lakaja ruk prMBikfM^H umed dailr eaeept BttadajS Holidajrs. >U fai PROSVETA I .. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urada Itkl ta uprava liki prostori! M67 8. Laaradale Ata. Offica af Publlaatloat , 2667 South Lawndala Ata. Omm lista INARHISTI E Izvali izgrede V MAMIN ■j«, ubit in večje število rsnje-f-jji v spopadu. Vlade suspen-! HrtU čaeopis, ki Je sgKirsl u povratek monarhije. Poll- rijt potlačila izgrede j Hadrid. 11. maja. — Španska lika je imela včeraj prvič riti i resnimi izgredi, ki so iiAeli monarhisti. Monarhi-io se vračali s shoda, na lubje govoril markiz Luca de Uratnik lista ABC, kl se ne ure sprijazniti z novim reži-iom in vodi propagando za re- ^ I J^ lita ajil _s,iaa ow « M—a t. ma._ Aeeeptaaee mai^ing at apadal rake af poataie srnišaTfeeln Chkago, 111., torek, 12. maja (May 12), 1931_ lita, Aci of Oct. t, ltlt, autboruad aa Juae 14. ltlš. ftakaartpliaa jCSt _JSSU_ STEV.—NUMBER 110 rak oNalovati zmIJo Sovjeti žele obdržati moške v mestih za tefcjs dela v indu 'Mm . Moekva, 11. maja. — Centralni eksekutlvnl komitej jo včeraj izdal odredbo za otvoritev šol v poljedelskih distriktih, v katerih se bodo ženske učUe modernega obdelovanja zemlje potom traktorjev ln druge poljedelske ma-šinerije in upravljanja velikih kolektivnih kmetij. Vlada namerava z novo odredbo glede Uposlevanja žensk pri obdelovanju zemlje pospešiti petletni program. Pomanjkanje isu-čenih in neizučenih delavcev na kmetijah je dosedaj oviralo iz-. .. _ _ vajanje programa. Že sedaj se hiranje monarhije. De Tena bftvi s obdelovanjem zemlje 10,-,je pred par dnevi vrnil iz Lon- 000,000 ženak širom Sovjetske m, kjer se je »posvetoval z is- Unij«, ^ v!adll ho6e Atevij0 somi kraljem Alfonzem in mu povečati z namenom, da dobi več i te naročil, naj nadaljuje roja- moflkih za težja dela v industrijo gibanje. w jah. Hladi aristokrati, ki so se vra- Potom nove odredbe namera-li i shoda, ao izzvali izgrede, vajo sovjeti pridržati omožene >iopričeli vpiti: "Dolgo tivlje- ženske v industrijskih središčih, I kralju in smrt republiki!" in neomožene pa bodo poalane v panizirali pohod po mestnih poljedelske kraje. Vlada računa eah. To izzivanje je dalo povod na stalno naselitev omoženlh jpsdom. Na tisoče republikan-, žensk v industrijskih centrih, do-f je navalilo na monsrhJetično čim so dekleta navajena izbirati po in začela se je bitka, v ka- dela, ako oatanejo v meatih. Z naseljevanjem neomoženih ženak na kolektivne kmetije bo nevarnost premeftčevanja iz ene industrije v drugo odpravljene. , Sovjeti imajo v načrtu konstrukcijo 519 tovarn v tekočem letu. Poleg tega gradijo veliko tovarno za električno mašinerijo in opremo v Jarovoslavsku v U-rallh, ki bo uposlevala 100,000 delavcev. je bila ena oseba ubita in jat ranjenih. Med ranjeni-je tudi Leopoldo Matos, bivši ter notranjih zadev v Be-rjevem kabinetu, in več aristokratov. Pozvana je policija, kateri se je po dvoboja posrečilo razgnatl iz-sdnike. Večje število monar-itov je policija odvedla na mo, da jih reši pred republiko množico, ki jim je zagro-i linčan jem. •noči je vlada Sklicala izred-sejo, ki je razpravljala o altu-(ji. Odvrnila je »uapenzijo mo-Iihističnega lista ABC za nedo-n čas. Poskus republikancev, io hoteli zažgati poslopje toga je policija -preprečila. Re-Alikanci so tudi navalili na u-id klerikalnega časopisa "E1 tate," ki se še vedno ogreva monarhijo. Včerajšnji izgredi ao bHi prvi irahi, v katerih je tekla kri, v "tiče znameniti revoluciji, ki odprav ila burbonsko dinastijo, je vladala Španiji dolga oktja NELEGALNE IE PORTACUE IZ ZIME KRITIKO Izvedenec Hoover je ve komblje kritizira v poročilu postopanje deftavakega departmenta napram tujezemcem. — Mnogo deportiranih nepoetavno Waahingtoh. — (PIP) — Navali na tujezemske delavce in nepostavne deportacije, s katerimi se skuša delavski tajnik Doak ovekovečitl, so ožigosane v poročilu baltimorskegs odvetnika Oppenheimerja, kl ga je predložil Hooverjevi komisiji, katera preiskuje kršenje zakonov in nepostavne čine. Oppen-heimer je za komisijo preiskoval deportacijske aktivnosti zveznega delavskega departmenta In dognal, da se tajnik Doak in njegova podtajnika White in Husband ne ozirajo na zakone. V poročilu je rečeno, da je bilo mnogo inozemskih delavcev deportiranih nepostavno. Ustavne garancije svobodščin, do katerih so po zakonu deležni vsi probivsici Amerike, so enostsv* no poteptane. Poročilo kritizirs tudi postopanje državnega departmenta, ker je nekaterim prosilcem, ki so se želeli začasno naseliti, zsbrsnil vstop, češ, da so "nevsrnl ameriškim Institucijam." V zvezi z deportacijami Op-penheimer priporoča komisiji, da se ustanovi posebno sodišče izven delavskega departmenta, ki bi obraynsvslo te zsdeve ln pred ksterlm naj bi oaumljenl _ _ ■ • ln aretirani inozemci dosegli Prtutasjssrsiiiitetei Ufe«^ ** » Zemljiška reforma Španiji ^ni Hihtem je h vlada jfa lw> praviti ukoreninjen akušala od- ^'d. ii. maja< __ Ker je lr>* odredba glede obdelovalcev, ki jih laatujejo ve-J*"tniki, naletels ns velike »< je republikanski režim da predloži vprsšanje te-odredbe v rešitev parla-ki Ik> izvoljen v prttiod-juniju. ' "dmev odredbe je bil pa-na l»orzi in valute in »o krožiti poročila, da bo »uspcndirala avoje opera-,T"la Mza je prešla čez noč, * v'ada podala izjavo, da bo "e prepuatlla v v ^»dočemu parlamentu, »arm-nom. da ae rttprtl bo-Indalecio Prieto, flnsn-r- Izjasnil, ds ne bo "»•^n« slada podvzels zs nikak»va koraka v tem o-^uh^estnHil ao ae zado-[T; i^iasnilom, čeprav so »"•ni ,1« j,. ^ '»♦•iz^ihna. TniJ" rna j 26.000.000 akrov l'<1;i «»oneyja is Hillingsa Evnuhi 0pelirqjo za svobodo Njihov spel hO predložen Ugi aarodov Kairo, Egipt, 1). maja. — Mu. stafa Nabided-dla, poglavar plemena ob egiptsfosudandkl meji, je odpotoval v Ženevo, kjer bo na Zborovanju Uffe narodov predložil apel 2,800 evnuhov, ki želijo rešitve Is aužonjetva, in da zainteresfef svet glede potrebe končanja krutih operacij, katerim se morajo t! sužnji podvreči v mladosti, predno so prodani ts visoke cene egiptakim princem in plemenitsšem.^ Z Nabidod-dinom potuje tud< Mubarak, bivši evnuh na dvoru kralja Foada, kl Je pred nekaj meaeci pobegnil is kraljeve palače. On bo akušsA podati detajli-rano storijo o trpljenju teh suž njev ln o številu evnuhov, kl so bili ugrabljeni v mladoati in odvedeni na kraljev dvor in v palače plemenitsšev. Dejal je, ds so zahteve sa take mladeniče velike, zlasti v palačah v Kairu, kjer evnuhi jmzijo na žene prin-cev ln paš, kl so zaprte v haremih. Bgiptski kralj drži v suženjstvu mnogo evnuhov in to so edi ni moški poleg krslja, kateri se amejo približati kraljici in drugim ženskam, ki so zaprte v hs remu. Kralj ne poskuša zanikati dejstvs o upoalitvl evnuhov v njegovih palačah ln stvar je splošno znana, vfcndar se civlllsi. rane države dosedaj niso dosti brlgsle, ds bi odpravile to sramotno suženjstvo. ZaMava n saw|llsv Znani vena ekapediclja odpotuje v Alaalto Waahington, D. C.„ 11. maja. Dr. Aleš Hrdličks. antropolog Bmithsonlsin instituta, js včersj z grupo znsnstvenlkov odpotoval proti Alsski, kjer bo skušsl iz-alediti pot, po kateri ao prvi rodovi prišli iz Šibe rije na amerl ški kontinent, kar se domneva, da se Je zgodilo pred več tisočlet-Ji. TI rodovi, ki so bili sorodni mongolskim In sibirskim nomadom, so bHi po mnenju učenjakov prvi ljudje, kl so se naaelili v se verni Ameriki. Dr. Hrdlička meni, da so prekoračili beringsko ožimo s čolni Is živalskih kož in nadaljevali svojo pot od otoka do otoka in tako doapeli v severno Ameriko. Nlkaragvtški rebeli ao ae pomirili Balboa, Panama. U. maja. — Admiral St. Clair Smlth, povelj nik bojne ladje "Rochester", kl je priplula v tukajšnjo priatanl-Me, poroča, da so vstaike aktiv-nosti db vzhodnem obrežju Nikaragve ponehale. Čete narodne gsnle, ki ae nahajajo v Puertu CObezaa. Blue-flleds In CObo Oraciaa IHoa, ao dovolj močne, da potlačijo rebel-ne gibanje v slučaju obnovitve sovražnosti. Krvave volitve v KolamMJi Bogota, Kolumbija. 11. majs Časopis "Tlempo" poroča, da J« bilo pri včerajšnjih kongresnih volitvah ubitih m*m oaH>. Vat jih je bilo ubitih v Vllettl In dve v ChlQulnqulerl. Zenaka mednarodna liga aa mir in svobodo akllcujs zborovanje Wsshington, D. C. — (FP)— Ženska mednarodna ligs zs mir in avobodo naznanja, da se bodo pod njeno avapicijo vršila zborovanja in konference širom A-merike dne 18. maja, kl se praznuje kot Mednarodni dan dobre volje, na katerih se bo urgiralo predsednika Hooverja, naj pošlje na razorožitveno konferenco, katera se bo vršila v prihodnjem februarju, delegate, kl se ogrevajo sa svetovni mir, in ne milltaristov, kot se Je godilo doslej. Dan 18. msja Je obletnica prve mirovne konference v Haagu. Hsnnah Clothlsr Hull, predsednica ameriške sskcije Zenake mirovne lige, pravi, da so se vse doaedanje razorožitveno konference Izkazale za fiasko, ker so delegscije tvorili mllltsrtsti. V Wsshingtonu prevladuje mnenje, ds bo ameriški delegaciji načeloval VVilliam Castls, pr-vi pomožni tsjnik v državnem departmentu. Stimson Js že ns-mlgnll, ds se ne mara udeležiti konference, ker se boji, ds ne bo nlčessr dosegls In bo končsla a sllčnlm rezultatom kot prejšnje radi naraščajočih neaoglaalj v pomorskih vprašanjih med I-talljo In Francijo. PROPAGANDA PROTI SOVJETORI SKOM AMERIKI Sovjetaka naročila v Združenih državah ao pričala padati. Ev-ropaks države žanjejo dobiček od trgoviae a aovjetako Kupijo New York. — (FP) — Sovjetska vlada je v prošllh šestih mesecih isdsls |83^ft,000 zs ameriške produkte potom avoje Am-torg Tradlng korporacljs v primeri s $60,441,000 v projšnjsm polletju, ksr pomeni padso sa 44.8%. Peter Bogdanov, predsednik korporaetje, pripisuje padec intenzivni protisovjetski propagandi, ki jo vodijo ameriški reakcionarni krogi. Bogdanov pravi, da «o nekatere firme radi ponavljajočih se napsdov ns Sovjetsko unijo odrekle financiranje pri nakupovanju ameriških produktov, kar je absolutna potreba pri izvrševanju trgovinskih (K)slov mod bema deželama. Velike ameriške banko so tudi neugodno razpoložene pri izmenjevanju normalnih finančnih transakcij« Ta situscljs nudi izrazit kontrast v izboljšanju kredita in drugih trgovinskih olajšav, kl se opaža napram sovjetski vladi v evropskih državah, zlasti v Angliji ln Nemčiji, s katerimi je nedavno sklenjen dogovor, kl dsje ugodne kredite sovjst-akl Rusiji. Itnlljn, Avstrija ln NorveŠks se tudi pogsjajo s sovjeti in pričskuje se. ds bo skls-njen dogovor, kl bo omogočil tesnejše trgovinske stlks med temi državami. Kot, vsaks druga drŠava^tako tudi sovjetaka Rusija glsds, ds dobi Čim ugodnsjše pogoje v deželah, kjer kupuje stvsri, ki Jih potrebuje zs rssvoj svojih industrij. To pomeni, ds bodo šls sovjetska naročila v držsve, kl nudijo Rusiji nsjugodnejše pogoje. Psdec sovjetskih naročil v Združenih državah v prošllh šestih mesecih Je znamenje, da bodo tudi ameriški delavci trpeli vsled stupldnosti ameriških re-akcionarjev, ker s svojo propagando odbijajo aovjetaka naročila, od katerih Je v prošlem letu bilo odvlanih več kot stotlsoč delavcev. Nenavadna stavka Japonskih m dar Jas Tokio, Japonska, U. maja. — Poanemajoč zgled gladovnih stavkarjev v Toklju, se Je dvesto rudarjev v Fukouku odločilo ns "zračno" stavko. Zaprli so se v premogovnik in isjavill, da ne bodo prej prišli na avež srak. dokler ne bodo delodajalci pristali na njihove sahteve In jim jamčili stabilnost zaposlenosti In živ IjenakMi šredetev. Rudarji se nahajajo v premogovniku ž« od zadnjega petka. ftpenije ne stara Trerkega Carigrad. 11. msjs. — ftpsn aka vlada Je obvaatlla turške av toritete, da v »ndanjem času ns more sprejeti Troekega. ki Je nedavno vprašal za zatočišče v Ape nlji. Vzroks ša odklonitev vlada Jo. Utvlaaka la VaHkaa od-poklicala diplomate Utvlaaka vlsda hladno sprsjels pspešev dekret Kaunaa, Lit vinska, 11. msjs. — Lltvlnsks vlada Je včeraj ns-znanila, da je bil papešev nuncij Bartollnl odpoklican v Rim in ds je Utvlnsks odpoklicala svojega ministra is Vstlksns. Odnošajl med katoliško cerkvi-Jo v Utvinskl In papešem so se pričeli krhati, odkar Js papeš prhmal, da Vllna, katero si Ut-vlnaka prisvaja, spada pod ob-močjs poljskegs kardinala, sato nI odpoklic papeževega nuncija napravil nikakega vsrujsnjs v vladnih krogih in Js bil hladno sprejet. Nedavno je Lltvlnska obdolžila nuncljs, ds Js hotel pri kstoliftkt duhovščini diskredirati vlado. Vlada je potem dala aretirat večjo število duhovnikov In atirtmlfc ds papež odpokliče svojega diplomstlčnegs zastopnika. Pred psr leti ao bili katoliški duhovni v Utvinskl navdušeni patrioti. Obsojali so Poljake v svojih pridigah, ker so sssedll vllnakl koridor, ln molHI so se zs povmitsv Vllno Utvinskl ifir e-nerglčno podpirali vlsdo. Nedsv-no ps so spremenili svojo tsktiko ln pričeli sgitlrati proti sedanji vladi, ki Ji načel ujeta predamlnk Hmetona in prsmljer Tubelia, katerih prijateljski odnošajl s sovjetsko vlado niso bili všeč vs-tlksnsklm dlplomstom, ki so de-Isli sa spravo med Poljsko in Lltvlnsko, «awummmmp ROJ ZA PREDSE D NIS T VO "PltUburšk! načrt" ss Isjsiovll Pittsburgh, Ps. — "Plttsbur-ški načrt" zs pobljsnjs brez po aelnostl. katerega so sssUviii vodilni trgovci In tovarnarji in ga Je predsednik Hoover odobril, je rezultlral v fiasku. Nsčrt Je b| insvgurlrsn prsd dvsma mesecema in sponsirji so zatrjevali, da bo rešil vprašanje brezi«-selnostl. Otvorlls se Je ksmpsnjs zs sklad 13,000,000, v katerega naj bi prispevali delavci In delodajalci. Ta fond bi se potem porabil ss prsskrbltev dela brezposelnim. V tem času Js komitej preskrbel delo nsksj par sto de-lavcem, ksr Je kspljs v morje, ako se pomisli, da Je v IMtts-burghu In okolici okrog stotlsoč delaveev brez dela. Svet brezposelnih osnemu je ta načrt za akemo delodajalcev, a katero so hoteli odvrniti delavce od prave soloclje vprašanja brezjioselnostl. Rkaskurlja burmakih robelov Rangoon. Burma, 11. maja.— Izredni tribunal Je obeodil petnajst rebelov na smrt, M pa Jih je poslal v izgnanstvo za celo ž! vljenje. Dvajset drugih, kl so bi II dbtoženl retielnlh aktivnosti proti vladi v prošlem Januarju, Je bilo oproščenih. Poeter-Mnelejeva debela New Vork. - Wllllam Z. Ko-Ster, voditelj ameriških komunistov, Je 10. t m. debstlrsl s A. j J, Mustejem, nsčelnlkom Konference za progrealvno delavsko akcijo glede taktike tehj dveh organlsaclj. « / fterifl v PMtffaaJi ae Omsli več Isdsjatl proklams- d J proti piketirsnju Harrisburg, Pa. — (FP) — flerlfovl rszglsai, ki prspovsdu-jejo zborovanja In omejujejo itevilo plketov v stavkovnih o-k rož Jih, so bili rszglsšeni zs ns-legalne po Willism Hohraderju, generalnem državnem pravdni-ku, Prsvdnik Js podsl svoj odlok. ns prošnjo govornerjs Pin-chota potem, ko Je bila govsr-nerju predložena evldenos o zlorabljanju avtorltate okrajnih šerifov, Evidenco Je sestsvlls posbojsnfis Unije zs smerlške civilno svobodščins kot zsstop-niča Amsrišks federscijs nogs-vlčsrtkih dslsvcev. Proklamaclje, kl so Jih doss-dsj izdsjsll šerifi, so |K>monile toliko kot proglasitev prekega seda. Taka proklamaclja Js blls odločilen faktor pri porszu stsv-ke nogavlčarsklh dslsvcev v Kesdingu v prošlem decembru. "Jtszgtssl proti piketirsnju so ss Izkszall zs cenejše In uspsš-nejše orošjh proti stsvksrjem kot Injunkclje," Js dejsl John W. Kdelman, člsn eluskutlvnegs odbora nogsvičarsks unljs. Ns prošll konvenciji Pennsyl-vsnske delavska federacije Je Alfred lioffman od United Tes-tile Workers unije dejal, da ol na "viteškem Jugu," kjer se Je mudil lansko leto, nikjer naletel na vojaka aH vojaškega Častnika, kl bi skušal IzvsjsU Uko ss-mopsšno tiransko svtorlteto proti stavksrjem kot šerifi v PennsjrlvanlJI. Ta nsmlšljens avtoriteta šerl-fove proklamaclja Js bila «*igo-vorns za bruUlnl napad državnih kozakov na delavce, ki so ss lets 11m udeležili Sscco-Vsnzet-tljevegs protestnega shode v Cheswicku v bližini Plttsburghs. Večje števlUi delsvcev je bilo U-krst sretlrsnlh In ranjenih, ko so pijsni koza k I na(«dli zboro-valee. Kdo bo predaednik, bodo odločili progrsaivci. Davčno vprašanje igra vašno vlogo Wpahington. — (FP) — Kdo bo predsednik nižje sbomlce v novem kongrosu, je vprašanje, o katerem se i hi I ij o In mešetarljo vodilni polit Nc I v Washlngtonu. Nominalno večino v cbomloi bodo mell republikanci, ako ne pride do kakšne spremembe predno ae otvorl zasedanje prihodnjega decembra. Ker pa progresivna skupina republiksnoev neče slepo slediti Snollu In Tllsonu, kl sU v prošnjam kongresu s pokojnim kongrssnikom Longworthom diktirala sbornlol, so stsrogardnlkl v škripcih. OdločUsn gl ss bodo Imsll pro-greslvcl. Ako bodo starogsntolkl privolili, da postane predsednik zbornice kateri itmed naprsdnsj-šlh republikancev, smsjo računati na njih podporo. V drugem slučaju bo lahko isvoljon aa predsednika demokrat Oarner lt Ts-xsss, kl vat raj no zahteva pov|-šsnjs davkov na velike dohodka In dsdftčlne, vprašanje, okrog ks-teregs se bo vodil glsvnl boj v prihodnjem kongresu. Progrssivci to pripravljeni glasovati sa republikanskega kongresnlka Ramseyerjs Is Iowe, kl glsds dsvkov na bogatina zavzema še strošjo stališče kot Oarner. Nedavno jo argumenti* ral, da Jo visoko obdavčenje bogatih slojev edina metoda, t katero se naj saOatavi končentra-elj*> b0gas4va v roke ralatlrno majhne ukirpine ljudi, Pokaaal Je na slučaj RockofollerJ* In Henrjr Pords, kl sta transferirala velikansko bogsstvo na tvoja sins ter se s tem isognils davku na dsdščlne. Ramssysr pravi, da ss mors smendlrsti dsvčni zskon tako, da bi pokrival tudi taks slučaje. Da se izognejo davkom na ded-ščine, se ameriški bogatini vedno bolj potluštiJoJo te metode. Svoje premoženje prepišejo na svoj s otroke ali dediče pred smrtjo, TI ps pridsjo do bogastva, ns ds bi gsnill t meslncem sa njegovo pridobitev in vlada JMi po sedanjem zskonu ne moro Obdavčiti. 6 tem v tvssi Je tudi vladni deficit, ki snsša okrog 800 milijonov dolarjev. Hoover ga šali "pokriti a Izdanjem bondov, ker Je proti ovlšanju davkov na bogate sloje; progreelve! ps ta-sahtevajo, da sa vlsds poslošl davčne moči In pokrije deficit ■ višjimi davki na visoke dohodke. Ameriška kolonija v RaalJI ped vedo NIŽJI Novgorod, UHRR. 11. maja. Večji del tukajšnje a merlške kolonije Je pod vodo, ker je reka Volga praa topila svoje bregove. V'Jda je poplavila tudi večje število tovarn. iBdajalelJ čikašksga dnevnika Ghicago, U. msjs. — VVslter A. Strong. Izdajatelj In Isstnlk večine delnic čik^kegs dnevnlks "Dali? Newe", Js všersj nenadno umrl ns posledicah srčne hibe. Atrong Je bil star šele 47 let. - I J Peki v Ihiluthu zasUvkall Duluth. Mirni., U. maja. U-nijskl pekovski delavci v Ihiluthu In Hupertorju so zsstavksll proti mezdni redukciji ss 10%. Želijo, da šala naši Oomperseve Ime Ht. l/oula, Mo. Organizirano delavstvo v St. Louisu bombardira šolski odbor s peticijami, da Imenuje eno od novih šol, kl se sedaj grade, za (Jomper-sovo šolo v počaat dolgoletnemu predsedniku Ameriške delsvska federacije. Pet rea v II sreegev in I Belgrsd, Jugoslsvljs. — Mo-čsn potresni sunek Je prošlo soboto zmajal meeto Vislgrad v Hercegovini, Med prebivalstvom J« nest sla fianlka, toda žrtev in škode poročilo ne nje. ajja LJt.. . PR08VETA TOKEK, 12. MAJA PAOSVBTA THE EN LIGHTKMM*l#lr ULAULO » LAOTNOM v M 9*mm <*•nk SI. IMU. 4m tM i«l ' * > I Glasovi iz naselbin Zenkalfe h raznih kraj Clevelandu. Toliko v blagohotno pojasnilo, da ne bo uneenjava. Za Slov. aoo. klpb H Joaoeh A. flavtah, tajnik. (P>piMT»ki in potW«eatal l»wllfc »eali. ki jik Preeeete priMk v ketoei "Glaaevi te aaj vaelej p»ipili|» eveje p«im ia* ta mi« m) Mikr. kar aa) saaift. da JaarflJe m erej priasevek. PaeafUa ia dopM aa) boda Jedraati. kratki la r^lMi apieeoi aioraja MU v Na anfr*---»»•■* ki dagtot aa aa kea» aairalL) Preveč denaija! 4- "Najboljši umovl," ki po miloati bošji vladajo Združene driave, to te pojasnili, sakaj je kriza. Pojaanllo je bilo: Preveč Je pšenice, preveč obleke In čevljev, preveč avtomobilov, preveč radtoprejcm-nikov, preveč kopalnic, preveč vaega! To je naša neareča. Amerika ima vaega preveč. Magazini ao nabaasnl In trgi polni, kupca pa nI. To je katastrofe. Zakaj pa nI kupca? Ali Imajo tudi val prebivalci Amerike vaega preveč? Ali ne kupujejo zato, ker ne potrebujejo? "Najboljši umov i" morajo — daai neradi in zelo klalo — priznati, da ni tako. Val poeameznlki še ni- »Bfedov" koncert 17. maja Coaeaunigk, Pa. — Tukajšnje pgv. in dramsko društvo "Bled" ae pridno vadi ie pripravlja na upriaorltev dvek krasnih spevoiger za dan 17. maja cb 7. zvečer (stari čas) v 8lovaM**m obratovalnem doma v Franklinu. Da "Bled" prireja svojo prireditev na nedeljo, je vzrok U, ker dosedaj ob vsaki Bledovi prireditvi je imelo še katero drugo društvo avojo zabavo, nekatera nevede, druga pa nalašč. Umevno je, da plesa ne bo, ker ee prireditev vrši na nedeljo in ker smo hudo pobotal. Upamo pa. da ee bodo te prireditve kljub temu udeleftUl val odrasli ter ae spominjali ne svoja mlada leta — veselja ln radosti. Prva spevoigra bo "Rožmarin"' kl pokazuje dekle v mladostnih letih, proti koncu pe pravo brhko srelo dekle. Veeblns je tako mile da bo solzilo marsikatero oko. Številni posetnlkl, ki so jo zednjič videli, so izrosUi željo, da ae Jo ponovi, zato smo ee odločili, da jo ponovno demo na o-der. Druga spsvolgrs je komična ln zelo zabavna. Predstavlja bogatega kmeta, kl jo zrel sa ienltev. Oče ae nič ne zmeni sa fantovo nI pri ljudeh. Avtov je preveč v — skladiščih, milijoni pa še vedno capljajo peš. Dosti ata-novanj Jo proznih, ampak doatl ljudi je na cestah brez stanovanja, I^kartje ao polne kruha, dooti ljudi pa Je ločnih. k Zdaj Je Joano. Vsega je preveč, oamo denarja je premalo. Kako to? Kam jo Amerike vtaknila denar? Ali ga odnesle copr-nlce? "Najboljši umovl" spet majejo z glavo. NI tako. Ml smo veliki tepci, če mislimo, da ni denarja. In pojeanujejo nam tepcem: Denarjs Js tudi prsvsčl de več: denorjs Js najbolj preveč I Od vaega bogaatva, ki ga imajo Združene države dan« preveč, je največ deaarja, kl ga je prevočl To jo največja neereča. Amfrika Ime preveč denarja. Ce bi no bilo preveč denarja, bi bila drepreeija lahko že končana ln proepe-riteta bi ao lahko le vrnila, de več! Neoreča Je v tem, ker je denar brez dala . . . Delavcev, kl oo brez dela ln zaslužka, Je morda sodom milijonov, morda deeet, kdo naj jih prešteje, ampak denarja, kl je brez dela, je ns — milijarde ln milijarde dolarjev. Da ne boete mislili, da le zbijamo šale, naj vam resno pojasni "The New York Tlmeo", kl med velikim stokanjem pfle: "Denar najbolj trpi na brezposelnosti. Nihče nt le toliko čaaa brez dela kot jo denar; nihče tako obupno ne išče dela kot baš denar. Vse velike banke poročajo, da njihovi veliki skladi počivajo. Skratka, vsi ti viri neporabljenega in počivajočoga kapitala znašajo ogromne vsote. V Walt Streetu sdsj imenujejo denar "nadlego", ker ne vedo karo z nJim In leži jim brss obreatovaaja. Nujna posojlls (celi loans) sa borzne kupčije ponujajo proti enemu odetotku obresti — medtem, ko so v blaznih dnevih špekulacije Ms 1920 bankirji dobivali dvajset odetotkov od teh poeojil! — toda izposojevslcev nI od alk/*ier. Vlada lahko dobi poeojila za dva odstotka obresti. Tako čaks velika akumulirana pot<»nIrui energija na del«. Gonilna aila industrij in trgovine Je tu v taki mnošiai. kakršno še nI bila Pere je pripravljena. U*le kolesa ae ne ganejo." ftele zdaj nam je Jasno! Denarja je preveč v bankah, preveč so špekutiranje! Poveod drug.»d ga pe manjka. Bankirji ponujajo <»»• nar v špekulativne namen«' ta en aam odnto-tek otireati ln vlada ga ima na raapolago za dva odeiotka. Blaga Je preveč in delo premalo, ker nimajo odjemalci denarja, denarja pa ni, ker leži v bankah ln čaka na špekuliranje z delnicami. Taka Je alika našega lejn-ga slatema. Nekoč Je neki Marka nekaj kvasil o nekih akumulacijah kepitals. Kapital, ustvarjen od dala. mora alužtti dtlu in produkciji dobrin, ampak v privatnih rokah ln zlorabljen sluti samemu aebl, neiroma svojemu lastniku; ne mesto da bi proizvajal dobrine, je sam dobrina. Ampak to se Je Merksu le tako Mnjalo ... Kako bi se teme odpomoglo na hitro, le danea. ne da bi bilo treba šturmatl Kapltol a kanonl In atrupeniml plini? Ce bi imela sv« na vlada najboljšo pamet, bi vzela vee oal denar. kl ga je "preveč", proti dvema odatotko-ma In dela bi bilo dovolj za deaar in lirripoool ne detavoe Toda to bi pogasilo sveto privatno iniciativo! Zato ne bo nI«. "Najboljši umovl ao v Wall Streetu. ne v Waahingtonu. Zato ima Amerika vsega preveč in vsega Iškl aa rodni praznik bi mo- čo bogatega zeta. Enemu lamed snubcev njegove hčerke celo reče, naj al poliče nevesto pri ciganih;! Ps tudi dekls samo ne je sa mnenjem očetovim, ima se vsakega častilca drug lagovor: ta smrdi po omoll, oni ^Tklelo drži itd. Nazadnje pa pride pod okno Kranjčičev Jurij, vee "napucan," kna nov gvant in jI rasklads avojo ljubezen. Pa vse nič ns pomegs — dekle ga (polije s vodo! j Uprizoritev bo ne Frenkjlnu v Domu. Vstopnice ss dobe pri členih Bleda ln stane vsaka Me za odraele. 8odelovalo bo tudi brvet-ako pevake druitvo "Rodoljub," teko da bo program dovolj bogat aa tako malo vstopnino. A. mm Največji sel kMJ na Domova vooellca 17. maja Sprlngflekl. M. — V tukajš-jem Slovenskem domu so vrši v nedeljo 17. maje plesna veselica, kl prične ob 8. svečer. Igral bo Gorškov orkester, ln sicer brez-Plačno v korist Doma. Vstopnina sa moške ftOc, ženske v spremstvu moških ao proete, posamezne ps plačajo 3&c. Uljudno aa vabijo vsi delničarji Doma ln vas društva ter posamezni rojaki ls te ln is vseh bližnjih naselbin, da ae te veae-lloa kolikor mogoče v dbUnem številu udeležite. Naš Dom po-trebujr dohodkov, aa tako ntsko vstopnino pa ne ddblte toliko sa-bave nikjer drugje kot v Domu. Za vsestransko dobro postrsibo bo dobro preskrbljene, zaksf skrbi domov dlroktorlj.f« Joo. Oves. tajnik Domača zabava In plea IM roti, Mleti. — Da smo De-troitčani veooU ljudje, potrjujejo številne aebeve. večorinke In ple- pozno. In še eden adbavoi večer se nam nudi v tej ssaonl, ko bo lahko vsak ^lll košček zemeljskega raja. Tq bo na domači sabavl s večerjo. kolero priredi šendet od-aek skupno a SND v aoboto, dne 80. maje zvečer v Madžarski dvorani na Vlctor in Oakland, Htgh-laad Park. Vstopnina k večerji ln plesu sa molke $1.00, sa . 1-k« 60c. Vetopnlce so že prodaji. Nabavite al jih sedaj ker pri vreUh oo vetopnic k večerji be bo prodajale. Večerja se bo servirala le aa tiete, kateri bodo kupHI listke do 80. man. zgornji dvorani Igrala bo Iz v rs t i godba. Vstop samo k piscu so osebo. Da bo uspeh čim boljši, a gl tiraj te med vašimi snanci In somišljeniki, da se udeleše u a ve In večerje. NoMrejo se t ud prostovoljni darovi. Lepo število članov In članle m je le prigla silo g rasnimi darili Kdor hoče kaj pokloniti In Irtvovati v ko-rtst domove zabave, naj to izroči kateri ta med članic lensk. od. aeka. Imena oseb darovalcev bodo zabeležena ln posneje obelo- danjena. Le z oclrom ns prostovoljne prispevke je bgo modno dsti tak« nizko vstopnino k ve čsrjl Odsovlte se še vi z mslim prispevkom v korist Doma Vstopnice dobite pri članicah s. odseks in domovih odborni- klb. T777- l Dom apelira na ootala društva, naj ne prirejajo na isti večer svojih zabav, ker SI. nar. dom je 1-mel is ozira ne druga društva najmanj prireditev v prošli sezoni, In blagajna je prazne. Pridite, zabavali ae boste h- Stno in se naslajali z vsemi rotami tega sveta, v družbi valih prijateljev ob zvokih iz vrstne godbe in ubrano pssmi Ne svidenje 80. msjs zvečer 1 J. Gornp. Poročilo o proslsvi r PsrrsMi Pa.—Proslava l£4et niče društva Slovenec št 2A1 SNPJ je Ispadla, kljub slabim delavskim razmeram, še precej dobro. Udeležba je bila velika slaetl od atranl društev od angle ško poolujočih članov. PriHi ao ls pirsrds, Warrena in Sharona Najlepšaeshvsls vsem! Starejša tukajšnja društva ao naa pa ker ignorirala; Izgleda, kot da bi bila proslava 16-letnice brez vaškega pomena. Društvo Sloga It. 174 JSKJ je bilo uradno seeto-pano ter je Imelo svojega govornika, zakar jim gre najlepša zahvala. 8obrat John Lokar iz Clevelen-da je imel ekoraj % ure trajajoč govor, v katerem je opiaoval namen ln delo, kl gs ima BNPJ in delo, kl gs je že Isvršlls v dobrobit svojega članstva. Moram priznati, da Je Lokar vešč svojega delo ter želim, ds bi še veliko sn-glsško poolujočih drultev ustanovil. Publiko je bila med govori mirna tako, da oo govorniki lahko govorili, zakar gre čast tudi našim članicam, ki so akibele sa red. Delaveke razmere so Jako sloje. Finančno si blagajna nI ve-iko opomogla, vendar pa je veselica boljše Ispadla kot smo pričakovali. Pregovor pravi: "Ce ni, vojske no vsams." » V Imenu društva Slovenec št 262 SNIPJ Izrekom najlepšo za-ivalo vaem, kl ao bili navzoči, op pozdrav pa tudi onim, ki ep Frank Kramar, predsednik Koncert gdčne. Perdaafcve Ckfcaget—Zadajo soboto svečer se je gdč. Jeenette Perdan iz Clevelanda prvič predaUvlla na-Si dkaški naselbini kot sopranist-ka la pianistka, kot domača, na ameriških tleh zrastls umetnica petje ia godbe. Njen dobut, kolikor oo tiče njene atranl, je bil u-gpešen; občinstvo je bilo zadovoljno. Dvomimo pa, da je bila debutantka zadovoljna z naselbino, ki je tako slabo pooetila njen koncert. Mtes Perdanova ja a HlutBa polno dvorano—Uko po je bila velika dvorana CSPS ob o-smih, ko se je Imel začeti koncert, malone še prazna ln potem so ljudje počasi kapeli ln čaka« la čakali. Nič ne bomo pretiravali, Če povemo, da je bilo v dvorani največ aoelalistov in svo-bodomislecsv. Koncert je pa pomagalo aranžirati katoliško društvo) (Perdanova je za uvod zapela pol tucata izbranih alovenskth, hrvalkth in ongielklh peemi ln zaigrala na klavirju mlnuet Pa-doranrakega in Liszt-Wagnerjevo selekcijo zelo izborno. Takoj v začetku ae je poslušalcem prikupila s . svojim srebrnočistim glasom, ki go obvladuje z lahkoto, najbolj** vtis pa je naredila v vlogj Olimpije iz ^Hoffmanovlh pripovedk" ob sodelovonju molčečega sluge. Sluga je bfl na programu označen s Imenom L. Grebene, toda občinstvo jo hitro spoznalo v nJem—g. Sv. Bsnovca. Pevka je zaključila s narodnimi popevkami, ki j Hi je morala na burno aplavdiranje večkrat ponoviti. Pri petju jo je spreinljala pianistka Jasna Blafka Blanklnl. Gdč. Perdanova je pokazala, da jo ddbra ln Izurjena pevka ln pianistka. Želimo ji veliko u s peha. sto, da bi oba aastopiii skupno, u delav-Itapitalizmu. J kregati pošlj.-■■I "Gobo"-pravilno rečeno „______ja. "Goba" igra svojo umazano vlogo, za katero je tudi plačan od kapitašlama in od pre-pirajočih ae delavskih struj. Struje oo Ukšne, kakršni oo njih noditelji, poleg kratkovidne in večinoma nezavedne delavske proti sovrai gS«• nwJ* druitvo "Orel" priredilo svojo običojno majsko prireditev la na programu sta bili dve igri, slooenek* "Zarji." Sploh: raakolnlkl so do- "Rsdl orebs", ki Je pomembno bili—blsmslo! Dostojnost je neposnana čed-noet pri njih. Tekom tolbe «o postavljali sa pravo "Zarjo." daj. ko so sgubUi na prisi sodišču. Is vedno paradirajo tem Imenonu ali pa pod "samo* stoj na." Vsak preproot človek v^i da "Zarja," kl jo ootala, je klue bova, da tej gre čast In prisna-nje sa 16-letno delovanje, ne pe razkolnlkom. kl hočejo svetu po» kasstl. ds ao oni tleti, ki ao jo držali pri življenju IA let Nioe je! poetojnoet bi jih moglo prl-vestl do tege, de bi se smstraM kot prvoletnike. Cerou potem pol novo ln varljivo ime "Samostojna Zarja?! Razkolniška grupa bo imolei nekak koncert v nedeljo 17. ms js v narodnem domu. 8krivo e zs poštenim Imenom "Zarja, mesto da bi Imeli toliko moiato-sti v sebi. da ol bi vsaj sedaj, ke so Isgubill, tabrall drago Ime, ae pa slepomišiti in izrabljstl ime klubove "Zarje." Ime akupin* katero so takorekoč — zatajili Poštenje nas siU, da javnost In slovenske delo vee v Clevelandu in drugod n(M>r.orimo. da klubov* Zarja" NIMA n ta v nedeljo 17. maja v Slov. aar. domu. Ta koncert prireja raakcš* nitka skupina—t leta skupine, proti keteri ste VI dati svoje tel-ko prisluleae dolarje, da ete re. šili delavski pevoki Sbor "Zarja.0 In (MMiučna sa sedanje kaotične razmere, in angleška "A Bar-gain's a Bargain." Omenil bom le glavne ooebe v prvi. Nekoč sU živela siva ln na meji njih zemljišče jeep stol star orok, kl sta si ga la-etila oba. Prvi je trd«, da je njegov. drugI je sopet trdil, da je njegov. Tako sta se kregala, dokler nI pričel neki sdrafbar po Imenu Gobe, ter Jih začel Innta-ti, enkrat enega soseda, naj gre toUt oooode vadi oreha, a Goba pe de bo pričel, seveda proti dobri plači Drugemu »oeedu je rekel ravno teko, da bo pričal, da bo pravice na njegovi otranl Goba m je lopo v poet ter sam sobi govoril: "Dva soseda m kregata in telita rad oreha, tretji Ima pa dobišek. Prišla je nevihta ln vikar ter podrl spornf oreh In kregnnja In teft> jo bilo konec. Soeeda ata eprenridek, da ata m po nepotreh nam kregala la toSariU ter ata ai aavaesa.lnje |x>«taln prijatelja. Prvi ja imel siaa, drugI ps hčer. ki oU ee ljubila, no oelraje se na očeta ta oreh, rad katerega ata oo njiju očeta kre- koncer- talsu Mlada saljuMjeiica aU za- sadile mlado drevo miru In ve ravno na tistem mestu, na ko terem Je raste! stori oporni gdU Mf delavci oo lahko kaj naučimo iz omenjene predstavo. |b» dmo. da t lata dva Smrtna kooa Jollot, I1L — Dne 4. moja je tukaj preminul rojak Frank Strajnar, član društva št. 116 SNPJ. Bil je šele 88 let star. Pri našem društvu ga bomo težko pogrešali, kajti bil je dober član vedno upoštevajoč pravilo. Bolehal je več meeecev. Pokojni jo bi zelo mirne narave in aplošno priljubljen. Pred kratkim ata tukaj umr la tudi John Grehack ln Frencea Ramuta. Oba sta ie dolgo bolehala. Zadnje Čase se je pri nas pogosto oglasila bela žena. — »rlporočom vsem rojakom in ro-aklnjam, da se zavarujejo ss slučaj bolezni,, nesreče in smrt pri SNPJ, katera skrbi ss svoje člane kot dobra mati sa svoje otroke. < Tudi pri nas gre z delom bol, slabo.—Frank Sternloka,. ■ 7.sklJnfsk zlmoke (leveland, O. — V Clevelandu smo imeli lotos navzlic elebim razmeram mnogo kulturnih prireditev, gotovo pa je, da Marjani letoe zaključijo s koncertom dne 17. msjs. Zopet imsjo nekaj novega, zanimivega. Koncert narodnih peemi v prizorih. Siguren aem, da sa bo program dopedei vsakemu posetnlku. Pevci ee skozi zimske tedne pripravljajo za ta koncert; vseh pevcev In pevk jo čea 80 po številu, fl Rojaki is Clovelsnds In okoli ce. napolnite dvorano SND dne 17. maja, da s tem zaeigurate zboru sopetno pripravo aa jeeen-ski koncert o kakšno opero. Na svidenje 17. maja svečer v svdl-toriju SND 1—Joo. Btrk ml "Pri belem konjičku" PuebK Celo. — Letošnjo sezona prirejanja iger se bliža kon cu ln tttkojlnji slovenski dramski klub "Zora" jo soMjuČII s ponovitvijo igro "Pri belem konj čku" dne YL maja v dvorani Narodnega doma na 817 E. North em ave. Uljudno m vabi vse Slovence Iz bliinjih naselbin, da ne zamud jo priti pogledat igro, kt jo polno zanimivosti in humorja. Na svidenje dne 17. majat—T. J. J., Glrard, O: — Na brezimna pisma ae ne oeiramo. Sporočite nam ovoje ime. VVaehington. — Delavski tajnik Donk jo noananU, da bo njegov Iteb ee državnih direktorjev zveznih upodevalnfc pričel s de-tajlirano preieksvo privatnih o-poalevalnih agencij. Te ogeaolje letno odero delevoo. kl Mejo delo, sa milijone dolarjev. Samo v državi New Tork jo 1148 Uk o-genelj, kl računajo od |1 do $10 so prookrbo sluAbe, ko ter« odsek slov. soc. klube št 27 ♦ n»ta dve delavski atrujt; Nemo- gokrat trajajo le nekaj dat (Nove knjige. — Nadaljevanje.) Ivan Norman je zadnje dni objavil v a velandu novo zbirko svojih pesmi z naslov« Pote ljub«*". To je že njegova peta zbirk če uključimo tudi njegove anglsške prev« Prešerns in drugih pesnikov iz stare domovi! Priznati se mora, da je peonik priden Rek bi, do je ta zbirka — po raznovrstnosti I opredeljenaotl voabšna in motivov — ^ B. boljla od vaoh prejšnjih. ^ Zorman je lirik, ki mehko in z globok čustvom 9peva lepe, svetle strani ljubezni p sode, letalh časov in domovine; tu pa tam ^ ri z veliko reverenco tudi na religiozne strui Poet tradicij in od nekdaj priznanih čistih i, alov! Jezik in stil sta mu lepa, verz teče gl« ko po strogi stari formi, svobodnega verz* I llko da m dotakne. Nehote se pomakneš i zaj v romantično dobo slovenske poezij« pred-Zupančičeve čase, ko pesem ni i.ila i aem, če ni alodlla atriktnim pravilom klaaič ga peanUtva in ko je peanlk z drugimi umetni vred eveto verjel — mnogi verjamejo to danea — da je umetnoet sama sebi namen! Iz nekaterih Zormanovih pesmi diha socij nI motiv, na primer iz "Visije" in "Juin^ motiva". V zadnji opazuje pesnik amerii zamorce in vidi, da oo ie vedno sužnji "v ol vih trdih praznoverja, nevednoati, lenobe v teh "morečih sponah klečeplastva ne di dih avobode". Pomeljiva, obenem pa pretresi va, je tudi peaem "Pionir", ki je posve na pozabljenemu ataremu delavcu, sloveml mu naaeljencu, ki leži v grobu. Najti je| posameznih stihov, ki pričajo, da pesnik-k alist ne more uiti vtieom velike socialne vih ki tuli okoli njegovega svetišča. V eni pesmi pa je Ivan Zorman stopil avojega svetiiča tradicij in se razigral na so cu življenja. Ne zmete pa misliti, da je nespodobnegs; absolutno nič. Razposajen nek nakega pristnega življenja je. To je aem "Zdravica", v kateri za hip odrine od se tožbe po neuslišani ljubezni in negotovej dočnoatl slovenskih sinov in hčera v Ameri vzame kupico v roko in nam zakliče: Kozarce, bratje, si nalijmo, po stsri legi ai napijmo! Vrag vzemi naših src bridkost daj, vlnce, žarko veselost! Bravo, brate! Pri tej mizi smo vsi do — kadar se trudni ln izgarani vrnemo, vi Iz svojega malega aveta, na grampava tla v| danje realnosti tn — materialnosti. Tu se I ogrejemo ln repleniramo svoje izčrpane loge ... Zbirka ima 60 pesmi. Knjiga je na zun lepo opremljena, lično vezana in tehnič stran dela je dobra. Okrašena je tudi z izv ni mi lesorezi — oaem p6 številu — ki so di Boiidara Jakca ln, razen Zormanovega po treta, ponazorujejo v dobrim alegorijah pesi kova mlati. — Knjiga ae dobi pri avtorju (n atpv: Ivan Zorman, 6820 Edna Ave., Clev lond, O.) In stane »1.60. — /. M. Ivo Premtc: Italija in fašizem Italija in Slovani Spor med Italijo ln Jugoslavijo ima dv< ni snsčsj. Mejni opor je neetel ns mirovi konferencah (v Versaju, Rapallu itd.). H vojno aklenjeni zavezniški pakti (londonski rimski) za razdelitev Avatrije med Italijo južno Slovane oo izgubili veljovo. L. 1920 Jugoslavija podpisala rapallsko pof/odbo in odrekle velikemu osemlju ns svoji zahodni n ji. Tsko je Italije ae severovzhodu pridob slovenski del Koroške (Karintije). Gorik Knu, krvaiko Ittro, del Kranjske in prisi nišča (Tret, Pola, Reka), ki so po prebivalst večinoma res lUlijanaka, dočlm je vse zal« kompaktno naoeljeno o Slovani (Slovenci Hrvatje). Italija ima na tem ozemlju tuje« no manjšino, 600,000 Slovencev in Hrmtor. tem je pomaknila ovoje meje na severu do j ra (Triglav, 2284 m) in do Snežnika na vri du. Trotu po odvzela zaledje. Gotpodan fe ta razmejitev nepravilna, narodno pa r i rektnem nasprotju z Wil*onovo takte vo < tneodločbo narodov. Trst, avetovno tnrovi pristanišče propada v tekmi s Benetkami (V nesla) ln Genovo, ker nima zaledja. H* (Fiume) propada v tekmi s novo jugoslovi oko luko na Suiaku, čeprav ji je Mussolinij< vlada prisnsls značaj svobodne luke. SUUi ka poslednjih treh let kale splošen padec p meta. Ta razmere povzročajo nezsdovo j« italijanskega in slovsnskega ppeblvsW Upravs teh pokrajin ps je že vss v rokah p aeljenoev h stare Italije. Fahzem tmmufi proces italijanizacijo novih provinc. FaHstični nacionalni šortnucm Poleg slovanske msnjžlne ime ItsHJa u južno Tirolsko, kjer so kompsktno n^ Nemci. Teh je 250,000. Kljub rsznim P" tetjskim pogodbom s Nemčijo in Naslikaj strijo doslej Italija to manjšino prav uno to satira kot alovanako. V sadnjih kua « stopojo Nemci In Slovani vzajemno. v inoaemstvu. Oglejmo si torej - f Fašizem hoče spremeniti znsčsj obmeJ« pokrajin, češ ds je to potrebno u vojatt^ noot drŽave ia njenih meja. V te» sumsu t rajo otsnje Uko svsns eknpe^ rom vftnih varnostnik afmi (orožnikov io čnlh straž) je dežela prenapolnjena • no milico (rasnih vrat In eioer • 1 Uzniiko, cestna in krajevna mil"*. NK* so poskušali v začetku rekrutirati ljudatva, kar pa ae je radi raznarodorsJse i MM sUbo obneslo. (0al> grftešeJU.) 10KEK. li MAJA PB0SVETA Vesti iz Jugoslavije (Poročevai*l bire Prw«U v Jugoslsvljl.) U.FINANCARJAKLETA P PRED SOWfi0W hijeni morilci fiaancarja Re-Si, avstrijske meje znova JJmjribonikim sodiščem , Ljubljana, 23. aprila "udmariborskim •odižčem ae * proti štirim efctotan-Mcer Vinku Bezjaku, Do-, Jamerniku, Alojziju Go-M m Francetu Klemensberger- ki »o obtoženi, da so 7. sep-1926 umorili finančnega na avstrijski meji Jan-Epika, ki je bil rodom iz E Proti tem štirim se je j proces že leta 1927, toda i pomanjkanja dokazov so bi-w oproščeni. Ker so je med nabralo proti njim več obredih izjav, so jih znova za-jfe postavili pred sodižče. Kako se je zgodil umor? ejni finančni stražnik lo Resnik je 7. septembra jel stražit na mejo blizu tka. Naslednjega dne so ga zaklanega, razmesarjenega (tvega v ceršaškem gozdu i potočku. Truplo jc ležalo na tm kraju. Vsa okolica je hirava, grmovje je bilo okr-Ijeno. urina verižica je leža-uptana med listjem in na mestu umora je bila sana — vse sami znaki, da ["jemed morilci, ki jih je bilo m stražnikom vršila huda a. Resnika so najprej razo-Ui, omamili z udarci pO glavi tu zaklali. - , Kdo je morilec? timili so takoj tihotapce in enega izmed glavnih, tiho-Vinka Bezjaka, ki ga po-uo tamkaj povsod pod ime-i "Cene" ali "Sentjurčan". I-i to ga, a so ga našli šele 22. nbra skritega pri Le-<1 v Slovenskih goricah. Ta-I je vsako sodelovanje pri u-Resnika, priznal je le, da na dan pred umorom v Av-ijl 0 umoru Resnika pa ne' ve r. Naključje pa je hotelo I io aretirali decembra meseca komaj 17-letnega Domini iJimernika, o katerem ao ve-, da je najmlajši član Cenco-I tihotapske družibe. Ja mernik izpove zaslišanju je Jamemik iz- kar po vrsti, kako so on, ik, Klemenslberger in Go-Iubili Resnika. Dejal je, da so [k spotoma menili, da bodo lika ubili, če naletijo nanj. In »o korakali skozi cer&aški in je Resnik nenadoma za-pred njimi "Stoji" — so ili roke ter se tako pribli-ifinancarju. Obenem pa so s i, da planejo po njem. Pr-| je Gol<>!> zagrabil za Reeniko-jpško. od zadaj je skočil nan m^H-rger te«r mu zamaši ak je sunil z nožem liku pod brado, on santl, Ja-»ik pa je držal Resnika za Po l H i so jlaftem na Uho in po- na xahtevo prav / Zaprla vse štiri In vče-V* J«' začela vfclsi *"mni pred.veiiklm 00 opreva prott njim. Ob- Velik požar v litijski okolici. — Vbodno od Litije leži na sav ekem naferežju vss Breg. V nje je izbruhnil v noči od četrtka na petek požar v gospodarskem poslopju posestnika Jožeta Simon čiča. Požar je v pol ure upepeli vse poslopje do tal. SIcer so pri speli gasit gasilci iz Litije in Brega, a poslopje je radi velike zaloge sena in slame gorelo s ta kim plamenom, da ga rešiti n bilo mogoče. Rešiti niso mogli niti strojev Iz poslopja ln Jih je požar vse uničil. Po cenitvi znaša škoda 100,000 Din, zavarovano pa poslopje nI bilo. Govori ae, da je požar zanetila zlobna roka. Cenzura. — Tako zvana Krš-čansko-socialna skupina je osnovala sa svoje člane organizirano Izdajo knjig, svojo Krekovo knjižnico, -javila manifest, v ksterem zs-metujc parlamentarno akcijo ln osvajs filozofijo razrednega boja ln direktno akcijo. ZA SMEH Vztrajen "Obkorij pe pri vas ol* d ujete, Jsnčskr "Ats je rekel, da bomo precej ko vi odidete." 0 0 0 Moja žena ima to napako, da n* tna skuhati fižolov« Juhe.r "In to araatrat« zs napako?" "Vaekakor, ker jo kljub Depertacija kmaemskih narjev Vprašanje: — Ali je mornar, ki je zapustil avojo ladjo 1. 1986. podvržen deportaclji. ko je že tri eta tukaj? (F. B., Seattle). Odgovor: — Bilo je spora o tem vprašanju, kajti priaeljenl-ftki zakon od 1.1915 določa depor-tacijo inozemskih mornsrjev, ki so tukaj nepostavno, do treh let po svojem prihodu, dočim prise-jeniški zakon od 1. 1924 določa deportacijo vseh Inosemcev, ki 0 prišli po 1. juliju 1924, in to kadsrkoll po svojem prihodu bres omejitve čaaa. Ta spor je bil končan po raaeodbi vrhovnega sodišča, ki je isrdklo, da sa-con od 1. 1924 uravnava deportacijo mornarjev. To pomenja, ds vsakdo, in zato tudi mornarji, ki so prišli v to deželo nepostsv-no po 1. juliju 1924, more biti deportiran vsak čas. Starost za naturalizacijo Vprašanje; — Koliko je tre->a biti atar, da se dobi smeri Ško državljanstvo? Odgovori—Vsak Inoiemec, ki e 18 let Star, rpore prositi sa "prvi psphr." Za ta papir lahko ?rosl vsak čas po prihodu v Zdru žene države. Predno pa prosi za iiončno naturalizacijo, mora imeti vsaj 21 let in mora biti v tej deželi neprestano vsaj pet let ln v countyju, kjer vlaga prošnjo vsaj šest mesecev. Prihod družine Isven kvote 1 Vprašanje:—-Sem pravoslavn duhovnik in kot tak sem bil pri puščen v to deželo Izven kvote Želel bi sedaj, da moja Žena ln otroci pridejo tudi sem. Kake vrste prošnje treba za to? Odgovor:—Žene in otroci du hovniks imsjo tudi pravico do isvenkvotne vise. Naj ss obrne jo k najbližjemu konzulu, ki bo ugotovil njihovo pravico do Is venkvotne vlze. Tli kal ne morete vložiti nikake prošnje, niti n nlkake tiskovine v to avrho. Ker dandanes tudi priseljene Izven kvote Imajo težkoče dobit vlzo, pošljite svoji ženi sledeče dokumente) da Jttu-pokaže konzulu: "affidavit of,sUpport" v dvo-pisu; potrdilo od strani deloda jalca (cerkvene oblssti), da niste le fcačssno zaposlen ln da je pričakovati, da ostanete še nads lje v sedanji službi: overovljeno potrdilo s strani bgnke o ve šem bančnem računu; sko Imste kske nepremičnine, iverovUeno Izjavo o tsm. ~ • Na oblak v Kanado Vprsšanje; — Sem naturalls ran državljan ln nameravam podati se na avtomobilski izlet, k uključuje tudi Kanado. AU potrebujem pasport? AU treba plsča carino sa avtomobil ? Odgovor: — Turisti, ki so a msriški državljsni, ns potrebu jejo pasporta zs obisk v Kanado. Treba pa vzeti s seboj kak dokument, s katerim doksftete svojs ameriško državljanstvo (nsturallzsdjbki certifikat). Tu kaj nastanil inosemcl ps na, dsjo dostikrat mnogo teškoč ob vhodu v Kanado. Turisti lahko vpeljejo svoj avtomobil v Kans-do za dobo do 90 dal brss pls-čanja carine ali jamstva ln za dobo do 6 mesecev ob gotovih pogojih. NI nlkake pristojbine ss dovoljenje vstops po avtomobilu ln kanadski carisarjl pomagajo turistom pri isplsanju potrebnih papirjev. Vprašanja pri naturallzarljake« Izpite Vprašanje:—Kaj se vprašuje na ispitu sa naturalizacijo? Odgovor:—Naturalizacij skl (f-praševatelji eta vi jajo razna vprs šanja glsde ustsvs in zskonov Zduržentti držav. Rasne brošur« navajsjo vzorčna vprašanja ln odgovore, ki pokrivajo predmet tege Izpita. ForeJgn Language Informstlon Servise, 224—4tb svenu«, New York Clty, Ime ns razpolago tako brošuro, ki Jo je pripravil. Vsdbuj« vsč kot 100 vzorčnih vprsšsnj ln odgovorov In stan« U osntov, ki ss lahko vpošljejo v znamkah. HUroatas pakojains la Vprsšanje:—Ssm vdovs, 70 let stara ia šivala s«m v državi New Vork šes 90 let. Nimam nlkaklh sorodnikov, ki bi mi pomagali, In asm skoraj porSHU vss prištsd-nje, ki ml jLUl Je moj pokojni i ss pust II. Rada M saprosils ss starostno pokojnino. Miti moj mož siti jaa sva kdaj dobila ' riško državljanstvo. v Odgovor: Le ameriški državljani so upravičeni do atarostne pokojnine v državi New York. lato velja tudi sa vse držav* ki Imajo tak sistem starostnih pokojnin (old age pension). ndustrijaka mssU v državi Con-nsctlcut Vprašanje:—Katera so največja Industrijska mesta v Connec-t icut u ? Odgovor:—New Haven Ims 494 industrijskih podjetij, ki so eta 1929 Imela taposlenlh Čss 27,000 dela voe v. Bridgeport Je tedaj Imel 30,600 mesdnih delavcev v 389 podjetjih ln Waterbu ry 26,000 v 182 podjetjih. Drugs mesta so Mcrlden, New Britaln, Middletown, New London, Nor-wich, Stamford Itd. Aviatičarske šole Vprašanjs:—Koliko stane tečaj sa aeroplanskega pilota? Kje so take šole? Odgovor: Šolnine sa rsant tečaje v "odobrenih šolah" snaša o 1846 do |660 ga privatne pl ote, $1060 do $1)600 sa omejene trgovske pilote ln $3076 do $4680 sa transportne pflote. Hat lika Je v ipm, kjer je traba sa zadnje mnogo več ln strožjega vežt nje ln snanja. Te šolnine ne u-ključu jejo stroške sa stanovanja 11 hranp. Za seznam šol pišite na Aeronautlc Branoh, D« i>artmsnt of Coipmerce, Wa»hi^gton, D. C RAZNE ZANIMIVOSTI ■1 I^NVHV Gosli—strašilo sa volkove |V londonskem soološke vrtu »o nedavno napravH|*veš sanlmi-vlh poskusov, ki naj bi poučili svnost o vprašanju, Če drži prastara ljudska vera, ds se volk blasno boil pojočih goell. M*» sano je, da ae volkov loti paničen atrah, čim saškripljejo goall Za poskua Je nekdo aviral na violino najprej sa volčjo kletko. Zver nI mogla videti goslača Clm so ss oglasile strune, se je volk sačel naenkrat treeti po mi životu. Stisnil je rep med noge in nemirno tekal po kletki. Ko js postal ton močnejši, se je etopnjeval tudi volčji strah pred godalom ln pesnik je moral naposled dati snamenje. naj ss godba neha. kajti če bi se bila igra nsdaijevsla, bi bil volj naj-brž Sbesnel. Pri nekem drugem volku so se pokasala drugs snamenje. Ko so s^ele goeli dsjatl glasove Is sebe, so se volku nsjeŽUe dlake od strahu. Zataksl mu je tudi je-sik. Ko je stopil goslač poansjs pred kletko ln gs je volk videl, js postal tako nmiiron, da bi gs bU gotove rastrgsl, če bi ne bilo med njim ln sverjo šeleinlh pa lk, ki so upirale kletko. Vožnja na severni tečaj pod morjem, ki jo nameravs v kratkem nastopiti kapttan Wllkins podmornico "Nautilus", vsbu ja po vssm svstu veliko sani menja. V zvesl s to vožnjo zanima ljudi tudi Ime podmornico Nautilus", ki ga je dal pisatelj Jules Verne svoji zagonetni pod mornlcl v svojem spisu "90,000 milj pod morsko gladino". Ta okolnost Je tudi vsrok, da miall jo ljudje, da je pisatelj v svoji domišljiji samislil nekaj, kar je moderna tehnika ustvarila Šele mnogo posneje. Temu pa ni tako. Podmornice, in sioer prave podmornice, eo poskušali napraviti že mnogo prej, predno je napisal Jules Verne avojo povest. Anglež Kornelij Drebbal je Izdelal že leta 1624 čoln, s katerim se je vosU pod vodo na reki Tamsi (Themse). Čoln je Isdržsl pod vodo oell 2 uri in sicer 16 Čevljev globoko. Tudi Dennls Popin, ki je bil iznajdbi parnega stroja še selo blizu, izdelal leta 1691 podvodni čoln, ki ga opisuje v svojem pismu na svojega prijatelja, snamenltega flsika Huyg«n-aa. Čoln je bil podoben sodu, zs obnovo sraka pa je Oftpravll Popln poseben yentilstor, ki Je bil' zvezan s cevjo s ozračjem nad vodo. Popln Je hotel napraviti čoln, ki bi pod vodo ras-atreljevsl sovražne ladje. Tudi Anglež Dsy je Iftdelal podmornico, ki se Je leta 1778. držala pod vodo celih 24 ur, Leto kasneje Je Isdelal Dsy novo podmornico, toda pri poskusih š njo je sam s ladjo vred utonil v pristanišču v PJymouthu. Za časa ameriške drftavljsn ske vojne pa te Je leta H6f posrečilo Amerikancu Davidu Bushnellu Izumiti podmornico, s katero Je razstrelil neko angleško vojno ladjo. "Nautilus" ps ss Js imenovs-la tudi podmornica, ki jo js napravil Isto 1601, Robert Flllton Fuiton js bU gin Irskega dela v ca, ki s« j« bil issslll v Ameriko. Rob«rt Fuiton as je rodil i*u 1766. v Pennsylvanljl. Ko js bil atar 21 Ist, ss Js preselil v !xindon, kjer se je kmalu sezna ■II s slovočiml tehniki tedanje dobe. Ker pa v 10 letih svojega bivanja na Angleškem al doae gel posebnih uspehov, ss Js preseli I leta 1796. na Franeosko Tam Js vladal takrat revolueijo-nernl "dlraktorij" in lemu js Fuiton ponudil evoje iznajdbe v nakup. Francoski minister ia momsrioo pa js nakup odklonil Asls Nspolson Js kaaal nsksj vsč zanimanja sa Fultooov« Is-najdbs in ga je tudi s denarjem podprl. S to pemožjo je fuiton isdelal tudi svojo podmornico "Nsutilua", katere Je sačel preizkušati leta 1601. v U Havre-u Poskusi ao ss obnesli taka, ds js Fuiton plul pod voda vaš ur. Po padcu Nspoleonevsm pa js ia nima s je sa podmorales ponehala de aajaovujšf dob«. Nunski dokument v Tibetu V madžarskih znanstvenih krogih je issvalo veliko sanlma-nje nedavno odkritje švedskega raslskovaloa Svena Hedlna, ki js sadnja Ista potoval po KltaJI skem ln obiskal Tibet. Po povrat-ku na Švedsko Je Hedln preda val v Stoakholmu o odkritjih, ki jih je napravil \ia svojem ssd njsm potovanju. Hedln tti odkril kakšnih 60 stolpov, ki so ločili v daljših ras-maklh Kitajsko od TlbsU. Hsdl nov sodelavec ftved Folke Bsrg-man js kopal pod stolpi In prsls- r "" kal njih notranjoat. Nsšel Je 6000 * " ' ploščic s Kitajskimi plsmankaml, ki Isvlrajo bsje la 1. stoletja po Kr. Na ploščicah je sabelaftena sjrodovlna fftinov, prednikov madžarskega naroda. Hunl so blU v tedanji dobi ijrooče&Jše nomadsko ljudstvo v osrednjlAzljl In so čssto vdirali tudi na kltjasko oaemlje. Da bi se saščltUl pred njihovim vpadi, so Kitajci začeli grsditl stol->o in sgodovlnslil kitajski sld, ki Jih js odrssal od ostalega svsta. Večji del najdenih ploščic vsebuje povelja, kako se j« obnašati n 1»oritl proti Hunom, Našle pa so se tudi ploAč«!, v katerih pozivajo Kitajci govrašntka, naj se vda. au. je vsel celoletni dopust ln lan->k<'ga septembra odšel na potovanj« okoli sveta. Uresničil je s tem svojo davno željo, obiskal je več d$|el ln bi moral napo«l«l Iz Neapolja nasaj v domovino. A ko ja še šel na parnlk, ee mu je nenadoma smsšaloAPustll je vso prtljago, skočil v francoski bral vlak, se pripeljal v Boulogne ln ss potikal po okoUd. V mestecu Chambsriju j« Izdal svoj sadnjl denar. Stopil Je nsto v neko it-govlno, pograbil kladivo, ki Je ležslo na mlsl, ln nsvarno poškodoval osuplftga lastnika. Prodajalci so poklicali policijo. Clark ni zmožen francoščine ln so moriji poiskati na stražnici tolmača, ki J« povedal, da ponavlja Clark vedno Isto: Dospel sem na cilj. Umoriti sem ga moral, ker ne sme živeti. Ko sem ostal bres denarja, sem vedel, da ssm na konca pptt! Vssele žrtve prometnih nesreč. •žrtve prometa" Imenujemo navadno one ljudi, ki Jih povogl avto ali žoleenlca. 8 takim) ljudmi imajo vsi svoje sočutje, ker take nesreče res ns morejo biti nič prijetnega. So pa tudi ljudje, ki saajo na celo premeten način prometne Miti)i delati, (IA CIOIMI pO* tem večjo sli manjšo odškodnina Take šrtve prometnih nesreč Imenujejo "veeele šrtve". Pred poroto v Gtadbaohu v Nemčiji obravnavajo b«i sedaj obtožbo proti aa takim "veselim žrtvam", ki so tnals oškodovati rasne savarovalnioe sa več kot 1 milijon zlatih mark. "Vesele šrtve" so bile družba IS oseb, msd topi rasni šoferji, stražniki ln "priče." Proti Izjavam toliko prič ao bile savarovslnlcs breg moči ln so samo plačevale ln plačsva- Eahtnffhg doMtost Neki berlinski trgovse Je sod nljl ss tožil svojo lastno šsno, članico znane nemške nacionalne svsas, ki poleti odklsnjs vsako obleko. Bltsu Berlina Ima to sveža poedbno taborišče, kjsr M ženske In moški kopljejo, telovadijo, m solnčljp in kuhajo popolnoma nagi, Sodnik Je ustragel tošite lju (n prlsnal, ds nima poročena žena previse bres obleka saha-Jatl v družbo, As sa to nima d*-voljenja od moša. Gospa ss js ik lice vala na svojs nacionalno pr«|)ričanjs In korist sračnMi ko-psll. Sodnik jI je odgovoril, da ae bo lahko ločila, čs jI js ms naliatlčna družba bolj pri m9 nsgo zakonska srsča. Ameriške savarovalnioe pa eo izračunale, da so jih'"vesele šrtve" prometnih nesreč veljale samo 1. 1988 lepo vsoto 17 mUljo-nov dolarjev. Največji evetHCnl vrt na svetu Ns robu saharske puščave v vshodnem Mardku so ustvarile roke muslimanskih In francoskih vrtnarjev čudo, ki saslušl ims najtspšege cvetličnega vrta na svetu. Vrtnles In gsranlje uspevajo tako bohotno, da sadoatujs cvetlična žetev tsga vrta m Pokritje treh čstftln svetovne po-rsbs rožno vode in isvkftka Is gs-ranlj. Prsobraeb* te pokrajine Is peščenih ln sknlovitlh tal v rodovitni cvetlični vrt je raame-roma mlada. Zadevna dela so te sačela šele po svetovni vojni. Nt- Ktu da bi IsguMJail čas v med-Jnlh pokolJUi, so eo nekateri domačini vrgli na vrtnarski poklic in eo v njem dosegli pre-senetljlvs uspehe. Sahara nudi vrtnarju neomejene mošnoeU. Vrtnloe sveto trikrat aa leto in gsranljs, Is katerih Istisksjo njihov sok, dajsio takisto trikrat šetev svojih listov. Nsmakanje cvetlic je rgg-meroma lahko, vsako drugo negovanje pe naravnost odveč. Domačini odnašajo na kamelah In volblodlh polne vrečo rušnth listov, ki prihajajo tudi s vlaki v Marrakech, kjsr Jih predsljuje-Jo tvora les dišav v tekočin«. Cvetlična Industrija ns robu la-hsrs postaja tako močna, da oe prebivala! v o loteva gojitve cvetlic s velikim veseljem, ki Je aa koncu nagrajeno še s dobrim sa-sluškom. v letalski otroki Ns bsrtlasksm letališču Tam-pslhof so preizkusili letalo, ki je opremljeho s novim motorjem na težko olje. • Ta motor je sgradll po dvajsetletnem proučevanju profesor Junkers (n pom«nl csl prevrat v zračni ploii)i Predvssm nudi veliko večjo vernost glsds svsnto-slnih sksnlozij In porsM toko malo kuriva, da znižuje atroške sanj, sa eellh 66 odet. V zvezi s tem omogočs ea eellh 47 odet. daljše polete bres pristanka nsfo najboljši dosedanji motorji. Ce je letalo s prejšnjim motorjem ». pr. lahko preletelo bres pri-■tanka 4000 km, bo opravilo ae-dsj lakko 6060 km. Nevi motor sečne delovati bres pomoči kakšnih žaračlh patron električnega sežiganja Itd. Tudi nizke v nanje tsmpsrstors mu n« Škodijo. V višini 7000 m In ob tempsratsrl 16 atop. C pod ničlo je deloval n. pr. pofiolnoaia bree- Louls Clark, blagsjnlk prli^ . *to*erd 04 Ce. r Angele-U- V4,.|HUu »M. Mil> cimim vnnp V Manilo na Flllainlh js pri-apsl nskl Kdward Mlles, ki koče v majhnem čolnu okjadretl ves svst. Nsj težji del |x>u>vsnja Ima mož ss seboj, pa se sdaj šs vrača domov Slssr Js žs drugi pred njim Isvršll podobne junsštva — spomlsjsmo n. pr. na Franooee A Hal na Oerbaulta — ampak ju* naštvo ostane takšno podjetje vendarle. Itlffti zAivfi .k. - .-»*■• «, ...... m T •*a Armada za žicmmi plotovi Ift Praovežo prevedel Tone Kako Je topla ln čieta njegova roka! Kako blaga in tolaiilna je ^njegova bceeda ... Brilnn je čepel na prazni pričnl. Njegovi lasje eo reamršenl, njegova brada divja, njegove o« nemirne. Med preti je drtal dolgo uš. "To Je tleta iver, ki noel amrt teboj, kajne?" ml Je dejal i glasom. ki jo bil od raabur-JenJe popačen. "Teko majhna, neznatna . . . človek bi ne verjel.. Njegove oči eo otrpnile, pričele eo »ratl kakor hipnotizirane v eivo pikico, ki ee je a močnimi gibi hotele oproatlti t* njegovih pr-gtov. "Ti bi me peč rada ugriznila, kajne? Bl me reda cepila? Mogoče el že.. .r Naenkrat pe jo je stisnil, vrgel na prično, in pričel s nogeml biti po nji kakor norec. "Ti pošast!" je kričal. "Pošast tU Me hočei umoHU? Bl rede vee pomorila ... r Danee je bil v naši baraki kazalki kape-tan. Pod ga jc prvi opazil. "Neki ruaki oficir stoji pred vretl ln hoče e teboj govoriti," ml je dejal. "Halo barako al hoče ogledat. Pod," aem mu pojasnil. "Toda, ss mu ns sms nlčeear zgoditi I Vzemi ertieta seboj ... Schnarren-berg, pojdite tudi vi s nemir Vel Mir je smo 111 k vhodu ln smo ga eprs-jeH. "Hvala vam r sem tiho dejal. Salutlral ja In lepnll — "Prosim, hitro!" Njegov obraz j« selen. Kakor, da bi zdaj, »daj pričel bruhati. Od strahotnega smradu v nalem brlogu? Mi tega niti ne občutimo več. Saj ne pridemo nikoli iz te proklcto jame. V prvem prehodu je ležalo dvanajst mrli-čev drug nad drugim. Čakajo na zdravnika, da odredi prenoe. Z druge prične etaže kaplja sluzasta kri. Na njih leže žtlrje grižastl bolniki. 2c osem dni čakamo na njihovo emrt, * pa so silno trdoživi. Tla so poetlana z zmrznjeno scalnlno In pohojenim človežklm blatom. "Pobite, prokleto rusko zver!" je nekdo kriknll U zadnjega hodnika. Poznamo giaa. Huzar je. Pod je etopll tesneje h kapetanu ln stisnil leseni bat. Artlst je hodil pred nami, Bchnarrenberg in jas eva Ha vsak ob eni strani. Neki fttajerc je klečal In pol monotoni peolm. Zdi ee, kakor da je njegova emrt pesem. Neki Bošnjak ee je dvigal In eklanjal, njegov obraz je bil obrnjen proti Mekl ln Je molil. Neki bolnik e trebušnim logarjem je padel na tla in ee okuša skobacati nazaj na prično. Pod mu pomaga. Prišli emo v naš kot "Tukaj bivamo ml. goepod kapetan!" Obetal je zs trenutek In el tiščal robec pred usta. Sejrdltta je po vojaško poadravll. V njegovem obrazu ne atrepeta nobena mišica. Blank ja vee truden vstal. Brilnn se ne gane. Pogledal ga je od etrani ln je bled od erda. "Prekleti pel, prokletl psi l" je otoka! poleg nJega pionir. Kapetan ee Je obrnil. Njegov igraš v obrazu očltttje grozo ln gočutje. Blank Je pro-oeče dvignil roke k nJemu. Sli smo v drug kot. Pokazal sem mu to In ono. "Veak dan imamo dvajeet mrtvih v tem brlogu, goepod kapetan!" sem mu dejal. "V enem meeecu bo naša baraka prazna .. ." Ko smo prispeli zopet na prehod. Je vzkliknilo neenkrat nekaj gtaeov: "Ne puetlte Žhre-gs ven I" Je sahreščal neki Avstrijce. "Obdržimo gs kot talca t" neki Nemec. Ia drugega prehods nsm je priletel nasproti neki madžar-»ki huzar. V njegovih očeh gori ponoreloot. V pesti vihti odlomljeno nogo prične. Prodno I« nss je dosegel, gs je prehitel srtist. mu bliskovito podita vil nogo, da je telebnil pod prično. "Mir!" je zarjovel Pod e evojim močnim glaeom. Odprli smo vrata. Kapitan jc del robec od ust in nas vse po vrati čudno pogledal. V njegovih očeh eo bile solae. Ali od pekočega sraka, ali od ganotja —? Vsakemu jc podal roko. Hotel je nekaj reči, pa ni mogel. Obrnil ee je in naglo odšel. Včeraj jo pričel tožit) Posek o glavobolu in omotici. Danee popoldne nI maral juhe. "Moraš jesti, Poeek!" je dejsl Seydlitz mirno, vzel kos mesa iz sklede in mu ga zapeljivo obračal pred očmi. "Prav dober kos meea je, pravo meso . .." "Ne morem, Hane! Ne bodi hud ..." Uro pozneje je prvikrat bruhal. Kmalu nato ee je pričel tresti po vsem telesu od mra-zavice. Seydlitzove ustnice so se za spoznanje pobesni le. Molče si je elekel evoj avstrijski plašč ln pokril z njim kamerada. Posekov! udje eo opletali sem in tja. Njegovi zobje zo šklepetaj!, da ze ja elišalo daleč naokrog. "Kal menite, praporščak r' me je pridušeno vprašal Seydlitz. ' . i|< '» To je potok boleanl, kaj naj mu rečem — ? 8 Poeekom je bil od prvega dne ujetništva prijatelj In oba eta skupno vse pretrpele. "Mogoče je samo vročineki napad," eem dejal. Pa se mu nisem upal pogledati v oči. Brilnn je propadal ne da bl bil bolan neverjetno hitro. Takoae mi zdi, da iz obupa vzako noč večkrat onanira. Pogosto sedi e prekrižanlml nogami na pričnl in govori sam eebl. "Tu nismo na fronti,? je dejal včeraj. "Gromaka strela, tam sem se vedno lahko potuhnil. Kadar je Mla prevelika nevarnost, sem el priskrbel povelje, da eem žel lahko v zadnje linijo ... Tu nI nobene komande, nlka-kih zadnjih linij ... Tu mora vaakdo v apred-nje vrete! Prokleto, niti zakopov ni tu . . . Nak, tu ae ni mogoče potuhniti..." * • • • "Zakaj pižetc vee to, praporščak r me je vprašal Schnarrenbcrg. Osrl eem ee s debelega noteea, ki aem ga k aročl Imel pri eebl, ko ao me ujeli. "Da bo človeštvo »vedelo, kaj vee je bUo še v dvajsetem stoletju mdgoče. In da se kaj takega ne bo vc^fodllo v prihodnjih vojnah!" eem trdo »pregovoril. "Torej mislite, da še ne bo vojn kmalu konec?" "O, Jih bo! Pač pa ee bojim, da v naslednjih sto letih še ne bodo znali poravnati mednarodne konflikte na drug način! Tega ee bojim . . ." "Na fronti nizom doetl obrajtal take dnevnike," je dejal Sohnarrenberg čez čaa. "Kaj pa naj tudi pomenijo? Dobro pleanl eo redki kakor bele vrano. Večina piše v avoje dnevnike o namišljenih junaštvih. V bitki pa ne more nihče pleatl, nI čaaa sa to. Kaeneje pa vidi vee drugače... Ali ete na primer kdaj opazili, kako je ta ali oni padel? Jas nlaem nikdar utegnil. Enoetavno pade, konec! Tako je s vsem, kar ee zgodi v vojni: Potem ko Je že izvrženo, je vee drugače, ss vfe drugače vidi..." "Tu je nekoUko drugače," je nadaljeval. "Tu je čaea dovolj, tu lahko vsakega posebej v miru portretirate, tu lahko opišete vsako malenkost do lasu natančno. Tu ne leti življenje, tu se plesi ... Tu lahko vee reenično opl-šete, ker lahko dan ta dnem primerjate, če zte podali resnico do plčice natančno ..." , (DeUs prihodaJU.) daj. ko knapo vojno? .. . Taka-vojna nI brez vsega, ti rečem, ?ri njej se da kaj zaslužiti . . človek mora le pszltl... na pri- to P. C. Weiskopf: SM)t VI. Zs Cimburo se je začelo sedaj živUjenje. kakržno si je zmeraj Cimburi je bilo silno žsl. d« »e ni mogel udeleževsti teh lepih pohodov. NI utegnil. Komaj Je odbili svoj venec sli plsmenico, je akočll na cretno želsenko in je odvršel proti državnemu kolodvoru Pri predzadnji poetaji ai je odpri ovratnik ln naram-nlee. Preoblačitev ni trajala niti pet minut. 2enaka. kl je atražlla atrsnišče. je že pripravila ' civilno obleko", treba mu Je bilo le akočitl vanjo. Zato pa JI je podal, kolikor mu je čas dopuštal. preko ksbinake atene. jedrnato jhv ročllo o "današnjem mrliču": ali in koliko belo oblečenih devic je bilo navzočih, ksteri župnik je bil poleg, sli ao mnogo jokali in tsko dslje. V Huknarako ulico ae Je nai*>-til ♦>r«t naglice, akoro pohajku joč. MNo. Ladlslsv?" "Oh. stari višji atavbni svet nik me je dane« zopet enkrat po-tegnM. Najpraj aem ga moral vso uro čakati In potem ps pri« da ven in mi refe, naj rajši pri- Vsp je šlo kot po vrv tel bila povsem dobrohotno. Ze rad teta. ker Je bil radi evojlh ko-košjl lih in Tudi v njegovem Šepu so brsn* kali (seveda ne preveč glasno) goldinarji; tudi on je lahko vee-ksl "Pri Marijini podobi" kot mlstič ln se mu ni bilo t robe vsč Izgovsrjstl s bolnim šelodcem; tudi poleg njegovega kozarca a pivom Js atala mala sllvovka. Samo ds U sijaj nI dolgo trajal. Nenadoma Je počilo ln vso se je končalo: mals sllvovka. dobra hrsns. društveni večeri, poatraa* aki ssalušek .. . NI Isvedels tašča za njegova akrlvns pota In njena roka nI pogrnblla skrivnih postrsnsklh dohodkov ; tudi ss nI krščsnskl pogrebni ssvod preko noči zrušil: — ne. nesreča Je prišle popolnoma od drugod. Nesrečo je prlneals vojne. . Ts je namreč, vkljub vssm prerokbam vdove Paeourekove, vendar isbruhnila. Vdova je prav do zadnjega trenutka govorila, ds Je ne bo: kar so ljudje govoričili o Srbiji ln Rualjl ln uiti matu. U> so brell v časnikih ln. ksr atojl v časnikih, to pa Je. kskor snsno. goljufija ln pika! Tembolj pa se Je sanjo zanimal njen prvi svak. gospod Kali voda. Njegovo zanimanje se vojno j« prsi in mnogo prenizke rasti "državni pohabljenec" mu ni bilo treba oditi k vojakom potem pe — ln to jo bil glevn vzrok —, ker mu kupčija Že nikoli ni žla tako eljejno. Kolikor Jo Izgubil gootov v clvllu, toliko je pridobil novih v uniformi "poetrsni" je imel toliko opravka, kot že nikoli preje. Ooepod W0erfd ga je obelpel s nsročll Skoro vaak drugI človek je b eomljlv, vsak tretji ali četrti pa "aubveracn element". Vee te _ bilo treba opepovatl In nadzirati. Nek.V Jo ie Kalivoda mislil, da bl pritegnil k temu delu tud avojega svaka, toda to misel sopet opustil. — Ne, aa tako 4var nI bil Ladislav dovolj pre-brlaan Pokopavati mrliče, da, sa to Je imel še dovolj pameti, nadzirati žive ljudi, to pa Je sa-htevslo že malo več prebrisano-atl! . . . Skoda, fant bl si moge zaslutiti lepo vsoto denarja . SIcer ps bl moralo tudi pokopa-vanje mrilčev postati sedaj do-blčkonoanejže. Seveda! Samo po esbi umevno! Tmbe bl bilo samo. Ali ps je l^dlslev opazil ugodno priložnost? LadlsUv nI opasil. Kalivoda mu je Prtneeti pred nos. KSD1VSTZ TOREK, 12. MAJA ti pri "Pri pogrebih ..? Kako misllž? Ne razumem prav .. Za boga, tale Ladielav pa nI poj m 11 nobene stvari! Vse mu je treba dvakrat razložiti! Kalivoda je bil vesel, da ga nI pritegnil k dedu za Wucrfla. — Hvar bi sc lepo končala, no, hvala lepa! je Cimburi zadevo pogrebi: tako in tako ... v vojni umirajo ljudje vendar hitreje in bolj pogeoto. kajne ... in po-grebnikov pa je manj kot v mirnih časih, ker j Bi je mnogo odšlo k vojakom .. . tedaj ee že more zahtevati boljša plača ali pa oditi h konkurenci! Kaj?l| Končno se je csdclo, da Cim-bura razume. Ali mu jo eedaj etvar jasna? Da, sedaj mu je. Kalivoda ima ree zmeraj najboljše misli. Le, kako to napravi? Isborna glava Zmeraj zadene pravo . . , To pot pa vsekakor nI zadel. To pot ae je zmotil. Res so se pogrebi zelo znatno pomnožili* toda ta prirastek n donečal Gtafcuri nič, — bili so to sami vojaški pogrebi, kjer eo u-porabljall kot pogmbnike le vojake. In posneje, ko je končno zar čelo naraščati tudi število civilnih pogrebov, ni imel Cknbura od tega nobenega dobička. Prav naaprotno čim več ljudi je bilo pokopanih, tem bolj slabi so bH pogrebi. Gala-pogrebov ekoroda ni bilo več ln pogrebi prvega razreda eo komaj zaslužili še to me: nI bilo več doetojnth kiju eet, nI bilo ?eč plamenk, ni bilo več sveč; godbeniki so btti slab in dragi, vami prav tako. Bil je pravi polom. Končno pa je bU še Ladislav "vpoklican" Vkljub ploščatim nogam in dobrim zveaam njegovega svaka, ki je oeebno poznal dva člana naborne komisije. I Vsekako pa Je bil Cimbura apo-znan aamo sa "sposobnega brez orožja". Kot "fauičen rokodelec" je prišel najprej v neko škladlšče za živež, nato pa k nekemu železni žkemu pragovnemu kadru. Kon čno pa eo gs/ odpoklical! v bolnico, — popolnoma slučajno in ne morda zato, kar bl mogli tam uporabiti njegovo atrokovno »nanje. V bolnici oe je že raakošatll neki po činu starejši brivec. Ta je etregel tistim ranjencem, ki lahko plačali.*Ostalc ln mrliče pa je moral atruftltl Cimbura. Tu so namreč brili vee mrliče brez razlike čina — ne tako kot v drugih bolnicah, kjer so obril samo mrliče od narednika navzgor. Komandant bolnice je bl namreč ekrit pacifist in je strogo varoval "enako pravico vee". Zgolj pomanjkanje mster jala ga je prisililo, da je vendar nekoliko popustil vojaškemu čl novnemu redu: mrliče brca šarž ao brili brez mila, sanje so uporabljali le vodo. Večkrat so Ji brili aeveda samo s pljunkom kar pa ni bilo predvideno v "in-strukdji" in kar ja bilo vselej sa- preoblošttve s dolom. v (Po vojni, ko je spadala ro-publlkansko prevratnlška preteklost k dobremu Imenu, je dal Cimbura čsstno besedo, da je celo nekega pleaMnltega majorja od Wlndtschgi»etsovih dragon-cov obrll s pljunkom. Njegovi ožji Je bU ročnlk.) , V tretjem vojnem letu se mu jo posrečilo, da je ujel prljetniž-ko služba Slučajno je odkril ra-čunekl narednik njegove sposobnosti na polju pok opevanja mrilčev ln ga je vaal k eebl v pisarno. Dobil je poddeeetnlško s do ln poučili eo ga, kako ee vodi lista umrlih. Ob vsakem emrt nem slučaju jo moral spisati potrebne papirja, obenem pa jo moral ladatl is »aloge bolniškega eno papirnato erajco In en papir nat iavorjsv venec. Paeiti Je ral na porabo1 ra, tako selo, da je bil tudi on v poslednjem vojnem letu splošno razširjenega mnenja: "Samo konec, samo konec naj lw vojne, — celo za ceno, da ml zmagamo!..." vn. Končno jc bil raaglašen mir. Toda ta mir ni bil mnogo več vreden kakor vojna. Vse se je mešalo, trgovina je zaetajala, živež je bil pičel, vidiki za bodočnost mračni. DemobiHairancf so se brili doma in so se dali pokopavati v tretjem narodu. BUa je prava žaloat. Le malo-katerim se je posrečilo, da eo el napravili prijetno življenje. K tem malokaterim je spsdal seveda Kalivoda, ki je radi trgovskih »vez, ki jih je sklenil med vojno (verižll je nekoliko s milom), zastopal eedaj "Stranko obrtniškega srednjega stanu" v Občinskem svetu. K tem malokaterim je spadal tudi goepod Wuerfel, ki se mu je po preobratu pravočasno posrečilo navesti stike s republiko in kl je zopet — kot v stari Avstriji — služIl pri državni policiji K tem malokaterim pa ni spadal — Ladislav Cimbura. Karkoli je poizlpičal. nI se mu posrečilo priti na seleno vejico. Tudi takrat ne, ko ee fe »delo, da ee vrača življenje v eUri tir, in ko eo ee boljši ljudje zopet navadili hoditi k brivcu in ae dali pokopavati vsaj napol gospodski Sicer ae je že takoj pri prvih znamenjih, ki so kaaala, da se razmere urejujejo, napotil k svoji stari tvrdkl "Marianum", toda tam je Izvedel, da ne potrebujejo pomožnih pogreb«ikov. Ne sedaj in tudi v bodoče ne! — Radi tehničnega napredka v podobi elegantnega mrliškega avtomobila z električnimi plameni-cami v različni izdelavi (po pogrebnem razredu) in posrebreni mi kljukami za obežanje vencev so posteči noseči plsmenlc in vencev prav tako nepotrebni kot kljuseta, kl so doslej vlekla mrliški voc. Vse to so rszložlli Cimburi obširno in s vljudnim obžalovanjem. Potem so mu pokazali nov mrliški avto in nato je smel o-diti. Preje pa so mu podarili še dve smotki. , . Zunaj se je zgrabil za glavo. Kaj ? Gala-pogrCb brez konj ln plamenlc? ... In tudi gocfca je odpravljena, ker baje vdlkome-stnl promet ne dovoljuje več počasnih pogrebov? . . . Kakšni smešni Izgovori?! Kakšne prazne šale?! Niti besedice ni verjel, kar so mu povedali uradniki pri "Marianum". Jezno je vtaknil smotke v žep in je odšel h konkurenci. Toda vsepovsod Isti odgovor: Zelo obžalujemo . .. Prav žal nam je . .. Toda nova tehnika". Cimbura je bil skromen človek. Njegove želje so bile cenene, njegove sanje mršave. Njegovi načrti niso rasli v nebo. Zadovoljil bi ae s polovico, s tretjino, s četrtino prejšnjega postranskega zaslužka, — a mrliški avtq mu niti tega nI dopuščal. Vzel mu je vse. ' Tedaj ga je začel sovražiti. Temeljito ln z zavestjo. Njegovo sovraštvo je od dne do dne naraščalo. Črno lakirano vozilo mu je polagoma postalo ogromen mrčes, skupek vsega zla. Zdelo se mu je, da je avto kriv vseh u-sodnih udarcev, ki so ga tadeli: očetove smrti, vitrijolnega atentata na gospoda Vejrostka, njegove poroke z Amalijo, vojne,— prav vsega . . . Polovico noči je uporsbljsl, da si je izmišljal maščevalne načrte. Nekaj časa je hotel zažgati garažo krščenskega pogrebnega zavoda, pozneje je zopet smatral peklenski stroj za učinkovitejši. Nekoč je zašel celo na neki kom nistlčni protestni ahod, keT čul, da so komunisti za n^ odpravo sedanjih razmer. Ko ao ga po končanem »hodu * gospodje v modrih oblekah in nlh melonah aretirali (prepo, je spoznal med njimi ^oapo VVuerfle, kl ga je nato veliko* no izpuatil), je izgubil veselje nasilne načrte in je jel mi« na nenasilno maščevanje. Dolgo mu ni prišlo nič pan nega na um, končno ga je Pl razsVetila dobra misel: hotel je na cestnem križišču vre« j mrliški avto prav tedaj, ko zagorela rdeča signalna luč, bi ga osovraženo vozilo pov« "proti prometnemu redu!" Da, to je hotel: pri rdeči i nahii luči pod brzeči avto. Ti bl vsaj v smrti zadel sovražni ko mu življenje že ni moglo Česar več nuditi .. . Dolgo je oprezoval, da bi n« ugodno priložnost in da bi izr svoje naklepe, — toda pres daj je umrl radi zastrupljeni klobaso. Crnl mrčes pa je tiho l>ren prišel ponj in ga je odpeljali] Prevedel Paul Zon Konec. STOPITE VEN! Eaorka dale tl.U počutelt Molje! Bodite prip ni! Vživajta življenj«.! bita Savarovo Eiorko no! Ta oživljajoča drli normalno prebavi odpravi želodčne bolel konča aaprtnico. Zana vo 60 lat. V lekarna ^ soRhA Agitirijte za Prosveto PRIDRUŽITE SE VELIKEMU IZLETU DNE 29. MAJA TEGA LETA, NA ORJAŠKEM PARNIKU MAJESTIC od Whtte Star Linije, kateri prevod v pot la pol dneh. Ne paniki bo isvrstas poaluga, dobra jedila la pijača; velike srečne ksblss In prostorne društvene dvorana. VeHk popust ae dobi, ako ae vzame povratna karta. Za pojasnfla obrnite ee na: MSMt AMERICAN STATE MS •'t ; » CHICAGO, ILL prijstelji pa so trdili, da 1 samo židovski trenski po- "nameni odgovarjajočo »" isdanll I pre