Rdeči seznam ogroženih plazilcev (Reptilia) v Sloveniji 
The Red List of Endangered Reptilia in Slovenia 
Narcis MRŠI Č 
Ključne besede: Rdeči seznam, plazilci, Reptilia, Slovenija Key words: Red List, Reptilia, Slovenia 
IZVLEČEK Za favno Slovenije je registriranih 21 vrst in 1 podvrsta, domnevamo pa, da živi v Sloveniji vsaj 26 vrst. Rdeči seznam zajema 24 vrst in 1 podvrsto. 
ABSTRACT 
So far, 21 species and 1 subspecies of reptiles have been presented in publications, but at least 26 species are probably to be found in Slovenia. The Red List comprises 24 species and 1 subspecies. 
1. SEZNAM 
Domnevno izumrla vrsta - Ex? 
Vipera aspis (Linnaeus, 1758) - laški ali riličasti gad, Aspis viper 
Prizadeta vrsta -E Coluber gemonensis {Lmr^nii, 1768) " belica, Balkan whip snake Elaphe quatuorlineata (Lacepede, 1789) - progasti gož, Fourlined snake Malpolon monspessulanus insignitus (Geoiftoy, 1827) - juznoevropska zrva, Montpellier snake Telescopus fallax (Fleischmann, 1831) - mačjeoka kača. Cat snake Emys orbicularis (Linnaeus, 1758) - močvirska sklednica, European pond turtle Caretta caretta (Linnaeus, 1758) - glavata kareta, Longgerhead turtle 
Chelonia mydas (Linnaeus, 1758) - orjaška črepaha, Green turtle Dermochelys coriacea (Linnaeus, 1766) - orjaška usnjača, Leatherback turtle Ranljiva vrsta -V 
Lacerta agilis Linnaeus, 1758 - siva kuščarica ali martinček, Sand lizard Coluber viridiflavus carbonarius Bonaparte, 1833 - črnica, Dark green or Agry snake Elaphe longissima (Laurenti, 1768) - navadni gož, Aesculapian snake 
N. MRŠIČ : 
Ijiva vrsta? - V? 
erta muralis pozidna kuščarica. Wall lizard 

Rock lizard 
erta viridis ihamenXi, 1768) - navadni zelenec. Green Lacerta sicula campestris (De Betta, 1857) - primorska kuščarica, Ruin lizard ÄlgyroidesnigropunctatuskXixxmQxW & Bibron, 1839) - črnopikč 
Keeled lizard Natrix natrix (Linnaeus, 1758) - belouška, Grass or Ringed snake Matrix tesselata (Laurenti, 1768) - kobranka. Dice snake Vipera ammodytes (Linnaeus, 1758) - modras. Horned or sane 
Horvat wall lizard 
ad, Adder or common viper 
-r 
1758) - turški gekon, Disc-fingered gecko r (Pallas, 1775) - žoltoplaz, Glass snake 
2. RAZPRAVA 
Za favno Slovenije je registriranih (objavljenih v literaturi) 21 vrst. Domnevamo, da živi v Sloveniji vsaj 26 vrst, vendar nimamo zanesljivih podatkov, ker nekatera območja Slovenije še niso temeljito raziskana ali pa so podatki dvomljivi. Seznam zajema 24 vrst in 1 podvrsto. Od teh je 1 vrsta v kategorijo domnevno izumrla vrsta, 8 v kategorijo prizadeta vrsta, 3 v ranljiva vrsta, 8 v kategorijo domnevno ranljiva vrsta, 1 vrsta in 1 Ivrsta v kategorijo redka vrsta, 1 vrsta v kategorijo vrsta zunaj nevarnosti in 2 
v kategorijo 
nj. Plazilci v Sloveniji še ni 
ij in dejavniki, ki vplivajo nanje 

3d ranljive vrste, le )oznavanje plazilcev v Sloveniji kaže tudi dejstvo, da je najdba kače na območju Ilirske Bistrice nezanesljiva, zaidejo v slovensko morje, vendar podatki niso potrjeni (orjaška 
usnjača). Za druge spet menimo, da živijo na ozemlju Slovenije, najdene pa so v bližini slovenske meje (progasti gož in mačjeoka kača) ali v Trstu (turški gekon in žoltoplaz). Bili pa smo v dvomih, ali naj v popisu te navedemo. Menimo, da je treba opozoriti tudi na to sumljivo najdbo in na možnost najdb novih vrst za favno Slovenije. 
Domnevno izumrla vrsta je laški gad (Vipera asp i s), za katero je v literaturi le en podatek (starejši od 50 let), da je najdena v Plužni pri Bovcu. Možno je, da vrsta še vedno živi v Breginjskem kotu, oziroma na območju desnega brega Soče. 
V kategorijo prizadeta vrsta (E) prištevamo belico {Coluber gemonensis) in južnoevropsko zrvo {Malpolon monspessulanus). Za obe vrsti poznamo le nekaj lokalitet na ozemlju Slovenije. Ker jih domačini v urbaniziranih okoljih ubijajo, obstaja nevarnost iztrebljanja. Težko pa opredelimo, ali sodijo omenjene vrste v kategorijo zelo prizadeta vrsta ali samo v kategorijo prizadeta vrsta. Vrste so uvrščene v to kategorijo glede na razpoložljive podatke. Mogoče bodo z bolj temeljitimi raziskavami Istre nekatere od teh vrst uvrščene v kategorijo ranljiva vrsta (V). Zaradi melioracijskih posegov in zastrupljanja okolja se je v zadnjem času izredno zmanjšalo število nahajališč za vrsto močvirska sklednica {Emys orbicularis), V kategorijo prizadeta vrsta smo uvrstili tudi morske želve, kot so glavata kareta iCaretta caretta), orjaška črepaha {CheIonia mydas) in orjaška usnjača {Dermochelys coriacea). Morske želve zaidejo iz oceanov v Sredozemsko morje in tudi v Jadran. So redke živali, zato jih bo treba vnesti v rdeči seznam (zaščititi), ker jih ribiči neusmiljeno pobijajo. Po klasifikaciji bi jih uvrstili v kategorijo prizadeta vrsta (E). V severni Jadran gotovo zaidejo vse tri vrste, vendar je dosedaj na slovenskem delu Jadrana ujeta in določena le glavata kareta. V isto kategorijo smo uvrstili vrsti progasti gož {Elaphe quatuorlineata) in mačjeoko kačo (Telescopus fallax). Najdbe mačjeoke kače so nezanesljive (Ilirska Bistrica), progasti gož pa je bil najden v bližini slovenske meje (pobočje Monte Krasa). Skoraj zanesljivo lahko pričakujemo najdbe obeh vrst v Sloveniji. 
Zaradi različnih posegov v naravo (zastrupljanje okolja in melioracijski posegi) ter namernega ubijanja redkejših vrst kač so vrste črnica {Coluber viridiflavus carbonarius), navadni gož {Elaphe longissima) in martinček {Lacerta agilis) uvrščene v kategorijo ranljiva vrsta (V). Martinček {Lacerta agilis) je razširjen po vsej Sloveniji, razen v Istri, zlasti v nižinah, vendar redno v manjšem številu. V zadnjem času opažamo, da se je izredno zmanjšalo število nahajališč in tudi število osebkov na posameznih območjih. Enako velja tudi za navadnega goža, ki je razširjen po vsej Sloveniji, vendar se zmanjšuje njihovo število in na nekaterih lokalitetah, kjer smo jih prej redno videvali celo izginjajo. 
Vrste pozidna kuščarica {Lacerta muralis), kraška kuščarica {Lacerta melisellensis), primorska kuščarica {Lacerta sicula), navadni zelenec {Lacerta viridis), črnopikčasta kuščarica {Algyroides nigropunctatus), belouška {Matrix natrix) in modras (Vipera ammodytes) uvrščamo pogojno med ranljive vrste (V?). Vrste so občutljive za različne posege v naravo. Težko ocenimo njihovo stopnjo prizadetosti, ker je večina populacij na določenih območjih še neogrožena, na drugih pa prizadeta. S približevanjem robu areala posameznih vrst narašča stopnja njihove prizadetosti. To velja za vrste črnopikčasta kuščarica {Algyroides nigropunctatus), primorska kuščarica {Lacerta sicula) in kraška kuščarica {Lacerta melisellensis). Navadni zelenec {Lacerta viridis) in pozidna kuščarica {Lacerta muralis) sta v Sloveniji dokaj pogostni vrsti, vendar ju zadnje čase vidimo vse manj. Tako ju na nekaterih nahajališčih, kjer sta se redno pojavljali, ne najdemo več. Modrasa (Viper a ammodytes) pogojno uvrščamo v to kategorijo predvsem za območje osrednje Slovenije. Opazno je zmanjševanje njihovega števila in celo izginotje na nekaterih lokalitetah, kjer smo jih prej redno videvali. Zmanjševanje Števila in velikosti areala je po vsej verjetnosti povezano s klimatskimi spremembami. Kobranko {Na t rix tesselatä) in belouško {Matrix natrix) uvrščamo v isto kategorijo, ker so prizadete posredno (način prehrane) in neposredno (onesnaževanje vodotokov in močvirij ter zaradi neusmiljenega pobijanja). Na splošno so vse vrste, ki živijo na območju osrednje Slovenije, najbolj prizadete. 
Horvatova kuščarica {Lacerta horvathi) živi v Sloveniji samo v Julijskih Alpah, na Snežniku in v Trnovskem gozdu. Populacije so številčno še močne, vendar bi s posegom v naravni prostor ogrozili njen obstoj. Bosanski gad (Vipe r a berus bosniensis) živi v Sloveniji samo na Snežniku. Oba taksona uvrščamo v kategorijo redka vrsta (R). 
Nekaj časa je navadnega gada (Viper a berus) ogrožal naravni sovražnik (predvsem modras), vendar se njegov areal ponovno širi in ga zato uvrščamo v kategorijo vrsta zunaj nevarnosti (O). Nekateri avtorji menijo, da bi navadnega gada morali uvrstiti pogojno v kategorijo ranljiva vrsta (V?). 
V ta seznam smo vnesli tudi vrsti, za kateri domnevamo, da živita na območju Slovenije in smo ju uvrstili v kategorijo neopredeljena vrsta? (I?). Ce se bodo naše domneve potrdile, bodo uvrščene v kategorijo prizadeta ali ranljiva vrsta. Mislimo na turškega gekona {Hemidactylus turcicus) in žoltoplaza {Ophisaurus apodus). 
3. SUMMARY So far, 21 species of reptiles have been presented in publications, though the Slovene reptile fauna probably comprises 26 species at least. There are no reliable data as yet, since some areas of Slovenia have not been thorougly examined, or existing data are questionable. The Red List comprises 24 species and 1 subspecies, of which 1 species is classified as possibly extinct (Ex?), 8 are classified as endangered (E), 3 as vulnerable (V), 8 as possibly vulnerable (V?), 1 species and 1 subspecies as rare (R), 1 species as no longer under threat, and 2 as indeterminate (I). Due to poor understanding of the Slovene reptile fauna, the occurrence of the following species has not been reliable determined yet: Telescopus fallax, Elaphe quatrolineata, Hemidactylus turcicus, and Ophiusaurus apodus. As they are probably found in Slovenia as well, they are included in the Red List. Reptiles threatened by environmental changes {Emys oricularis) or by direct destruction (e.g. Caretta caretta, Chelonia mydas, Malpolon monspessulanus) are classified as endangered species. Species that are either locally endangered or the extent of their endangerment is increasing because they are approaching the boundary of their distribution range are classified as vulnerable. 
As distribution range of the Adder (Viper a berus) is on the increase again, the species is classified as no longer under threat. 
A vtorjev naslov/Author's address: 
Dr. Narcis MRŠI Č Biološki inštitut Jovana Hadžija, ZRC SAZU Novi trg 5, SLO-61000 Ljubljana, Slovenija