Ob vpisu v deveto študijsko leto
KdlcUl
KATEDRO mariborskih Študentov Izdaja Zveza študentov Jugoslavije odboi visokošolskih zavodov v Mariboru.
- Usi urejule uredniški odbor glavni In odgovorni urednik DARKO PASF.IC. tehnični urednik JANEZ UJ-ClC. - Uredništvo in uprava Slovenska ulica 5 tel 92 004.
— Cena Izvoda 40 par — Tiski Časopisno podjetje Mariborski tisk — 2lro računi 518-678 448 — Nenaročenih rokopisov In slik ne vračamo.
novi zakon položaj naših šol tako, da bo mogoče v prihodnje šc bolj razviti in pospešeno povečati kvaliteto pedagoškega in znanstvenoraziskovalnega dela naših učiteljev in s tem kvaliteto študija naših študentov.
Maturanti srednjih šol imajo v Sloveniji na ta način večjo možnost izbora poklica, ki ustreza nagnjenju in sposobnostim posameznega študenta. Znotraj enotnega visokošolskega sistema SR Slovenije so naše šole enakopraven in logičen element, ki temelji ne le na učinkovitosti znanja za gospodarsko prakso in družbene službe, ampak omogoča tudi neovirano nadaljevanje študija na ustrezni fakulteti. To so namreč načela, po katerih bo pripravljen novi zakon o visokem šolstvu.
Vse študente, ki sc bodo vpisali na naše visokošolske zavode, že sedaj pozdravljamo ter jim želimo prijetno bivanje v Mariboru in uspešen študij.
PREDSTOJNIK ZDRUŽENJA VISOKOŠOLSKIH ZAVODOrV V MARIBORU doc. TINE LAH
W ZtfH- iq,n/r
Res je, da so v arhivih na voljo bogati viri za dokumentirano pisanje o začetnih prizadevanjih za ustanovitev visokošolskih zavodov v Mariboru, vendar so vprašanja še tako sveža, da je mogoče o njih razmišljati, ne da bi ponovno prebirali arhivsko gradivo. Od Prvih začetkov razmišljanja o potrebi po visokošolskih zavodih v Mariboru je verjetno minilo že mnogo več let kot od ustanovitve Prvega visokošolskega zavoda, saj segajo v prva leta po osvoboditvi. Materialne razmere ves čas do šestdesetih let niso omogočile ustanovitev visokošolskih zavodov v Mariboru, ki se je medtem razvil v mesto, ki zahteva tudi na področju visokošolskega izobraževanja 'n raziskovalne dejavnosti ustrezne institucije.
V skoraj desetletnem zorenju so učitelji in študentje mariborskih visokošolskih zavodov ustvarili rezultate, ki prav gotovo presegajo *a?etna pričakovanja. V našem gospodarstvu in v družbenih službah sc neprestano povečuje število diplomantov naših visokošolskih zavodov in povečuje se število tistih, ki ugodno ocenjujejo uporabnost in učinkovitost dela takega profila kadrov. Po drugi strani pa se jo v tem času vidno povečalo število ustrezno habilitiranih učiteljev na mariborskih visokošolskih zavodih in število znanstveno raziskovalnih del, ki so jih objavili doma in v inozemstvu. Zlasti moramo veniti prizadevanja naših učiteljev, da se na ustrezen način uveljavijo tudi v inozemskih revijah, na konferencah in simpozijih.
Pravkar smo priča zadnje faze pripravljanja novega zakona o visokem šolstvu v SR Sloveniji. Naše dveletno sodelovanje v teh Pripravah je pokazalo, da ne bi mogli pričakovati ustreznega urejanja položaja naših šol v enotnem visokošolskem sistemu, če ne bi kili v času našega delovanja ustvarili uspehov v pedagoškem in v *nanstveno-raziskovalnem pogledu. Ti uspehi pa so osnova, da ureja
Nastanek, pomen in razvoj mariborskih visokošolskih zavodov
Tisk, radio in televizija nam ie dalje časa poročajo o določenem nemiru, ki je marsikje v svetu zajel visokošolske zavode in ki posebno v zadnjem času včasih prerašča v zelo ogorčene akcije. Razen čisto splošnih političnih motivov se med gesli na prvih mestih močno pojavlja tudi zahteva po reformi visokošolskega sistema in študija.
Ta zahteva je bila v strokovnih krogih registrirana ie pred časom in je logična posledica razvoja sodobne družbe in človeka v njej. Za naše stoletje je značilna prava eksplozija proizvodnje in prizadevanj za njeno racionalizacijo, ki seva v vse bolj podrobni delitvi dela in v prehajanju od ročnega k mehaniziranemu in avtomatiziranemu delu, od izkoriščanja človekovih fizičnih moči k angažiranju njegovih umskih sposobnosti. Ob čisto proizvodnem delu nastaja vse več spremljajočega, vzporednega dela, ki proizvodnjo pripravlja, organizira, vodi in upravlja, poslovno obdeluje, analizira itn. V ZDA so npr. ugotovili, da je bilo leta 1910 še samo 21 % takšnega vzporednega dela, leta 1950 le 38 %, sedaj pa ga je v individualni proizvodnji le preko 50 %, v masovni pa tuA 80 % in več.
Po drugi strani zahteva sodobna razvita drulba vse več drulbenih slulb, ki se prav tako organizacijsko močno razčlenjajo in kvalitetno dvigajo.
Vzporedno s tem naraščajo tudi zahteve po šolski izobrazbi. Analize v ZDA npr. predvidevajo da bo le v naslednjem desetletju kar za 68 % vseh delovnih mest potrebna visokošolska izobrazba, medtem ko je bilo leta 1930 koma 10 % takšnih delovnih mest. Srednja šola postaja minimum potrebne izobrazbe, telišče pa prehaja na visoko izobrazbo.
Razen tega se sodobni človek spričo svoje razvitosti in osvobojenosti tudi sam po sebi leli izobralevati in šolati do čim višje stopnje, ki mu jo dopuščajo njegove intelektualne sposobnosti.
Oboje ima seveda svoje posledice tudi za visoko šotstvo oziroma njegovo organizacijo in zahteva ustrezne reformne ukrepe. Eksploziji proizvodnje in drulbenih slulb sledi eksplozija visokega šolstva, ki lahko masovnost obvlada samo s svojo raznolikostjo in smiselno izobrazbo. Seveda ne more biti npr. vseh 68 % v USA predvidenih visokošolskih strokovnjakov šolanih na enak način oziroma tako, kot so bili šolani do sedaj. Nastajajo potrebe po mnogih novih visokošolskih strokovnih profilih oziroma poklicih različnih ravni in kombinacij posameznih ved. To vodi po eni strani do specializacije, po drugi pa do formiranja različnih stopenj ili ravni visokošolskega pouka z različnimi kombinacijami teoretičnih in praktičnih znanj. Na splošno se je izoblikovala potreba po treh stopnjah ali ravneh visokošolskih strokovnjakov: ena pretelno za operativne slulbe, druga za dela, ki zahtevajo kompleksnejše teoretično znanje (npr. projektiranje na tehničnem področju) in tretja za znanstveno-raziskovalno dejavnost. Razen takšne delitve dela nakazuje potreba po različnih stopnjah visokošolskih strokovnjakov tudi zahteva po racionalni sestavi sodobnih delovnih ekip. v katerih naj sodelujejo strokovnjaki vseh treh stopenj.
Specializacijo šolanja so si lahko dovolile le velike drlave, postaja pa tudi tam vse bolj problematična zaradi hitrega razvoja znanosti in tehnike ter s tem pogojenih hitrih sprememb potrebnega znanja. Podrobnosti se pač spreminjajo hitreje od trajanja visokošolskega pouka. Zato jo v svetu tudi vse bolj opuščajo ali vsaj omejujejo in prehajajo na šolarfje bolj splošno izobraženih strokovnjakov na različnih stopnjah oziroma ravneh. Pri tem so izkušnje pokazale, da za večino sodobnih visokošolskih delovnih mest zadošča visokošolska izobrazba prve stopnje, tako imenovana višja izobrazba. Pri posameznih strokah velja to za 50 do 80% vseh visokošolskih strokovnjakov. To daje poseben pomen višjim šolam, ki jih zato ponekod imajo za bodočo osnovo vsega visokošolskega sistema. Ob skrajšanem študiju in ob manjših stroških omogočajo pridobitev visokošolske izobrazbe, ki omogoča zelo zadovoljivo zaposlitev in kariero
Naše razmere seveda niso tako potencirane, kot so npr. v ZDA, vendar velja perspektivno tudi za nas nakazani splošni razvoj visokega šolstva. Tako smo tudi pri nas konec preteklega desetletja prišli do spoznanja, da število, struktura, teritorialna razmestitev in socialni sestav strokovnih kadrov ne ustrezajo našemu gospodarskemu in družbe-nemu razvoju ter da so zato potrebne ustrezne spremembe v sistemu strokovnega izobraževanja. Tako je prišlo do reforme visokošolskega študija, ki je poleg drugih ukrepov prinesla tudi ustanavljanje novih višjih šol. med drugimi tudi mariborskih.
Mariborski visokošolski zavodi so torej po eni strani rezultat splošnega razvoja potreb po visokošolskih kadrih. Razen tega je bilo pri njihovem ustanavljanju prisotno tucli spoznanje, da tako močan in industrijsko razvit center potrebuje ustrezpe institucije tudi na področju šolstva.
. Mariborski industrijski bazen je posebno močno občutil posledice neustreznega visokošolskega sistema in pomanjkanja primerno šolanih visokošolskih strokovnjakov. Po vojni se je naglo razvil v enega od velikih gospodarskih centrov v državnem merilu, niso pa se ustrezno razvijale njegove družbene službe. Sorazmerno pozno je dobil lastno srednjo strokovno šolo glede visokošolskih kadrov pa je bil povsem navezan na dotok iz tradicionalnih visokošolskih središč. Ker je bil ta dotok minimalen, so visokošolski strokovni kadri postali ozko grlo njegovih proizvodnih in poslovnih kapacitet ter je bil zato ogrožen njegov napredek in razvoj. Ustanovitev visokošolskih zavodov je postala nujnost.
Spričo vseh teh okolnosti so bili mariborski visokošolski zavodi postavljeni pred nalogo, da predvsem šolajo visokošolske strokovnjake prve stopnje ter hkrati nudijo osnovo za nadaljnji visokošolski študij tistim svojim študentom, ki imajo potrebne intelektualne sposobnosti in voljo, ne bi pa iz materialnih razlogov zmogli stroškov za celotni visokošolski študij v že obstoječih visokošolskih središčih.
V Mariboru deluje 6 visokošolskih zavodov, ki jih je ustanovila s posebnimi zakoni skupščina SR Slovenije v razdobju 1959 do 1961 po vrsti:
Višja ekonomsko-komercialna šola (VEKS) — 2. julija 1959
Višja tehniška šola (VTŠ) — 26. novembra 1959
Višja agronomska šola (VAS) — 24. junija 1960
Višja pravna šota (VPŠ) — 24. junija 1960
Višja stomatološka šola (VSŠ) — 24'. junija 1960 in
Pedagoška akademija (PA) — 26. junija 1961
Zaradi boljše koordinacije njihovega dela in razvoja je republiška skupščina z zakonom ustanovila še:
Združenje visokošolskih zavodov v Mariboru (ZVZM) — 23. maja 1961. Končno je bila v združenje vključena še študijska knjižnica v Mariboru (SK).
Visokošolski strokovnjak prve stopnje (višji strokovnjak) je bil pri nas popolnoma nov in nepoznan strokovni profil, čeprav se je v mnogih drugih državah že pred daljšim časom izoblikoval v nepogrešljiv člen v lestvici strokovnih kadrov. Potrebno je bilo torej najprej ugotoviti, kaj naj pravzaprav od njega zahtevamo, katera delovna mesta naj zaseda in s kakšnim učnim programom naj ga ustrezno šolamo. Okvirno so bila ta vprašanja rešena ze pred ustanovitvijo mariborskih visokošolskih zavodov po intenzivnih razpravah v strokovnih društvih, gospodarskih organizacijah in združenjiii ter ustreznih službah bivše okrajne skupščine. Ko pa so se začeli pojavljati prvi diplomanti, je bilo zaradi njihovega položaja potrebno zelo podrobno določiti te okvirne rešitve in jih presaditi v prakso. Ker so nastali iz živih potreb te prakse in je večina njihovega pedagoškega kadra prišla z odgovornih delovnih mest v praksi, so mariborski visokošolski zavodi v sodelovanju z vsem svojim zaledjem relativno hitro prišli do ustreznih rešitev ter jih objavili v posebnih elaboratih o profilih, delovnih mestih in študijskem sistemu strokovnjakov, ki jih šolajo. Tako so nastali temelji novega študijskega sistema, ki se seveda še nadalje izgrajuje in prilagojuje dejanskim potrebam.
Doslej se je vpisalo in diplomiralo na posameznih visokošolskih zavodih v Mariboru tako število študentov:
ZAVOD	REDNI		IZREDNI		SKUPAJ	
	vpis.	diplom.	vpis.	diplom.	vpis-	diplom.
PA	1184	208	2314	250	3498	458
VAŠ	537	219	537	82	1074	301
VEKS	1744	574	4504	504	6248	1078
VPŠ	578	118	1122	172	1700	290
VSŠ	489	161	204	15	693	176
VTŠ	2540	562	3874	61	6414	623
Skupaj	7072	1842	12.555	1084	19.626	2926
Vpis rednih študentov novincev je naglo narasel od 296 v šolskem
letu 1959/60 na 617 v letu 1960/61, ko so že vse šole začele z delom, in se povzpel na 1033 v letu 1967/68 ter se s tem ustalil. Vpis izrednih študentov je zelo nihal, odvisno od odpiranja novih centrov za pomoč iz,-rednim študentom. Na večini šol je bil v prvem vpisnem letu največji, ker se je vpisal velik del potencialnih kandidatov za izredni študij, med njimi dober del tudi iz špekulativnih ozirov. Mislili so namreč, da bodo na lahek način prišli do visokošolske diplome. Ko so spoznali raven in zahtevnost študija, so mnogi izredni študenti .zlasti iz prvih generacij odstopili. Sole so se namreč dosledno držale načela, da se mora izredni študij vršiti po enakih programih in ob enaki zahtevnosti kot redni, če naj doseže svoj cilj, to je dejanski dvig zaposlenih strokovnjakov-praktikov, na visokošolsko raven.
Značilen je sestav mariborskih študentov po predhodni izobrazbi-Okoli 45 °/o rednih študentov prihaja z gimnazij, 53 % s strokovnih šol, medtem ko jih okoli 2 % prihaja s sprejemnim izpitom, brez ustrezne predhodne izobrazbe. Pri tem je odstotek gimnazijcev bistveno nižji (20 %) na šolah tehničnega značaja. Med izrednimi študenti pa izrazitp prevladujejo tisti s strokovno predhodno izobrazbo, medtem ko jih je le okoli 2,5 % prišlo na šole s sprejemnim izpitom, ostali pa so gimnazijci. Študentov brez formalno predpisane predhodne izobrazbe je torej na mariborskih visokošolskih zavodih mnogo manj, kot to na splošno mislijo, posebno za izredne študente, šole so z.nale z ustrezno ostrimi sprejemnimi izpiti obdržati primerno raven in po pokazanih študijskih uspehih ni mogoče trditi, da bi katerakoli od navedenih treh skupin študentov izrazito odstopala.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Združenje visokošolskih zavodov v Mariboru razpisuj e
po 33., 34. in 35. členu zakona o visokem šolstvu v SR Sloveniji, poustreznih določilih šolskih statutov in dogovoru z višjimi šolami
Natečaj za vpis
V PRVI LETNIK MARIBORSKIH VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV V STUDIJSKEM LETU 1968/69
I.
1.	PEDAGOŠKA AKADEMIJA
Kandidati se lahko vpišejo v te študijske skupine:
A) ZA UČITELJE NA OSNOVNIH ŠOLAH:
— razredni pouk,
— slovenščina in srbohrvaščina,
— slovenščina in ruščina,
— slovenščina in angleščina,
— slovenščina in nemščina,
— angleščina in ruščina,
— nemščina in ruščina,
— angleščina in nemščina,
— zemljepis in zgodovina,
— biologija in kemija,
— matematika in fizika,
— tehnična vzgoja in fizika, ,
— likovna vzgoja,
— glasba,
— telesna vzgoja in biologija ali zenu
B) ZA UČITELJE NA STROKOVNIH ŠOLAH IN V IZOBRAŽEVALNIII CENTRIH:
— tehniško risanje s strojnimi elementi in strojeslovjem,
— kovinarski praktični pouk in tehnologija materiala.
V skupini, navedeni pod B, se lahko vpišejo samo izredni študenti. Študij na akademiji traja dve leti.
Diplomanti dobijo visokošolsko izobrazbo prve stopnje in naziv predmetni učitelj. Študij je mogoče nadaljevati na drugi stopnji sorodnih fakultet in umetniških akademij, vendar so prestopni pogoji različni.
VPISNI POGOJI:
1.	Na akademijo se lahko vpišejo kandidati, ki so končali z zaključil' n izpitom ustrezno srednjo šolo, na kateri je trajal pouk najmanj Štiri leta, in sicer:
na razredni pouk: s končano gimnazijo, učiteljiščem ali srednjo vzgojiteljsko šolo; z drugih srednjih šol morajo opraviti diferencialni izpit iz slovenskega jezika v obsegu gimnazije. Vsi kandidati morajo opraviti preizkus posluha.
na jezikovne študijske skupine s končano gimnazijo, učiteljiščem ali srednjo vzgojiteljsko šolo; z drugih srednjih šol morajo opraviti diferencialni izpit iz slovenskega jezika v obsegu gimnazije in diferencialni izpit iz tujega ježka, če se ga niso učili 8 let oziroma ' leta.
na zemljepis in zgodovino: s končano gimnazijo, učiteljiščem ali srednjo vzgojiteljsko šolo; z drugih srednjih šol morajo opraviti diferencialni izpit iz zemljepisa in zgodovine v obsegu gimnazije.
na biologijo in kemijo: s končano gimnazijo, učiteljiščem in srednjo vzgojiteljsko šolo; kandidati s srednje kmetijske šole morajo opraviti diferencialni izpit iz fizike v obsegu gimnazije, s srednje šole za telesno vzgojo diferencialni izpit iz kemije v obsegu gimnazije, s tehniških srednjih šol diferencialni izpit iz kemije in biologije v obsegu gimnazije (absolventi oddelka za kemijo opravljajo le diferencialni izpit iz biologije) in z vseh drugih srednjih šol diferencialni izpit iz fizike, kemije ni biologije v obsegu gimnazije.
na matematiko in fiziko: s končano gimnazijo, učiteljiščem in tehniško srednjo šolo; z drugih srednjih šol morajo opraviti diferencialni izpit iz matematike in fizike v obsegu gimnazije.
na tehnično vzgojo in fiziko: s končano gimnazijo, učiteljiščem in tehniško srednjo šolo; z drugih srednjih šol morajo opraviti diferencialni izpit iz matematike m fizike v obsegu gimnazije.
na tehnično vzgojo in fiziko: s končano gimnazijo, učiteljiščem in tehniško šolo; z drugih srednjih šol morajo opraviti diferencialni izpit iz fizike v obsegu gimnazije, vsi kandidati morajo opraviti preizkus ročnih spretnosti.
na likovno vzgojo: s končano srednjo šolo, vendar morajo vsi kandidati opraviti posebno preizkušnjo, ki obsega risbo po naravi in zamisli ter pogovor s kandidatom; le-ta naj pokaže znanje umetnostne zgodovine in likovne teorije.
na glasbo: s končano srednjo šolo, vendar morajo vsi kandidati opraviti posebno preizkušnjo muzikalnosti ter pokazati znanje instrumenta in glasbene teorije.
na telesno vzgojo: z vseh srednjih šol; v študijsko skupino, vezano na zemljepis, se lahko vpišejo absolventi gimnazij, učiteljišča in srednje vzgojiteljske šole, z drugih srednjih šol morajo opraviti diferencialni izpit iz zemljepisa v obsegu gimnazije; v študijsko skupino, vezano na biologijo, se lahko vpišejo absolventi gimnazij, učiteljišča, srednje vzgojiteljske šole in srednje kmetijske šole; s srednje šole za telesno vzgojo morajo opraviti diferencialni izpit iz kemije v obsegu gimnazije, iz drugih srednjih ol pa izpit iz biologije v obsegu gimnazije. Vsi kandidati morajo opraviti preizkušnjo telesnih sposobnosti in morajo biti zdravniško pregledani.
na študijsko skupino za tehniško risanje s strojnimi elementi in strojeslovjem: s končano tehniško šolo ustrezne stroke.
na študijsko skupino za kovinarski praktični pouk in tehnologijo: s končano dve do triletno šolo za visokokvalificirane delavce kovinarske stroke (delovodsko ali mojstrsko) in s predhodno končano triletno šolo za kvalificirane delavce kovinarske stroke in osemletno osnovno šolo.
2. Na akademijo se lahko vpiše tudi, kdor ni končal ustrezne srednje šole in ima popolno osemletno šolo ter štiriletno prakso, če uspešno opravi sprejemni izpit.
Program in navodila za sprejemni izpit dobijo kandidati v tajništvu akademije. Sprejemni in diferencialni izpiti bodo od 1. do 15. septembra 1968.
3. Za učitelje razrednega pouka sta poleg rednegh dveletnega študija organizirani posebni obliki enoletnega intenzivnega študija in 3 se-mestralnega študija. V enoletni razredni pouk se lahko vpišejo kot redni študenti tisti učitelji, ki imajo zaključni izpit na učiteljišču in strokovni izpit. Za absolvente 5-letnega učiteljišča je organiziran razredni pouk, ki traja tri semestre.
4. Diplomanti pedagoških akademij in višje gospodinjske šole v Grobljah lahko vpišejo novo predmetno skupino (le en predmet) na akademiji in tako razširijo svojo usposobljenost.
5. Izredni študij
Kot izredni študent se lahko vpiše na akademijo, kdor je v rednem delovnem razmerju ali iz drugih opravičenih razlogov ne more obiskovati pouka kot redni študent.
Šola bo tudi v študijskem letu 1968/69 organizirala posebne seminarje za izredne študente. Na teh seminarjih dajejo učitelji akademije študentom pomoč pri študiju. Za kritje stroškov teh seminarjev bodo izredni študenti prispevali določeni znesek.
2.	VIŠJA AGRONOMSKA ŠOLA
Kandidati se lahko vpišejo v te študijske oddelke:
— oddelek za sadjarstvo in vinogradništvo,
— oddelek za poljedelstvo,
— oddelek za živinorejo.
V šolo se lahko vpišejo:
1. brez sprejemnega izpita:
— kandidati, ki so z uspehom končali šolanje na ustrezni srednji strokovni šoli ali gimnaziji;
2. s sprejemnim izpitom:
— kandidati, ki so z uspehom končali šolanje na taki srednji šoli, katere učni program iz biologije in kemije ne zadošča zahtevam ustrezne srednje strokovne šole ali gimnazije;
— kandidati, ki so končali ustrezno kmetijsko šolo ali kako drugo strokcA/no šolo s praktičnim poukom, na kateri je trajalo šolanje vsaj 3 šolska leta.
Sprejemni izpit
Kandidati, ki imajo pogoje pod točko 2., morajo opraviti sprejemni izpit iz:
— splošnega dela, ki obsega pismeno nalogo iz splošne teme ali teme iz stroke, ki jo želi kandidat poslušati na višji šoli,
— posebnega dela, ki obsega izpit iz kemije, biologije in matematike.
Kandidati, ki morajo opraviti sprejemni izpit, se morajo prijaviti do 1. julija 1968. Sprejemni izpiti bodo od 23. do 24. septembra 1968.
Študij na šoli traja dve študijski leti. Diplomanti te šole dobijo visokošolsko izobrazbo prve stopnje in naziv kmetijski inženir.
Izredni študij
Kot izredni študent se lahko vpiše na šolo kandidat, ki je v stalnem delovnem razmerju ali kandidat, ki iz drugih opravičenih razlogov ne more obiskovati pouka kot redni študent.
3.	VIŠJA EKONOMSKO KOMERCIALNA ŠOLA
Kandidati se lahko vpišejo v te študijske oddelke:
— oddelek za bančništvo,
— oddelek za knjigovodstvo in finance,
— oddelek za splošno komercialo,
— oddelek za zunanjo trgovino,
— oddelek za turizem in gostinstvo.
ш ФЏЏ9*'
a«.««*' *'
Pogoji za vpis:
Na šolo se lahko vpiše, kdor je z uspehom končal:
— ekonomsko, tehniško ali drugo strokovno šolo za gospodarstvo in družbene službe, ki pripravljajo ekonomiste s srednješolsko izobrazbo, tehniške in njim sorodne strokovne kadre za gospodarstvo in družbene službe (ekonomske, tehniške, kmetijske, prometne in podobne šole) ali
— gimnazijo.
Na šolo se lahko vpiše tudi, kdor ni končal ustrezne šole, ima pa popolno osemletko ali njej enako šolo ter najmanj štiriletno delovno prakso in- izkušnje v gospodarstvu ali družbenih službah, če uspešno opravi sprejemni izpit po 135. členu statuta.
Podrobni učni načrt za sprejemne izpite in izpitni režim za te izpite je razviden na oglasni deski šole, na sedežih centrov za izredni študij in sekcijah za izredne študente.
Izredni študij
Kot izredni študent se lahko vpiše na šolo, kdor je v rednem delovnem razmerju ali kdor iz drugih opravičenih razlogov ne more obiskovati pouka kot redni študent.
Sola je oziroma bo organizirala izredni študij po centrih in sekcijah za izredni študij ob primernem številu prijavljenih, in to:
Celje — Združenje študijskih centrov višjih in visokih šol v Cankarjevi" 1/1,
Koper — Ekonomsko administrativni Šolski center v Preljevi ulici,
Kranj — Klub gospodarstvenikov v Prešernovi ulici 11/1,
Ljubljana — Društvo ekonomistov v Titovi ulici 19/1.
Maribor — na sedežu šole,
Murska Sobota — Delavska univerza, Ul. Štefana Kovača,
Nova Gorica — Delavska univerza,
Novo mesto — Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela, Ulica talcev 3,
Slovenj Gradec — Delavska univerza.
4.	VIŠJA PRAVNA ŠOLA
V šolo se lahko vpišejo:
— brez sprejemnega izpita občani, ki so končali z zaključnim izpitom šolo druge stopnje, na kateri je trajal pouk najmanj štiri leta; takšna šola je tudi srednja administrativna ali intendant-ska šola za oficirje ter srednja strokovna šola za notranje zadeve,
— s sprejemnim izpitom občani, ki niso končali ustrezne šole druge stopnje, če so bili štiri leta zaposleni z ustreznim praktičnim delom pri državnih organih ali delovnih in drugih organizacijah.
Sprejemni izpit:
Sprejemni izpit je pismen in usten. Pismeni izpit obsega nalogo iz splošne teme. S pismeno nalogo naj se ugotovi, ali zna kandidat svoje misli pravilno in logično izražati v narodnem jeziku in ali zadostno obvlada temeljna znanja, ki so potrebna, da bo lahko uspešno sledil pouku. Ustni izpit obsega snov iz temeljev politične in družbene ureditve SFRJ, splošne in narodne zgodovine od začetka kapitalizma naprej ter logike. Kandidat, ki pismenega dela izpita ni uspešno opravil, se 1 ne pripusti k ustnemu delu izpita.
Program za sprejemni izpit dobijo kandidati na šoli. Sprejemni izpiti bodo med 15. in 30. septembrom 1968. O času opravljanja sprejemnega izpita bodo kandidati, ki se zanj prijavijo, posebej obveščeni.
Vsa pojasnila in informacije v zvezi z razpisom daje tajništvo šole.
Študij na šoli traja dve študijski leti. Diplomant šole dobi naziv pravnik.
Izredni študij
Kot izredni študent se lahko vpiše na šolo, kdor je v stalnem delovnem razmerju ali kdor iz drugih opravičenih razlogov ne more obiskovati pouka.
5.	VIŠJA TEHNIŠKA ŠOLA
Kandidati se lahko vpišejo v te študijske oddelke:
— oddelek za strojništvo,
— oddelek za elektrotehniko,
— oddelek za gradbeništvo in komunalo,
— oddelek za kemijo.
V oddelek za strojništvo se vpišejo tudi kandidati, ki bodo v dru- .
gem letniku študirali na odseku za tekstilno tehnologijo.
VPISNI POGOJI
Na šolo se lahko vpišejo:
1. brez sprejemnega izpita
— tisti, ki so z uspehom končali šolanje na ustrezni srednji strokovni šoli ali gimnaziji;
2. s sprejemnim izpitom
— tisti, ki so z uspehom končali šolanje na srednji šoli, katere učni program iz matematike, fizike in kemije ne ustreza programu srednje strokovne šole ali gimnazije;
— tisti, ki so končali ustrezno industrijsko ali kako drugo strokovno šolo s praktičnim poukom ali ustrezno vojaško šolo za aktivne podoficirje ali druge vojaške delavce, na kateri je trajalo šolanje vsaj tri leta;
— tisti, ki niso končali ustreznih šol, če so bili vsaj štiri leta zaposleni v gospodarski ali drugi delovni organizaciji, kjer so uspešno opravljali praktično delo, ki ustreza smeri študija.
Ustrezne so tiste šole in stroke, ki so enake stroki enega od oddelkov te šole.
SPREJEMNI IZPITI
Kandidati, ki imajo pogoje pod prvo ali drugo alinejo 2. točke, morajo opraviti sprejemni izpit iz matematike, fizike in kemije, če študijski program šole, na kateri so končali študij, ne ustreza programu srednje strokovne šole ali gimnazije samo iz enega ali dveh v 2. točki navedenih predmetov, opravljajo izpit samo iz predmeta ali predmetov, katerih program ne ustreza. Izpiti iz vseh treh predmetov so pismeni in ustni.
Kandidati, ki imajo pogoje pod tretjo alinejo 2. točke prejšnjega poglavja, morajo opraviti pismeni in ustni sprejemni izpit iz matematike, fizike in kemije in še splošni del sprejemnega izpita. Ta obsega ismeno nalogo o splošni temi ali temi iz stroke, ki jo želi kandidat tudirati.
Sprejemni izpiti bodo v začetku septembra. O točnem datumu opravljanja sprejemnega izpita bodo kandidati posebej obveščeni.
POSEBNO OBVESTILO
V septembru bo šola priredila pripravljalni tečaj, ki bo trajal za maturante gimnazij ves mesec, za maturante strokovnih šol pa 10 dni.
■Maj 1968 —__
Študij traja dve šolski leti. Ko študent opravi vse izpite in diplom-*° delo, dobi diplomo, s katero se mu prizna prva stopnja visokošol-se izobrazbe in strokovni naslov inženirja ustrezne stroke.
IZREDNI ŠTUDIJ
Kot izredni študent se lahko vpiše na šolo, kdor je v rednem delov-iem razmerju ali iz drugih opravičenih razlogov ne more obiskovati °uka kot redni študent.
V SR Sloveniji ima šola organiziran izredni študij v teh centrih:
■ Celje — Delavska univerza, Cankarjeva 1 Kranj — Delavska univerza. Staneta Žagarja 1 Novo mesto — Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost 1 e*a. Ulica talcev 3
Nova Gorica — Delavska univerza, Vojkova ulica 103 Piran — Ljudska univerza, Tartinijev trg 7 Maribor — Višja tehniška šola, Smetanova ulica 17.
Vpis v vse letnike bo od 20. do 30. septembra 1968, na višji tehniški pa od 9. septembra 1968 dalje, na VEKŠ 27. in 28. 9. 1968 za redne, za izredne študente pa od 4. do 14. 9. 1968.
Študente, ki se zanimajo za sprejem v študentski dom, za študentsko posojilo, štipendijo ali subvencijo za prehrano, obveščamo, da bodo
II. PRIJAVA ZA VPIS
. Vsi, ki se nameravajo kot novinci vpisati na katero od šol, se mo-®J? prijaviti vnaprej, in to najkasneje do 15. avgusta 1968. Kasnejše Rjave se praviloma ne bodo mogle upoštevati. Ta prijava je prvi akt Pisa.
! Prijava za vpis naj vsebuje: osebne podatke, točen naslov kandida-Pvega bivališča, navedbo dosedanje šolske izobrazbe, način študija na Pit (redni, izredni), navedbo tujega jezika, ki ga namerava kandidat tudirati in navedbo oddelka, na katerem namerava kandidat študirati, Rroma študijske smeri, če je na šoli več oddelkov oziroma študijskih fheri.
Prijavi je treba priložiti:
1- originalno spričevalo o zaključnem izpitu na srednji šoli oziroma spričevalo naj višjega uspešno opravljenega razreda šole, ki jo je kandidat nazadnje obiskoval, če nima ustrezne srednješolske izobrazbe;
i 2. potrdilo o trajanju in uspehu praktične zaposlitve, če je bil kandidat po končani šoli kje zaposlen;
’• kratek življenjepis;
4- izpisek iz rojstne matične knjige;
5- k prošnji mora biti priložena prazna dopisnica (za PA, VAŠ in VEKŠ frankirana kuvesrta) s čitljivo napisanim naslovom. S priloženo dopisnico oziroma kuverto bo kandidat obveščen o rezultatu razpisa oziroma pozvan k sprejemnemu izpitu.
^Njava mora biti kolkovana z državnim kolkom za 0,50 din.
, ^„^ndidati za izredni študij priložijo poleg listin, navedenih pod ' do 5 v II. delu tega razpisa, še:
Potrdilo delovne organizacije, da so v stalnem delovnem razmerju, ali uradno potrdilo, da obstajajo opravičene okoliščine, za-? radi katerih ne morejo obiskovati pouka kot redni študenti;
• tzjavo, da bodo plačevali določene stroške za študij ali da bo te stroške plačevala njihova delovna organizacija.
Obveznost prijave do navedenih dokumentov velja tudi za kandida-\'rn bodo delali zaključni izpit na srednji šoli šele v jesenskem izpit-kl r°ku bodo seveda predložili originalno spričevalo o opravljenem 'le h nem 'zP'tu kasneje, morajo pa prijavi priložiti potrdilo srednje i - da bodo opravljali zaključni izpit v jesenskem roku.
>is nd’dati' ki morajo v smislu veljavnih predpisov opravljati pred atu na šolo sprejemni izpit, bodo o tem posebej obveščeni.
razpisni pogoji za pridobitev naštetih oblik gmotne pomoči objavljeni na oglasnih deskah visokošolskih zavodov in v študentskem domu.
Prošnje z zahtevanimi listinami pošljite po pošti na tajništva šol ali jih predajte osebno, dnevno od 10. do 12. ure na te naslove:
PEDAGOŠKA AKADEMIJA Maribor, Mladinska ulica 9 VIŠJA AGRONOMSKA ŠOLA Maribor, Vrbanska ulica 30 VIŠA EKONOMSKO KOMERCIALNA ŠOLA Maribor, Razlagova 14 VIŠJA PRAVNA ŠOLA Maribor, Mladinska ulica 9 VIŠJA TEHNIŠKA ŠOLA Maribor, Smetanova ulica 17/1
TAJNIŠTVO ZDRUŽENJA VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV MARIBOR
Študentski dom v Mariboru, Tyrševa 23, razpisuje
za študijsko leto 1968/69 natečaj za sprejem 288 študentov in 118 študentk v svoja domova v Tyrševi ulici 23 in ulici Ob parku št. 5.
I. Razpisni pogoji:
V študentski dom se sprejmejo študenti mariborskih visokošolskih zavodov. Med upravičenimi prosilci imajo prednost pri sprejemu v dom redno vpisani študenti in novinci, ki so v tekočem študijskem letu dosegli boljše študijske uspehe in so šibkega premoženjskega stanja.
II. Prijava za sprejem:
Rok prijave za sprejem v dom je 15. avgust 1968.
A. Študenti — novinci vložijo:
1- Prošnjo z osebnimi podatki, navedbo smeri študija in utemeljitvijo, kolkovano z 0,50 N din državne takse.
2. Prepis spričevala, ki je pogoj za vpis na visokošolski zavod.
3. Potrdilo o premoženjskem stanju staršev in vseh lastnih dohodkih (osebni prejemki, štipendija, otroški dodatek, PID, pokojnina, ipd.).
4. Izjavo poroka-za poravnavo morebitnega dolga na stanarini (porok naj bodo starši ali kreditno sposobna oseba).
5. Zdravniško potrdilo (ne spričevalo).
6. Dve fotografiji (velikosti 4x6cm).
7. Dopisnico z natančnim naslovom (za obvestilo).
B. Redni študentje, ki so že vpisani na enem izmed visokošolskih zavodov v Mariboru, naj h kolkovani prošnji priložijo še potrdilo o opravljenih izpitih od prvega vpisa dalje na predpisanem obrazcu, ostalo pa, kot je navedeno pod točko II/A od 3 do 7.
Prošnje, naslovljene na študentski dom Maribor, Tyrševa ulica 23, vložite osebno ali pošljite po pošti najkasneje do 15. avgusta 1968. Nepopolnih prošenj ali prošenj brez prilog razpisna komisija ne bo upoštevala.
O rešitvi prošenj bodo prosilci obveščeni pismeno, oziroma z obvestilom na oglasnih deskah v domu in na šolah.
V Mariboru, dne 17. maja 1968
Vodič
po
Mariboru
za
študente
(ZA BODOČE BRUCE IN BRUCULJE)
Naš -prospekt« je improviziran, namenjen pa izključno študentom novincem, in še to tistim, ki Maribora ne poznajo bolje kol avtor tega članka.
V osebni izkaznici Mariboia stoje nekatere stvari takole:
Rojstno leto: 1254.
Velikost danes: 110.000 prebivalcev.
Značaj: velik industrijski center, naravno središče Štajerske in severovzhodne Slovenije.
Klima (splošna) mila.
Posebnosti: izrazil primer mesta, ki zaradi odrezanega zaledja (v bližini je državna meja) v zadnjih letih ni tako napredovalo, kot bi lahko.
Razen imena moramo torej vsekakor povedati kaj več, če sc predstavimo. In ker jc že navada takšna, je o mestih potrebno povedati tudi nekaj iz zgodovine 'in vlcge od prastarih časov do danes.
Tod so živeli ljudje že zgodaj in stalno. Ugodne geografske razmere so omogočile obrtnikom in trgovcem, da so pod tedanjo utrdbo na Piramidi postavili svoje krošnjarije ter delali in prodajali. Bližina Pohorja in Kozjaka je dala kruha trgovcem z lesom in splavarjem. Mesto je postal današnji Maribor že leta 1254 in se je takrat imenoval Marchburg (po utrdbi, ki so jo postavili Sponhajmi).
Potem se je Maribor razvijal, zastajal in zopet razvijal, odvisno od tega, kakšne razmere so vladale v njegovi neposredni okolici ali pa v domovini njegovih vladarjev. V turških časih ga tudi močno obzidje ni moglo obvarovati pred krutimi osvajalci, da ga le-ti ne bi nekajkrat napadli in oropali. Toda neprestana turška nevarnost je tudi zavrla razvoj mesta, zlasti še zato, ker je trgovina na jug bila zamrla. Tudi Napoleonovi časi, ki so na primer Ljubljani pomagali do pomembne vloge, Mariboru niso prizanesli. Po prenehanju turške nevarnosti beležimo ponovni vzpon mesta, ki je na poti od Dunaja k Trstu bilo pomembna trgovska postojanka. Še hitrejši razvoj je prišel z železnico. Samo po dvajsetih letih, ko je v Angliji speljana prva Stephen-sonova lokomotiva, je Maribor dobil železniško povezavo s severom, in to je še zlasti njegova zgodovinska kurioznost med jugoslovanskimi mesti. Tedaj je postal tudi važno prometno križišče, zlasti še po izgraditvi železnice na Madžarsko in pozneje na Korcško.
Od tod dalje moremo trditi, da je Maribor začel dobivati svojo značilno industrijsko podobo, ki jo je do danes še utrdil. Tega seveda ne pripisujemo zgolj naključju, marveč predvsem temu, da je v bližini na razpolago dovolj energetske osnove, delovne sile, dobre prometne zveze pa so pritegnile zanimanje tujega kapitala, ki si je Maribor izbral zaradi bližine srednji Evropi.
Maribor je medtem že davno prerasel mestno obzidje, dandanes žal precej zanemarjeno in bolj predmet obravnav zgodovinarjev kot pa zgodovinska posebnost, ki bi se je zavedali. Začel se je širiti tudi na desni breg, pozneje zajel predmestne zaselke, da bi tako do dandanes zabrisal meje med mestnimi četrtmi in postal enotna celota.
Skozi vse faze razvoja je Maribor bil središče štajerske pokrajine, pozneje pa se je njegov vpliv razširil tudi na obmurske in prekmurske kraje. Tako je nastajala tudi njegova kulturna in gospodarska vloga, nekaj časa pa tudi politična, saj je bil Maribor po prvi svetovni vojni glavno mesto tako imenovane mariborske oblasti.
Ko govorimo o kulturnem središču, moramo upoštevati nekaj dejstev, ki govore, da je mariborsko slovensko prebivalstvo začelo *že zelo zgodaj organizirati boj za narodnostne pravice, čeprav nemara v nekokilo težjih pogojih kot drugod, saj je živelo tod številno nemško prebivalstvo, šovinistično razpoloženo, proti slovenskemu življu. Toda iz tistih časov je pomembno omeniti ustanovitev gimnazije (1758), pozneje pa čisto slovenskih kulturnih ustanov: Slovenska čitalnica (1861), ustanovitev oziroma izhajanje Slovenskega naroda, pozneje Dramatično glasbeno in Zgodovinsko društvo, tako da je Maribor v resnici postal žarišče ne samo slovenstva, marveč tudi aktivnega kulturnega prebujanja in ustvarjanja.
Povojni razvoj 1e pripomogel tudi našemu mestu, da je napravilo nekaj hitrih in dolgih korakov naprej. Industrija se je še razmahnila, kulturna vloga utrdila, gospodarski potencial v zadnjih letih pa sicer ni takšen, kot bi lahko bil. vendar to ne pomeni, da bi Maribor v bodoče nazadoval; prav nasprotno lahko pričakujemo, namreč da bo sedaj, ko so meje vse bolj odprte. pridobil zopet na veljavi, ter da ne bo ostal zaprt le v ozek štajerski krog, marveč bo postal mesto mednarodnega pomena.
Kolikor bi bilo lahko zanimivo za naše bodoče kolege, je potrebno povedati. da je sedanja kvalifikacijska struktura prebivalstva na razmeroma nizki stopnji, da v mnogih delovnih organizacijah primanjkuje šolanih kadrov
in da je na la način Maribor prav zanimiv tudi s stališča bodočih diplomantov vjšjih in visokih šol, ki se bodo lahko eventualno v njem zaposlili in pomagali naprej oblikovali njegovo fiziognomijo.
Tri tretjine dneva
Dan je praviloma razdeljen na tri enake dele: osem ur dela, osem ur razvedrila in osem ur počitka. Vemo sicer dobro, da za marsikoga to ne velja, prav gotovo pa ne za študente, ki so se namenili študij končali v kolikor toliko doglednem času. Tako pomeni pravzaprav, da se osemurni delovnik raztegne na petnajsturni, če pa si hočemo privoščili nekaj veselih uric, je to na račun počitka. Kljub temu pa je potrebno, da pregledamo, kakšne možnosti ali pogoje bo imel mariborski študent v času svojega študija, da bi čas čimbolj učinkovito izrabil ter da bo imel nekaj tudi od razvedrila.
Delovni čas
Urniki predavanj so največkrat žal tako sestavljeni, da študentje niso z njimi najbolj zadovoljni, to pa predvsem zaradi tega, ker so predavanja do; poldne in popoldne z vmesnimi prekinitvami. Razlogi so v tem, da izredni učitelji (visokošolski učitelji) predavajo na šolah predvsem v popoldanskem času. Študente bi torej utegnilo zanimati, kako lahko izkoristijo ta vmesni čas.
Navedli b; nekaj krasnih možnosti za intenzivno delo, predvsem tistih študentov, ki zaradi oddaljenosti ta čas ne morejo domov. Osrednja knjižnica mariborskih visokošolskih zavodov je Studijska knjižnica, ki ima bogat in obsežen knjižni fond, študentom pa nudi svojo študijsko sobo in čitalnici. Poleg te je v Mariboru zelo bogata Mestna knjižnica, id sicer nima dovolj strokovne literature, ima pa prostorno čitalnico, A NAJTI TOPEL KOTIČEK, POVRHU VSEGA PA SE MIREN, je za študenta zelo pomembno. Omeniti velja še Delavsko knjižnico na Taboru, ki ima predvsem bogat leposlovni knjižni fond. Višje šole so že poskrbele, a skrbe za to še dalje, da nudijo strokovno literaturo svojim študentom kar na šoli. V ta namen so bile ustanovljene že tudi številne knjižnice in študijske sobe na šolah, zlasti še na višji ekonomsko komercialni šoli. Prav gotovo jc pa res, da bo mnogokrat potrebno precej truda, da bi našli prav ugodne pogoje za svoje delo in mnogokrat bo razočaranje prišlo prav zaradi pomanjkanja literature. Takrat stopi na plan kolegialnost in tovarištvo med študenti, in priznati je treba, da se prav sodelovanje na področju izposojanja in množičnega koriščenja strokov; nih knjig izredno obnese. Nespretni bi tudi bili, če se ne bi v zagati obrnili na mnoga podjetja v Mariboru ali drugje, ali morda pri štipenditorju, kajti po takšnih ustanovah se najde veliko dobrih knjig in pripomočkov.
Idealno organiziranega študija seveda nikjer ne more biti, zato je predvsem uspeh študenta na izpitih in uspeh na področju strokovnega dela v veliki meri odvisen od tega, kako se študent v času svojega študija na bodoči poklic pripravlja, kakšen je delež njegovega osebnega prizadevanja pri obvladovanju materije, a kaj mu lahko nudi šola. Visikošolski pouk je organiziran tako, da računa na določeno zrelost svojih slušateljev, ki morajo mimo predpisanega programa poglabljati svoje znanje, da bi mogli postati samo-stojniv sferah svojega poklica. Torej je nujno, da vsak študent novinec že v začetku spozna, kolikšnega pomena je študij v pravem pomenu besede, torej učenje, ki vedno išče nekaj novega rta podlagi pridobljenega znanja. Samo stereotipno srednješolsko učenje »naiz.ust« je polovičarsko, a pozneje v praksi se pokaže za zelo neučinkovito.' Co gledamo stvari s stališča samostojnega, poglobljenega in zrelega dela, potem moramo vsekakor priporočati že v začetku koriščenje literature in to najnovejite, ki se jc v javnosti pojavila.
izpiti resda mnogokrat izglodajo kot nerealno preverjanje znanja, saj so tudi zgodi, da kdaj pa kdaj na njih uspejo takšni študentje, ki so se pripravljali prav malo in malo tudi znajo, na drugi strani pa razočarani padajo zelo prizadevni, ker so na izpitu »pač imeli smolo«. Treba je trezno oceniti, da ima profesor zelo malo možnosti, da bi slehernega kandidata prav podrobno pretipal, sploh pa, če nima svojega asistenta, ki bi mu lahko to delo predhodno že delno opravil. Mnenje, da so vprašanja na izpitu kakor krogla na fronti, kandidati pa borci, ki jih bo zadelo ali jih ne bo, seveda ni dovolj razumno, ampak posledica prepričanja, da jc študij formalnost, ki mora zadostiti minimalnim pogojem, da se pride do diplome. A ravno takšnega prepričanja bi se morali izogibati. Izpiti naj bodo torej samo iniciativa, da se kandidat poglablja v predmet tudi izven obsega zahtevane snovi, če je to mogoče. Vedno to seveda ni mogoče. •
Mariborske visokošolske institucije so še mlade. Prva jc bila ustanovljena višja ekonomsko komercialna šola leta 1959, takoj za njo višja tehniška šola in tako naprej. Prav zaradi tega so še tudi nekatera zakoreninjena mnenja, da se študij v Mariboru ne bo obnesel, da imajo visokošolska ustanove drugod že več izkušenj in tudi renome, ter da je sploh treba gledati z rezervo na višješolski sistem. Toda taka mnenja so čedalje šibkejša, saj praksa izključuje njihov obstoj, kajti pedagogi, ekonomisti, inženirji, pravniki, stomatologi in drugi dokazujejo na delovnih mestih, da so pridobili solidno strokovno znanje, tisti, ki pa študij nadaljujejo na višjih izobraževalnih stopnjah drugod, spadajo med najuspešnejše študente. CE BO JAVNOST PRIZNALA KVALIFIKACIJO PRVOSTOPENJSKEMU STROKOVNJAKU ALI NE, JE V NAJVECJI MERI ODVISNO OD ŠTUDENTOV ALI DIPLOMANTOV SAMIH, PA TUDI OD VISOKOŠOLSKIH INSTITUCIJ V MARIBORU, CE SI BODO Z DOBRO ORGANIZIRANIM POUKOM IN STROKOVNIM PEDAGOŠKIM TER ZNANSTVENIM DELOM ZNALI PRIDOBITI RENOME. KAKRŠEN GRE VISOKIM ŠOLAM; toda renome je že znatno pridobljen, potrebno ga je le utrditi, zlasti v najnovejšem času, ko nekatere umetne teorije o visokem šolstvu v Sloveniji hočejo oslabiti vlogo Maribora v visokošolskem izobraževanju.
Čas razvedrila
Kakor poslavljamo na prvo mesto resnost pri študiju in poudarjamo intenzivno izkoriščanje časa, tako nikakor ne moremo mimo dejstva, da je tudi velikega pomena iz-, venštudijsko udejstvovanje, študentu ostaja rriato časa za razvedrilo, toda tisti čas, ki mu ostane, naj bi bil zares bogato Izkoriščen. Razvedrilo seveda ni vselej samo poslušanje glasbe, ali odhajanje na plese, po mnenju nekaterih celo večidel posedanje po lokalih najrazličnejših kvalitet, marveč je to živo vključevanje delovnega človeka (kar j® tudi študent) v široko zamišljeno rekreacijo, spoznavanje kulturnih dosežkov, obiskovanja gledališč, koncertov, razstav, udejstvovanje v športu ali spremljanje le-tcga, dalj« spoznavanje narave in pokrajine dežele . . .
Maribor ima številne zelene parke, njihova privlačnost je čudovita, tudi prostorov, kjer sc mladina zabava, le sedaj že nekaj več. Muzeji, razstavni saloni, galerija, gledališče.
IN РЛ SPREHODI POD FASADAMI STARIH MESTNIH HIŠ?
Mar ne	bi tudi na Pohorje šli?
Srce je	spomladi nemirno kot listje	na	vetru,	a Kalvarija	je prav	blizu, gredoč ji
utrgaš kak	cvet, in s tem sl pozabil na	knjige in	strali	prod	izpitom,	[n kdo pa	trdi,
da	tudi to	ni razvedrilo duha in srca?
Res je,	da mesto, v katerem študiramo,	ne bo	nikoli	pozabljeno, kajti povezano	je *
številnimi spomini na mladost, a mimo tega ima važen pomen v oblikovanju osebnosti-
VISOKOŠOLSKO MESTO mora poleg solskih institucij imeti tudi takšne, ki pomagajo graditi akademsko razgledanega in mislečega občana, to pa pomeni, da je kompleks dogajanj v mestu na ravni, ki more zadovoljiti tudi zahtevnejše občinstvo, a prav gotovo so to v pivi vrsti študentje.
Zveza študentov - masovna prostovoljna organizacija
Vsak študent, ki se vpiše t.a visokošolske institucije (visokošolske institucije so fa-Uultclc, visoke šole, akademije in višje špie), praviloma poslane član Zveze študentov Jugoslavije, vendar pa članstvo ni obvezno. Zveza študentov je organizacija, ki neguje tradicije naprednega študentskega gibanja, usmerja študente k aktivnemu študentskemu udejstvovanju v vseli oblikah družbenega življenja ter usklaja interese dejavnosti študentov s stališči in interesi socialistične izgradnje pri nas, zlasti pa še pomaga utrjevali Sistem samoupravljanja. Zveza študentov je samostojna organizacija in torej samostojno razpravlja o določenih družbenih pojavih in dogajanjih, njen pogled na družbeni razvoj sloni na prepričanju, da se družbeni in materialni položaj v družbi naj dosega samo z delom. Od tod tudi izvira težnja, da je treba našemu delovnemu človeku omogočiti čim ugodnejše pogoje splošnega in strokovnega izobraževanja, da bi delo v socialistični Ju-‘ Soslaviji postalo bolj strokovno in da bi naš človek osvojil znanstveni pogled na svet.
Zveza študentov ima dalje nalogo, da skrbi za materialne pogoje študentov v času študija oziroma da proučuje materialno stanje in se zavzema za izboljšanje lc-tega. Po svojih močeh pomaga urejevati odnose med študenti in šolami in zlasti prek svojih predstavnikov in teles na šolah skrbi, da so vselej zastopani v raznih odlokih tudi študentski interesi.
tzvenšolska dejavnost še posebno zaposluje študentsko organizacijo. Prek svojih komisij in sekcij vodi celotno študentsko kulturno, športno, družbeno in druge dejavnosti, »ko da je nosilec predlogov in organizator najrazličnejših študentskih manifestacij.
KAM V PROSTEM ČASU?
Ne bo pravzaprav veliko takšnih dni, ki bi ne bili vezan: na študij ali Predavanja, vaje, obveznosti, vendar pa se vselej, tudi v najkrajšem trenutku, ki 'mu navadno rečemo priložnost, pojavi vprašanje: kam sedaj? Študen-li>rija, ki je" mlada, išče mesto, kjer bi se razvedrila, oddahnila, razveselila in nekaj trenutkov pozabila na vsakdanjosti, ki jih preživlja pri študiju.
Prosti čas je v Mariboru mogoče preživeli kjerkoli, na ulici ali-v kavarni, J parku ali v gledališču, v kinu ali na športnih igriščih, aktivno ali pasivno. Pasivno izkoriščanje prostega časa je pogosto vezano na pohajkovanje, ubijanje dolgočasja na cesti, a pri petičnežih po lokalih, kjer razen paše za oči Jobe tudi druge ugodnosti, kakor poceni zabavo, pijače, včasih pa tudi prebiranje časopisja.
Glede aktivnega izkoriščanja prostega časa bi morali pripomniti, da ne Mislimo s tem samo načrtnega vključevanja v dejavnosti izven šole, marveč Judi pogostokrat možnosti, ki jih imamo, da bi zadostili naključnim željam. Jake naključne želje se pokažejo tedaj, ko odpove pokornost organiziranosti. Poskušali bomo prikazati nekaj možnosti, ki jih študent v Mariboru ima, da “i svoj prosti čas bogato preživel.
Nemara je potrebno, da najprej navedemo tiste institucije, ki bi študentu naj bile ne samo dostopne, ampak po njegovem spoznanju tudi potrebne. To in Slovensko narodno gledališče v Mariboru, ki je edino te vrste (poklicno) v severovzhodni Sloveniji, a ker je večina naših študentov ravno iz tega prejela, verjamemo, da je za njih tudi dovoli zanimivo. Gledališče ne bi smelo biti samo zbirališče, kjer je mogoče resda videti vse najlepše dosežke v modni. marveč tudi v gledališki umetnosti. Eno pa je z drugim tako povezano, da se občudovalci lepe zunanjosti lahko ravno tako naslajajo ob odmorih v avli, kakor najdejo svoje notranje 'zadovoljstvo tisti, ki prihajajo zgolj za-radi odrske umetnosti. Moramo priznati, da izkušnje iz preteklih let kažejo n» stalno rast zanimanja za gledališki abonma, ki je za študente sorazmerno Poceni. Prcnekateri umetnik je že izjavil, da zelo rad igra pred študentsko Publiko in v Mariboru ni nič drugače. Kor je študentska publika bolj zahtevna in bolj kritična, smo ravno na predstavah za študente priče najuspešnejšim interpretacijam naših igralcev in pevcev.
In če tudi nismo redni obiskovalci gledališča, mar moremo misliti o sebi. j “a smo ali bomo intelektualci, če si nismo skoraj nikdnr prostovoljno in na Podlagi lastnih želja ogledali nekaj najuspešnejših predstav v sezoni? Drama m opera SNG v Mariboru bosta vselej l-.ullurno pribežališče, ko bomo že vsega drugega naveličani.
Za zahtevnejše in verjetno bolj redke obiskovalce upodabljajoče umetnost^ pa tudi za tiste, ki jim bo to študijska obveznost (študentom pedagoško akademije), ima Maribor skoraj redno odprti razstavi v Umetnostni galeriji °b Strossmayerjcvi ulici in v salonu Rotovž. Umetnostna galerija ima že bogato lastno zbirko, in jo občasno razstavlja, razen tega pa skrbi, da našo putiko redno seznanja z novostmi v domači in tuji likovni ustvarjalnosti.
Nadalje nas pot ponese v zakladnico starin, v muzeje, ki so dovolj šte-?ilni in bogati, da jih prištevamo med najpomembnejše v Sloveniji. Pokrajinski muzej v Mariboru hrani mnoge znamenitosti, ki niso le zanimive za ‘Uristc, marveč lahko služijo za temeljit študij naše preteklosti, in so torej JPočan argument slovenskega ljudstva, za študente pa mesto za spoznavanje ,n izobraževanje. Pokrajinski muzej ima naslednje zbirke: arheološko, etnografsko, numizmatično pa še kulturnozgodovinski in umetnostnozgodovinski Jddelck. Sc posebej je treba omenili muzej NOB, ki hrani bogato dokumen-'acijsko gradivo o borbi in zmagi slovenskega naroda s posebnim poudarkom fta Štajerski.	ki.	,	.
, Mimo omenjenih kulturnih ustanov je še pomembna koncertna poslovalnica. Le-ta je svoj čas prirejala mladinske konccrlnc abonmaje s potrebnimi Predavanji pred izvajanjem glasbenih del, da bi tako šolska mladina dobila *®aj najpotrebnejše osnove v glasbeni vzgoji. Zal sedaj akcija za popularizacijo klasične ali resne glasbe med mladino ni več tako organizirana, so pa °Wjube, da se bo vse uredilo zopet na bolje. Vsekakor je treba omeniti, da taznim koncertom, ki jih prirejajo priznani svetovni umetniki, kljub pomanjkljivi glasbeni vzgoji mladine stojišča niso nikoli prazna in če bi bila bojišča večja, ki tudi mladine bilo več.
Študentska organizacija vključuje svoje člane v Kulturno umetniškem aruštvu Študent, ki je od svojega obstoja dalo že nekaj dobrih predstav. Izropata predvsem folklorna skupina in pevski zbor. Sedaj razpolaga Študent ® potrebnimi rekviziti, tako da je delo lažje, rezultati pa boljši. Nikakor ni mogoče trditi, da bi bilo vodstvo društva dalo od sebe toliko, kolikor priča-{ kujemo in kolikor bi bilo mogoče dati. Pričakujemo pa, da se bo z vsako no-У° generacijo, ki bo nadaljevala začete tradicije, stanje popravljajo in izboljševalo.
,. Ne bilo bi tudi treba posebej omenjati študentskega glasila KATEDRA, J} izhaja kot mesečnik, toda zdi se nam, da je vsaj potrebno povedati, kakšno ‘logo naj študentski časopis odigra in kako lahko študentje sami kreirajo a.iegovo fiziognomijo. Študentski" tisk ima poleg tega. da obvešča študente o r.ogajanju v visokošolskih centrih še posebno nalogo, da vzgaja in goji kri-fmnost, pravilno ocenjuje dogodke v našem družbenem življenju ter jih anafora, da spremlja in podoira razvijanje kulture In izobraževanja ter da se favzema za krepitev socialističnih družbenih odnosov in samoupravljanja. {Sabina se deli po rubrikah na: študenlsko. kulturno, mednarodno, srednje-!°isko, literarno in zabavno. Študentje, ki želijo pisati in oblikovati svoj ha-z°r, najdejo za to pri ustvarjanju časopisa izredne možnosti.
. Marsikdo štipendije ne bo dobil ali pa bo preskromna da hi lahko za-?avoljivo živel. Za delno premagovanje takšnih problemov imajo mariborski študentje svojo ZADRUGO, ki jih honorarno zaposluje. Dosedanje izkušnje Jažejo. da je iskanje dela preko zadruge zelo uspešno in delo tudi primerno ojačano. Marsikatera tegoba, ki nastane zaradi pomanjkanja denarnih sred-,l«v, ge da z voljo do dela tako premagati, a poleg zgolj finančnega učinka
kaže tak način zaposlovanja študentov še drugo podobo, namreč odnos do dela, vrednotenje dela in pa pridobivanje samostojnosti. (Zal niso pogoji takšni, da bi lahko študent samo študiral, in ne še skrbel za vsakdanji kruh, kar bi bilo seveda najbolje.)
In ne na koncu: šport. V Mariboru je več društev, ki gojijo skoraj vse športne discipline in študentje imajo možnosti, da se vključijo. Še bolj razveseljivo pa je, da sta dve mariborski višji šoli uvedli obvezno telesno vzgojo, ki bo študentom v razvedrilo in zabavo. Pričakujemo, da bodo tudi ostale šole šle po njunih stopinjah. Seveda pa je pri odboru Zvezo študentovi posebna ly>misija, ki organizira razna športna tekmovanja, čisto študentovska in tudi mešana,
Kdo ve, če je mogoče povedati res vse, kar bo študent novinec potreboval, da bi se že prve dni svojega bivanja v Mariboru zares vključil v tukajšnji ritem ter da bi imel na dlani vse možnosti, in bi se tako laže usmerjal. Sto ljudi, sto potreb in želja. Vsem torej ne bi bilo mogoče ugoditi, prispevali smo pa tiste najnujnejše informacije, ki so morda v pravem trenutku najpomembnejše za uspešen začetek študija in za dejavnosti po osebnih odločitvah.
KATEDRA
Katedra jo časopis mariborskih študentov, ki ga lo4i sami ustvarjajo, to se pravi, da študentje vanj pišejo, ga študentje urejajo in tudi izdajajo. Katedra je začela izhajati kmalu po nastanku prvih višjih šol v Mariboru in je s krajšimi prekinitvami izhajala do danes. Nekaj časa je bila štirinajstdnevnik, nato pa mesečnik. Tako izhaja (udi sedaj. Časopis mariborskih študentov ima vodilno vlogo v študentski aktivnosti in je kot napredna sila v mariborskem in slovenskem javnem dogajanju tudi upoštevana. Ima nalogo objektivnega in kritičnega obveščanja javnosti zlasti o študentskih ter seveda tudi drugih vsakdanjih problemih in oblikovanje kulturne fiziognomije Maribora.
Katedra je zelo popularna tudi med srednješolsko mladino, saj je srednješolcem odmerjena ena do dve strani prostora, ki ga Ic-ti pridno in bogato polnijo s svojimi prispevki.
Za sodelovanje na straneh Katedre so vabljeni vsi študenti, srednješolci ali drugi mladinci, ki bi želeli posvetiti del svojega prostega časa novinarskemu delu.
Svoje prostore ima v Slovenski 5, v juliju pa se bo preselila v novi študentski dom v Tyr.ševi ulici.
KUD ŠTUDENT
V Mariboru že šesto leto deluje zadruga študentov in dijakov, ki jo je ustanovil odbor zveze študentov MVZ z namenom, da pomaga reševati materialno stanje študentov. Prav posebno pa še v sedanjem slabem položaju študenta, ko je štipendij manj, življenjski stroški pa so vedno večji.
V letu 1067 so dobili dijaki in študentje po zadrugi 1760 zaposlitev in s tem ustvarili 745.556,68 N din bruto dohodka. Zaposlenih je bilo približno 700 študentov-članov zadruge in povprečni bruto zaslužek člana je znašal 563,80 N din letno. To je bilo omogočeno na osnovi posebnega statusa, ker zadruga gospodarskim organizacijam ne odvaja od študentskih honorarjev nobenih družbenih dajatev. Od študentovega zaslužka odbije zadruga provizijo (do vsote 700 N din je enotna deset odstotna provizija, nad to vsoto pa se provizija zvišuje; za vsakih deset tisoč za en odstotek, medtem ko je za vsote nad 1600 N din prav tako enotna dvajset odstotna provizija), s katero krije poslovne stroške in' ustvarja sredstva za sklade. \
V zadrugo študentov se lahko vpiše vsak študent, ki predloži potrdilo o šolanju. Uradne ure so vsak dan od 10. do 12. ure, v sredo pa še od 14. do 16. ure. V soboto zadruga ne dela. Poslovne prostore ima v Tomšičevem drevoredu 45. V juliju pa se bo preselila v novi študentski dom v Tyrševi ulici.
ZADRUGA ŠTUDENTOV IN DIJAKOV
VKLJUČITE SE V VRSTE KUD ŠTUDENT!
Kulturno umetniško društvo Študent razvija svojo dejavnost na podlagi amaterskih pravil, torej v izvenštudijskem času in nepoklieno. Največ uspeha doslej so imeli: študentski oder, pevski zbor in folklorna skupina. Študentje ne nastopajo samo v Mariboru in pred študentskim občinstvom, marveč tudi Po drugih naših mestih; zlasti pa je razveseljivo, da se za njihove nastope zanimajo v inozemstvu.
._ Vsi novi študentje, ki imajo že kaj izkušenj na področju kulturno umetniške dejavnosti, in tudi tisti, ki imajo samo voljo, bodo našli svoje zadovoljstvo v delu pri našem društvu. Tu posebej vabimo člane za študentski oder, ki bo letos ponovno začel z delom. Prostore ima v študentskem domu, Tyršc-va ulica 22.
Odgovori na vprašanje Kaiedre
predsednika komisije za materialna vprašanja študentov pri združenju visokošolskih zavodov v Mariboru profesorja DOLFETA-CIZEJA, doktorja inženirja
Ko študent pride v drugo mesto študirat, se najprej vpraša, ali bo Imel zagotovljene vse socialne pogoje, saj mu vendar samo volja do študija ne pomaga brez materialnih pogojev.
Ta številka Katedre Je namenjena tistim, ki se bodo letos prvič vpisali na katero izmed mariborskih višjih šol, zato bi vas prosili, če bi nam povedali kaj več o študentskih kreditih, prehrani, subvencijah in stanovanjih v študentskih domovih.
1. Znano Je, da bo izobraževalna sknpnost SR Slovenije v letošnjem letu razpisala kar 560 novih štipendij za učence in študente, od česar odpade na študente visokošolskih zavodov 266 štipendij, bo študentsko posojilo kljub temu marsikateremu bodočemu študentu glavni vir dohodkov. Zato vas prosimo, če bi nam podrobneje povedali, kako bo letos s podeljevanjem kreditov in kako z vračanjem.
Res bo za študijsko leto 1968/69 razpisanih 160 štipendij več kot lansko leto, vendar pa so štipendije vezane na najmanj prav dober študijski uspeh Zato bo le manjši del študentov lahko zaprosil za to obliko pomoči pri študiranju. Štipendije bodo kakor že doslej sestavljene iz osnovnega dela 100 do 350 N din mesečno in stimulativnega dodatka v znesku 100 do 260 dinarjev, ki pa se bo podeljeval na osnovi študijskega uspeha in letnika študija Po novem pravilniku se bo štipendija z naslednjim študijskim letom spremenila v študentsko posojilo, če ne bo pričakovanega študijskega uspeha.
Tako bo za večino študentov posojilo še vedno najbolj množična oblika pomoči pri študiju. Posojila bodo komisije odobravale v mesečnih zneskih od 100 do 350 N dinarjev, in to brez stimulativnega dela. Stimulacijo pa predstavlja odpis glede na študijski uspeh pri vračilu tega posojila. Ce doseže študent povprečno odličen uspeh, je odpis posojila 100%, pri prav dobrem uspehu 80%, pri dobrem uspehu 50% in pri zadostnem uspehu 20% Vedno pa se bo lahko kredit pretvoril tudi v štipendijo, seveda pri najboljših študentih.
Razumljivo je, da bo tudi v študijskem letu 1968/69 osnova za dosego navedene pomoči socialni položaj študenta s tem, da bo za pridobitev študentskega posojila določen cenzus praviloma 400 N dinarjev na družinskega člana mesečno. Letos preide skrb za podeljevanje štipendij in posojila na Republiško izobraževalno skupnost, ki bo pravočasno objavila v dnevnem časopisju razpisne pogoje tako za štipendijo, kakor za študentska posojila.
2. I.rtos so imeli študentje dobro urejeno prehrano v samopostrežni restavraciji Cenler Kako bo z njo v študijskem leto 1968/69? Bodo študentje še naprej gostje samopostrežne restavracije Center, ali se jim morda obeta samostojni študentski prehrambni obrat?
V Mariboru še ne obstajajo možnosti'za ureditev samostojne študentske meneze, zato bodo študentje še slej ko prej navezani na prehrano v samopostrežni restavraciji Center, in to ob približno enakih pogojih kot v preteklem študijskem letu Združenje bo prispevalo za dnevni menu t. j. obed in večerjo po 2,85 ND, in to socialno najbolj ogroženim študentom Seveda ‘bo skrbelo združenje tako kakor doslej za kakovost prehrane z rednimi sanitarno-higienskimi pregledi študentskih obrokov. Gmotno najbolj ogroženim študentom pa bo možno zagotoviti tudi brezplačne obroke
V novem študentskem stolpiču bo tudi urejena zajtrkovalnica za študente, kjei bo moglo preko 400 študentov poceni zajtrkovati. Anketa Je namreč pokazala da skoraj ‘A študentov ne uživa zajtrka. Pri subvencioniranju prehrane bo komisija za materialna vprašanja študentov pri združenju uporabljala enake kriterije, kot preteklo študijsko leto:
socialno ogroženosl in primeren študijski uspeh.
Upoštevajoč subvencijo bodo mesečni stroški študenta za prehrano 8 tremi dnevnimi obroki okrog 170,00 N dinarjev.
3 Končno bomo le dobili novi študentski dom, ki so ga bili študentje prepotrebni, saj so v večini primrrov odštevali precejšnje vsote sa privatno sobe Bi nam lahko povedali, kdaj bo nova študentska stolpnica dograjena In predana, v uporabo! Bo v njej prostora tudi za dekleta?
S 1. septembrom 1968 se bo fahko vselilo v II. stolpič študentskega doma 118 študentk in 100 študentov. Tako bomo dobili v Mariboru prepotreben prostor tudi za ||ekleta.
Mesečna stanarina, ki Jo bo moral plačevati študent, bo 75,00 din, ostalo pa bo krila subvencija združenja in dodatna dejavnost doma samega
Poleg že obstoječega študentskega doma s 180 ležišči bo torej v bodočem študijskem letu na razpolago 406 ležišč, kar predstavlja po 1 ležišče na vsakega četrtega redno vpisanega študenta S tem bodo verjetno pokrite vse potrebe po primernem in cenenem študentskem stanovanju.
Nastanek, pomen in razvoj mariborskih visokošolskih zavodov
(Nadaljevanje z 2. strani)
Ponekod sicer obstaja mnenje, naj bi se na višje šole vpisovali le absolventi srednjih strokovnih šol. Menimo, da je takšno stališče dru-ibeno nepravilno, nepotrebno in tudi neuresničljivo. V obstoječih prilikah se namreč izbira srednje šole nikakor ne vrši pretelno po kriteriju prirodne intelektualne nagnjenosti oziroma sposobnosti, številčno razmerje med maturanti posameznih vrst srednjih šol (gimnazije — strokovne šole) ter njihova socialna in teritorialna struktura pa bi samo še poslabšala sedanji le tako zelo neustrezni sestav slovenskih visoko-šolcev in izobralenstva. Končno tudi študijski rezultati — posebno ob pomoči, ki jo nudijo gimnazijcem nekatere šole ob začetku študija — demantirajo takšno mnenje.
Diplomanti mariborskih visokošolskih zavodov se po študiju v glavnem zaposlujejo. Samo okoli 13 % jih nadaljuje študije na ustreznih fakultetah, kjer ne zaostajajo za študenti s fakultet. Vsi ostali so se zaposlili in zasedajo širok krog delovnih mest, ki so zanje predvidena. Kljub začetnemu nezaupanju in telavam so si le pridobili priznanje in ugled ter začenjajo dobivati pripadajoč drulbeni pololaj.
Sole vzdrlujejo kontakt s svojimi diplomanti in njihovimi delodajalci. izmenjujejo z njimi informacije in Izkušnje, po potrebi skušajo pozitivno vplivati na pogoje njihovega zaposlovanja, v posameznih primerih pa so jih na posebnih seminarjih začele spozna\>ati z novostmi iz njihove stroke. S tem da so v kratkem (asu dati gospodarstvu in drulbenim slulbam okoli 2500 strokovnjakov, so mariborski visokošolski zavodi le začeli izpolnjevali svojo drulbeno nalogo.
Mariborski visokošolski zavodi so v času svojega nastajanja in delovanja brez dvoma imeli precej notranjih in zunanjih telav. Vendar lahko smatramo, da so jih uspešno prebredli ter pokazali ustrezne uspehe, livljenjsko sposobnost in drulbeno koristnost.
Namestnik predstojnika Zdrulenja visokošolskih zavodov Maribor Milivoj Raič, dipl ing.
Iz vsega navedenega je razvidno, da bo mogel študent v Mariboru shajati mesečno s približno 250,00 dinarji za stanovanje ln prehrano. Se skoraj polovico teh stroškov pa bo pokritih iz drugih sredstev. Razumljivo je, da bo ob toliki denarni pomoči potrebno še bolj kot doslej zaostriti študijske kriterije, t. j. uspeh in trajanje študija, čemur je v glavnem namenjena materialna pomoč, ki Jo družba nudi študentom.
Pedagoška akademija v Mariboru
Pedagoška akademija v Mariboru je izobraževalno vzgojni visokošolski zavod, ki vzgaja učitelje z višjo strokovno in pedagoško izobrazbo ter organizira in razvija znanstveno delo na področju vzgoje in izobraževanja.
Akademijo je ustanovila Skupščina LR Slovenije pred šestimi leti z zakonom o ustanovitvi Pedagoške akademije v Mariboru, Uradni list LRS, št. 18/61.
Predavanja trajajo na akademiji dve leti (štiri semestre), absolventski staž pa traja še šest mesecev po koncu zadnjega semestra predavanj.
Diplomanti akademije dobijo naziv predmetnega učitelja ustrezne stroke.
ORGANIZACIJA ŠTUDIJA
Za uresničevanje izobraževalnih in vzgojnih nalog ter za organizacijo pouka ima akademija študija študentske smeri, oddelke in predmetne skupine.
Na akademiji sta dve študijski smeri:
— za razredni in predmetni pouk v osnovni šoli,
— za predmetni pouk v strokovnih šolah in izobraževalnih centrih.
Vsaka študijska smer ima več oddelkov; tiso enopredmetni, ali dvo-
predmetni.
Na akademiji je 11 oddelkov z 20 študijskimi skupinami.
Na vseh oddelkih imajo študenti vseh študijskih skupin strokovne predmete, ki so navedeni pri oddelkih; pedagoško psihološke predmete: pedagogiko z zgodovino pedagogike, didaktiko, občo in mladinsko psihologijo, pedagoško psihologijo ter splošne predmete: družbeno in ekonomsko ureditev SFRJ, kulturo ustnega in pismenega izražanja, predvoja-ško vzgojo ter telesno in zdravstveno vzgojo.
Študenti že v času študija opravljajo obvezno praktično delo v obliki skupnih hospitacij in nastopov ter pedagoške prakse v I. in III. semestru, ta ima namen vpeljati študente v praktično opravljanje dela, ki jim ga bo nalagal njihov poklic.
Oddelek za razredni pouk
Na tem oddelku se izobražujejo učitelji za pouk v prvih petih razredih osnovne šole.
Strokovni predmeti: metodika spoznavanja narave in družbe, spoznavanje narave in spoznavanje družbe, metodika slovenskega jezika, metodika matematike, metodika likovnega pouka s skicirnim risanjem, metodika tehničnega pouka, metodika telesne vzgoje, metodika glasbenega pouka, glasbeni pouk z instrumentom, metodika prostovoljnih dejavnosti, mladinska književnost z vidika mladinske psihologije in kulturna zgodovina.
Za dvig kvalitete pouka na osnovnih šolah in za višjo pedagoško ter strokovno izobrazbo učiteljev razrednega pouka organizira akademija začasno posebni obliki študija:
— Enoletni razredni pouk: v to obliko študija se lahko vključijo in se vpišejo v tretji semester kot redni študenti tisti učitelji, ki imajo zaključni izpit na učiteljišču in strokovni izpit.
— Za absolvente 5-letnega učiteljišča organizira akademija razredni pouk, ki traja tri semestre.
Študenti obeh posebnih oblik razrednega pouka študirajo po prilagojenem predmetniku, vendar veljata zanje isti učni načrt in izpitni režim kot za študente oddelka za razredni pouk.
Ti dve posebni in začasni obliki študija omogočata hitrejšo dokvalifikacijo absolventov učiteljišč in učiteljev, ki že poučujejo v osnovnih šolah.
Na oddelku Je doslej diplomiralo 78 študentov; vsi so zaposleni na osnovnih šolah.
Oddelek za jezike in književnost
Na tem oddelku se izobražujejo predmetni učitelji dveh jezikov. Oddelek ima te študijske skupine:
— slovenski in srbohrvaški jezik,
— slovenski in ruski jezik,
— slovenski in angleški jezik,
— slovenski in nemški jezik,
— angleški in ruski jezik,
— angleški in nemški jezik,
— ruski in nemški jezik.
Strokovni predmeti:
— študijska skupina slovenskega in srbohrvaškega jezika: slovenski jezik, slovenska književnost, metodika slovenskega jezika, srbohrvaški jezik, hrvaška, srbska in makedonska književnost, stilistične vaje, makedonski jezik in metodika srbohrvaškega jezika;
— študijske skupine slovenskega in tujega jezika:
slovenski jezik, slovenska književnost, metodika slovenskega jezika, južnoslovanske književnosti;
tuj jezik (ruski ali angleški ali nemški), fonetika tujega jezika, interpretacija tekstov tujega jezika, tuja književnost, stilistične vaje, metodika tujega jezika;
— študijske skupine dveh tujih jezikov:
dva tuja jezika, dve fonetiki tujega jezika, interpretacija tekstov dveh tujih jezikov, književnosti dveh tujih jezikov, stilistične vaje dveh tujih jezikov in metodika dveh tujih jezikov, slovenski jezik.
Na oddelku je doslej diplomiralo 73 študentov, in sicer: slovenski in srbohrvaški jezik 35, slovenski in angleški 21, slovenski in ruski 5, slovenski in nemški 9, angleški in nemški 2, ruski in nemški 1.
Studijske skupine dveh tujih jezikov so bile uvedene pred tremi leti, zato so prvi študenti diplomirali v jeseni 1967.
Oddelek za zemljepis in zgodovino	1
Na tem oddelku se izobražujejo predmetni učitelji zemljepisa in zgodovine.
Strokovni predmeti: obča fizična geografija, družbena geografija, regionalna geografija, geografija Jugoslavije z lokalno geografijo, metodika geografije, uvod v zgodovino, obča zgodovina do leta 1917, južnoslovanska zgodovina do leta 1917, slovenska zgodovina do leta 1917, obča zgodovina do leta 1917, zgodovina jugoslovanskih narodov od leta 1917, kulturna zgodovina, metodika zgodovine.
Na oddelku je doslej diplomiralo 67 študentov.	j
Oddelek za biologijo in kemijo
Na tem oddelku se izobražujejo predmetni učitelji biologije ta kemije.
Strokovni predmeti: splošna biologija, botanika, anatomija in fiziologija človeka, zoologija, razvojni nauk, metodika biologije, osnove mineralogije in geologije, anorganska kemija, organska kemija I in II, metodika kemije.
Na oddelku je doslej diplomiralo 48 študentov.	j
Oddelek za matematiko in fiziko
Na tem oddelku se izobražujejo predmetni učitelji matematike in fizike.
Strokovni predmeti: algebra z analitično geometrijo, trigonometrija in geometrija, analiza, opisna geometrija, metodika matematike, fizika, fizikalni praktikum, metodika fizike.
Na oddelku je doslej diplomiralo 42 študentov.
Oddelek za tehnični pouk in fiziko
Na tem oddelku se izobražujejo predmetni učitelji tehničnega pouka in fizike.
Strokovni predmeti: tehnologija materiala, strojeslovje tehnično risanje in osnove opisne geometrije, organizacija in ekonomika proizvodnje, praktični pouk v delavnici, metodika tehničnega pouka, osnove matematične analize, fizika, fizikalni praktikum, metodika fizike.
Na oddelku je doslej diplomiralo na enopredmetnem oddelku (samo tehnični pouk) 73 študentov.
Oddelek za likovni pouk
Na tem oddelku se izobražujejo predmetni učitelji likovnega pouka.
Strokovni predmeti: risanje, slikanje, likovna teorija z anatomijo, umetnostna zgodovina, scenografija, grafika, pisave, modeliranje, estetika oblik z osnovami arhitekture, opisna geometrija, perspektiva, metodika likovnega pouka.
Na oddelku je doslej diplomiralo 32 študentov.
Oddelek za glasbeni pouk
Na tem oddelku se izobražujejo predmetni učitelji glasbe.
Strokovni predmeti: fiziologija in fonetika, solfeggio in teorija, osnove vokalne tehnike, harmonija, kontrapunkt, spoznavanje instrumentov, prirejanje za ansamble, zgodovina glasbe, oblikoslovje, klavir, dirigiranje, zbor in orkester, vokalna literatura s partiturno igro, recitacija, ritmika s telesno vzgojo, glasbeni pouk s kitaro, metodika glasbenega pouka.
Na oddelku je doslej diplomiralo 34 študentov.
Oddelek za telesno vzgojo in biologijo in zemljepis
Na tem oddelku se izobražujejo predmetni učitelji telesne vzgoje ta zemljepisa ali telesne vzgoje in biologije, po izbiri študenta.
Strokovni predmeti:
— Studijska skupina telesna vzgoja in biologija:
teorija telesne kulture, anatomija, fiziologija, biometrija, biomehanika, telesnovzgojni objekti in naprave, splošna telesna vzgoja šoloobveznega otroka, atletika, elementarne igre, športne igre, orodna in talna telovadba, ritmika, zdravstvena telovadba, metodika telesne vzgoje, splošna biologija, razvojni nauk, botanika, zoologija, metodika biologije.
— Studijska skupina telesna vzgoja In zemljepis:
teorija telesne kulture, anatomija, tiziologija z biometrijo, mehanika, telesnovzgojni objekti in naprave, splošna telesna vzgoja šoloobveznega otroka, atletika, športne igre, orodna in talna telovadba, ritmika, zdravstvena telovadba, metodika telesne vzgoje, obča fizična geografija, družbena geografija, regionalna geografija, geografija Jugoslavije z lokalno geografijo, metodika geografije.
Oddelek je bil ustanovljen pred šestimi leti; doslej je diplomiralo 7 študentov.
Kovinarsko elektrotehniški oddelek
— Studijska skupina za tehniško risanje s strojnimi elementi in stro-jeslovjem.
V tej študijski skupini se izobražujejo predmetni učitelji tehniškega risanja, strojnih elementov in strojeslovja, ki bodo poučevali te predmete na strokovnih šolah
Strokovni predmeti; matematika, mehanika in nauk o trdnosti, tehniško risanje, strojni elementi, mehanska tehnologija, tehniške meritve, elektrotehnika, motorji z notranjim zgorevanjem, ventilatorji in kompresorji, toplotni stroji, organizacija in ekonomika proizvodnje, metodika tehniškega risanja s strojnimi elementi, metodika strojeslovja.
Pedagoško psihološki predmeti: industrijska pedagogika, pedagoška antropologija dela z zgodovino pedagogike, industrijska andragogika, didaktika, pedagoška analitika dela, obča in mladinska psihologija, pedagoška psihologija.
Splošni predmeti so isti kot pri drugih oddelkih.
— Studijska skupina za kovinarski praktični pouk in tehnologijo.
V tej predmetni skupini se izobražujejo predmetni učitelji praktičnega pouka in tehnologije, ki bodo poučevali na strokovnih šolah.
Strokovni predmeti: seminar iz uporabne matematike, mehanika in nauk o trdnosti, tehniško risanje, strojni elementi, mehanska tehnologija za energetike (stroji), mehanska tehnologija I (rezilno orodje), tehnologija gradiv, tehnološke meritve, elektrotehnika, tehnološke priprave, varilna tehnika, organizacija in ekonomika proizvodnje, metodika praktičnega pouka, metodika tehnologije.
Pedagoško' psihološki in splošni predmeti so isti kot pri študijski skupini za tehniško risanje s strojnimi elementi in strojeslovjem.
V obe študijski skupini se lahko vpišejo samo izredni študenti.
Dopolnilni študij
Zaradi posebnih potreb na šolah in želje po razširitvi kvalifikacije posameznih diplomantov je mogoče s študijem nove predmetne skupine (predmeta) na akademiji razširiti usposobljenost. Po končanem študiju te predmetne skupine predmeta dobi diplomant posebno listino.
Diplomanti višjih šol in diplomanti prve ali druge stopnje, ki želijo postati učitelji na strokovnih šolah ali izobraževalnih centrih, lahko vpišejo tudi samo pedagoško psihološke predmete in metodike predmetov, ki jih bodo poučevali. Izpite iz teh predmetov in praktično pedagoško delo opravljajo kot redni študenti akademije. O usposobljenosti za poučevanje dobijo posebno listino.
Izredni študij
Akademija ima 3 centre za izredni študij, v katerih so posebna predavanja in vaje za izredne študente.
V Mariboru so posebna predavanja za izredne študente na PA vsako drugo soboto in nedeljo od osme do dvanajste in od 14. do 18. ure za pedagoško psihološke, splošne in strokovne predmete vseh oddelkov.
V Dravogradu so posebna predavanja in vaje za izredne študente na Zavodu za prosvetno pedagoško službo vsak Četrtek od 8. do 12. In od 14. do 18. ure za pedagoško psihološke, splošne in strokovne predmete razrednega pouka.
V Murski Soboti so posebna predavanja in vaje za izredne študente na Zavodu za prosvetno pedagoško službo vsako soboto in ponedeljek od 14. do 18. ure, za pedagoško psihološke, splošne In strokovne predmete razrednega pouka.
V naslednjem študijskem letu bodo predavanja za novo generacijo le, če bo vpisanih najmanj 30 študentov za razredni pouk oziroma 10 študentov za ostale študijske skupine. Seminarji za izredne študente so intenzivni ter skoncentrirani po predmetih; težišče je na obveznih vajah, brez katerih kandidat ne more opravljati izpitov. Predavanja so v ciklusih. V enem ciklusu sta dva predmeta. Po zaključku predavanj obeh predmetov se študenti dva do tri tedne pripravljajo'na izpite, nato je izpitni rok. Po izpitnem roku so predavanja dveh novih predmetov. V treh letih absolvirajo izredni študenti predavanja in vaje vseh predmetov prvega in drugega letnika.
Stroške seminarjev krijejo izredni študenti sami, če teh stroškov ne pokriva Sklad za šolstvo SRS Slovenije. V ta namen vplačajo ob vpisu akontacijo 200,00 N din.
Možnosti zaposlitve diplomantov
Študenti, ki dokončajo študij na študijski smeri za razredni pouk in predmetni pouk v osnovni šoli, se lahko zaposlijo na osnovnih šolah kot razredni in kot predmetni učitelji.
Študenti, ki dokončajo študij na študijski smeri za predmetni pouk v strokovnih Šolah in izobraževalnih centrih, se lahko zaposlijo na strokovnih šolah in izobraževalnih centrih kot predmetni učitelji ustrezne stroke.
Po sedanjih podatkih je na območju severovzhodne Slovenije strokovno zasedenih samo 30 % mest na osnovnih šolah.
Možnosti in pogoji za nadaljevanje študija
Osnovni smoter Pedagoške akademije je z zaključnim študijem oblikovati in vzgajati učne moči za osnovne In strokovne šole. Izredno prizadevni študenti študijske smeri za razredni in predmetni pouk pa imajo možnost nadaljevati študij po posebnem dogovoru na ustreznem oddelku filozofske fakultete; opraviti morajo diferencialne izpite.
Višja agronomska šola v Mariboru
Višja agronomska šola je visokošolski zavod z nalogo, da seznanja študente s prirodoslovno tehničnimi vedami, na katerih je zasnovana sodobna kmetijska tehnologija. Študent dobi vpogled tudi v agrarno ekonomsko področje. Sinteza vseh naštetih disciplin daje diplomantu Višje agronomske šole strokovno usposobljenost, da sodeluje pri uresničevanju ciljev našega gospodarstva na področju kmetijstva.
Hiter razvoj tehničnih in osnovnih prirodnih ved, zlasti kemije, postavlja tudi kmetijstvo pred dejstvo, da nujno poveča Storilnost dela in obdrži korak z ostalimi panogami proizvodnje. K temu ga sili tudi vse večja potreba po hrani zaradi naraščanja števila prebivalstva in zviševanja njegove življenjske ravni. Te cilje pa kmetijstvo lahko doseže le ob bistveno izboljšani kvalifikacijski strukturi zaposlenih.
Študij na Višji agronomski šoli v Mariboru traja 4 semestre oziroma dve leti in daje zaključno prvo stopnjo visokošolske izobrazbe. Namen šole je formirati specializiranega, praktičnega organizatorja kmetijske proizvodnje na višji tehnični ravni. Diplomant — kmetijski inženir specialne smeri — je tehnolog — operativec, ki je seznanjen z vsemi sodobnimi tehničnimi prijemi, proizvodnimi odnosi, kmetijsko ekonomiko in kmetijskim strojništvom. Na ta način je diplomant usposobljen prevzeti zahtevna delovna mesta, kjer se zahteva višja strokovna izobrazba. Ze ob samem vpisu se kandidat odloči za eno izmed treh specializiranih smeri študija:
Oddelek za poljedelstvo
Na oddelku se slušatelji usposabljajo za operativne vodje poljedelstva na kmetijskih obratih. Osnovni poudarek je na seznanjanju sodobne tehnologije pridelovanja najvažnejših poljščin, zlasti obdelovanja in priprave zemlje, setve in izbora sort, oskrbe in varstva rastlin ter obvladanje mehanizacije in ekonomike proizvodnega procesa.
Oddelek za živinorejo
vzgaja strokovnjake, ki so dobro seznanjeni z vsemi novimi tehnološkimi postopki moderne masovne vzreje živali, ki morajo v potankosti poznati osnove krmljenja, preventivne ukrepe za očuvanje zdravja živali, zraven tega pa biti dobri organizatorji — ekonomisti.
Oddelek za sadjarstvo in vinogradništvo
Na tem oddelku se usposabljajo sadjarski in vinogradniški strokovnjaki, da bodo lahko samostojno vodili proizvodne in predelovalne sadjarske ali vinogradniške obrate. Velik poudarek je na primerni tehnični, tehnološki in organizaeijsko-ekonomski izobrazbi, ki jo zahteva sedanja in bodoča sadjarska in vinogradniška proizvodnja.
Študent, ki ima interes pridobiti izobrazbo v dveh oddelkih, se lahko sočasno vpiše na dva oddelka.
Močan poudarek daje šola praktičnemu usposabljanju študentov. Praktično delo daje študentom dopolnilo k teoretičnim trditvam in jih že med študijem seznanja s proizvodno prakso v določeni panogi ter z njenimi problemi.
Na zavodu je študentom na razpolago bogata biblioteka s čitalnico, kjer je zbrana vsa potrebna domača in tuja strokovna literatura. Za večino predmetov obstajajo učbeniki in skripta, ki pretežno zajemajo vsebino predavanj.
Možnosti zaposlitve
Diplomanti višje agronomske šole se zaposlujejo kot operativni vodje in organizatorji specializirane kmetijske proizvodnje ob najsodobnejši tehnologiji, pri kmetijskih kombinatih in zadrugah kot tehnologi kmetijskih predelovalnih obratov in v upravnih službah. Diplomant je usposobljen samostojno voditi posamezne specializirane proizvodne enote.
Višja ekonomsko komercialna šola v Mariboru
OSNOVNI PODATKI
Višja ekonomsko komercialna šola je visokošolski zavod, ki izobražuje in izpopolnjuje kadre za ekonomsko komercialne in finančne posle, za katere je potrebna izobrazba višje stopnje, ter organizira in razvija znanstveno raziskovalno delo.
Solo je ustanovila leta 1959 skupščina LR Slovenije z zakonom o višji komercialni šoli (Uradni list, št. 22/59 LRS).
Študij na šoli traja 4 semestre oziroma dve leti. Status študenta preneha 6 mesecev po izteku 4. semestra.
Diplomanti šole dobijo strokovni naziv ekonomist.
ORGANIZACIJA ŠTUDIJA
Sola ima 5 specializiranih oddelkov v dveh smereh študija.
Ekonomsko finančna smeri
— oddelek za bančništvo,
— oddelek za knjigovodstvo in finance.
Ekonomsko komercialna smer:
— oddelek za splošno komercialo,
— oddelek za turizem in gostinstvo,
— oddelek za zunanjo trgovino.
Na vseh oddelkih se prepletajo temeljno ekonomski in ožje specializirani predmeti, teoretična predavanja in sodobne oblike praktičnega žtu-diranja. Tako se diplomiranci usposobijo za opravljanje zahtevnejših ekonomsko finančnih oziroma komercialnih poslov, za katere se usposabljajo na šoli.
V prvem letniku je študij, posebno v prvem semestru, skoraj enak za vse oddelke, vsak naslednji semester pa daje vse več poudarka specialnim predmetom. Večina predmetov se predava en semester.
Predmeti, ki so obvezni na obeh smereh Študija (na vseh oddelkih) so naslednji: ekonomika podjetij, politična ekonomija, gospodarska matematika, gospodarska statistika, splošno gospodarsko pravo, knjigovodstvo, ekonomika in ekonomska politika Jugoslavije, mednarodni plačilni promet.
Predmeti, ki so obvezni na ekonomsko finančni smeri so: uporabno knjigovodstvo, organizacija knjigovodstva z mehanografijo, spoznavanje tehnoloških procesov, proračunske finance in analiza poslovanja z revizijo.
Specialni predmeti na oddelku za bančništvo: organizacija in poslovanje bank, teorija in uporaba denarja, kredit in kreditni sistem.
Specialni predmeti na oddelku za knjigovodstvo in finance: stroškovno knjigovodstvo, planiranje, gospodarske finance.
Predmeti, ki so obvezni na ekonomsko komercialni smeri, so:
proučevanje tržišča z ekonomsko propagando, gospodarske finance ter tuj jezik. Predavanja in izpiti iz tujega jezika so razdeljeni na 3 težavnostne stopnje (I, II, III). Stopnja I in II je obvezna za študente oddelka za splošno komercialo, stopnja II in III za študente oddelka za turizem in gostinstvo in zunanjo trgovino.
Specialni predmeti na oddelku za splošno komercialo: organizacija in politika v blagovnem prometu, pogodbe blagovnega prometa, blagoznan-stvo s tehnologijo, transport s transportnim zavarovanjem.
Specialni predmeti na oddelku za turizem in gostinstvo: organizacija in poslovanje gostinskih podjetij in potovalnih agencij, pogodbe blagovnega prometa, ekonomika turizma, turizem Jugoslavije, tuj jezik I za turistično smer.
Specialni predmeti na oddelku za zunanjo trgovino: organizacija in poslovanje zunanjetrgovinskih podjetij, mednarodno gospodarsko pravo, blagoznanstvo s tehnologijo, transport s transportnim zavarovanjem.
Obvezniki predvojaške vzgoje imajo tudi predvojaško vzgojo I in II, ločeno za moške in ženske. Študenti I. letnika imajo telesno vzgojo, študenti II. letnika pa kulturno vzgojo.
DELOVNA MESTA, ZA KATERA SO USPOSOBLJENI DIPLOMIRANCI
Oddelek za bančništvo: ekonomist-bančnik, referent, knjigovodja, kontrolor, analitik, vodja odseka ali posamezne službe v denarnih zavodih.
Oddelek za knjigovodstvo in finance: ekonomist-finančnik, računovodja, bilancist, analitik, planer, vodja oddelka ali službe v računovodstvu in analitsko-planskem oddelku ter razna delovna mesta na področju javnih financ (referenti in višji referenti).
Oddelek za splošno komercialo: ekonomist-komercialist, zahtevnejša delovna mesta v nabavnem in prodajnem oddelku, proučevanje tržišča, ekonomska propaganda, analiza gibanja cen itd.
Oddelek za turizem in gostinstvo: ekonomist-komercialist s turistično gostinsko usmeritvijo, zahtevnejša delovna mesta ekonomsko-komer-cialne stroke v gostinskih podjetjih, turističnih birojih, potovalnih agencijah.
Oddelek za zunanjo trgovino: ekonomist z zunanjetrgovinsko usmeritvijo: zahtevnejša delovna mesta v komercialnih oddelkih proizvodnih in zunanjetrgovinskih podjetij, kot so uvoz in izvoz blaga, proučevanje zunanjega tržišča, mednarodno trgovinsko posredovanje.
Do 31. decembra 1967 je na šoli diplomiralo 1021 rednih in izrednih študentov in so v večini zaposleni na ustreznih delovnih mestih. Diplomirancem je potrebno vsaj eno- do dvoletno praktično delo v gospodarskih organizacijah ali družbenih službah, da lahko povsem samostojno opravljajo zahtevnejša in odgovornejša dela.
NADALJEVANJE ŠTUDIJA
Sola je bila ustanovljena z namenom, da daje zaključeno specializirano izobrazbo višje stopnje in je tudi normalno, da se več kakor 80 % diplomirancev takoj po zaključku študija zaposli. Le približno 15—20 % diplomirancev pa nadaljuje študij na ustreznih fakultetah in visokih šolah v Sloveniji in drugih republikah Pogoje za nadaljevanje študija določajo učni zavodi samostojno ob upoštevanju učnega programa VEKS
Višja
pravna šola Maribor
v
Višja pravna šola je visokošolski zavod, ki vzgaja za posamezna področja oziroma panoge, gospodarstva in druga področja družbene in druge javne dejavnosti strokovnjake s pravno izobrazbo višje stopnje.
Sola je bila ustanovljena z zakonom o višji pravni šoli v Mariboru (Uradni list LRS, št. 23/60) leta 1960.	,
Predavanja na šoli trajajo 2 leti (4 semestre). Status študenta preneha 6 mesecev po izteku 4. semestra.
Z diplomo na šoli dobi študent strokovni naziv pravnika.
Pouk na šoli je reden in izreden.
Kot izredni študent se lahko vpiše na šolo, kdor je v stalnem delovnem razmerju ali kdor iz drugih opravičenih objektivnih vzrokov ne more obiskovati pouka.
Vpis na šolo se letos opravi na podlagi razpisa, objavljenega v Delu, Večeru in Katedri.
Študij na šoli je enoten in obsega učni načrt šole naslednje predmete:
politično ekonomijo, sociologijo, uvod v pravoznanslvo, družbeno politično ureditev SFRJ, javno upravo, organizacijo pravosodja, organizacijo in upravljanje gospodarskih organizacij, osebno in rodbinsko pravo, ekonomsko politiko SFRJ, osnove civilnega prava, pogodbe blagovnega prometa, menico in ček, oris civilnih sodnih postopkov, osnove kazenskega prava s procesom, osnove delovnih razmerij in socialne varnosti, upravne postopke in upravni spor, javne finance, evidenco pravnih razmerij, osnove računovodstva, kulturo ustnega in pismenega izražanja, predvo-jaško in telesno vzgojo.
Diplomant šole se lahko zaposli v raznih službah pri družbeno političnih skupnostih, zavodih družbenih služb, drugih javnih službah in družbenih organizacijah, prav tako pa tudi v splošni, pravni ali komercialni službi gospodarske organizacije. Primeri takšnih delovnih mest so:
— referenti in načelniki oddelkov pri občinskih skupščinah,
— referenti pri zavodih za socialno zavarovanje,
— sekretarji organov delavskega samoupravljanja večjih podjetij,
—referenti za kadre,
— referenti za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti,
— sodniki za prekrške,
— sekretarji podjetij,
— sekretarji zavodov,
— pravni referenti,
— direktorji zavodov in podjetij,
— politični funkcionarji itd.
Višja tehniška šola Maribor
2ivimo v dobi tehnike in smo priče njenemu skoraj neverjetnemu razvoju. Na vseh področjih nam dnevno prinaša nova odkritja, nove proizvode ter nove, boljše in cenejše postopke za njihovo proizvodnjo. Zato danes brez spoznavanja in uporabe vedno novih dosežkov tehnike ni mogoča rentabilna in mednarodna konkurenčna proizvodnja. Tako tehnika po proizvodnji odločilno posega v gospodarstvo in po njem v ostale panoge človeškega udejstvovanja, ki jim gospodarstvo daje materialno osnovo. Stopnja tehniškega razvoja je postala tudi merilo za stopnjo splošnega razvoja in življenjskega standarda vsakega naroda in človeštva kot celote.
Za takšen razvoj tehnike oziroma za vzdrževanje stika z njenim neprestanim napredkom pa je potrebno vse več tehniških strokovnjakov. V nekaterih razvitih državah predstavljajo tehniški strokovnjaki v posameznih gospodarskih panogah tudi četrtino ali celo še večji del skupnega števila zaposlenih.
V naši državi in tudi v naši republiki smo ob sicer velikem porastu proizvajalnih sredstev še daleč od takšnega stanja. Našemu gospodarstvu in javnim službam izredno primanjkuje tehniških strokovnjakov vseh stopenj izobrazbe Analize kažejo, da je njihovo število daleč pod merili ki veljajo za razvite in tehniško napredne države. Prav to dejstvo v mnogih primerih omejuje možnost izkoriščanja celo že obstoječih proizvodnih kapacitet, onemogoča organizacijo rentabilne proizvodnje in njen
razvoj ter mednarodno konkurenčno sposobnost naših gospodarskih organizacij.
Zato je študij tehnike, ki ga omogoča tudi višja tehniška šola v Mariboru, izredno perspektiven in nudi zelo ugodne in raznolike možnosti strokovnega udejstvovanja.
Višja tehniška šola v Mariboru usposablja svoje študente v oddelkih in odsekih 'za strojništvo, elektrotehniko, gradbeništvo, kemijo in tekstilno tehnologijo za mnogoštevilne inženirske službe, ki ne zahtevajo celotne visokošolske izobrazbe. Razen tega daje tudi potrebno podlago za nadaljevanje študija na ustreznih fakultetah. Pogoji za nadaljevanje študija so ugodni in določeni s predpisi fakultet.
Študenti, ki zaključijo študij na višji tehniški šoli v Mariboru in opravijo diplomsko delo dobijo strokovni naslov inženirja stroke, ki so jo študirali. Zaposlijo se lahko na zahtevnejših samostojnih ali vodilnih mestih naslednjih delovnih področij:
— PROIZVODNA OPERATIVA: obratovodje, vodje gradbišč, vodje in pomočniki vodij obratnih pisarn; vodje oddelkov in delavnic ter pomembnejših delovnih skupin; vodstvo in nadzor del na kompliciranejših, posebno avtomatiziranih strojnih napravah z elektronskim krmiljenjem; vodje električnih central ter transformatorskih in razdelilnih postaj; vodje in sodelavci kemijskih laboratorijev;
— PRIPRAVA PROIZVODNJE (DELA) IN PLANIRANJE: vodje pisarn in oddelkov, kalkulanti, organizatorji dela, planerji, podkalkulantl in analitiki pri kompleksnih in kompliciranih tehnoloških postopkih; kon-strukterji kompliciranih orodij in delovnih priprav;
— KONTROLA: vodje oddelkov in pisarn; samostojni kontrolorji za težja dela na zahtevnih, posebno na elektronskih in atomskih kontrolnih napravah, vodje in samostojni sodelavci v kontrolnih laboratorijih; gradbeni nadzorni organi in inšpektorji.
— POGON IN VZDRŽEVANJE: vodje pogonskih in vzdrževalnih obratov in oddelkov; energetiki v večjih obratih; nadzornik strojnih in električnih naprav.
— PROJEKTIRANJE, KONSTRUKCIJA IN RAZVOJ: projektanti in lconslrukterji enostavnih konstrukcij, elementov, sklopov in naprav; sodelavci in pomočniki glavnih projektantov za komplicirane in kompleksne projekte, ki zahtevajo drugostopenjsko znanje; samostojni sodelavci v razvojnih oddelkih in laboratorijih; perspektivni planerji.
— TEHNICNO-KOMERCIALNE SLUŽBE: vodje in samostojni tehnični referenti v nabavnih in prodajnih oddelkih, posebno tudi v uvozu in izvozu (dodatni pogoji: znanje tujih jezikov); vodje in samostojni referenti investicijskih skupin.
— VODILNE FUNKCIJE: tehniški vodje (direktorji) in vodje (direktorji, upravniki) manjših in srednjih gospodarskih organizacij oziroma organizacijskih enot.
— JAVNA UPRAVA: domala vsa samostojna in vodilna tehniško-upravna delovna mesta (uprava, planiranje, organizacija, komunalna dela, nadzor itd.).
Spričo slabe zasedbe omenjenih delovnih mest v naših delovnih organizacijah in majhnega števila inženirjev, v znatni meri pa tudi zaradi ustreznosti izobraževalnega koncepta, je povpraševanje po diplomantih višje tehniške šole v Mariboru zelo veliko.
V prid vzgojnih prizadevanj in študijskih uspehov študentov govori tudi dejstvo, da se je skoraj 600 njenih diplomantov zaposlilo in mnogi od njih delajo na zelo odgovornih delovnih mestih. Dober študijski uspeh pa ima tudi 150 študentov, ki so se po končanem študiju na višji tehniški šoli v Mariboru vpisali na 2. stopnjo ustreznih fakultet.
Kandidate za vpis na višjo tehniško šolo v Mariboru obveščamo, da lahko dobijo podrobnejše informacije o študiju v tajništvu vsak dan od
8.	do 12. ure, soba št. 212/,
KATEDRA MARIBORSKIH ŠTUDENTOV (POSEBNA ŠTEVILKA)
IZDAJA ZVEZA ŠTUDENTOV JUGOSLAVIJE,
ODBOR VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV V MARIBORU
POSEBNO ŠTEVILKO SO UREDILI:
OLGA CERIC, DARKO PASEK IN ERVIN HARTMAN
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: SLOVENSKA 5, TEL. 22 00 4
TiSK: ČASOPISNO PODJETJE MARIBORSKI TISK
POSEBNA ŠTEVILKA KATEDRE JE BREZPLAČNA