r
Kapufie
VOJNE BONDFI
Najttarejil jcloventki dnevnik v Ohio
Oglati v tem listu »o uspešni
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
»m
Kupujte
VOJNE BONDEI
The Oldest Slovene Dally In Ohio
Vol. XXVII.—leto xxvii.
Best Advertising Medium
CI^VELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JUNE 20, 1944
ŠTEVILKA (NUMBER) 143
Zadnja faza borbe za Cherbourg se začela
300 JAPONSKIH LETAL ZBITIH PRI SAIPANU
Napad na ameriške matične ladje zdrobljen. Amerikanci presekali , Marljanski otok
Kakšen je sporazum, napravljen med maršalom Titom in kraljem Petrom?
PEARL HARBOR, 19. junija. — Admiral C. W. Nimitz je 'Naznanil danes, da so ameriški "Sarini in pehota zavzeli zrako-Plovišče Aslito na otoku Sai-Pan in prodrli na drugo stran otoka na obrežje zaliva Magi-cienne, medtem ko je bilo v Največji zračni bitki na Pacifiku izza Midwayja zbitih okrog 300 sovražnih letal, ko je so-^1'ažnik vprizoril napad na ma-t'čne ladje nedaleč od obrežja.
Ameriški pomorščaki so že •la delu s popravljanjem zavze-j-^ga japonskega zrakoplovišča
bo v kratkem na razpolago ^a rabo ameriških letal.
Vratna bitka je trajala več nr
Zračna bitka, v kateri so Japonci poskusili uničiti ameriške Matične ladje. Je trajala več . ur.
Poročilo pravi, da so se japonska letala dvignila s krova ■Matičnih ladij in potem pristajala na otoku, kjer so dobila no-^6ga kuriva in municije.
Samo ena ameriška ladja IN)ško(lovana
Japonski napad je bil uspeš-'^0 odbit od bojnih letal morna-' ""iške zračne sile in anti-letal-8kih topov na krovu matičnih ladij.
P o r o č ilo admirala Nimitza P''avi, da kot je razvidno iz dosedanjih poročil, da je bila te-kom bitke poškodovana samo ena ameriška ladja, in da je ®koda celo v tem slučaju malenkostna.
bo demokratična,
Poročevalec "New York Times" v Londonu javlja, da uradni komunikej, ki ga je objavil maršal Tito po tridnevni konferenci s premierjem šubašičem pravi, da je bil "dosežen medsebojno zadovoljiv sporazum glede mnogih vprašanj."
Komunikej dostavlja, da so*---—-
se posvetovanj • udeležili člani|p„„ • p i- i Narodnega osvobodilnega odbo-j	1 UljalVd,
ra in Anti-fašističnega sveta t. j. kabineta in parlamenta
in da so se pogajanja na obeh | nfavi Premicr straneh vršila v duhu "medse- j bojnega prizadevanja za ojače-;	;
nje borbe jugoslovanskih na-i WASHINGTON, 14. junija, rodnosti in z namepom da se u-'	Poljski ministrski
resnici najširša eri? lH.,st vseh ^ Predsednik Stanislaw Mikolaj-narodnih sil." '	,c%yk je zagotovil, da bo Poljska
Značaj teh "vprašanj" ni bil i P''	"demokratska dežela"
objavljen, toda dofnneva se,-da i'"	"vsak državljan, vsa-
se je dosegel medsebojno zado- i vera, vsaka rasa," uživala voljiv sporazum glede takihenakopravnost, vprašanj kot so povojno ljud-	vprašali zaradi ],o-
vratka Židov na Poljsko, je Mi-kolajczyk dejal, da bo vsak poljski državljan dobrodošel, in da so potrebni za zgraditev dežele. Dejal je, da je bilo od pet milijonov ubitih Poljakov polovico Židov.
Vojna zbližala Poljake in Žide
"Vojna in skupno trpljenje,''
sko glasovanje glede kraljevega povratka, program za federativno ureditev države, v kateri bodo imeli Srbi, Hrvati in Slovenci enake pravice, in spojitev kraljevskih in republikanskih bojnih čet.
Ker kralja Petra zadnji čas ni bilo videti v Londonu, obstoji vtis, da se je podal nekam v
bližino (morda v Italijo), kjer I '"^^el ministrski predsednik.
bo na razpolago premierju Šu-bašiču t'.-kom pogajanj z maršalom Titom.
PROGRESIVNE SLOVENKE
Seja krožka št. 2 Progresivnih Slovenk se vrši v sredo, 21. junija, v sobi št. 1 Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Članice so vabljen?, da se udeležijo polnoštevilno.
Nov GROB V DETROITIJ
V Detroit, Mich., je v nedeljo preminila Nettie Lasco, rojena ^eskar. Njeno truplo je bilo po-slano v Cleveland, kamor bo dospelo nocoj ob 6. uri. Pokojnica Je bila 44 let stara. Zapušča so-Proga Štefana, sina Johna, hče-•"i Dorothy in Betty, mater Ma-^'jo, in sestre Sophie Perko, ^ose Ulatowski ter Blanche '-esnik. Truplo bo položeno na Mrtvaški oder v pogrebnem za-^odu Louis L. Ferfolia, 9116 "^nion Ave. Čas pogreba še ni določen.
POGREB ČLANA
^ Člani društva "(tai'niola Tent" 1288 T. M., so prošeni, da se možnosti udeležijo pogreba ^Una Frank Ivec, ki se vrši v '""'edo ob 8.45 uri zjutraj iz Jo-®eph žele in sinovi pogrebnega ^voda, 458 E. 152 St.
30 LETNICA POROKE
Mr. in Mrs. Anton Godlar, z 18906 Mohawk Ave., sta pretekli teden obhajala svojo 30. letnico zakonskega življenja. Jubilanta sta oba doma iz zelenega Štajerskega. — Čestitamo! .
IZ BOLNIŠNICE
Iz Glenville bolnišn\?e se je vrnila na svoj dom Mrs. Eliza-b e t h Smerdel, stanujoča na 1228 E. 167 St. Zahvaljuje se prijateljicam za obiske in darila, ter se priporoča za obiske na domu.
je prineslo Poljake in Žide bližje skupaj, tako, da bo anti-se-mitizem znatno zmanjšan v povojni Poljski." Dejal je, da Poljaki dnevno liskirajo svoja življenja, ko hranijo in skrbijo za Žide, ki se skrivajo pred naciji v gozdovih in kleteh na Poljskem, in dodal, da nekateri pre-ganjanci že dve leti niso videli luči. Več poljskih duhovnikov je bilo ustreljenih od nacijev, ker so dajali pomoč Židom.
Od 800,000 do 900,000 Židov je danes živih, je rekel Mikolaj-czyk, po zaslugi zaščite, katero so jim nudili Poljaki.
Miss Anne Erste pošlje vlada v Kairo
Predsednik Federal Reserve banke v Clevelandu, M. J. Fleming je včeraj naznanil, da je banka dala dopust Miss Anne J. Erste, ki zavzema urad "Alternate assistant Federal Reserve agent", ker Ix) Miss Erste V kratkem nastopila službo p r i vladni admini-stra<iji /a inozemske ekonomske zadeve (Foreign E conomic Administration).
Miss Erste, k č i poznane slovenske družine Mr. in Mrs. Louis Erste iz Scliade Ave., bo odpotovala v Washington, kjer se l>o za mesec d'n i trenirala, nato pa jo ho vlada poslala za posehno vojno <!elo \ uradu Economic, admi^jistracije za inozenistvp v Kairu, Egipt.
Ko je Miss Erste leta 19 4 2 postala "Alternate Assistant Federal Reserve Agent/' je hilu ]irva ženska, ki je kdaj zavzemala tako pozicijo v katerikoli federalno - rezervni hanki. Tekom preteklega leta je šlo skozi njene roke 400 milijonov . dolarjev, za kolikor se je v tem č asu povečal denarni promet v četrtem federalno - rezervnem o-
Yeliki uspehi francoskih gerilcev proti Nemcem
DIREKTORSKA SEJA NA RECHER AVE.
Redna seja direktorija Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. se bo vršila v sredo, 21. junija, ob 8. uri zvečer. Direktorji so prošeni, da se u-deležijo.
Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno varčevalnih znamk!
Prvi nemški ujetniki v Franciji
BULETINI
POKOJNI NESTICH
Pogreb pokojnega James Ne-®^icha se vrši v četrtek ob 8:45 zjutraj iz Svetkovega po-^^ebnega zavoda na 478 E. 152 v cerkev sv. Pavla na E. 40 in nato na Calvary pokopališče.


VOJNA SB UTEGNE KONČATI TO POLETJE
LONDON. 19. junija. — Premi jer Churchill je izjavil, da se vojna utegne končati to poletje. To optimistično napoved je podal pretekli četrtek na banketu, ki ga je priredil njemu na čast mehikanski poslanik. Toda to se bo uresničilo le tedaj, je pristavil premijer, ako se bodo stvari tudi v bodoče razvijale tako ugodno, kakor so se v zadnjem času.
BO TEŽJE KUPITI AVTOMOBILE
WASHINGTON, 19. junija. — OPA urad je danes povečal restnkcijo z ozirom na nabavo novih avtomobilov, kar se je storilo, ker je zaloga novih avtomobilov zadnji čas jako padla.
FRANCOZI SO V OBLASTI OTOKA ELBE
RIM, 19. junija. — Francoske kolonijalne čete so danes dovršile okupacijo otoka Elbe I in zajele 1,800 ujetnikov, medtem ko so na italijanski celini zavezniške sile nadaljevale z napredovanjem in se nahajajo samo še tri milje od mesta Perugia.
RUSI PRODRLI DO PREDMESTJA VIIPURI
LONDON, 19. junija. — Poročila iz Moskve javljajo, da so Rusi prodrli v predmestje važnega pristaniškega mesta Viipu-ri na Finskem. Kapitulacija finske vojske pride lahko vsak čas.
GENOVA, Švica, 13. junija, (O.N.A.) — Petdeset tisoč dobro opremljenih gerilcev se je vzdignilo v bližini A1 p južno-vzhodnega dela Francije in ob koncu tedna se je cela Iserska provinca spremenila v bojno polje.
Oficirji 27 francoske lovske alpinske divizije, ki so vodili napad, so podali jasno sliko vojne, ki jo vodijo gerilci proti Nemcem.
Rdeča zastava polej^ tr(>lM»,jnice
Pripovedovalec, čigar ime ne sme biti razkrito zaradi varnosti, je povedal, da so gerilci zadnji teden, ko so delovali o-krog Lyoris-a, uspeli odrezati Grenoble od ostalega sveta.
To je prisililo Nemce, da so poslali ojačenja iz bližine v Grenoble. Gerilci so potem izrabili to za napad na Bellegarde, ki so ga zavzeli v presenetljivem napadu na garnizijo. Kmalu nato je s strehe mestne hiše v Bellegarde visela francoska troboj-nica, ne dolgo potem pa je bila razobešena tudi rdeča zastava.
Množica, proslavljajoč osvobojen je, je pela marsajezo in pa internacionalo. Podobni prizori so se dogajali v Bayeux, kjer so bili izdajalci povlečeni s svojih domov in pretepeni od množice.
Ponekod so gerilci udarili pre-zgo<iaj
. Pripovedovalec je tudi razkril, da so gerilci vsaj v štirih mestih udarili prezgodaj, in povzročili masne vstaje, ki so bile zadušene od Nemcev, z teškimi posledicami. Pravi, da se je to zgodilo v Marseju, Tuluzu, Limoni in Lionu.
Prva borba se je končala z nemškim uspahom, vendar pa je razkrila nemško razpoloženje, ter povzročila, da so nemške okupatorske sile postavile čete v kraje, kjer so pričakovali prihodnje invazije.
Nemci nimajo dovolj sil na razpolago v Franciji, da bi stra-žili vse važne proge in obenem odbijali napade gerilcev .
AMERIKANCI SO VRGLI NEMCE 10 MILJ NAZAJ; PRISTANISKO MESTO POD OGNJEM U. S. TOPOV
VRHOVNI GLAVNI STAN ZAVEZNIŠKE EKSPE-DICIJSKE SILE, torek, 20. junija. — Včeraj so ameriške čete v močnem zamahu vrgle na tisoče zajetih Nemcev nazaj na glavno obiambno linijo, ki se nahaja samo šest milj južno od Cherbourga, medtem ko je ameriška artile-rija začela obstreljevati tretje največje piistanišče v Franciji.
AMERIŠKE ČETE SE NAHAJAJO SAMO OSEM MILJ OD CHERBOURGA
"Z obstreljevanjem mesta samega se je nocoj začela bitka za Cherbouig," se glasi vest Associated Press poročevalca, ki se nahaja na fronti. Ameriška vojska je tekom dneva izvršila enega najbolj senzacijskih napredkov v tej vojni.
Brzojavke direktno s fronte so snoči poročale, da se prednje postojanke ameriških sil nahajajo samo osem milj od važnega pristaniškega mesta. Amerikanci so tekom dneva podvojili jekleni obroč tankov, s katerimi so zapečatili nemško armado v okolici Cherbourga in da se brzo valijo proti glavni nemški obrambni liniji na višavi zunaj Cherbourga.
V	PRIHODNJIH PAR URAH SE POKAŽE MOČ NEMŠKE OBRAMBE
Amerikanci so včeraj zavzeli malo mesto Bricque-bec, ki se nahaja pet milj pod glavno cherbourško obrambno linija, in z ozirom na splošno disorganizacijo nemških čet, ni izključeno, da so ameriške čete prišle tudi v posest mesta Val ogneš, ki leži 10 milj severovzhodno od Cherbourga.
Poročila s fronte pravijo, da se bo v teku prihodnjih par ur pokazalo, da-li imajo Nemci pred Cherbourgom samo provizorične utrdbe, in kmalu se bo tudi videlo, da-li je baterije v luki Cherbourga, ki gledajo na morje, mogoče zasukati in rabiti proti Amerikancem, ki prodirajo proti mestu iz zaledja.
NA KONCU POLOTOKA SE NAHAJA
V	PASTI DO 50 TISOČ NEMCEV
Neki častnik je na fronti napovedoval, da se bo usoda mesta odločila na liniji, katero so Amerikanci zavzeli včeraj.
"Nemci utegnejo napraviti poizkus, da branijo Cherbourg kot so branili Sevastopol," je rekel isti častnik. "Nikakega dvoma ne more biti, da so dobili povelje, da mesto branijo do zadnjega."
Neuradno se sodi, da se na koncu polotoka, ki je sedaj na celi črti izoliran od močne ameriške sile, nahaja zajetih v pasti med 35 in 50 tisoč nacijev.
Vesli iz življenja ameriških Slovencev

Slika kaže prve nemške ujetnike, ki so padli v roke kanadskim četam v Franciji, potem ko se je začela velika zavezniška invazija. Do danes so zavezniki ujeli »v Normandiji že preko deset tisoč nacijev.
POGREB
Pogreb S 2/c Joseph R. Dular se bo vršil v četrtek ob 9. uri zjutraj iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. Pokojni mladenič zapu

Detroit, Mich. — Na obisk k svoji hčeri Veroniki Cedilnik je prišel Matija Kitz iz Evansvilla, Pa.
Svoje znance v Detroitu je obiskala tudi Mary Podlogar iz Unionstowna, Pa., ki je prej živela v Kansasu. Pred tremi meseci ji je umrl mož za rakom v želodcu. Star je bil 58 let, in doma iz Zagorja ob Savi. Zapustil je ženo, pet sinov, enega pri vojakih na italijanski fronti, 14 vnukov in brata Toneta v Detroitu.
Eveleth, Minn. — Umrla je rojakinja Katarina Kotnik, stara okrog 50 let in doma iz vasi Hrvače pri Ribnici. Zapušča moža in več otrok. Dva sinova sta pri vojakih.
Čelade in puške zaznamujejo grobove treh ubitih angleških vojakov, ki so zgubili svoja življenja v hudi bitki blizu mesta Castelforte na Carigliano fronti v Italiji. Cesta, vodeča v Rim, je dobro zaznamovana s takimi tragičnimi mejnikami; nekateri so nemški, nekateri brit-
ZADUŠNICA
šča tudi očeta Josepha Dularja, ski, nekateri francoski in nekateri ameriški.
Jutri, ob 6:30 uri zjutraj (v sredo) se bo v cerkvi sv. Vida vršila zadušnica za pokojnega Louis Hlad, ob prvi obletnici njegove smrti.

STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
20. junija,
1944
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by XUE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
By Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town:
(l-'o raznaSalcu v Cleveland In po pošti izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto) ...............................................................................$6.50
For Half Year — (Za pol leta)............................................................................. 3.50
For 3 Months — (Za 3 mesece).................................................................................2.00
Kakšne zaloge oblačil so imeli nekateri znameniti ljudje
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki):
For One Year — (Za celo leto).......................
For Half Year — (Za pol leta)......................
For 3 Month« — (Za 3 mesece).....................
...........................»7.50
............................. 4.00
......................... 2.25
For Europe, South America and Other Foreign Countries; (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države) ; For One Year — (Za celo leto) ..........................................
For Halt Year — (Za pol Ipta) ..................................................
....................»8.00
.................... 4.B0
Entered u Second Class Matter April 26tli, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
1U4
PREDSEDNIK ROOSEVELT IN NJEGOVI 'TRUE KONJI"
Eden najplorlovitejših ameriških pisateljev je, 65-]etni Upton Sinclair. Napisal je nič manj kot 67 knjig in 500 pamfletov, v katerih obravnava skoro sleherno vpi,'#-šanje sodobnega človeka, toda vodilna nota njegove^ pisateljskega udejstvovanja je bila slej ko prej nota socialnega reformatorja. Kot mladi časnikar je v knjigi "Džungla" razkril škandalozne razmere, ki so takrat vladale v chicaških klavnicah in povzročil kongresno preiskavo, -ki je prinesla nujno potrebne reforme v tej vitalni industriji. Ko je bila Amerika na dnu velike depresije, je v Califoiniji preko noči organiziral svojo lastno politično stranko na platformi produkcije za rabo in s svojo intenzivno poljudno-izobraževalno kampanjo navdal ortodoksne političarje s strahom, ki ga ne bodo tako kmalu pozabili.
Sedaj piše Sinclair serijo romanov, v katerih riše razplet mednarodnih dogodkov, ki so dovedli do sedanje svetovne vojne.
Njegovo peto delo v tej seriji se imenuje "Presidential Agent," in centralna oseba v nji je predsednik Roosevelt, v čigar zgodovinsko poslanstvo je Sinclair trdno uverjen. Lanny Budd, vodilni fikcijski karakter te serije, med drugim tudi vpraša Roosevelta, zakaj so Zedinjene države leta 1937 uvedle embargo proti orožnim pošiljat-vam za španske lojaliste in s tem podprle generala Franca, nakar avtor Sinclair polaga v Rooseveltova usta naslednji odgovor;
"V svojih mislih se primerjam človeku, v čigar voz so uprežani trije konji . . . Eden teh konj je mlad in ne-ukročen; to je moja new-dealska skupina, za katero stoji organizirano delavstvo s svojimi simpatičarji, intelektualci; njim se hcfče vedno dirjati , . . Diugi konj je dosti starejši in precej trmast; to je moj blok južnih držav. In potem pride na vrsto moj tretji konj, nervozna in plašljiva žival, katero si redko drznem imenovati z imenom. Ali boste obdržali zase, ako vam povem njegovo ime?"
"Gotovo, gospod predsednik."
"To je moj rimsko-katoliški vranec. V deželi je okrog 20 milijonov .katoličanov, in velika večina izmed njih misli in voli, kakor jim svetuje njihova cerkev. Njihovi glasovi so odločilni pri vsakih volitvah, v katerih je le malo glasov razlike med zmago in porazom. Njim je bilo povedano, da general Franco biani njih vero proti brezbožnim rdečkarjem."
"Ampak to je samo Francova propaganda in večji dellai"
"Morda—ampak ali bodo verjeli, ako jim to pove protestant? Njihovo podporo potrebujem za svoj domači piogram. Vidite, taka je ta stvar."
Zgornji dialog je seveda plod pisateljske domišljije. Roosevelt se morda ni nikdar napram nikomur izrazil v besedah, katere mu je Sinclair položil na jezik. Navzlic temu pa poznavalec političnih razmer v Zed. državah ne more dvomiti, da je Sinclairjevo tolmačenje bistveno točno.
Nekega dne, ne seveda, dokler je Roosevelt živ, se bo pisala zgodovina usodnih let tik pred izbruhom druge svetovne vojne. Zgodovinarju bodo dostopni osebni me-moarji, pisma in dokumenti, o katerih ni javnosti sedaj ničesar znanega. Takrat bo tudi pojasnjeno zagonetno i: 'išče Rooseveltove administracije v španski tragediji, in težko ni verjeti, da se bo izkazalo, da je v Sinclair-jevi raz'"gi več resnice kot fikcije.
Katoli'T.ni so kot celota prav tako lojalni in patri-otični državi mi kot katerakoli druga skupina ameriškega naroda. Ampirl' v tistih odločilnih dneh, ko sta Hitler in Mussolini v Španiji preizkušala morilno orožje za drugo svetovno vojno, je bil njih vpliv na strani fašizma in vojne in ne na strani miru in demokracije.
Odločen nastop od strani Zed. držav takrat bi bil mogel obrniti tok dogodkov v drugo smer in preprečiti
Ruska carica Katarina 1. ni nosila nobene obleke dalje kakor pol dneva in nobene obleke ni oblekla več kakor enkrat. Nič čudnega, da so po njeni smrti našli v več sto velikanskih o-marah nad 30,000 čisto novih oblek, izmed katerih so bile nekatere vredne celo premoženje.
Sorodnica cara Petra III. kne-ginja Elisabeta je prav tako i-mela velikansko število oblek. Po njeni smrti so našli nad 15,-000 oblek, izmed katerih pa večine sploh nikdar ni oblekla, temveč so ji samo lejale v omarah.
V	dve velikanskih skrinjih so našli nad 10 tisoč parov nogavic, po omarah pa še 4,000 parov čevljev in copet, 17 sob je imela velika kneginja natrpanih z omarami, skrinjami in zaboji, polnimi samih oblačil.
Neki madžarski plemič iz preteklega stoletja je porabil vsako leto več sto tisoč zlatih kron, da se je oblačil^^čim razkošneje; Gumbi na njegovih oblekah so bili iz dragocenih kamnov. Namesto gumbov za manšete je i-mel majhne ure. V svojem gradu je zmerom nosil steklene čevlje, tako da je vsakdo mo gel videti, da nosi pod njimi zlate in srebrne nogavice.
Posebne vrste čudak je b i ^ tudi varšavski bankir Gratz, k je imel nekaj svojih oblek na pravljenih iz vseh mogočih o Stankov zgodovinskih oblek. I-mel je obleko, ki je bila naprav Ijena iz Napoleonovega plašča srajco iz ruske zastave, ki so jo nosili ruski vojaki v bitki leta 1812, ovratno ruto lorda Pal merstona; posteljno odejo zna nega nemškega vojskovodja Moltkeja in še razne druge o blačilne kose znamenitih oseb nosti. Seveda je za vse to pora bil velikanske vsote denarja.
Ka so po smrti slovite pevke Henriete Sonntagove prodajal na dražbi njene obleke, so na šteli 2,200 pariških damskil čevljev, 4,000 o vratnih rut, nad 200 svilenih plaščev in nad 24, 000 kosov raznega spodnjege perila.
Ko je avgusta leta 1926 u mrl slavni ameriški filmski i gralec Rodolfo Valentino, so prodajali na dražbi, ki so se jc seveda udeležile ženske v velikanskem številu, njegova oblačila. Prodano je bilo nad 4000 kravat, nad 3,000 srajc, okol 700 oblek in na tucate plaščev. Večino kravat so igralcu poklonile njegove oboževalke in so bile nekatere kravate vredne nad 1,000 dolarjev.
V	zapuščini slavnega skladatelja Chopina so našli nad 400 rokavic. Bile so to najdražje in najfinejše rokavice tedanjega časa.
Prav gotovo bi predstavljale velikansko vrednost, ako ne bi imele vse od kraja popokanih ši vov.
Znano je, da je bil Chopin v nekih ozirih velik čudak in krožijo o njem številne zgodbe. Chopin je med drugim zelo skrbno pazil na svojo zunanjost. Najboljše blago, najfinejše »perilo in najdražji čevlji so mu bili komaj dovolj dobri.
Vsake rokavice pa si je nataknil samo enkrat.
Odkod torej toliko rokavic s popokanimi šivi? Malokdo od Chopinovih sodobnikov je vedel, da uporablja veliki umetnik rokavice za to, da nad njimi stresa svojo jezo in razburjenje.
Kadar je bil Chopin slabe volje ali razburjen, zlasti pred
kakšnim nastopom, je vzel v roke par rokavic in jih pričel počasi natikati na roke. Znano je, da so usnjate rokavice silno ozke, tako da se tesno oprimejo roke. Preden jih je dobro zvlekel na roke, je poteklo četrt u-re. Ko so bile rokavice na rokah, je začel Chopin počasi širiti in napenjati prste na roki. Kakor vsi igralci na klavir, je imel tudi Chopin izredno močno in gibčno roko, čeprav je bila nežna in majhna kakor ženska roka. Chopin je toliko časa raztezal in napenjal prste, da je počil prvi šiv.
To je nadaljeval tako dolgo, da-so popokali prav vsi šivi na rokavicah. Trajalo je to navadno celo uro, potem pa je bil Chopin spet miren, ljubezniv in očarljiv gospod, kakršnega je pariško občinstvo ljubilo in oboževalo.
NEGA USNJENIH PREDMETOV
Usnjeni predmeti so videti grdi, če so zamazani. Usnjenih rokavic, torbic in drugega, če so zamazani, ne moremo več nositi. Zavreči jih je pa škoda zato naj navedemo nekaj nasvetov, kako se taki predmeti čistijo.
Svetle usnjene torbice umij s sirovim mlekom. Ce so pa mastni madeži v usnju, očisti madež z bencinom, in ko bencin shlapi, umij še enkrat z mlekom. Nato torbico do suhega zdrgni s čisto krpo. Ko se je usnje čisto posušilo, namaž tenko K kremo za čevlje. Kre ma pa mora biti svetlejša kakoi usnje. Cez nekaj časa zdrgni s volneno krpo. Dobro zdrgni, da 'ako rekoč zbrišeš vso kremo z usnja.
Barvaste usnjene pasove isto tako umiješ z mlekom in očistiš kakor torbice. Pasove iz jelenje kože pa kar z milom opereš, dobro izperoš v mlačni vodi in potem, ko so že izprani v čisti vodi, dobro namiliš, raztegneš v pravo obliko in daš sušit. Ko sta tako oprana pas in rokavica že na pol suha, ju z roko dobro zmenčaš, da postaneta volna, ter obesiš, da se čisto po sušita.
Ce postanejo po pranju rokavice tesne, tedaj jih dobro zmencaj in previdno navleci na roko, da jih ne raztrgaš. Nove glasenjaste rokavice, če so tesne, zavij v vlažno krpo in jih čez čas previdno obleci, pa se bodo raztegnile. Obdrži jih nekaj časa na rokah.
Tudi zamazane čevlje umij z mlekom in, ko se posuše, namazi s kremo. Čevlje je sploh treba večkrat z mlekom umiti, da se očisti usnje prahu in obenem izmije krema, posebno še, če so debelo namazani z njo. Od kreme se naredi počasi debela skorja, ki se pomeša s prahom, posebno še, če so čevlji slabo očiščeni, in je krema namazana kar na prah ali blato. Zato je treba čevlje poprej vedno dobro izkrtačiti in potem še zbrisati ves prah in blato ter šele nato namazati s kremo. Nato pa z mehko krtačo dobro skrtačiti in še z vglneno krpo zbrisati. Ce so čevlji pravilno čiščeni, bodo obdržali do zadnjega lepo barvo.
Aguilar, Colo. — Dne 14. junija je naglo umrla Frances Prunk, dekliško ime Bele, stara 61 let in doma iz vasi Brčna pri Novem mestu na Dolenjskem. Zapušča moža, dva sinova pri vojakih in dve hčeri.
katastrofo. To se ni zgodilo. Sedaj plačujemo vsi in katoliški sinovi Amerike z di-ugimi vred namakajo s svojo ki-vjo bojišča širom zemeljske oble.
FAKIRSKE ČAROVNIJE:
ZMRZNE IN SPET OŽIVI
Fakirske čarovnije so že znane. Ta si prebode z iglami telo od vratu do nog, drugi se da živ pokopati in vstane iz rakve zdrav, kakor je bil legel vanjo. To, kar poročajo o Argentincu Pedru Natizu, pa prekaša marsikatero čarovnijo.
Pedro Natiz je živ legel v vodo, v njej zmrznil in se čez 24 ur zopet zbudil zdrav in čvrst kakor riba. Predstava je bila javna. Pred začetkom predstave sta Pedra Natiza preiskala dva zdravnika. Ugotovila sta, da deluje srce v redu. S skrajnim naporom volje se je fakir prestavil v izredno stanje, pri če mer je srce skoro nehalo utripati. Pred občinstvom je stala kovinasta krsta. Dva pomočnika sta položila Natiza vanjo, potem ko sta mu ponovno na-trla kožo z neko posebno ma-žo. Odprto krsto so nato prenesli v drug prostor, kjer je bila toplota za pet stopinj nižja kakor v dvorani za občinstvo Voda je v kratkem času zmrz nila in Argentinčevo telo je kmalu ležalo v velikem kosu ledu. Krsto so dali na mizo in fakir je vzdržal v tem stanju 24 ur. Seveda je bil ves čas pod zdravniškim nadzorstvom. Ko se je začel po 24 urah tajat led, je bilo Argentinčevo telo trdo in mrzlo. Obličje je kazalo mrtvaško bledico. Natizova pomočnika sta najprej začela ribati obraz, potem pa dvignila fa-kirja in ga položila v mlačno vodo.
Cez pol ure se je začel Natiz buditi in je postopno spet oži vel.
KRALJEVSKO CAST BI RADA NAZAJ
Na nekem afriškem otoku je med ogromnimi nasadi sladkor nega trsa, kave in podobnega nekako pred leti vladala kralji ca Saliba Mašainba. Toda zaho telo se ji je ljubezni, za katero pa je morala žrtvovati svoje kraljevsko dostojanstvo, svojo oblast in kraljevstvo.
Omožila se je namreč z nekim francoskim orožnikom, le pim, postavnim mladeničem.
Francoska oblastva, ki so i-mela nad otokom pokroviteljstvo, pa so jo zaradi take poroke izgnala in ji nakazala 10,000 frankov letne pokojnine. S svo-ji;r. možem je šla na Zlato oba lo, se posvetila kmetovanju in svojim otrokom.
Toda prevzelo jo je domotož je po nekdanji slavi in razkošju, pa je svojim otrokom hotela zagotoviti kraljevsko nasledstvo. Zato je pred časom pisala predsedniku francoske republike, da bi izdali znamke z njeno sliko in ji nakazali izkupiček. Ce pa j ne ugodi, mu je zapretila s tožbo.
PARADIŽNIKI IN RIBJE OLJE ZOPER NOČNO SLEPOTO
Tako zvana nočna slepota, z znanstvenim izrazom "hemera-lopija", je lahko prirojena, povzroča pa jo tudi nedostajanje vitamina A. Purpurno barvilo v očesih, ki omogoča gledanje v temi, potrebuje, kakor so pokazala novejša raziskavanja, za pravilno delovanje brezpogojno te važne snovi. Stanje nočne slepote se da popraviti, če dobiva pacient hrano, ki vsebuje dovolj vitamina A. Tega je posebno dosti v paradižnikih, špinači, korenju, ribjem olju itd. Iz tega razloga zapisujejo zdravniki zoper nočno slepoto danes poleg drugih pripomočkov tudi primerno dieto iz teh živil in ribjega olja.
Za kuhinjo
KIPNIK IZ ZELENJAVE. — Srednje debelo glavico iz zelja operi, odstrani vse štore in zreži na tenke rezance. Četrt kile stro-čjega fižola tudi drobno zreži. Pet do šest korenčkov očisti in drobno zreži in, če imaš, še glavico cvetače. Vse to skuhaj v slanem kropu. Ko je kuhano, daš na sito, da se dobro ocedi. Skuhaj še pol kile krompirja v oblicah. Odcedi ga, olupi in pretlači skozi sito. Pretlačeni in še topel krompir zmešaj s tremi osminka-mi toplega mleka in štirimi de-kami sirovega masla. Vse skupaj dobro zmešaj, in ko se krompir shladi, primešaj en rumenjak, sneg od enega beljaka, šest dek naribanega bohinjskega sira in pripravljeno zelenjavo. Kozo dobro pomaži, s sirovim maslom ali mastjo, potresi z drob-tinami, napolni s pripravljeno zelenjavo. Po zelenjavi potresi tri žlice drobtin, žlico naribanega sira in pokapaj dve do tri žlice razpuščenega sirovega masla. Nato postavi v pečico in naj se peče 40 do 45 minut. Pečeno zvrni na topel krožnik, razreži in daj kot samostojno jed na mizo. Če pa hočeš, daš zraven tudi solato, paradižnikovo omako ali gobovo omako. ,
SKRAT
ZDROBOV PRAŽENEC BREZ JAJCA
Pol litra mleka zavri in zaku ha j (meša je) eno skodelico zdroba, dodaj po okusu sladkorja, soli, malo naribane limo-nove lupine, žlico sirovega masla, če imaš, pest zmletih orehov ali mandeljnov. Zdrob naj vre pet do deset minut. V kozi razbeli mast, stresi kuhani zdrob na.mast in ga z vilicami mešaj, da se zdrobi in zapeče Zraven daš kuhane češplje.
Drugi način; Pripravi zdrob kot zgoraj. Ko je kuhan, o-plakni primerno skledo z mrzlo vodo, potem stresi zdrob, raz ravnaj in postavi skledo na hladno. Ko se je zdrob shladil in strdil, ga zvrni na krožnik potresi s sladkorjem, obli j 7. malinovim sokom ali z bolj red-| ko mezgo (lahko ga tudi potre-1 seš z naribano čokolado) in dajl na mizo. Tako pripravljeni zdrob gre zlasti otrokom, v alast, če ga še s čokolado posu-ješ.
švedski kralj Oskar je obiskal neko vaško šolo in stavi učencem vprašanje, kateri so bili največji kralji švedske. Odgovor se je soglasno glasil:
"Gustav Vasa, Gustav Adol in Kari XII."
Kralj je bil s tem odgovorom zadovoljen. Tu pa se je ogl^^i. potem, ko mu je učitelj neka] šepnil v uho, še en učenček, ki je zaklical: "In kralj Oskar!" "
"Tako," je dejal kralj, tudi? Kaj izrednega je P^' naredil." —
"Tega — tega ne vem, J'' moral deček priznati.
"Potolaži se, moj ljubi," se j® smehljal kralj, "jaz nainreč tu di ne vem."
KRUH IZ CVETLIC
V Indiji imajo celo vrsto cvc tlic, ki imajo pomembno vlogo za prehrano prebivalstva.
temi cvetlicami slovi najbolj % sta, ki jo domačini imenujeJ" "mhowad" in ki raste na dr« vesih. Njene cvete porabljajo ogromnih množinah kot jediloi motno rumena, debela,
cvetna časa se da pripraviti ta namen na najrazličnejše čine. Sveže cvetje primešajo P" gačam, ki jim dado čudovit duh-po navadi pa cvete posušijo-zmeljejo v moko in jih uporabljajo potem za izdelavo k''"' ha. Če cvete zavreš, dobiš njih prijetno, vinu podobno P'' jačo. Iz teh cvetov pa kuh&^ tudi žganje, ki je med Indij''' zelo priljubljeno.
TRUPLO V KRISTALNI KRSTI
Neki bogati baron ima v
ba; ni
TffS WiAmSSl
RISING TEMPER-ATUReS
~ Sqv« w##d cooking fall in tht »hod# of your kitchont
V
nesu lepo vilo. Pred leti je ronu umrla žena in ker se hotel ločiti od nje, si je izpr . dovoljenje, da ji sme postavi
■osf
tru-
, kri'
kraju
lep da'
edinstveno grobnico. Dal je plo balzamirati in pc ložiti stalno krsto. Na nekem parka, odkoder je posebno razgled na morje, pa je " zgraditi grobnico. V tej je ^ v katerega so krsto spustil' ^ dvigalom. Majhen pritisk %% stuje, da dvigne naprava iz rova. Grobnica je tujcem dostopna.
krsto ne"
8^/1: 4/fac^/
OGLAŠAJTE V
"ENAKOPRAVNOSTI"
20. junija, 1944
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Marta Ostenso
STRASTNI BEG
Nazi Convoys Attacked
(Nadaljevanje)
Na ognjišču se je nekaj kuhale.
Z oljnatim platnom pogrnjena •ttiza je bila pripravljena samo za ®Ho osebo. Nešteto dežnih kapljic ■1® trkalo z drobnimi prstki na ^t^ekla v oknih.
Linda je razgrnila zaveso. Mark Jordan se je vrnil v hišo. ^Gžne kaplje so se mu nabrale ^ temnih laseh kakor biseri in curljale niz lice.
"Slabo vreme, ne kaže, da bi ®8tal človek pod noč na pro-je izpregovoril prisiljeno "1 se pri tem spomnil, da je bil ^ rekel nekaj takega. Da govo-''"no leonico: Lindin prihod v 'Pu, ko se je hotel vdati nemo-samoti za nedoločen čas, ga •1® f ekam osupnil.
'Oh, iada imam tako vreme," dejala Linda, ki se je čutila ^^Gčno in udobno. "Prav rada ja-ali nodim peš ob dežju. Ce-^Udi mi pokažete vrata, me ne bo '"ti malo vznemirilo." Zasmeja-^ se mu je s stola pri ognjišču, •' Se je usedla nanj.
'Čemu ste potem sploh prišli 'fimkaj?" je ugovarjal Mark, ko je opogumil.
"čemu — oh, saj sama ne vem. Ise mi, da sem se čutila osam-oSiio," je zategnila Linda. "Zdeli se mi človeku podobni, ko ste tamkaj na cesti, a pravega '^'oveka že nisenri videla več ko ■^esec dni."
. "Hm. Upam, da ne boste razo-^^rani," se je zasmejal Mark. '^da je opazila, da iira Mark ^^rave bele zobe in zelo mična l^sta. "Baš sem si pripravljal ve-J-^fjico. Puščavnik ne mnogo, je preveč zamudno priprav-'jači hrano za enega samega člo-
Skoraj vedno f'''^več ali premalo."
Mark je položil nogo na ku-Nski stol poleg ognjišča, se na-?^oniI s komolcem na koleno in '^^kal, kdaj bo zavrela kava na ^Knjišču. Linda je odložila svoj "^^hki klobuk in jopič. Imela je I'^sevinaste kratke hlače, ki so malone nepremočljive, in '^^čne čevlje.
"To je res ljubka hišica," ie
DOpomnUa.
'Da," je odvrnil Mark in se z "jo vred ozrl po sobi, "ni slaba, , &sti če upoštevamo, kako malo ^ %ogel Klovacz storiti zanjo.
pripravim
Sir,
Omak! Jaz niti ne pričakujem
več, da bi se še kdaj vrnil." Segel je čez ognjišče, kjer je visela cela vrsta ponev, ter snel s stene ponvico. Postavil jo je na odprti ogenj in del vanjo žlico masti, ki jo je bil zajel iz pločevinaste škatle. Mast je pričela cvrčati in se kaditi, nakar je spretno ubil v ponvico dve jajci. Linda ga je gledala kakor svojega starega znanca. Mark se je okrenil proti njej.
"Ali mi hočete pomagati, kakor pravijo tu pri nas, gospodična Archer?" je vprašal. "Ce niste morda povabljeni kam na večerjo?"
Linda se je zasmejala in odvrnila: "Rada, če mi boste dovolili pozneje umiti »posodo. Bojim se, da ni nič ostalo zame, če pridem sedaj domov, in gospod Gare ne daje hrane zamudnikom." Z zadovoljstvom je gledala Marka, ki je pričel nositi hrano na mizo. Imel je nežne, spretne roke. Čudila se mu je, toda ni ga hotela nadlegovati z izpraševanjem.
Ko je bilo vse pripravljeno, jo je Mrak povabil k mizi. šele zdaj je opazil, da je odložila svoj klobuk in ji gladki, svetli lasje ožarjajo zardelo obličje. Sedla je za mizo Marku nasproti. Spogledala sta se in Mark je pri tej priči občutil, da ne more odvrniti oči od nje.
Mark je potisnil stol nazaj in se nagnil naprej. Njegove temne, žive oči so jo objele s skoraj neosebnim pogledom. "Hudir!" si je mislil. "Ni lepo od take kra-sotice, da pride tako iznenada in preseneti človeka."
"Rad bi vedel, odkod prihajate pravkar?" je vprašal zvedlji-vc.
Linda ga je takisto pogledala, ne da bi se bila nasmehnila. Spočetka je bila na videz kakor očarana in nesposobna, da bi odgovorila. Droban dež je bičal hišico in zunaj v brezovju je žvižgal veter kakor izgubljen ptič. Ti glasovi so poglobili občutek toplega zavetja in varnosti v Klovaczevi kuhinji. Toda povzročili so tudi nasproten občutek. Zbudili so dvojico, ki je našla tukaj zavetje v dnu duše strah pred samoto pradavno grozo zapuščenosti v pustinji. V prvem nezaznavno kratkem trenotku sta iskala nečesa drug drugemu v očeh, iskala razumevanja in zbližanja pod vseobjemajočim vplivom zemlje.
OFI' tur coast of NORWAY, one morninij recently, two enemv convoys lieading sonth were sighted by wntcliful planes from British aircraft earners. Ihis picture, taken from one of the Barracuda dive-hombers which proniptly attacked them, shows a heavily laden Nazi supply ship afire from bomb and torpedo hits. A few moments later tl;e ship broke in two.
GOTOVINA ZA VAŠ AVTO!
NIČ ČAKANJA
Katerikoli model od leta 1932 do 1942
Broadway Pontiac Inc.
6876 BROADWAY	MI. 4040
Odprto ob večerih
ki ju je neločljivo združila kot dva svoja dela in lika. Ta tre-notek je bil sličen toplemu stisku prijateljskih rok.
Linda je povesila oči. Pobrala je vilice na mizi in jih položila nazaj točno na prejšnje mesto. Mark si je sedeč podpiral brado z roko in jo gledal.
"Od tam," je rekla Linda in pokazala s prstom.
"Verjamem," je odvrnil Mark resno. "Menda vas ljubim, ali kaj."
Linda se je nervozno nasmehnila. S svojim pomenljivim pogledom ji je zbudil strah. Govoril je nekako tako, kakor da bi hotel slišati, kako bo zvenelo.
"Res? Ali bi mi hoteli najprej povedati svoje ime?" je dejala nalahko, da bi ji glas ohranil svoj navadni zvok. Pobrala je vilice.
Mark se je zdajci začudil lastni smelosti. Kaj mu je le prišlo! na um nocoj? Gotovo jo je s' tem odbil.
"Odpustite mi, nisem vas nameraval begati. Povsem prepričan sem o tem. Hotel sem vam le razodeti, da še ni prišel nihče na ta način k meni, kakor ste prišli nocoj vi — kakor da| mi je bilo to sojeno. Bil sem ta-1 ko zapuščen in sam."
Val nepoznanega čustva je i prevzel Lindo, ko je to govoril. | Nekaj jo je sililo, da bi planila | k njemu, da bi pogladila lase temu neznancu in mu zapletla prste vanje, tako da ji ne bi bil ; več tujec.
"Oh!" je vzkliknila. "Vedela sem to tako dobro!" Pri tej pri-, či je iztegnila roko preko mize in se nagnila proti njemu. On je položil svojo roko z lahninr pritiskom v njeno, nakar sta so j oba zasmejala.
"Toda niste mi še povedali svojega imena?" ga je spomnila.
Mark se je zravnal na stolu. "Oh, za božjo voljo — nisem ga
še! Jaz sem Jordan
Mark
Jordan. A zdaj večerjajva. Gotovo ste lačni." Ponudil ji je j kruha.
j "Kako vam ugaja kava?" je I vprašal nato hitrcf.
I "Dobra, prav dobra je," mu I je zatrjevala. "Kakor vidim, ste I za čuda dober kuhar."
Napetost je za hip popustila in kazalo je, da si bosta kmalu prijatelja. Večerjala sta skupno jajca, pražen krompir, kruh, konzervirane češplje, ki jih je bil pustil Klovacz, in kavo. Razgovarjala sta se o življenju v Oleandu in njega trpkem čaru, ki sta ga občutila ob svojem prihodu. Mark še ni imel dotlej časa, da bi se bil seznanil z naseljenci. Linda mu jih je opisala v kratkih, ostrih potezah. Njene opazke so se mu zdele kaj kratkočasne.
"Sandbovi so vam najbližji posedi," mu je pojasnjevala. "Gospa Sandbova ae smatra za srečno, ker ji je mož umrl, toda v resnici je v njenem srcu bolj živ, nego je bil pred smrtjo."
Pripovedovala mu je o Garo-vih in težki usodi, ki očito visi nad njimi.
"Judita je krasno dekle, slič-nejša divji kobili, nego čemur-koli drugemu. Toda Kaleb ji ne da niti trenotka prostega času. Redkokdaj pridem v stik z njo, četudi bi jo tako rada spoznala."
"Hm, po mojih mislih bi mogli marsikaj koristnega storiti za dekleta, če bi imeli priliko," je dejal Mark. Nato ji je pripovedoval na kratko o sebi in svojem odgajanju med dqhovniki, katerih skrbi je bil prepuščen po očetovi smrti, ki ga pa več ne pomni; povedal ji je trohi-{ CO o svoji materi, odlični An-j gležinji, ki mu je umrla, ko jej bil še dete; govoril ji je o svo-l jem pokhcu in nadi, da se vrne I čez dobrih šest mesecev z ob-1
OSVOBODITEV
Naša dolžnost je, da podpremo osvobodilne sile s tem, da investiramo V vojne bonde, kolikor nam dopuščajo naše gmotne razmere.
INTERNATIONAL BUSINESS MACHINES CORPORATION
novljeno silo v mesto na delo. Linda mu je pa pripovedovala, kako je prišla semkaj, in o svojem trdnem sklepu, da ostane tu navzlic trdovratnemu Kale-bu Garu in strašnemu, zadušne-mu ozračju njegove hiše.
Na zadnje je Lindu, pobrala posodo z mize ter jo umila, a Mark jo je obrisal in postavil lepo po vrsti v omaro. Nato je Linda pogledala skozi okno in opazila, da je malone nehalo deževati.
"Gospa Garova bo mislila, da sem pri Sandbovih in ne bo skrbela zame. Toda vendarle se moram vrniti domov," je dejala. Mark je snel svojo čepico in suknjo s stene, nakar sta skupaj stopila ven. Zunaj je še nekoliko pršelo in drevje je bilo podobno ogromnim vodonosnim oblakom na mračni nebesnini.
Mark je nakrmil in napojil Lindinega konja in nato osedlal svojega. Linda je stala v tem-
nem hlevu, ko je bil pri delu. V leseni zgradbi z nizkim stropom, ki so ji curljale na streho komaj slišno dežne kapljice, je ležalo nekaj udobnega, domačega, kar je vplivalo na Lindo, da se je v podvojeni meri zavedala Markove bližine.
Mark se ni hotel muditi, da bi zaradi osedlavanja konja prižigal svetilko. Delal je naglo v temi, boječ se, da ga ne bi čuv-stvo do tega nerazumljivega dekleta spravilo povsem iz ravnovesja. Ko je dovršil delo, je po-
vedel konja ven in se zadel ob Lindo, ki ga ni bila takoj opazila.
Ob tem kratkotrajnem dotiku mu je pričelo srce nehote burno utripati.
Dež jima je hladno škropil lica, ko sta jezdila vštric po gozdni poti.
8ac^ Me
[iv MORE THAN eml
ALI ŽELITE BITI SLOKA?
Vprašajte po VITA SLIM 2.50 velika škatljica Zaradi trganja (arthritis) obiščite Vitamin moža. če ste neprestano utrujeni in zbiti, vam nudi high potency Vitamin D with B Complex olajšavo. Za lOO dni stane 2.91
VITAMIN STORES, Inc.
East 9th & Euclid — CH. 7069
V
I
1 %
i' t
2
Ako iščete delo? I
CHICAGO, ILL.—Nominations of this picture as a "good shot" •6em to be in order for it symbolizes one of the n\ost-talked-af events year. Photo shows Sewell Avery, multi-millionaire board chairman of Montgomery Ward and Co., being ousted from hi? plant office ««er he refused to turn over the books of that company to the gov-.<=n}msnt.
p
-fooo
PIGWTS
freedom I

Ako iscete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
ne pozabite najprej pogledati v kolono naUh malih oglasov!
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV
Eyes Front"
I	VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V
!	tfm DNEVNIKU ISCEJO ... POMOČI
t	^
?------•___?
y	• ^	Y
v	^
I	Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da	i
I	ste. videli tozadevni oglas v Enakopravnosti	|
t
y	v
t	y
t	X
V	5

ENAKOPRAVNOST
ZADNJA KMEČKA VOJSKA
Zgodovinska povest iz leta 1573 Spisal AVGUST ŠENOA — iz Hrv. poslov. L. J.
(Nadaljevanje)
Bilo je na Vseh svetih dan leta 1572, a že je pihal po malem mrzel zrak. Nebo je bilo čmer-no, močen, vlažen veter je podil po cesti porumenelo listje, in ako bi jenjal pihati, bi se vsul dež. V tem času je sedela kaj raznovrstna družba v stranski sobi te samotne hiše, katere je bil gospodar Nikolaj Krobot plečat, majhen štajerc, širokega rdečega obraza a sloveč bogataš in veseljak. Tik gospodarja, ki je zaklenil za seboj vrata, je sedel Elija Gregorič, dalje U-skok Nožina, nasproti njemu pa troje zelo različnih ljudi. Jurij Planinec, čevljar iz Krškega, majhen, suh človeček šiljastega obraza in nosa, ki so mu njegove sive oči neprestano krožile v glavi; na glavi je imel klobuček, v ustih pa hud jeziček. Njegov sosed je bil srednje postave, rdeč, zalit in žilav. Vrh okrogle glave so mu štrleli kvišku trdi, črni lasje, imel je dolgo brado in njegove velike, okrogle oči so pogumno strmele izpod bele polhovke. To je bil kovač Pavel šterc iz Svetega Petra pri štajerskem Kunšperku. Tretji mož Andrej Hribar, kožar iz Rodeč pri Zidanem mostu na Kranjskem, je bil suh, dolg možakar, ki je vedno škilil v svoj zakrivljen nos in z vednim nasmehom skrival svoje tajne misli. V kotu pri peči pa je gledal Simon Drmačič neprestano v vrč, ki je stal pred njim na tleh, dočim je pegast, plavolas in debel človek — kramar Miklavž Doročič iz Metlike — grel stoje pri peči svoj hrbet.
Oljnata svetilka je slabo razsvetljevala sobo.
"Tako sem vam, bratje," reče Elija, "povedal vse, kar nas peče in zakaj se dvignemo, in mislim, da vam na Kranjskem in Štajerskem ni mnogo boljše.
"Vraga boljše," zabuči čevljar, "čudim se, da si oskrbnik krškega gradu še ni naročil čevljev iz moje kože."
"Nam je hudo, vam je hudo," nadaljuje Elija, "batine padajo tokrat in onkraj Sotle in Save. Sosedje smo, bratje smo, govorimo skoro en jezik, enako nas mučijo, pa se še zajedno dvig-nimo. Naperjena ni vstaja samo proti enemu gospodarju — ampak vsem."
"Malim in velikim pijavkam," potrdi s pestjo čevljar.
"Vi ne potrebujete dosti naukov," nadaljuje Gregorič, "vaši Brežičani in Metličani niso pokazali samo enkrat s cepcem v
roki, da znajo krstiti po "stari pravdi". No, povedati vam moram, kaj hočemo mi Hrvatje in kako hočemo. Povem vam to v imenu Gubca iz Stubice, ki je naš voditelj. V stubiškem in susjedskem okraju so vse vasi pripravljene, imamo puške, sulice, dosti smodnika in svinca, a dobra bo tudi sekira, ker nas je veliko. Vsaka hiša da po enega moškega. Izbrali smo si tudi po vaseh glavarje, ki so vam dobro znani, ker zahajate često k nam po trgovini. Gubec, Pasa-nec in Mogajič bodo vodili stu-biško ljudstvo, jaz Brdovčane, Nikolaj Kupinič Susjedčane, I-van Turkovič kmete iz Zapreši-ča, Pavel Melinčevič ljudstvo iz Pušče, Ivan Karlovan pa Sten-jevčane. Ko napoči čas, zbere vsak glavar svojo četo in zgodilo se bo, kar bo napravil Bog. Toda samo teh bi bilo premalo. Hitro bi nas zadavili. Z nami pojde tudi vse ljudstvo, ki kmetuje gospej Barbari Erde-dijevi, ki jej tiči pod žensko kože sam vrag. Jastrebarsko, O-kič in plemiči Dragočani so naši, za ljudstvo okoli Cesargrada in Tuhlja pa se tudi ne bojim."
"In se tudi ni treba," izpre-govori Nožina, "prihajam iz tega kraja. Ne le kmetje stopijo v našo sredo, ampak tudi malo plemstvo, ki mrzi Kegleviče. Vodil jih bo Gašper Benkovič, plemič iz Zaboka, a računar gospoda Seklja. Ivan Dolovčak iz Krapine, nam obeta tudi veliko pušk."
"Za ljudi pod gospodo Zrinj-sko okoli Ozlja ne bi jamčil, ker ta gospoda ne muči kmetov."
"In tvoji Uskoki, Marko?" se oglasi iz kota Drmačič.
"So že napol moji, sokolič moj," odvrne Uskok, "ne kmetu je jo, Boga mi, a stradajo in umirajo ob plači, ki jim jo daje dežela."
"Vidite, bratje," nadaljuje E-lija, "tako nameravamo mi; se hočete združiti z nami?"
"Pa kaj hočete vi, Hrvatje?" vpraša kovač.
"Bedak!" vdari čevljar s pestjo ob mizo, "pobiti vse, kar nosi gosposko suknjo."
"Nikakor ne," odmaje z glavo Elija. "Mi ne damo svoje krvi, a ne tirjamo krvi drugih, mi čuvamo svoje, a ne grabimo, kar ni naše. Enemu kralju služimo in nočemo drugega, kakor kralja, ne potrebujemo sto gospodarjev, ni nam treba tlake, desetine, mitnice, ne potrebujemo biča in klad, ampak enake
pravice za vse ljudi, ki jih jie u-1 stvaril dobri Bog po svoji podobi. Vzdignemo se, a prej pridemo k vam v gore. Vi se združite z nami. Svobodni mi, svobodni vi. Ne bomo se razdelili v roparska krdela, ne bomo plenili in požigali, ampak brat do brata, kmet do kmeta, trdna volja, trden red. Ko nam naraste vojska v naših gorah, se bo zbralo na tisoče svobodnih glav, in tedaj udarimo na Zagreb. Z metlo bomo pometali brez sledu veliko gospodo, povzdignili cesarsko pravico, ki mora soditi vsem enako, in čuvali bomo sami mejo pred Turki, a ne bomo spravili polovico cesarskih cekinov v žep, kakor gospoda. Je tako prav, brat kovač?"
"Prav, brat Hrvat! ' mu poda Pavel preko mize roko.
"Ej tudi jaz bom sodil gospodo," se zagrozi krmežljavi čevljar, "vsak darT bo sedel kak malopridnež v kladi pred mojo hišo."
"A kedaj pridete k nam?" vpraša Hribar, "kje se mislite dvigniti ?"
20. junija. 1&44
V BLAG SPOMIN
prve obletnice smrti nase preljubljene in nikdar pozabljene mamice
Josephine Jereb
ki je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 20. junija 1943
Minulo je že leto dni,	V tihem grobu tam počivaš
odkar zapustila si ta svet, in večno, smrtno spanje spiš, in odšla si tja, kjer. ni nadlog, ne mile prošnje, ne solze predraga nam mama.	Te s tega sna več ne zhude.
Ljubljena nam mamica, le mirno spi v tuji hladni žemljici.
V življenju bila si odvzeta nam,
po smrti združimo se spet!
Žalujoči ostali:
Otroci, vnuki in vnukinje.
Cleveland, Ohio, dne 20. junija, 1944,
"Naravnost nad Zagreb n e moremo," tolmači Elija. "Bilo bi nas premalo. S Turčinom je mir in gospoda bi pripeljala lahko dosti izvežbane vojske. Kako torej ? Prvi se dvignem jaz in pojdem proti Brežicam in Krškemu. Združili se bomo s tukajšnjim ljudstvom. E n i naj gredo od Krškega proti Kostanjevici, tu naj se združijo z U-skoki in z jastrebarsko četo in naj naskočijo Metliko in Novo mesto. Sam pojdem v Sevnico, odtod v Planino, Kunšperk, Pil-štajn, in pri Sotli nas počakajo Lesargrajci. Gubec bo stal pri Zlatarju in Stubici, da nas varuje v sredini hrbta in da se vaša gospoda ne združi proti nam. Ko se pa z božjo pomočjo vsi ojačimo, se zberemo ob Savi pod Susjedom in udayimo očr tam na Zagreb. Vi pa spravite pokonci ves kraj, koder gremo mi, pa pripravite ljudi tudi proti Ljubljani in morju, da boste dali opravka svoji gospodi. Nič naj se ne piše, da nam ne pridejo na sled. Kot znamenje naj nam bo petelinovo pero. Ne govorite glasno, molče brusite nože, a ko prinese v vas naš človek na klobuku petelinovo pero, tedaj potegnite nož, tedaj naj se dvigne ljudstvo. Vi, ki sedite tukaj, ste naši stari znanci in vemo, da mrzite gospodo. Zato smo povabili ravno vas pod to častito streho, zato prihajamo mi Hrvatje k vam Štajercem in Kranjcem, da potrkamo na vaša vrata in vprašamo, hočete-li z nami za staro pravdo? Odgovorite, naj-Ii delamo z vami ali brez vas?
Vzdigniti se moramo. Gospoda je poslala zopet svoje ljudi pred kralja, da jim da vojsko proti nam."
"Hočemo!" skočijo na noge Slovenci, "za vašo pravdo, za našo pravdo! In proklet, kdor se izneveri," doda kovač.
"Od Krškega preko leskov-škega polja do Kostanjevice bom kuril jaz po vaseh," se o-glasi čevljar.
"Jaz hočem pridobiti Breži-čane," zakliče gospodar.
"Za Methko jamčim jaz," reče Doročič.
"Jaz pa za Boštanj in Radeče,'* reče Hribar.
"Kar je pa gorskega kraja od Sotle do Laškega in Celja bom jaz podpihoval s svojim mehom," zagrmi kovač.
"A pred vsem, bratje," reče Elija, "se polastite brodov na Savi, da odrežemo gospodi prevoz."
Drmačič je doslej poslušal mirno pogovor in potegnil včasih iz vrča, a pri zadnjih besedah se dvigne in izpregovori:
"Oujte, možje, pametno besedo. Mnogo nas bo, toda mi nismo, kar je vojska, in ljudstvo je, kakor veste, omahljivo kakor šiba na vetru. Lahko se zgodi, da nas potolčejo. Zgrabimo gospodo od spredaj in nazaj, za glavo in za rep."
Za delavce
"Ne razumem," reče kovač. "Zavežimo se--" nadaljuje pisar.
"S kom?" zakliče čevljar. (Dalje prihodnjič)
Mali oglasi
IMAMO
30 mladih prašičev naprodaj; vsi dobre pasme. Imamo tudi eno krgivo — dobra mlekarica. Vpraša se pri Jim Robich, Brush Rd., Euclid, O., IV. 2283.
Išče se žensko
da bi oskrbovala bolno žensko. Plača po dogovoru in na razpolago je stanovanje. Podrobnosti se izve na 1228 E. 167 St.
POPRAVIMO
vse električne predmete v vašem domu. Tovarniško prenovljenje. Popravljamo vse vrste pralne stroje in čistilce za preproge. Kupujemo in prodajamo rabljene predmete.
Household Appliances Co.
8508 HOUGH AVE. — CE. 889!)
18 do 45
Čisto lahko delo
Učijo se postati
MACHINE ADJUSTER MACHINE OPERATORS STOCK HANDLER
CUTTERS HAND WORKERS
6 dni V tednu
Prilika po vojni
Zglasite se od 8 do 5
The Wolf Envelope Co.
1749 E. 22nd St.
blizu Payne Ave.
KLERKINJA-TIPKARICA
z znanjem splošnega dela v uradu Personnel Dept.
LEMPGO PRODUCTS
DUNHAM RD., Maple Hgts, O.
Lathe operatorji in vajenci Inšpektorji
Plača od komada 52 ur tedensko
STROJNI OPERATORJI IN VAJENCI
PREKLADALCI
TEŽAKI
Plača od ure in od komada
OHIO PISTON
5340 Hamilton
Išče se žensko za
pomoč v kuhinji; 5 ur na dan ali za stalno s stanovanjem in hrano. Tedenska plača. Vpraša se na 984 E. 222 St., ali pokličite— IV. 7087.
Naprodaj
je 5 akrov zemljišče; nobenih poslopij; dobra, cesta, električne luči, in voda. Za pojasnila pokličite Wllloughby 824 J.
PLAČAMO
najvišjo ceno za vaš avlo
Vedno lahko napravite kupčijo z
E. D. LATIMER CO.
702C Euclid Ave. — 5310 St. Clair Ave, HE, 1150	HE. 1103
Established
ROOFING
4077 East 82nd St.
MICHIGAN 7035
S ShMt Metil Smtce
INSULATION — SIDING
Vas selimo kamorkoli in odkoderkoli
Everett Kauffman
in
Sherman Moving & Storage
1707 Crawford Rd. CE. 4352
GOTOVINO PLAČAMO za vaš rabljen avto,
ne glede na njegovo stanje in izdelka
AVENUE MOTOR SALES
7202 UNION AVE., BKoadway 0680
They'll Fight No More!


ANZIO—(Official U. S. Army Signal Corps Photo) —A line of, German prisoners, captured in the latest Allied push which joined beachhead forces here, is marched from the Prisoner of War enclosure at the docks in the Anzio area to the L.C.T. which will take them ta' Naples. The guard is a member of ihe M.P. Escort GutU'd CantDapyj
DIKEKTORIJ S. D. D. NA RE-CHER AVE. ZA LETO 19 4 4
Predsednik Frank Podboršek, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Jim Rottar, 19615 Kewanee Ave., blagajnik John Ivančič, zapisnikar Frank Rupert; nadzorni odbor: John Troha, Fr. Žigman, Jakob Peklaj.
Gospodarski odbor: Frank Fende, Janko Robič in Matija Klemen. — Publicijski odbor: Frank Segulin in John Požun, zastopnika za Federacijo domov Frank Podboršek in Jim Rottar, za State of Ohio Association: John Ivančič in Frank Žagar.
Ostali direktorji so: John Killher, Andy Pezdir, Frances Rottar. Oskrbnika društvenega doma sta Mr. in Mrs. Charles Starman.
Direktorij zboruje vsako tretjo sredo v mesecu ob 8. uri zvečer.

Mail oglasi
Za delavce
KUPEC
iz Californije, se tu nahaja. Plača Izredno visoko ceno za vaš rabljen avto.
OHIO AUTO SALES
4307 Euclid Ave.
EN. 0952—0953
POPRAVIMO
Šivalne stroje, likalnike, pra-žilnike, čistilce in električne
ure
Delo jamčeno. Pridemo iskati in pripeljemo nazaj. Odprto od 9. zj. do G. zv. Odprto v ponedeliek in četrtek do 9. zvečer
American Appliance Co.
8209 Superior Ave.
GA. 3268 — MU. 8015
Proda se
hiša s 7 sobami; 4 sobe spodaj, 3 zgoraj; garaža in fornez. Blizu šole in cerkve. Cena samo $4,750. Vpraša se na 6404 Or ton Ct., od E. 63 St., ali pa po kličite HE. 2899.
PLAČUJEMO
IZREDNO VISOKO CENO ZA
rabljene avte
TOWN MOTOR SALES
5725 SUPERIOR	EX 3224
Odprto ob večerih
B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih
Hiša z 8 sobami
na 14410 Aspinwall Ave. se proda po zelo nizki ceni za takojšnjo prodajo. Johns Manville shingles 4 spalnice; dve garaži; vse v prvovrstnem stanju.
CE POTREBUJETE novo streho ali pa če je treba vašo streho popraviti, se obrnite do nas. Izvršimo velika In majhna dela na trgovskih posiopijih in domovih. Brezplačni proračun.
Universal Roofing Service
1106 St. Clair Ave. — CH. 8376-8377 Ob večerih: ME. 4767
LASTNIKI RADIJSKIH APARATOV.—Prinesite vaše pokvarjene radio aparate k ekspertnim mehanikom. Popravimo vsakovrstne aparate za dom in avto. Delo jamčeno. Radio Service, 12705 Miles Ave., DI. 8333. Odprto 8.30 zj. do 5.30 zv.; ob torklli in četrtki!: do 9. zv.
Takoj plačam
v gotovini najvišjo ceno za vaš rabljen avto. Pogovorim se z vami v slovenščini
United Motor Service
7200 BROADWAY
Popravimo radio aparate
na domu ali avtomobilske in komblna-cijske, ter druge električne predmete.
Buckeye Radio Service Co.
9405 Buckeye Rd.	SW. 0086
Steve Nagy, Mgr.
VAŠI ČEVLJI
bodo zgledali kot novi, ako jih oddaš te v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 St. Clair Ave.
VELIKO CENEJE
je de si sama naredite obleko iz bombažnega, rayon ali volnenega blaga, ki ga lahko po zelo zmerni ceni kupite v
Wolf's Bargain Store
6908 SUPERIOR AVE.
t« O

GUARANTEED $1.00 VALUE
Send film negative of your favorite photo to Thrifty Dan wiilj only 15c ieither coims or stamps) — you will promptly receive TWO 8x5 Luxurtone enlargements on beautiful, double weight Eastman Portrait paper. Satisfaction or money back guarantee. This "get acquainted" offer is limited so act now.
Send your film or negptiv* on |usf 15c for TWO enlorgement.,
yow čo not htr« « Mm of M9<tivt. Mnd « piclut« or iwpihof. buf includ« > )5c •x(r« m«lin9 4 Atgifiva.
to THRIFTY DAN "The Camera Man"
PARIS AVI. and COTTACI OROVf ST.
GRAND RAPIDS 2, MICHIGAN
oflllSt
AKO POTREBUJKTE DOBRA zdravila proti zapeki, poskusite naša. 98c: proti naduhi $1.25; za želodec $1.25 za revmatizem $1.50.
Eclair Drug Co.
7000 ST. CLAIR AVE.
MOŠKE IN ŽENSKE
se potrebuje za
splošna tovarniška
I " ; •,1 ■, )
■<|!
deJa
6 dnJ T tednu
48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK .
Moški 77%ic na uro
Ženske 62%c na uro
Morate imeti izkazilo drža*" Ijanstva.
Nobene starostne omejitve, ^ ste fizično sposobni za delo, ga imamo za vas.
Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE 1256 W. 74 St
National Carbon Co., Inc.
oskrbnice
polni čas
5:10 pop. do 1:40 zj-
Šest večerov v tednu
DOWNTOWN:
750 Huron Rd.
ali
700 Prospect Ave.
Plača $31.20 tedensko
Če ste sedaj zaposlena nem delu, se ne priglasite.
Zahteva se izkaz državlja"®^^^
EMPLOYMENT URAD
8. zj. do 5. pop. dnevno raz^®" ob nedeljah
The Ohio Bel> Telephone Co-
^------ '	Room
700 Prospect
Pridne gospodinj®
* toV®'" dobijo delo za pometanje
niških uradov in "lunch
Plača od ure poleg
Dnevni šift — 8 ur dnP^
Delo dobi tudi
OSKRBNICA
od 5:30 pop. do 10:30 ^
5 lir v soboto
Tedenska pla«»
če sedaj prične delati,
na božičnega bonus^
Ako ste dobra gospodinj^'
dobrodošla za intervuj-
Geometric Stamping CO'
VOJNA tovarna 1111 E. 200 St. IV. 3800
DEKLETA ali
za
Splošna kuhinjska g Prijazne delovne Dobra plača od ure in ovef
Cleveland Cap Co.
2917 E. 79 St
Mali oglasi
Frank Pedder Auto Sales Rabljene avte se kupuje in prodaja
11702 EUCLID AVE. GA. 0322
for TWO beautiful photo enlardement
POHIŠTVO
za družabno sobo; mohair ali frizzea; vsakovrstno pohištvo, moderno in peri jodno; modroci, itd. Plavajte nekaj takoj, ostalo kadar želite.
LOUIS FURNITURE CO.
13914 Union Ave.
{Cleveland, Ohio
The Union Poultry
2iva in očiščena perutnW®
j-obn"
Prodajamo na debelo 'n Posebnost za ohcete, restavracije
11709 UNION
Zamenite vaš
cotoVIN^
pri TINTS Tiny's Used Car g g t'
Euclid Ave., vogal -E