 23. januarja 91, kjer je bil predlog zakonodajalca sprejet že v dveh zborih. Ko se ozremo na levo ali desno, naprej ali nazaj, povsod obup in razočaranje. Zakaj? Vi gotovo poznate odgovor gospod predsednik. Politična modrost pravi, da tega, kar v resnici misliš, ne povej na glas. Mi se te modrosti ne bomo oprijemali. Izrazili se bomo naravnost, tako kot to izgleda v življenju posameznega državljana v Sloveniji. In kakšen je ta vsakdan slovenskega državljana, poznate tudi Vi gospod predsednik. O tem ne dvomimo. Tudi o temu ne dvomimo, da poznate program Socialdemokratske stranke, kakor tudi programe ostalih političnih strank v Sloveniji. Predvsem bi Vas želeli opozoriti na tiste dele posameznih programov, kjer se stranke odločno zavezujejo braniti socialni položaj državljanov v Sloveniji na dosedanji ravni. Po nekajletni preobrazbi in zdravljenju ' našega gospodarstva pa socialno raven postopno višati v sorazmerju z gospodarskimi rezultati. Torej, kam drvi vaša vlada in kaj ima za cilj? Nekoliko si oglejmo sporna vprašanja, ki bremenijo naše državljane: Splošno načelo ali skupni imenovalec ukrepov vlade o omejevanju, oziroma kratenju socialnih pravic je ta, da prehiteva z restrikcijo sociale, nasproti preobrazbi gospodarstva. Posledice so enostavne in vidne v poglabljanju socialnih razlik in s tem v stopnjevanju krize za večji del slovenskega življa. Drugo načelo opredeljuje državljane, ki so bili že dosedaj premožni in bodo odslej še premožnejši. Ta cilj najverjetneje zasleduje vaša vlada in nemalo število poslancev v Skupščini Slovenije. Ti državljani bodo: davkoplačevalci, zaposlovali (naj) bi ogromno število brezposelnih, polnili zabavišča, obiskovali kulturne prireditve in podpirali humanitarne organizacije ter ustanove. Brez večjih težav šolali svoje otroke vnuke na domačih in tujih univerzah. Skratka, bili bi finančno, politično in gospodarsko jedro bodoče Slovenije, kar je za razcvet države in njene blaginje hvale vredno zavzemanje. Z nekaterimi pomembnimi izjemami Socialdemokrati podpiramo te cilje. Tretje načelo opredeljuje očitek, da je vlada zavestno ali ne spregledala, ob uvajanju spremembe političnega in gospodarskega sistema, ugotavljanje izvorov premoženjskega stanja tistih državljanov, ki so obogateli na račun zlorabe družbenega premoženja. Temu lahko rečemo tudi, da so obogateli na račun kraje ali zlorabe položaja. Nekaterim je to dopustno nadaljevati s to prakso še danes. Četrto načelo opredeljuje večji del prebivalstva predvsem delavce, upokojence, invalide, študente in gospodinje. Za njih so veljala stroga merila moralne vzgoje: »Ne kradi več delaj in bodi partiji in bogu pokoren!«. Ravno ta populacija je doživela svoj trenutek ob sprejemanju Delavske zakonodaje v Skupščini Slovenije. Temu dogodku še bolje razpletu lahko upravičeno rečemo »Popolnost brezpravnega ljudstva«. Zakaj? — zato, ker smo Socialdemokrati Slovenije in ostale stranke vložile ogromno napora za analizo sedanjih gospodarskih in socialnih razmer v Sloveniji. Ravno tako smo z nemalo strokovnih argumentov oblikovali sprejemljive predloge za reševanje omenjene zakonodaje. zato, ker so v razpravo in pripravo predlogov posegli tudi Sindikati kot legitimni predstavniki delavcev Slovenije. Žal so njihovi predlogi zaman iskali podpore pri zakonodajalcu in poslancih v Skupščini Slovenije. V tem zapisu nimamo namena predstaviti posamezne predloge, ki smo jih stranke in Sindikati vnesli v razpravo pred sprejetjem v Skupščini Slovenije. Naš namen je predvsem ta, da skušamo odkriti vzroke za to, da predlogi niso bili upoštevani v vladnem resorju. — eden od vzrokov za zavrnitev podanih predlogov je vsekakor sistemski - to je sedan ja politična orientacija reševanja socialnih razmer na škodo upravičencev s hkratnim zagovorom, da bo vlada na relativno kratek rok ublažila ali celo rešila gospodarski polom. Tega Vam gospod predsednik kljub dobrim nameram ne moremo šteti za uresničljivo. Zakaj ne? — zato, ker so do sedaj uvedeni »ukrepi družbenega varstva« ali drugače »prisilni upravitelji« in njihovi »sanacijski programi«, bili izvedeni izključno na škodo zaposlenih. Opevani uspehi sanacije so bili lažni. Ekonomski in socialni položaj zaposlenih se je iz dneva v dan slabšal, kar je imelo za posledico to, da so sanatoci ali upravitelji pripeljali podjetje do ekonomskega zloma. — vemo, da rešitve niso enostavne, ker gospodarstvo nima niti likvidnostnih sredstev. Vrtimo se sicer v krogu nekakšne produkcije, vendar brez tistega člena, ki mu pravimo denar. Zato mora vlada pridobiti preko svojih institucij aktivna sredstva. Tu ni druge rešitve kot tuji krediti in direktna vlaganja tujih partnerjev v še zdrave — tržno zanimive programe in v intenzivni razvoj novih programov. Brez tega nam ni rešitve. — enako pereč problem je zagotavljanje sredstev za pokrivanje posledic gospodarske sanacije. To so sredstva za izvajanje socialnih programov, ki pa ne morejo biti obravnavana in zagotovljena mimo gospodarskih sanacij podjetij, temveč le kot njen sestavni element. V tem primeru je upravičena in nujna opredelitev sociale za čisto ekonomsko kategorijo. Zaradi tega Socialdemokrati neomajno zahtevamo, da se to uzakoni in da se sredstva za izvajanje socialnega programa, pridobljena iz gospodarstva in od gopodarskih sanacij podjetij, uporabljajo izključno za te namene. Naslednji vzrok je možen tudi ta, da v Skupščino Slovenije niso izvoljeni ustrezni poslanci, vsaj v nekem primernem razmerju. To naj ne izzveni kot obrekovanje, temveč kot zgodovinska zmota volilnih upravičencev z učitkom, da smo izvolili tudi take poslance, ki spadajo na socialni lestvici v sam vrh. Ta vidik so politična vodstva strank najverjetneje pozabila ob sestavljanju volilnih list, oziroma ob predlaganju svojih kandidatov. Ni naš namen zavajati javnost s tezo. da bi v Skupščini Slovenije sedeli in »zastopali« volilce izključno predstavniki iz nižjih ali srednjih socialnih slojev. Res pa je, da so poslanci tokrat pozabili, da v Sloveniji preživlja krute čase in odločitve teh poslancev v največji meri ta delavska populacija, upokojenci, invalidi in študenti. Pa tudi očitek ni zanemarljiv ob upoštevanju, da v poslanskih klopeh sedijo poslanci, ki s temi državljani nimajo nič »skupnega«. So takorekoč neodvisni v svojem ekonomskem in socialnem položaju, ker so na svojo srečo direktorji, bančni in drugi uslužbenci, podjetniki s svojo firmo doma ali v tujini. Naj bi se ti s polnim želodcem spomnil tistih, ki jim že po notranjih organih ne samo kruli . .. Gospod predsednik. Prosimo Vas. Naložite Sekretariatu za delo, da ponovno pretrese vse predloge, ki so jih predložile stranke in Sindikati Slovenije. Delavska zakonodaja mora biti dostojna in vredna delavcev Slovenije. Mora biti dostojna in vredna spoštovanja vlade in Skupščine Slovenije. Nikar ne podcenjujte trenutnega zaupanja, ki ga kot predsednik imate od sodržavljanov. To se lahko hitro obrne. Z zaupanjem ljudstva seje modro igrati le do neke mere. Menimo, da je tokrat meja prekoračena. To je naše svarilo pred morebitnimi posledicami tokratnega ravnanja. Ob morebitnem nadaljevanju negativnega razpleta v Skupščini, naša stranka ne bo osamljena v Šaleški dolini. Želimo Vam še naprej obilo plodnih dejanj in osebnega zdravja s prisrčnimi pozdravi! Predsednik OO SDSS Velenje Jože Štefanič Ustava republike Slovenije Razmere v katerih živimo, nas že nekaj časa silijo v sprejem nove Ustave Republike Slovenije. V času priprav na plebiscit, pa tudi po plebiscitu je bila Ustava potisnjena na stranski tir. Dejstvo naše politike je, da iz ene skrajnosti hitro preidemo v drugo skrajnost. Že pred začetkom javne razprave osnutku Ustave Republike Slovenije je bilo jasno, da je določen rok za razpravo prekratek. To je bil čas, ko je vladajoča koalicija hitela uresničevati del svojih volilnih obljub, seveda kot cilj sam zase in ne kot SREDSTVO za kvalitetnejši način življenja. V pravem trenutku, ko je postalo jasno, da način in potek sprejemanja Ustave kot je bil zamišljen ne bo uspel, se je pojavila rešitev (nekaj časa pred tem za iste ljudi nesprejemljiva) PLEBISCIT. Ustava je čez noč postala nepomembna. Potez, ki bi morale slediti odločitvi na plebiscitu ni bilo. Celo programa vlade še vedno nimamo, kajti vse preveč ima opravkov sama s sabo, da bi lahko uspešno delala. Šest mesečni rok določen za izvedbo plebiscitnih odločitev je kratek in zavezujoč. V SDP Slovenije, katere sestavni del je tudi SDP Velenje smatramo, da je skrajni rok za sprejem ustave s plebiscitom dogovorjen 6 mesečni rok, še sprejemljiv rok za izvedbo novih volitev pa je 3 mesece po razglasitvi ustave Republike Slovenije. Volitve v organe lokalne samouprave in za predsednika Republike so časovno ločene od parlamentarnih volitev. Sprejem nove slovenske Ustave je nujen za pospešeno osamosvajanje Republike Slovenije. Pripravljanje predloga mora zato postati prioritetna naloga Republiške skupščine, poslancev in političnih strank. Ustavna komisija Skupščine mora intenzivirati delo in ustvarjati podlage za politično usklajevanje in strokovno delo pri pripravi predloga ustave. Stranka demokratične prenove predlaga in izraža pripravljenost za vse oblike medstrankarskega sodelovanja pri iskanju skupnih rešitev za vsebino predloga Ustave Republike Slovenije. Vsebina predloga lahko postanejo le rešitve, o katerih bo predvidoma doseženo vsaj dvotretjinsko soglasje poslancev. Predlagamo in soglašamo, da se o vprašanjih, o katerih ne bi bil mogoč konsenz večine ali vseh strank in poslanskih skupin, razpiše predhodni referendum. Strinjamo se, da naj ustava opredeljuje predvsem temeljne pravice in svoboščine človeka in državljana ter državno ureditev. Toda to hkrati pomeni, da mora ustava zagotavljati, da bo Republika Slovenija: — država, v kateri bodo spoštovane človekove pravice, pravice narodnostnih in vseh drugih manjšin, polna enakopravnost žensk in avtonomija civilno družbenih gibanj, v kateri ena ideološka resnica ne bo nadomeščena z drugo; — država, v kateri bodo spoštovani ne le dosežki ustavnih rešitev zapadnih parlamentarnih demokracij, temveč tudi pozitivne pridobitve dosedanjega razvoja, posebej kar zadeva varovanje socialnih pravic, soupravljanje delavcev in uporabnikov javnih služb, lokalne samouprave v krajevnih skupnostih in občinah, vpliv občanov na lasten razvoj in na sprejemanje skupnih odločitev v republiki; — država, v kateri bo parlament pod stalnim nadzorom demokratične javnosti, izvršna in upravna oblast pod nadzorom parlamenta, sodstvo neodvisno in samostojno od vpliva vladajočih političnih strank, država pa strogo omejena v možnih neposrednih posegih v človekove in državljanske pravice in svoboščine. Da bi to zagotovili, je treba skrbno proučiti zahteve in pripombe iz javne razprave ter v osnutek vključiti določbe, ki na zgoščen, vendar nedvoumen način garantirajo tako vsebino ustavne ureditve nove slovenske države. Za Stranko demokratične prenove so pri dograjevanju osnutka ustave najpomembnejše naslednje temeljne opredelitve: da ustavno izhodišče ni nejasna in dvoumna opredelitev »svetosti življenja in da pream- bula poudari zgodovinski pomen NOB za razvoj slovenske državnosti; — opredelitev Slovenije kot države vseh njenih svobodnih in enakopravnih državljanov; pravne države, ki temelji na parlamentarnem sistemu, delitvi oblasti in decentraliziranem odločanju, v kateri so strogo določene omejitve za posege države, sicer pa velja polna svoboda politične, ekonomske in vsake druge iniciative državljanov; in socialne države, ki temelji na delu, soupravljanju, svobodi sindikalnega organiziranja in delovanja ter socialni varnosti; utrjevanje in nadaljnja širitev pravic italijanske in madžarske narodnosti ter pripadnikov drugih narodov, ki žive v Sloveniji, pa tudi zakonska ureditev položaja etničnih skupnosti: — ustavno pravno varovanje temeljnih socialnoekonomskih pravic vsaj na ravni evropske ekonomske listine; — pravica do zdravega okolja kot ena od temeljnih človekovih pravic. Za zagotovitev tega načela naj ustava jasno opredeli: — pravico vsakega posameznika, da živi v zdravem okolju in dolžnost države, da zagotavlja uresničevanje te pravice, — posebno zakonsko zaščito zemljišč, gozdov, morja, zraka, površin in podtalnih voda, kraškega podzemlja ter morskih in rečnih obal jezer, — posebno zakonsko zaščito plodne zemlje, — možnost za prepoved uporabe posameznih načinov proizvodnje energije, tehnologij ali snovi, ki lahko ogrozijo naravno okolje, — zaščito naravne in kulturne dediščine ter dolžnost države, da skrbi za njeno ohranjanje, — skrajno restriktivna ustavnopravna opredelitev možnosti za omejevanje človekovih pravic, zlasti iz razlogov javnega reda in morale. Tudi iz razlogov izjemne in splošne nevarnosti za obstoj države ni mogoče sprejemati ukrepov, ki bi imeli za posledico omejevanje političnih pravic državljanov ali njihovo neenakopravnost zaradi političnega prepričanja; — pravica žensk do splava, — ustavno določena pravica do soupravljanja pa tudi soodločanja davkoplačevalcev pri poslovanju javnih služb; — ustavno pravna določitev temeljnih okvirov uveljavljanja lokalne samouprave, v sedanjih krajevnih skupnostih in občinah; — pravica regionalnih skupnosti, da pomembno vplivajo na urejanje vprašanj, od katerih je odvisen razvoj pogojev dela in življenja v njihovih okvirih; — uveljavitev parlamentarnega sistema, v katerem mora biti z volilnim sistemom, strukturo parlamenta in načinom odločanja zagotovljeno, da imajo predstavniki lokalnih in regionalnih skupnosti organiziran vpliv na sprejemanje odločitev v državi. Podpiramo manj številen parlament. Podpiramo rešitve, ki poudarjajo vlogo državnega zbora in ne rešitve, ki hočejo predsednika republike spremeniti v nosilca izvršne oblasti, ki postavlja vlado, ki je odgovorna njemu, ne pa parlamentu. Relativno stabilno vlado naj zagotavljajo strankarske koalciije, ne pa manjšinska podpora poslancev: — volilni sistem, ki bo omogočal, da se glede na podporo volilcev v parlamentu proporci-alno zastopane vse politične stranke, temelje volilnega sistema mora urediti že ustava; — postopna demilitarizacija Slovenije, za kar mora podlago postaviti že ustava; slovenski obrambni in zaščitni ne pa vojaški sistem mora služiti le obrambi nedotakljivosti meja in celovitosti ozemlja, ne mora pa služiti za agresijo na drugo državo niti smejo biti obrambne sile uporabljene za obrambo ustavne ureditve. Ugovor vesti, tudi zaradi mnenjskih in političnih opredelitev, mora biti opredeljen kot temeljna človekova pravica; — ustavne ali zakonske rešitve, ki določajo temeljne pravice državljanov in ki predstavljajo temelje demokratičnega političnega sistema se lahko sprejmejo le z 2/3 veči:io vseh poslancev; Zavzemali se bomo, da se tudi z ustavnim besedilom poudari enakopravnost med spoloma. Nova ustava se sprejme z referendumom. Pred njenim sprejemom se z ustavnim zakonom predvidi rok za izvedbo volitev v nov parlament samostojne in neodvisne države Republike Slovenije; PREDSEDSTVO STRANKE DEMOKRATIČNE PRENOVE VELENJE Kako se zavarujemo pred nesrečo v atomski centrali Černobil in njegove posledice so še vedno prisotne, mi pa nismo še prav ničesar naredili za pripravo prebivalstva ob morebitnih novih nesrečah pri nas ali drugje. Raje smo se vdali v usodo in mirno čakamo, kaj bo. V Švici je to povsem drugače. Tam so ljudje dobro obveščeni, kaj morajo storiti in kako se lahko sami zavarujejo pred najhujšim žarčenjem. Prav tako v Avstriji, kjer se atomskih elektrarn najbolj bojijo. Bojimo se jih tudi mi, a kaj ko na to nimamo vpliva. Po černobilski nesreči živimo pod stalnim »rentgenom«! Na kraju nesreče je seveda sevanje smrtno, uhajajoče radioaktvne snovi iz reaktorja (predvsem jod 131, cezij 137 in stroncij 90) vplivajo kot rentgenski pregled z močno dozo. Škodljive nevarnosti so dolgoročne: vse vrste raka, genetske okvare,. .. Zato v prvih dneh nesreče ne smemo na prosto, raje ostanimo doma. Takoj po morebitni reaktorski nesreči je dovolj, če ostanemo doma med štirmi stenami in jih popolnoma zatesnimo. Ostanimo torej doma in poslušajmo radio. To je najpomembnejše pravilo. Doma moramo ostati tako dolgo, dokler kroži radioaktiven oblak nad nami ali če dežuje. Kajti, stopnje nevarnosti ne odloča bližina reaktorja ali kilometri, ampak razširjenje radioaktivnosti. Večji del radioaktivnosti je namreč emitiran v obliki majhnih delčkov — ti prosto plavajo ali pa se »skladiščijo« v plavajočih prašnih delčkih v zraku (samo žlahtni plini in del joda so v obliki plina). Veliki delci padejo v neposredni bližini reaktorja na tla, ostali (mikroskopsko majhni) pa se raznesejo z vetrom. Imenujejo jih aerosoldelčki. Tudi ti bodo »pristali« na tleh, suhi ali mokri. Če nese veter radioaktivne delčke do nas, potem pada radioaktiven prah koncentriran z dežjem na tla. Samo en hud naliv prinese 97 odstotkov aerosolov na tla, brez dežja (v suhem stanju) pa le 8 odstotkov, ki se nato »vskladiščijo« v zemljo. Zato je obremenitev visoka povsod tam, kjer dežuje. V mestih se večji del tega radioaktivnega prahu »izplakne« v kanalizacijo. Okužen dež je zelo nevaren za polja, saj so s tem okužene vse poljščine. In če pade takšen naliv preko apnenčan-stih hribov, je tudi vsa pitna voda takoj onesnažena Ta radioaktiven strup tako pride s hrano in pijačo nato v naše telo. Proti vsem posledicam reaktorske nesreče pomaga stalno merjenje obremenitve. Posebno »kritično« je mleko (s krmo za krave pride radioaktivnost v mleko (sadeže, sir, solato, gobe, orehe). Zato so ti produkti nevarni. Na prostem se ne moremo obvarovati pred sevanjem. Posebne obleke pomagajo samo pred prahom. Iz izkušenj po Černobilu so v ekološkem institutu prišli do naslednjih rezultatov": beton je bil petkrat do desetkrat bolj radioaktiven kot travnate površine, zemlja ali peskovniki. Zelo močno ožarčene so bile tudi neobdelane deske in les. Če klopi niso zaščitene in lakirane, še dolgo ne smemo sesti nanje. Majhne otroke, svarijo ekologi, starši ne smemo pustiti posedati na zemlji in igrati posebno v večji travi ali med grmiči. Pozorni moramo biti tudi na obleke, ki jih nosimo na prostem. Obleke iz umetnih materialov, ki so jih nosili prebivalci I. maja 1986 zunaj, so bile tudi po desetkratnem pranju bolj radioaktivne kot pa obleke, ki so jih nosili po stanovanju. Na bombažnih oblačilih pa po prvem pranju radioaktivnosti ni bilo več. Med dokaj pomembne ukrepe takoj po nesreči sodi zmanjšanje razvoja prahu, na primer pri obleki, kadar čistimo prah, tudi s čevlji — nošenimi na prostem — ne smemo v stanovanje. Prav tako je slednjega bolje čistiti z mokro krpo, da se prah ne razširi izpod suhe krpe in sesalca. Po uporabi ga moramo ob koncu previdno izprazniti, da ne pridemo v ponoven stik s prahom — posebno stopnišča, okna in okenske police je treba umivati z vodo. Psi in mačke, ki so se zadrževali ob nesreči zunaj, prinesejo s sabo veliko radioaktivnega prahu, zato se jim predvsem majhni otroci ne smejo približati. K vsem varnostnim ukrepom pa sodi zvrhana mera discipline. Kajti, radioaktivnosti ne čutimo, ne vidimo. Če, na primer, ne zapustimo stanovanja dva tedna, je police shrambe dobro napolniti z dalj časa vzdržljvo hrano. Po osebi strokovnjaki predlagajo: količina : vzdržljivost v mesecih : 1/2 kg sladkorja 60—72 1/4 kg medu j 2 2 kg krompirja 2—8 1/2 kg riia ali testenin 12—24 1 kg moke, zdroba 6 1/4 kg ovsenih kosmičev 6 t kg kruha (zapakiranegaj 1/2—1 1/2 kg keksov ali slanih keks. ali prepečenec 6—10 1/4 kg kondenzirano mleko 15 6 kom topljeni sir 4—6 10 kom jajc 1/2 1/4 kg zamrznjene ribe 6—12 1/4 kg ribje konzerve 24—36 1/2 kg fižola, graha 24—36 1/4 kg prekajeno meso, slanina 1/2-1 1/4 kg suhe salame 3 1/2 kg meso v dozi 48 1/8 kg margarine 3 1/4 kg masti ali olja 9 1/8 kg masla 1 To je povzetek iz avstrijskega Die ganze WOCHE, št. 31, leto 1990. Sama pa bi ob tem rada opozorila še na nekaj — na moralo zaposlenih v nuklearki. Spomnimo se, kako je bilo v Černobilu. Ko je bilo sevanje največje, niso posvarili niti nosečih mater, ne otrok. Zato si močno želim, da tisti, ki trgujejo z našim zdravjem in življenjem — bodisi zaposlene v nuklearki, vladajoče, da storijo prvi, zanje najhujši korak in preko sredstev javnega obveščanja povedo, kaj se je zgodilo in kako se moramo varovati na različnih področjih. Službe naj bodo vedno pripravljene meriti sevanje in nas kot poštene plačnike te nevarne elektrike o vsem obveščati in tako vsaj delno zavarovati pred posledicami. Marinka Obu Šaleško ekološko društvo Bralci dopisujte v Naš čas V uredništvu Našega časa smo zelo veseli, da vse bolj sodelujete z nami, da vas je veliko, ki pripomorete, da postaja naš tednik z vašo pomočjo pestrejši, bogatejši. Vse več pisem, ki prihaja v naše uredništvo pa je nepodpisanih. Takšnih nikakor ne moremo objaviti, zato vas prosimo, da obvezno priložite svoje naslove. V kolikor ne želite biti podpisani, nam, to željo pripišite in podpisali vas bomo le s kraticami. Pa še eno prošnjo imamo. Radi bi objavili čim več vaših mnanj, zato pišite kratko in jedrnato. Vaši prispevki naj ne bodo daljši od 40 vrstic. Sodelujte še naprej z nami. Z vašo pomočjo bo tednik Naš čas še bogatejši in pestrejši s tem pa tudi bolj bran. Uredništvo 7. februarja 1991 TV PROGRAM naà čas stran 13 ČETRTEK I PETEK | SOBOTA | NEDELJA | PONEDELJEK | TOREK 7. februar I 8. februar I 9. februar B 10. februar B 11. februar B 12. februar TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 HTV SLOVENIJA 1 1TV SLOVENIJA 1 7.50 8.00 11.00 12.00 13.15 14.50 15.00 17.00 17.05 18.00 18.35 18.55 10.30 20.05 21.20 22.20 22.45 Video strani Zimski šolskli spored: Prireditev za UNICEF, 1987, Čebelica Maja, risana serija, Pepe, risanke Skrivalnice, kcanadski film TV mozaik — Mostovi, Zakon v Los Angelesiu, 36. del ameriške nanizankte Video strani Video strani Mostovi, Žariišče, ponovitev Sova, ponoviitev Tv dnevnik 1 Marvin Hamiiisch: Mojo pesem Igrajo, glasb-S9"> ŠPEGEI. MARIJA z Mute pro daja štiri mesece stare nesnice pasme Hiseks. ©0602-61-202 FOTOGRAFIJE ZA OSEBNE DOKUMENTE, ki jih nujno potrebujete, vam expresno, kvalitetno izdelajo pri Foto Pajk, Velenje, Cesta talcev 3 V prodajalni PRESKRBA na Koroški: — Pony čaj z okusom rum, limona 4,30 din — kompot ananas 22,00 din — sok hypa breskev, marelica 0,7 16,00 din V diskontu veleblagovnice: — moka tip 500 25/1 7,50 din — moka tip 850 25/1 5,50 din V tekstilnem diskontu: — ženske hlačne nogavice 2 para 53,60 din — ženske hlačne nogavice 3 pari 73,20 din Na oddelku posode: — čajnik jena uvoz 74,00 din Na oddelku kozmetike: Nova kolekcija LADY SAMANTHA Na elektro oddelku: — avto radio CROWN 1.383,70 din — radio ura 373,10 din Na otroškem oddelku: — otroške žametne hlače od Na oddelku obutve: — pasovi, uvoženi iz Italije že od 231,70 din dalje 150,80 din dalje Na oddelku metraže: — blago za bunde in anorake po samo DA BO PUST RES PRAVI PUST SMO PRAVILI POSEBNO UGODNO 202,70 din VAM PRI- PUSTNO PONUDBO!!! Krače, šunke, krofe in dobrote, ki ne smejo manjkati za pusta vam ponujamo po zelo ugodnih, akcijskih cenah! INSTOR-TRGOVINA NA VELIKO Selo pri Velenju nudi vsem obrtnikom in članom stanovanjskih zadrug na naročilnice brez prometnega davka ves gradbeni material, lesne izdelke, črno in barvno metali „ cenah in pogojih. 853-250 lic l/.Utll^C, V1I1V. >11 ilurgijopo ugodnih nojih. ©851-141 ali Nas cas kx/iO v0-VOKO^° V SPOMIN Dne 9. 2. 1991. mineva leto žalovanja, ko smo za vedno izgubili našega ljubega moža, očeta in dedija Franca Verdeva iz Velenja S ponosom in ljubeznijo čuvamo spomin na te in tvojo dobroto. Tvoj lik nas vodi, da se ne izgubimo v temi življenja. Hvala vsem za lepo misel v njegov spomin. Hvala tudi vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate svečke. Z bolečino v srcu: žena Anica, hči Irena z možem Nadanom, hči Branka z možem Dra-gotom, vnuki Peter, Katja in Marko, bratje: Alojz, Ivan, Martin in Jože, sestre: Fani, Mici, Barbi, Pavla in Slavka, ter ostalo sorodstvo in prijatelji. Zaman je bil tvoj boj. zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, brata in strica Ivana Rogovnika 24. 6. 1931-24. 1. 1991 se iskrecreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in ga posprerremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo govornikoma, kolektivu RLV, ki, kolektivu Gorenje-Procesna oprema in kolektivu Gorenje-Gospodinjski aparati, ter g. duhovniku za opravljen pogrebni obred. Iskrekrena hvala tudi dr. Grošlju in osebju internega oddelka bolnišnice Slovenj Gradec. Vsi njegovi ZAHVALA ob boleči in prerani izgubi dragega moža očeta, brata in dedija Emila Rosensteina 28. 6. 1929 - 25. 1. 1991 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za ustno in pisno sožalje. Hvala tudi sodelavcem Gorenja, veleblagovnice Nama, ZB Velenje, rezervnim vojaškim starešinam, DU Velenje, čebelarjem, stanovalcem Ljubljanske ceste, govorniku Hudalesu, RK Staro Velenje, sosedom, pevcem in vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Pavla, sin Leon in hčerka Zdenka z družinama Logarska dolina Še kar naprej — neizkoriščen raj Odveč so besede, že mili-jonkrat izrečene, o neizkoriščenih prelestih Logarske doline. Oboje se na srečo in na žalost ponavlja, bolje rečeno nadaljuje. V tem času, zlasti v minulih tednih je bil obisk Logarske doline pravo doživetje, z vsemi prednostmi in slabostmi. Resnica je pač takšna, da moramo »odmisliti« vse vratolomije na vožnji od Ljubnega do Luč, da se moramo sprijazniti s poledenelo cesto od Solčave do Logarske doline, vendar je trud bogato poplačan, če seveda nisi preveč malenkosten. Primer zadnje nedelje. Ko premagaš še tistih nekaj metrov ledu na cesti, se ti pri vstopu v to dolino od prepra-vljični svet. Nebo brez oblačka, sončni žarki kar pridno premagujejo hlad, čudovitega snega za smuko in sankanje več kot dovolj, pa tisti pomirjujoči mir. Že kar ob znani kapelici pravi smučarski, otroški, družinski, kakorkoli že hočete, živ-žav. Res prava priložnost za prijeten družinski izlet, lepe užitke na snegu, za porjavelo kožo in še kaj, predvsem pa za spro- stitev in pomiritev. Malo više je vlečnica z lepimi smučarskimi tereni in brez gneče, žal pa nekoliko v senci in temu primernim hladom. terenov so se redki izvoljenci skoraj izgubili vsak sebi, pa morda toliko bolj uživali. Kot glas vpijočega v puščavi se sliši tolikokrat izrečeno Pridružimo se jima, v Logarski seveda Nekaj ob tem vendarle kaže reči. Prostrani travniki od začetka do konca doline so raj še za nekatere, žal skoraj povsem neobiskan in neizkoriščen. Mislim na ljubitelje smučarskega teka. V prostranstvu doline in enkratnih vprašanje — zakaj jih ni več? Odgovarjati je nesmiselno, povabilo za vse pa vendarle velja. Še nekaj ni odveč pripomniti. Kar nekaj jih je bilo, ki so zadovoljni ugotovili, da je velika sreča, ker se vsi veliča- stni načrti v zvezi z Logarsko niso uresničili. Skoraj zato, ker ob tem ostaja resnično grenak občutek, da ni izkoriščeno niti tisto kar Logarska sploh premore. Če se torej vrnemo v resničnost in pozabimo na vso pomirjujočo lepoto, je stanje skoraj grozljivo. Planinski dom celjskih planincev, sicer v upravljanju RTC Golte, je pozimi zaprt. Tu so razlogi zares tehtni (ogrevanje je skoraj nemogoče, ni vode .. .), Izletnik je svoj planinski dom meni nič tebi nič zaprl, ker se pač ne izplača, ob tem ukinil še dve avtobusni liniji (vse skupaj ni vredno besed), sosednji Pa-lenk je sicer odprt in je bil med počitnicami polno zaseden, veliko dobrega vam nudijo v njem, žal pa imajo težave druge vrste. Gradnja je bila tako »strokovna«, da so bili dva dni brez vode, ker je pač zmrznila, polico v recepciji krasi telefonski aparat, ki pa nima linije, ne glede na to pa velja, da je ponudba dobra, od penzionov, apartmajev, dobre hrane, saune, trim kabineta in podobno. Ob zasebniku na začetku doline je to (skoraj) vse kar v Logarski dolini nudijo. Pa nič zato, lepo je pa le in užitki enkratni, izkoristimo jih, za dušo in sr- (jp) Rudolf Smrečnik o svoji nasilni vselitvi »Ne bom stal na dežju« V naši redakciji seje v začetku tega tedna oglasil Rudolf Smrečnik iz Velenja. Razlog obiska — njegova »prisotnost« v rubriki Miličniki so zapisali v prejšnji številki Našega časa. V njej smo med drugim zapisali, da se je omenjeni nasilno vselil v obnovljeno stanovanje na Primorski 1 v Šoštanju, ki ga je družini Alič dodelil odbor za spremljanje uresničevanja politike in odločitev ter dajanje mnenj in predlogov na področju stanovanjskega gospodarstva pri skupščini občine Velenje. Rudolf našemu pisanju ni oporekal, ampak izrazil svoje nezadovoljstvo nad »odvzeto mu, po njegovem prepričanju, stanovanjsko pravico.« Stanovanje na Primorski I v Šoštanju je njegovo«, zatrjuje. Odločbe zanj sicer ni dobil, ima pa »dokaz« za trditev. To naj bi bila ponudba za nadomestno stanovanje, ki mu jo je poslal Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo kolja naše občine 30. julija lani (podpisal jo je tedanji njegov predsednik Jože Mraz) ter zapisnik s sestanka o razrešitvi nekaterih vprašanj občinskega solidarnostnega stanovanjskega sklada pri prej omenjenem komiteju. O razselitvi objekta v Arnačah 2, v katerem naj bi bival Rudolf Smrečnik, pa sta na seji poleg Jožeta Mraza razpravljala še direktor Vekosovega tozda Stanovanjska oskrba Damjan Likar in referent za solidar nost pri bivši stanovanjski skupnosti Stojan Kukavica. Slednji bi, po zaključkih seje te skupine, moral Smrečniku odločbo o dodelitvi nadomestnega stanovanja tudi izdati. O tem, da je stanovanje na Primorski I dodeljeno njemu, pa naj bi - po mnenju prizadetega — pričal tudi odgovor službe za vloge in pritožbe pri Skupščini republike Slovenije, kamor se je Smrečnik v zvezi z reševanjem svojega stanovanjskega vprašanja tudi obrnil. Še vedno brez odločbe o dodelitvi omenjenega stanovanja Rudolf še vztraja pri svojem in se hkrati sprašuje, zakaj mu Stojan Kukavica odločbe ni izdal. Na bivši stanovanjski skupnosti so nam v zvezi s to zadevo dali v roke zapisnik z 9. seje odbora za spremljanje in uresničevanje politike in odločanja ter dajanja mnenj in predlogov na področju stanovanjskega gospodarstva z dne 16. januarja letos. Med sklepi o primeru Arnače 2 — stranke Smrečnik je med drugim zapisano, da ostaja zavezujoč sklep o odpravi osnovnega razloga priključitev na vodovodno omrežje objekta Arnače 2, sprejetem na 8. seji odbora 26. decembra lani. Z uresničitvijo tega naj bi rešili problem stanovalca Smrečnik. Ob pregledu dokumentacije o tem primeru je omenjeni odbor prav tako ugotovil, da sklepi iz zapisnika komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja in dopis republiške komisije za pritožbe za odbor niso zavezujoči. V nadaljevanju tega sklepa pa tudi to, da Rudolf Smrečnik na odbor ali na razpis ni nikoli naslovil vloge za zamenjavo stanovanja. In še ena ugotovitev odbora — citiramo: »pogoji za dodelitev solidarnostnega stanovanja so se bistveno spremenili od takrat, ko je bilo stanovanje dodeljeno njegovi bivši ženi do trenutka, ko Smrečnik zahteva nadomestno stanovanje. Ker torej omenjeni ni solidarnostni upravičenec, mu po kriterijih Pravilnika o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj slednje ne more biti dodeljeno.« Toda Smrečnik bo vsemu navkljub vztrajal. »Svoje pravice bom iskal na sodišču, kamor sem že vložil tožbo ker ni dobil odločbe. Vselil pa sem se že v novo stanovanje, saj ne nameravam stati na dežju, ampak se bom enakopravno branil izpod strehe,« je še poudaril ob odhodu iz redakcije. MILIČNIKI SO ZAPISALI ZANESLO GA JE S CESTE Po Foitovi cesti v Velenju, v smeri proti Šoštanju je peljal I. februarja malo pred 21. uro voznik osebnega avtomobila, dvainosemdesetletni Janez Gabrič. Z vozilom ga je zaneslo, zapeljal je s ceste in trčil v drevo. Pri tem se je lažje telesno poškodoval. S HODNIKA IZGINILO KOLO Z MOTORJEM Boštjan V. je pustil svoje kolo z motorjem 31. januarja v času med 17. in 23. uro na hodniku Tomšičeve 10 v Velenju. Izginilo je. UTAPLJAL SE JE S prijateljem se je odšel 31. januarja okoli 10. ure kopat na velenjski bazen Dragan C. Z nogo je preizkusil, kakšna je voda, nato pa skočil vanjo. Takoj zatem je začel krilit z rokami. Na srečo je bil reševalec takoj zraven in Dragana rešil. Ta pa je vseeno potreboval zdravniško pomoč. OBISKOVALCA STA SE STEPLA K Jožici D. s Tomšičeve v Velenju sta prišla v soboto zvečer na obisk ljubljančana Peter R. in Bogo M. Veseljačili so in popivali, prijetno razpoloženje pa seje okoli druge ure zjutraj sprevrglo v prepir. Peter in Bogo sta se sprla, nato pa tudi ste-pla. Po stanovanju sta naredila precejšen nered in tudi nekaj škode. Med pretepom-je Peter udaril Boga tako močno po glavi, da ga je telesno poškodoval. Ta je nato zbežal iz stanovanja in odšel v spremstvu miličnikov v zdravstveni dom. V Novi upi na Golteh Prizadevni delavci smučarskega kluba Velenje so se znova izkazali kot odlični organizatorji. Pri svojem dolgoletnem delu so odlično organizirali že celo vrsto najrazličnejših in zahtevnih tekmovanj, zadnje dni prejšnjega tedna pa so bili dobri gostitelji republiškega prvenstva v superveleslalomu, veleslalomu in slalomu za mlajše pionirje in pionirke. Tekmovanje je veljalo tudi Top Trade, udeležilo pa se ga je blizu 150 mladih smučarjev iz 31 slovenskih klubov, med njimi tudi smučarski upi iz Zagreba in Sarajeva, ki tekmujejo v vzhodni in zahd-ni slovenski regiji. Organizatorjem velja posebna zahvala za odlično izvedbo, prav tako vsem, ki so pomagali, med njimi zlasti staršem mladih velenjskih tekmovalcev. Pionirji in pionirke so pokazali veliko znanja, kar zagotavlja, da znova raste obetavna generacija iz katere bodo zrasli novi vrhunski tekmovalci. Posebej velja omeniti Mitjo Valenčiča iz Kranja, ki je bil neprekosljiv in je stal na najvišji stopnički v vseh treh disciplinah. Velenjski predstavniki vidnejših uvrstitev niso dosegli, pohvaliti pa velja Grega Boleta, ki je bil dvanajsti v slalomu in petnajsti v superveleslalomu. Dokaz, da so bili vsi zadovoljni z organizacijo, je ponudba republiške zveze, da bi na Golteh organizirali še eno prvenstvo, saj tako dobre organizacije predvsem pa prog v Sloveniji skorajda ni nikjer. (vos) Ce raznese radiator Niti zavedamo se ne, kaj vse se nam lahko zgodi v stanovanja. Pa če je to še tako brezhibno urejeno (ni treba, da je pospravljeno). Slišali smo že, da komu .od časa do časa toči kakšen radiator, pa čeprav je njegova življenjska doba toliko in toliko let, ga ne moti, da začne s tem že kar po nekaj letih. Da pa imaš lahko zaradi čisto nedolžnega radiatorja v stanovanju katastrofo, to pa si danes skoraj nihče več ne more zamisliti. Pa jo lahko imaš in še poškoduješ se lahko ob tem. To vam ve povedati družina Skaza iz Kardeljevega trga 7. Čeprav j« bila žena Darinka tisto jutro doma, sprva ob 7. uri zjutraj sama ni še opazila, da bi lahko bi- arobe. Na zorili sosedje, nadstropje niže, ki so po stenah in vodi začutili, da se zgoraj nekaj dogaja. Radiator je preprosto razneslo in z njega pa je kot iz pipe vrela vroča voda. Ženska se sama seveda ni znašla in niti ni vedela kaj bi. Sicer pa bi se tako obnašal še marsikdo drug. Tudi sosedje, ki so takoj pritekli in mislili, da bodo sami lahko preprečili še večjo škodo, si niso mogli pomagati kaj dosti. V kopalnici je bilo toliko vode in sopare, da se ni ■ videlo nič. Voda pa je drla po celem stanovanju in ga kaj hitro tudi poplavila. Pri reševanju oziroma pomoči si je sosed, ki je prišel na pomoč, celo tako opekel noge, da je še nekaj dni po dogodku čutil krepke bolečine. Takoj, že ob 7. uri zjutraj, pa so dvakrat klicali na pomoč Vekosovo toplotno oskrbo, kjer so jim obljubili takojšen prihod, (ob 2. klicu so bili baje že na poti), vendar je predstavnik Vekosa prišel šele po dobri uri, vmes pa so v službo klicali že tudi moža, ki je takoj prišel in okvaro popravil toliko, da je. voda iz radiatorja prenehala teči. Na Vekosovi toplovodni oskrbi pa se potem, ko so le prišli, niso mogli načuditi neprijaznemu sprejemu. Iz bi im lahko takoj pomagàìiTne pa čez uro, so jih preprosto nagnali. Bi jim vi na njihovem mestu skuhali kavo? Da imajo uničeno stanovanje, ne samo tla, ampak tudi pohištvo, in da ima precejšnjo škodo tudi spodnja soseda, to pa je že spet lahko pripoved zase. O tem, ali so imeli Skazovi stanovanje zavarovano ali ne, nismo spraševali, dvomimo pa, da so ga imeli proti vroči vodi iz pokvarjenega radiatola. (mkp, bm) tem času pa mu je Peter iz njegove jakne vzel denarnico. Miličniki so slednjega pridržali do istreznitve, oba pa čaka zagovor pri sodniku za prekrške. NEKDO JE SKUŠAL VLOMITI V noči na 3. februarje nekdo skušal vlomiti v Flojd bar na Kardeljevem trgu. Pa mu ni uspelo. Poškodoval je le vrata. VLOM V BARAKO SMUČARSKO SKAKALNEGA KLUBA V času med 29. in 30. januarjem je nekdo vlomil v prostore smučarsko skakalnega kluba na Ljubljanski cesti. Našel je nekaj steklenic piva in za 200 dinarjev drobiža- ODNESEL VEČ STEKLENIC PIJAČ V noči na 30. januarje bil v vikendu Antona K. iz Skal nepovabljen gost. Vanj je vstopil tako, daje poškodoval vrata, s seboj pa je odnesel več steklenic žganih pijač. NASILNA VSELITEV Rudolf. S. je 26. januarja ugotovil, da je na Stanetovi v Velenju prazno stanovanje. Hitro seje vselil. Miličniki so bili o tem obveščeni šele 30. januarja. Ukrepati več niso mogli, lahko so napisali le prijavo sodišču. VLOM V SLAŠČIČARNO VARDAR V noči na 4. februarje nekdo vlomil v slaščičarno Vardar na Kidričevi cesti. Naredil je precej škode in odnesel ročno blagajno. Hudo trčenje Križišče Tomšičeve in Jenkove ceste v Velenju je bilo v ponedeljek popoldne znova prizorišče hude prometne nesreče. Po Jenkovi je v križišče okoli 15.35 pripeljala šestindvajsetletna Aleša Krenker iz Mislinje. V križišče je zapeljala v trenutku, ko je po Tomšičevi pripeljal voznik osebnega avtomobila triintridesetletni Daniel Grosman iz Velenja. Silovito sta trčila. V vozniči-nem vozilu seje hudo telesno poškodoval sedemindvajsetletni Vladimir Jordan, v voznikovem pa enaintride-setletna Vanja in enajstletna Koni Grosman.