V urek, ?«trt«k iisaleU ullkjl i" »•'J* T M»ri" dom i»f»«l»t» »«!• — *, u pol let* — , četrt liU . t .. •. I'O pošti I Zj tii l<>t» 10 gt, - k. „ u„l Ml • 6 — •• u '.trt UU s .. «*> " ia » gosposkih uliruli |ll«rr»n II ; 1 i.iii. m ii.Oimi« Ikritt. M t.-kt -.'krat. -h tiaku Škrat- •nki m i>u. u p- l-r...t..rn. Št. 31 V Mai'iboi'ii 13, maroa 18(>J). rr<^j»j ii. Nekoliko o založnicah. (Koneo.) Še drugo dobrotno stran založnic moram omeniti, namreč priložnost, ktero one dajejo hranljivim in varčnim ljudem. — Z malimi vlogi — najmanjši znažajo po 50 krajcarjev na mesec, tedaj 20 krajcarjev menj kakor pet goldinarjev na leto — se da s časom velik kapital nabrati, ako se vlogi puste ležati in se obresti vsako leto le kapitalu pripisujejo. Kdor pa ima dober zaslužek, nabranega kapitala pa šo ne, ta lcbko vsak mesec ali pa DO četrtletjih dvakrat, trikrat in že večkrat više vloge v založnico vposnjujo, in 9i tako polagoma in po malem lehko črez več let precej velik kapital nabere. Posebno mladim ljudem, delavcem, rokodoljcem, obrtnikom in uradnikom se tu lepa priložnost k hranljivosti in poranoženju prihrankov dajo, ker pri založnici denar procente nese, med tem ko bi doma mrtev in nerodoviten ležal. — Konečno še založnica tudi večim kapitalistom dobro služi. Kdor proda živeža, zrna, vinu, živine ali kako posestvo, in ne ve, kje svoj denar shraniti, ta hode najbolje storil, ako ga založnici posodi. Tako je za denar brez straha, ker založuični vlogi vsi kup dajejo posojevalcem varščino ali kavcijo, da denar ne pojde v z gubo, in pri tem šo posojevalec drugim rojakom pomaga skoz založnico, in kedar sam svoj denar potrebuje, ga lehko i/, založnice vsak čas vzorne. Dobrota založnic je na več strani velika, ker pomaga hitro in nemudoma, ker malo obresti tirja, ker se v nji lehko z malim denarjem s časoma velik kapital napravi in ker kapitalistom služi za shrambo in potimo-ženje njih vloženega gotovega denarja. Najvoča dobrota po mojih mislih pa je ta, ker se skoz založnico ljudje najlaže navadijo denar hraniti in s časoma pomnoževati. Mi Slovenci, Štajerci pa posebno nismo preveč hranljivo ljudstvo, in denar raji v krčmi kakor pa na obresti zalagamo. Zato nam je založnic posebno v povzdigo hranljivosti treba, ker brez plodo- in sadu-nosne hranljivosti ne moremo priti do večega kredita. Kedar pa bodemo bolj ohražoni, kedar bodomo vedeli z denarjem bolj ravnati, kakor sedaj, tedaj bode nam tudi več kredita treba, ker gotovi denar no zadostuje potrebam vsakdanje, le količkaj veče kupčijo in obrtnije, in kredit so bode meril vsakemu lo po meri njegove hranljivosti ali šparovuosti. Zato se udeležite vsi ktorim je mar za svoj dobiček, kterim je mar za blagor celega naroda. Vsi vkupe in vsak posebej bode od založnic imel svoj dobiček! — Drugikrat, kedar utegnem, hočem več o založnicah povedati, namreč: kako se snujejo, kako jo ž njimi na Češkem in v Nemčiji, kako se računi vodijo, kje je treba založnic in kdo jih naj osnuje. Slednjič pa še saino to novico, da smo v Mariboru pravila prihodnje „zal o Ž ni o e v Mariboru" žo pretresli in prosmotrili, in da v dveh, treh dneh pojdi1 prošnja naprej. — .Dvignite srčno zaklad slovenskega uma in dlani!" V Mariboru na štirdesetih tnarloriiiknv. X. Ozir na zadnje rase slov. politike. i hulju.) Po vsem dosedanjem imamo tedaj, naj so ozremo v Ljubljano ali na Dunaj, v Zagreb ali v Posto ali V daljni „Biograd" (kajti ludi njega je V novejšem času nemškomagjarski dnalizem v^poTHično $9to Bpremenil): Figam i|iia, Figaro Iti; a tužna domovina plače. s.—gjjj&anost utegnila bi pa še slabša biti; kajti denar in službico mastne so zapeljive reči na tem revnem svetu, kakor nas skušnjo uče, tudi za otroke Slave; a s zapeljivostmi temi razpolagajo vsled dualizma skoio izključljivo le gospodujoči Nemci in Ma-gjari, Utori poslednji so, kakor se piše, za predstojeće volitve novih poslancev na Ogerskem neki že devet milijonov gold. pripravili, da bi s tenu naj-pritktiunejimi limanicaroi kratkovidno Slovane v svojo malho lovili, Volitvene agitacije so na Ogerskem, kakor se piSe, žo grozno velike. Tam se spet nekaj slabega kuha, kajti slišati je le od Deakovcev in magjar.-Jiili tigrov, da si so zarad zmage v laseh, — od Slovakov, Rusinov, Srhov in Romanov, ki bi se morali Deakovo Scile, ravno tako ko Košutove Karihdc skrbno ogibati in se vsi skupaj pod svojo lastno federalistično zastavo vojskovati in sebi primerno število značajnih federalnih poslancev privojskovali, je prav malo slišati. Bali si; je torej, da se bodo spet oni ali drugi magjarski strani zapeljati dali, potem pa bodo spet „milo zdihovali", koliko milijonov da jih je in kako neusmiljeno, da jim magjarska manjšina narodnost preganja iu tept.i. Toda kako se morejo Slovaki za slovansko politiko posebno navduševati, ko vidijo, kako Slovani zarad nestanovitnosti iu nesloge svojih vodnikov povsod v Avstriji vkljub vsej svoji velikosti le žalostno rolo igrajo. Tako od zvitih nemških pijonirjev zasejana, od Poljakov dobrovoljno sprejeta in od slovenskih oportuneov grajena razprtija med Slovani vsak dan bolj zori v povzdigo ncmško-niagjarsko supremacije, v ponižavanje in zaviranje slovanstva, in na škodo Avstriji, kajti sedaj vladajoča politika, ktera jo Magjarom dala, karkoli so zahtevali, od avtonomije Slovanov pa nič slišati neće, temveč marljivo skrbi lo za mnogobrojne, vsegamogočne, dobro plačane in od nemškega duha razsvetljene „fiirvvorlo", kteri kot zastopniki gjj ; Delujočih nemških Ji.aupt vvortov" Slovanom v slovanski deželi kruh ravnopravnosti po svoje režejo ali jim ga celo, posnemajo onega kranjskega Kibničana, ki jo svojega „kajička" brez krmo živeti učil, popolnoma kratijo, ta politika, pravim, je še zmeraj tako silno draga, nenaravna in pogubljiva, da, če hi se še dolgo gnala, bi utegnile vso strune popokati in „linis Austriae" vzrokovati. — Zatorej tudi noben razumen Slovenec niti Nemec, komur ni na Nemškem pijonirstvu več ležeče, ko na obstanku Avstrije, oporlunske. politiko slovenskih poslancev hvaliti ne more. Vsak Slovence, ki kolikaj ve, kaj ta reč jeda, pravi: Slava dr. Vošnjaku! Slava Hermanu I slava dr. Lav-riču! a oportunsko politike Svotčovo in njenih podpornikov v tem oziru, razen peščice slovenskih opiirtunccv v Ljualjani, menda nikdo ne hvali. Pa če bi jo tudi vsi hvalili, le eden ne, čo bi BO vsi motili, le eden ne! Naj mi nikdo ne Očita, da lo pisajo /.dražbe delam, in nesloge seme med Slovence sejem, ki smo sloge zlasti v sedanjem času krvavo potrebni. Istina, da smo slogo silno potrebni, da l»i /oper vedno predrzneje nasprotnike kakor poprej Narodopisne slike iz nafiega naroda Ni j..- i iii.i »nil.l, Več je vnjttviiilu. Nirod. pi III. Vinski običaji. Slovenska zemlja prirodi na leto poldrugi milijon veder vinu. Iz tega števila se vidi, da je vinstvo zelo važen del gospodarstva našega naroda. Slovenski vinščak potegne lep denar za pridelek svojih goric. Posebno na gorenji Stajer in na Koroško gre mnogo slovenskega vina. In če našim sosedom vsu kar je slovenskega smrdi, naša vinska kapljica jim zmerom diši. Pa tudi uaš vinščak časih že komaj čaka, da trta dozori, in star kupec, iz gorenjega Stajcrja s svojimi bankovci pride. Na Malem Štajerji in v Ljutomerskih goricah je v prejšnjih časih vsak vinščak svojega stalnega kupca imel. Na njega jo čakal z vinom, pa dasiravno bi bil mogel že poprej vino prodati drugemu kupcu, in morebiti celo po bolji ceni! On se svojemu staremu kupcu nikoli ni hotel izneveriti iu tako zameriti. Nasproti pa tudi kupec ni od drugega vinšeaka vina kupil, pa dasiravno bi bil boljega in cenojega dobil. Tako jo bilo vsaj še pred kakimi dvajsetimi leti; kako je denes, ne vem. Celo na Laško se jo zadnja leta, ko je tam bolezen trs morila, mnogo slovenskega vina skupčevalo. Oe tedaj važnosl vinstvn v našem narodnem gospodarstvu v obzir jemljemo, mislim da ne bo odveč, če neke šege in navado, ki se okolo vinstvn drže, povem, kolikor so meni pognane j posebno kako se vino prideluje, še bolj pa, kako se v veselem društvu spijo. Slovenski vinščak je dobra, je blaga duša. Pred Gorenjcem, ki nima vini tva, odlikuje ga posebno njegovo odkrito in rahločutno srce, Splošna prikazen je pa. da je naš svet v vinskih krajih siromašneji nego v onih, kjer nista lega in podnebje za vinstvo prikladna. Sploh nahajamo našega vinščnktt V liepo-sestnega viličarja potiBiienega. Dolje so gorice, več vinogradov jo V tujih rokah. Poglejmo v Haloze, poglejmo v Ljutomersko, v Mariborsko, v lii- striško okolico, povsod vidimo naše ljudi, klerili dedje in morebiti še očetje so bili lastniki vinskih goric, V vincarski stan potisnene. Tujci lastniki pa žive v (Iradcii, v Mariboru ali kje drugje od znoja slovenskega vincarja. Ta proces, ki je kakor rak na telesu našega naroda, 86 dan na dan bolj čutljivo za naš živclj razširja, - - da bo Bog usmilil Mimogrede opominjan), da za nemški „vveinbauer" imajo štajarski Slovenci izraz vinščak, kterega se bom tudi jaz dosledno dr/al. „Vinorejec" jo zato napačno skovana beseda, ker se le živina redi, vino sadje in sploh, rastline pa ne. Cas je, da tudi v leni pogledu jezik očislimo peg. Dan sv. Blaža je kakor za čebelarje, tudi za vinščake odločiven dan, kajti vreme tega dne odloči, ali bo dobro vinsko leto, ali no. Oo je na 1'la-ževo motno, oblačno in deževno, potem bo bogata bcndinia ; čo pa sobice tega dne iz jasnega izhaja, se vinščaki kislo drže. Na Plažcvo sem v Zagrebu tudi neko blagoslovljaujo videl, za ktero doma na Štajarskein poprej nisem vedel. Duhoven drži v desni roki dve sveči, ki sto na enem koncu tako skup zvezani, da delate rogovilo. Med te rogovile vtakne hlagoslovljoncc vrat tako, da se sveči grla dotikate. Na to duhoven čez-nj moli ter ga bla-goslovlja. Kor, kakor sem rekel, tega nisem poprej nikjer drugod videl, le popraiam polog mene stoječega „mužckft", kaj ta blagoslov pomeni, čudno meje pogledal moj možek, gotovo si je mislili lep si krščan , da tega ne veš! Ko se mu je pa začudenje vleglo, mi zašepne: kaj neznaju, to im je Dla/.Cv blagoslov! Jaz sem mislil, da se vrat. blagoslovlja radi kakšnih bolezni, ali moj možek je djal, tla se grlo blagoslovlja, in pri teh besedah, vzdigne pest k ustam, poniiga malo ■}. njo, ter mi tako pantomiinično na nedvojbeni način pokaže, da se grlo zalo hlngnslovja, da so laglje pije. Jaz sem pptem še druge prosto ljudi o tem vprašal, pa od vseh sem isti komentar dobil. Tudi Peli'OVa rosa je ZA vinograde pogubna. Pregovor pravi: Vidova meglica, in Pel rova rosica spijcle vino in pšenico. Drugo znamenje o prihodnji vin,ki letini je lo-le: Na sv. Andreja dan ali pa na Požič z združenimi močmi vsi enega srca in enega duha neumorno in uspešno delali za blagor domovine, kajti dobro mi je znano, da „slogom rastu male ■tvari, a nesloga trt pokvari". Pog mije priča, da nesloga ta, vsled ktere ie \ svojo največo škodo med seboj pričkamo in slabimo, mene bolj peče, ko tiste, ki mi očitajo, da jo ja/. napravljaui, bolj morda, ko vsacega dru-zega slov. rodoljuba, karkoli jih je po širokem slov. svetu, ali nesloge in razprtije te ni moja pisanja kriva, tudi časnik »Slov. Narod* ni tega novega prepire napravil, niti časopisi „Zukunft", „Primorce" ali kdo drug izmed „nezrelih* politikarjev, kterim „Novice" obligaten žolč na slovenske prvake očitajo, ampak tisti prozroli slovenski oportunci, ki so se — da ne bi so glasja v (lualisličnern rcichsratliu motili — soglasju s Čehi in svojim lastnim programom izneverili, Slovanom, zlasti pa Slovencem toliko pogubljive in od samega kolovodje slov. oportuncev že naprej proklete politike so poprijeli, ter nemškim in magjarakim hegemonom iz Avstrije pravega parklja za vse Movauc ustvarjati pomagali. — Ne rečem, da so so s tem Slovanstvu samomu na sebi že izneverili, ampak le trdim, kar se tajiti ne more, da so so pravi slovanski politiki izneverili in na kriv pot zagazili; jaz trdim, da vse njih oportunstvo in „železnoeestovanje* ni nobene vrednosti. Tudi tega ne rečem, da so slab namen imeli, ko so med dualiste so podali, dasiravno mi ne gro v glavo, kako so mogli oni kot zreli in modri politiki od nemško-magjarskega dualizma, kaj prida pričakovati; mogoče je vendar, da so takrat še mislili, da modro in previdno ravnajo, in da bodo z oportunstvom sv..|ini domovini naši Bog ve* koliko koristili; — toda zdaj, ko vidijo in lehko tudi s prstom potipajo, da so na led speljani, zdaj, ko vidijo, da vlada, ki se vedno hvali, da stoji na njih stališči, svojim organom zameri, ako se tudi oni na njih stališče vstopijo, ker jim pri občinskih volitvah itd. še nevtralnosti no dopušča, ampak kar kategorično zapoveduje, da se morajo — ako nočejo služlio zgubiti — nasprotnikom njihovim pridružiti, dasiravno ve, da imajo Slovenci pravico pri tej priči poslance svoje iz dunajsko lesene hiše poklicati, — zdaj, ko vidijo, da ravno ta vlada postavlja v slovenski deželi Nemce in nemškutarjo za primarje, Slovence pa komaj za vratarje in tudi te še le potem, ako niso kaj otrovani od »hudobnega" slovenskega duha, — zdaj ko vidijo, kako vlada, ktera toliko toži, da ni mogočo v slovenskem jeziku uradovati, slovenske uradnike, ki v djanji pokažejo, da to ni tolika copernija, prestavlja in na njih mesto trde Nemce ali nemškutarje postavlja, a vrh tega nam tudi takove profesorje v deželo pošilja in mladino našo v takovom duhu podučujc, da hi tudi čez leta in leta šo trditi mogla: glejte, tudi zdaj še ni v slovenskem jeziku uradovati mogočo", zdaj ko jo očitno, da po tem potu ne hode 1!). § v šoli, cerkvi uradu in v javnem življenji nikdar nikoli od smrti ostal, vsled cesarje Nemcem, oziroma Italijanom greben tako visoko zrastel, da so s svojo prevzetnostjo celo priprosto miroljubno slovensko ljudstvo razdražili in pomilovanja vredne nerede vzro-kovali, — - zdaj ko vidijo pred seboj sad dualistične praktike: mesto materijalnoga blagostanja novo in povišane stare davke, mesto ravnopravnosti narodov, staro stanjo Slovanov, in zraven neporavnanih narodnih šo novoskova-ne cerkvene zdražhe, mesto avtonomije staro birokracijo vsegamogočno ; — »daj ko vidijo iz neodobrene šolske postave kranjske, da po dunlističnem potu ne lo drugim, ampak tudi kranjskim Slovencem zares v nobenem obziru na boljo pomagati ne morejo : po vsem tem je zdaj , mislim vendar že skrajna doba, da hi oportunski poslanci slovenski, ako so še to, kar so bili, zmoto svojo spoznali, ter si jo popraviti prizadevali. (Dalje prih.) Stovor poslanca L. Svetca o slovenski ravnopravnosti. V 171) seji di/.iiMKua /Imiiii 8. mari a I. I. „Ze preteklo leto sem med proračunskim posvetovanjem izrekel željo, naj bi vlada skrbela, da so 10 državnih osnovnih postav o splošnih so postavi kupa sred mize, ter se do vrha z vinom nalije. Ako se najde drugo jutro miza okolo kupo mokra, ali kakor narod pravi, da je vino po noči kupi črez robe prekipelo, potem bo prihodnje leto vlažno, in vino slabo, nasprotno pa pomeni suho leto pa dobro vino. Naš vinščak sledno delo v vinogradu z nekim posebnim veseljem opravlja, raje nego kak drug posel. Zato pa tudi, kader vino na prodaj ponuja, klobuk zabavljivo po strani nosi, ravno kakor tudi žitni trgovec. Pri nobenem drugem gospodarskem opravilu delavci toliko pijače ne dobivajo, nego pri vinogradarskom. Pri rezanji in količenji, pri vezanji pri prvi in drugi kopi, morajo težaki vina dobiti, naj ga gospodar vzeme kjer ga hoče. Če so razglasi, da ta ali oni gospodar vina ne daje, ne dobi za boga delavcev. Največo veselje jo pa gotovo v berbi. Tukaj se ti ponuja sladka kraljevina, če od te grozd pozoblješ, se ti bodo prsti kar spri-jemali, tako je mastna; tam luka spod listja bleda belina, tam se zlati rumena šiprina, dalje naprej je pegasta lipivina, ena je lepša od druge, ena slajša od druge. Možnarji pokajo, trgalko popevajo: došel je došel sveti Mihalj, — grozdje je zrelo, jaz ga bom bral itd. Drentarji vse sloki žmehke brente nosijo, tiskalnica v kleti časih pokne, da bi človek mislil, celi stroj se bo raznese!, spod nje pa s curkom teče mošt, rdeč kakor zajčja kri v lakomnice. Celi roji čebelic in os stika okrog, denes nobena ne piči, vso so nekako bolj krotke, kakor sicer. Tako je v berbi! Kako jo pa tam dolgočasno, kjer se pivo kuha, kak neznan duh, da no rečem smrad, tam celo okolico zaleže, kjer se žganjica pali, tako, da mora človek ne hote reči: fej te bodi! Cez nekoliko dni, kader mošt rezek postane, pravi štajerski vinščak, da je firmo v njem. Na dolenjem Kranjskem imajo za to izraz „greuec\ Tako sem bral v Levstikovem: popotovanji iz Litijo do Čateža, natisnenem v (ilasniku leta 18f)8. Na Hrvaškem se pravi: da mošt rezanec in kostanj pucanec (pečen da pod prsti poka) se naj boljo drug k drugemu priležeta. Kudcr jo mošt do dobrega izvrel, ter so sčistil, ima naš vinščak za to teh- državhjanskih pravicah brž ko brž izvrši. Njegova ekscelenca g. minister uka in prosvete je takrat na mojo in na želje od mnoge strani izrečene takole odgovoril (bere): .Vladi se je izročilo nokoliko želj, na ktere se v nekoliko da ob enem splošuo odgovoriti; te želje tirjajo, kar je v državnih osnovnih postavah izrečeno, namreč naj se dejansko izvrši načelo, da so vse narodnosti enakopravne, in da se nobena uo sme siliti, naj se uči jezika dru-zega naroda Vlada ima seveda dolžnost, ta načela prav pravično na vse utrani izvrševati, in prizadevala si bo, da — ako kaj tacega opazi — odpravi napake, kar se jih je v prejšnjih časih storilo, in skrbela bo, da se v prihodnje ustrežo' vsem pravičnim željam." Tako je tedaj odgovarjal g. minister uka in prosvete. Denes žalibog nisem tako srečen, da bi mogel trditi, da je bila njegova ekscelenca glede teh obljub mož beseda. Ravno nasprotno moram javno izrekati, da se od one dobe vsaj kar se slovenskega naroda tiče, ni nič spremenilo, da je od onih mal ostalo vse pri starem, in da živimo v ravno istih okoliščinah, kakoršne so bile pred ustavno napravljenimi osnovnimi pravicami. Seveda ne poznam težav, ktere vlado ovirajo iu jej branijo imenovane osnovne pravice dejansko izvršiti. Samo to vem, da je g. minister uka in prosvete ravno take krivice na Moravskom in Češkem že davno odpravil, da je na Češkem dotičen predlog izročil deželnemu zboru, da je na Moravskem ukazoma odstranil enake krivice in naravnost izrekel, da se smejo dotične razmere na Moravskem zaukazoma odpraviti, ker tu nikakoršna deželna postava ne overa, da ne bi se odpravilo neprilike, ki so se tudi le zaukazoma ukoreninile. Ravno iste razmere so tudi v deželah, kjer Slovenci prebivajo, in g. minister uka in prosvete vendar ni hotel tii ravno tako kaj spremeniti. Jaz na dalje vem, da je ne le na Češkem in Moravskem, ampak tudi v deželah , kjer Slovenci stanujejo, najveće važnosti, da se osnovne pravice ravno v tem obziru izvrše; jaz vem, da more ljudstvo še le potem dobiti zaupanje do ustavo in ustavnih naredeb, ako se tudi v tem obziru ustava brezobzirno izvrži. Res so nedavno javni listi med potovanjem Nj. ekscelence g. ministra uotrajnih zadev v Trst in Ljubljano prinesli novico, da se je g. minister glede vresničanja narodno ravnopravnosti v Krajnski deželi tako izrazil, da so njegove besede prav čudno posvetile dotično mišljenje naše vlade. Nočem misliti, da je res, kar so razglašali javni časniki, nočem misliti, da je minister tako govoril, kakor so poročali javni listi. Nj. ekscelenca je neki med drugimi rekla, naj si Slovenci samiodgojajo svoje uradnike, ako hočejo imeti narodne, t. j. take uradnike, ki bi mogli tudi v slovenskem jeziku uradovati. (Na desni: Čujte, čujte! Dr. Giskra: To ni rosi) Glede šole je Nj. ekscelenca neki rekel, da naj si Slovenci svoja učilišča sami na lastne stroške uapravljajo, ako hote imeti učilišča s slovenskim učnim jezikom; (Na desni: Čujte!) kakor pravim, ne vem ali je to res tnko, in misliti smem, da vse to ni nesnično; knjti ko bi bil Nj. ekscelenca kaj tacege izustil, bil bi se v popolno protislovje postavil proti obstoječim osnovim pravicam! To bi bilo v protislovji s člankom lt) postave o splošnih državljanskih pravicah, kterega ni/ tu v zadnjem oddelku preberem. (Svetec bere zadnjo točko slavnoznanega čl. IU.) Brez vprašanja se kaže iz bezed tega članka, da se njegova določila nimajo samo tam izvrševati, kjer si dežele na lastne stroške učilišča uapravljajo; na dalje je razvidno, da ima država sama dolžnost ta § izvršiti, da se državni vladi odločno veleva, naj vse potrebno stori, da se ta § izvrši, kajti on veleva: , javna učilišča se imajo (sollen) tako v rediti* . . . iu ne pravi morebiti: akn je dežela pri volji plačati stroške, tudi ne, da so ima §. še le izvršiti, ako bo ktero deželno zastopništvo v tej zadevi kaj storiti hotlo; no, osnovna državna postava vladi kategorično brez obzirov in izjem zaukazuje, ker pravi: „javna učilišča se imajo (sollen) tako vrediti, in ne le srenjski zavodi morebiti ali zavodi s privatnim denarjem oskrbovani, ne, javni zavodi se imajo tako vrediti. (Pravo I na desni). Jaz mislim, da jo država osnovna postava odstranila vse dvombe o tem, kaj se ima storiti in zdaj je dovoljeno le še vprašanje, zakaj se to ni storilo; in kolikor se ni storilo, kedaj naj ničen izraz, pa pravi, da se je ubrisal; pa to še ni zadosti, pravo ali ,ka-pital-vino* mora tudi iskro imeti kakor demant, ki se pokaže, če se kupica proti solncu drži. O sv. Martinu, kakor jo sploh znano, se mošt v vino prekrsti. Poprej je bil nepokojen mladenič, vsakovrstni duhi so so nemirno podili po njem, vse je vrelo, vse je kipelo; — od sedaj postane resen mož, ki sicer manj burno, zato pa tudi bolj dostojno dela. Kakor je za dobroto vina to odločivno, kako je kot mošt vrelo, kako je svojo droži in drugo so-drgo izmetalo, ravno tako tudi pri mladeniču. Ne bojte se, če v mladeniču nemirni duhovi kipijo, naj kipijo! s tem so mu bo značaj obrisal, iu iskra v duh vkresala! Kakor drugi rokodelci, so si tudi viničaki izmed svetnikov svojega varha, svojega zavetnika, svojega patrona izbrali, namreč sv. Martina. Legenda pravi, da je rimski cesar Maksimin pri gostijah prvi bokal vina zmerom pred svojega stotnika Martina postavil, in sicer zato, da ga jo potem zopet iz njegovih rok nazaj prejel! In zavolj tega je boje sv. Martin postal vinski pokrovitelj. Noč pred sv. Martinom pravi naš narod, so vsakolika voda tega sveta za trenotek v vino spremeni. Če je v tistom treuotku zajeme«, bo vino ostala kolikor si je zajol, in sicer najboljše vino, ki ga le trs prirodite more. Sv. Martina naši vinščaki lepo časte. Njega dne so vse zidanice odprte. Vsak kdor mimo gre, pokliče so notre, ter počasti s kupo vina. Kader je naš vinščak v zidanici, jo zelo radodaren t vinom. Zakaj ga ne bi dal en glažek aP pa dva — pravi — saj mi ni na srci zraslo. Bog nam ga je zato dal, da ga po pameti pijemo! Še celo razžaljen je, če bi se kdo branil piti. Ali z eno samo kupico je težko iz zidanice priti. Preden odideš moraš „odhodnico" piti, ki se ti v kak stari majolki predstavi. Izvrstno je zapopadel pokojni Škot Slomšek mišljenje nažega navoda, ko je pesmico zložil, ki pravi : Slovnti'o, Slovenca vabi, Če bo ti pit' no gabi, Lo pridi v tfor'co k nam, Da bomo dobre volje tam itd. se stori. Znana je stvar, da je za ispeljavo tega {?. potreba izvršilnih postav, kterih nekoliko spada v postavni delokrog deželnih zborov, nekoliko pa državnega zbora. Vprašanje nam ostaja: Ali je vlada v tej zadevi kaj storila V kakor sem že rekel, je le glede češkega kraljestva nekaj storila; poslala je namreč deželnemu zboru dotičen predlog; storila je nekoliko tndi glede Moravske ; zaukazoma je namreč odpravila zaukaže, ki so bili v proti blovji s tem §om drž. osnovnih postav; glede omike dežel pa, kjer slovenski narod stanuje, ni vlada dosihmal nič storila; niti ni predložila dotičnim deželnim zborom postavnih osnov, niti ni zaukazoma kaj odločiti hotela, Lansko leto se je pri posvetovanji o ravno tem predmetu izrekla ^e]ja _ in sicer jo nisem izrekel samo jaz,' ampak tudi eden poslancev *) goriške grofijo — naj bi se ne le po srednjih in ljudskih učilnicah, ampak udi na viših učilnih zavodih obzir jemalo na slovensko narodnost; vlada naj bi nadalje skrbela za to, da bi se kakor že koli tudi na vseučiliščih nekoliko smelo učiti v slovenskem jeziku. V tej zadevi so že tudi deželni zbori izrekli svoje želje, goriški deželni zbor je poslal vladi nasvet v tej zadevi, unacega je dobila vlada tudi iz kranjskega deželnega zbora. Do vlade se tu stavlja prošnja, naj ali napravi pravno akademijo za italijansko in slovensko narodnost, ali pa naj kako drugače skrbi, da se bodo mogli tudi vseučiliščni predmeti podučevati v italijanskem ali slovenskem jeziku, .laz sem lansko leto povdarjal, da je to neobhodno potrebno, ako hoče vlada sploh dobiti sposobnih uradnikov, ki hi bili zmožni v dotičnem deželnem jeziku uradovati. Kei se pa kakor že rečeno v tej zadevi ni nič storilo, dovolil si bom denes zdaj v drugokrat izreči, da od vlade pričakujem, da stori, kar je potrebno, da so omenjeni §. 19 osnovnih pravic dejansko izvrši; da nadalje pričakujem, da bo vlada kolikor mogoče odpravila zaukaže , ki so s tem paragrafom v protislovji in da, kjer imamo žo sklepe deželnih zborov iz lastnega nagona izroči postavno osnove dotičnim deželnim zborom , kjer pa bi šlo za više učilne zavode, zlasti za vseučilišča ali pravne akademije slavnemu državnemu zboru; konečno pričakujem, da bo v prihodnjem proračunu sprejela dotične stroške, ki so potrebni, da se omenjeno postave tudi materijalno izvršiti morejo. Tega svojega pričakovanja mi pač ni treba z mnogimi besedami podpirati, saj jo celo naravna stvar, da se morajo dane postave tudi izvršiti, da mora postati ustava resnica, ako se hoče, da se ustava ukorenini, in da si pridobi zaupanja. Ustava ne smo stati samo na papirji; v dejanji, v istini se mora oživiti; to, gospoda moja, je neobhodno potrebno, ako hočemo v Avstriji doživeti srečo, da se tako zadosti raznim narodom, da bodo oni vhrano (harmonično) sodelavali za skupno celoto, ktera bo mogla napraviti državo trdno in močno, nas vse pa srečne. (PrHvo! v desni sredini. Dopisi. Od dolenje Sotle, 10. marca. [Izv. dop.| Ker se je v vsi naši okolici toliko govorilo o sijajnem sprejemu Nj. veličanstev v Zagrebu, je tudi mene radovednost dole gnala. V Brežicah se vsedem na navaden vlak , ki je šel kako pol ure pred cesarskim, pa se oddrdram proti Hrvaškemu. O prvem mraku smo prišli do hrvaške meje na Sotli, ktero smo veselo pozdravili. Grajščine Laduć, Januševec, Lužnica, banski Novidvori in Jan-komir, ki stoje blizo železniške proge, so bile od tal do vrha vse raz svetljene. Po bližnjih brežuljkih so kresi goreli. Blizo železnice so tu pa tam stale cele trume praznično oblečenega kmečkega naroda z gorečimi bak ljami. Čez Zagreb je bila tolika svitloba razlita, da smo je že iz Podsuseda videli. Na kolodvoru v Zagrebu se je vse trlo velike množine čakajočega naroda. Malo za našim vlakom je Nj. veličanstva poseben vlak v kolodvor pripeljal. Ko so prve sprejemne ceremonije svršene bile, in ko so se cesarske in dolga vrsta drugih kočij v precej oddaljeno mesto odpeljale bile, šel sem tudi jaz lepo peš v mesto. Najlepši so bile razsveljeno zgrado kr. ura- *) Poslanec Černe. — Vredn. Dokaz, da je ta njegova pesem na pravo struno v srci našega naroda vdarila, je to, da se vsaj na Štajerskem povsod poje, kjer trta rodi Razen Orožnove: Kje so moje rožice itd. ni nobena druga umetna pesem se tako po našem narodu razširila, kakor ta Slomšekova. Vino navadno do božiča na drožeh leži. Med božičem in svečnico, kader jo najhuja zima ga naš vinščak iz drož vzdigne in v čisto posodo pro toči. Po svečnici še ni več dobro pretakati, ker na svečnico, kakor naš na rod pravi, prva topla iskra iz neba na zemljo pade, in se mlada vina zopet rada kaliti začno.To kaljenje mladega vina, ki se navadno pri nastopu tople pomladi godi, si naš vinščak s tem tolmači, da si do misli, da ga »jug meša in moti". Na Sentjanževo se vino blagoslavlja. Gospodar ga nese celo čutaro v cerkev na blagoslov. Domu prišedši rečo gospodinji, da gre v zidanico s blagoslovljenim vinom sodo zalivat. In ros, v vsak sod nekoliko Sentjanževca vlije. Pa ker so pri tem poslu rad mudi, ga gospodinja že težko doma čaka; in ker ga le ni domu, gre tudi ona k zidanici. Zdaj pa ni ne gospodarja ne gospodinjo domu. Sin jo v straheh in skrbeh, da si ni morebiti kaka nesreča v zidanici pripetila, reče hlapcu naj doma za ču vaja ostane, ter se tudi k zdanici napoti. Hlapec nekoliko časa čaka doma, pa ker zdaj nobenega več nazaj ni, ne gospodarja, no gospodinje, no sin: zaklene in zapahno vse, kar se zaklepati in zapahovati da, izroči čuvajstvo sultanu, pa jo tudi proti zidanici potegne. Tam naide vse skupaj dobre volje. Veseli so, da jo tudi on prišel. V sredi zidanice so si zakurili, ker je zunaj krivec ostro piskal. Okolo kurišča sede, počasih iz majolčic pi juckajo ; in še le v trdem mraku se vrnejo več ali manj šeutjanževi domu. (Daljo prih.j dov, javnih zavodov, šole, cerkve, samostani, županijska hiša, magistrat, kamenita vrata, plemiški konvikt itd , od privatnih hiš so si! posebno judovske odlikovale. Najveći Zagrebški hotel „pri caru avstrijskem'* je pa bil skoro čisto temen, ravno tako tudi gOltilnica „ogorske krono", ki ste obe-dve v Iliei. Čemur sem so pa naj bolj čudil, jo bilo to, da spomenik .lela-čiča bana ni bil ne z eno lampico razsvetljen. To ni samo razžaljenje za ves hrvaški narod, to jo desave zgodovine, to je rahlo rečeno, grd pro-grešek proti vsakdanji pristojnosti. Da so je pa to roganje in sraniolenje namenjeno spominu .lelačiča bana prav očito pokazalo, se jo če/, podnožni kamen vrgel venec, ki je bil tako tenek in tako medel, da Bfl mu je poznalo, da so ga iz tistih obrezkov zvili in zvezali, ki so bili pri vezanji slavolok-nih vencev odpadali. To roganje in to sramotenjc pa spomina na Jelačiča bana ni izbrisalo iz hrvaških src, njegova dela niso po tem izbrisana iz zgodovine hrvaškega naroda, njegova ideja ni izbrisana iz hrvaške bodočnosti. V kako častnem spominu živi on posebno v junaški krajini, jo to dovoljno pokazalo, da so Serežani, došavši k sprejemu Nj. Veličanstev v Zagreb se sami iz svojega nagiba pred spomenikom v red postavili, svoje erven-kape z glav posnemali, ter se mu naklonili. Potem so redom šli okolo spomenika, so opet pred njim v red postavili, zopet crven kape posneli, zopet naklonili in odšli. Ta prizor je vse, ki so pričujoči bili, globoko genil. Stranjskega sveta se ni bilo toliko sešlo, kolikor so ga bili pričakovali. Jaz bi bil stranjski svet na kake fiOOO cenil. Med temi so bili gotovo peti del Slovenci iz bližnje Stajarske in Kranjske. Mnogo jo bilo Ljubljančanov, in celo iz Savinske doline sem nekoliko poznanih obrazov srečal. Na nekih hišah razobešene slovanske in magjarske trobojnico so bile tako nespretno sestavljene, da so slovanske trobojnico predstavljale francosko, magjarske pa italijansko trikoloro. Modra in odnosno zelena barva ki imate zdolc biti, ste se namreč zgorej djale, kjer ima v obojih trobojnicalt rdeča in v sredi bela barva biti. Rad bi bil videl našega ljubeznjivega nazidpritiskalca, pa nisem imel to sreče. Pravili so mi, da sc nekako bolj na skritem drži. Mesto njega sem pa videl drugo hudo nazidpritiskovalno ekscelenco, naime Osman-pašo iz Bosne, ki je prišel z velikim spremstvom Nj. Veličanstva v ime* finskega Sultana pozdravit in poklonit. V sredo zjutraj je bila velika soldaška parada na vežbališči poleg kolodvora. Jaz sem ravno odhajal, in pri tej priliki tega zloglasnega osmanlija videl. Sedel je z dvema mladima fantičema — morebiti sinovoma — ki sta obadva imela prava aetceka obraza, v kočiji, ter od strani gledal vojniška vežbanja. Čujte, da vi vidite to človečino, gotovo bi rekli, to je hićna, ki je v človeško kožo zlezla, in zdaj iz njo gleda. Barva njegovega lica ni ne bela ne rudeča, no črnikasta, ampak, da prav rečem, bnrva jo enaka novopodplatnemu usnju. — (iube po njem drže na vso strani kakor risi na vetrovni roži. Vsaka teh gub, sem sam pri sebi mislil, ko sem ga od strano gledal, ima gotovo svojo čudno zgodovino. S pod obrvi, kosmatih kakor hazarske mustačo, so so blisketale male oči iglastih pogledov, zmerom so nemirno, djal bi, boječo sem ter tje tripale. Pogledi so mu večkrat po tleh skakali, ko da so kako iglo iskali, nego čez mnogobrojno občinstvo okolo njega se razprostirali. Sploh prvi utisek, ki ga njegova prikazen naredi, ni za njega povoljen. Rad hi šo bil njegove obrazne gubo študiral, pa čas je začel Sčipati, moral sem na kolodvor, da srečnega življenja v (,'islajtaniji ne zamudim ! Iz Zagreba, 11. marca. [Izv. dop.l V kronologičnem redu so se poedine svečanosti sprejema iu bivanja Nj. veličanstev tako-le druga na drugo vrstile. Ponedeljek ob sedmih na večer so jo začel Zagreb razsvetljevati. Točno ob osmih jn vlak Nj. veličanstva v Kolodvor pripeljal. Na kolodvoru so Nj. veličanstva pričakali in pozdravili ban in deputaciji sabora in mesta. Na to so je začel svečani sprevod v mesto. Na čelu sprevoda je je/daril piket ulanov, za njimi se je peljal mestni župan Mibalič, iu za tem Nj. Veličan-stvo, kraljica v zaprti kočiji. Kteri so kraljico videli, pravijo, da bolehno izgleda, in da jo zato v zaprti kočiji se vozila. Kralj jo pa prav zdravega obličja. Za Nj. veličanstvi se je peljala dolga vrsta kočij v kterih se je Njegovo in Njeno spremstvo peljalo. Med celim sprevodom se je zvonilo z vsemi zvonovi in iz topova se je 101 vstrelilo. Sprevod je šel skoz llico, dolgo, kipno in pivarsko ulico na trg sv. Marku pred banovo rezidencijo : Na trgu sv. Marka so Nj. veličanstva pričakali: sabor, velikaši, duhovništvo. oblasti in deputacijo inostranih municipij in korporacij, in mnogo sveta. Drugi dan v torek je Nj. veličanstvo kralj sprejemal poklone raznih depu-tacij, sabora, oblasti itd. Potem jo obiskal cerkve, gimnazijo, realko, plemiški konvikt, bolnišnico milosrcnikov, drugo javne zavode, in bolnega kardinala Haulika. Na večer je bil sijajen teater pare. Sredo 10. jo bila revua tukajšnega garnizona in potem ^privatne audiencije. Popoldan je bil izlet v Maksimir nameravan, nastalo neugodno vreme je bilo krivo , tla jo izostal. Danas četrtek odpeljal se je kralj v Belovar, in pride že na večer nazaj. Isto tako odpeljal se bo juter y Sisck in Potrinjo, in saboto v Karlovce. V nedeljo nas zapustijo Nj. veličanstva. Kralj se bo odpeljal čez Ljubljano in št. Peter na Reko, kraljica pa čez Pragarsko v Pešto. Na Reki ostane kralj 15. in IG. in bo med tem kraljeviče Bakar in Senj obiskal; 10. so odpelje v Polo in pride IS. v Trst. K koncu vam še to javnim, da jo v Ravnigori (v primorju) za narodnega zastopnika izbran poznani vodja narodno stranko Mate Mrazovič, Ravnagora je slovenska naselbina. Pod Marijo Terezijo so so tukaj Gorenjci naselili. Njih jezik so je sicer žo precej pomešal, pa slovenščina mu se še dobro pozna. hiiilinii razgled, sedanji sesiji poro-potrjeni proračun pride O prihonji delavnosti državnega zbora čnjo podučeni dunajski listi: V poslanski zbornici prihodnji teden v gosposki zbornici v pretres. Poslanska zbornica pa bo začela posvetovanje o postavi zarad deželne hrambe, potem pa se razidejo še šo pred velikim tednom do srode aprila, na odpust. Ko se zopet snidejo, dozvolijo se letošnji novaki in se prično razgovori in sklepanje o gnliški resoluciji, ki se je pokladala do zdaj z ene dolge klopi na drugo. Darne reforme se bodo porinile za prihodnjo sesijo, ker se ima sedanja končati s. maji. Odbor ta dačne reforme pa se bo tudi med tem dalje posvetoval. Poslanska zbornica prav vihrasto spolnuje ustavno formalnost dovoljuje proračun za leto 1869. Prav živahen razgovor se je bil vnel glede loterije, ktere vlada in večina zborova noče opustiti, ktero so pa nekteri poslanci po pravici prav krepko pobijali. Poslanec Itoser je naravnost rekel, da država, ki hoče svojo finančno mizerijo odpravitis škodljivo loterijo, ne zasluži več imena pravne države. Za Slovane se je razkrila v od-borovem sporočila Žalostna istina, da se ta pogubljiva igra posebno množi o, Siri v slovanskih de/.clali, na Češkem, Moravskem, Galiikem, v Priraorjiin Dalmaciji; vendar je tudi dr. Toman Se našel razlogov loterijo zagovarjati, c o s da dohodkov iz loterije ni drugačo nadomestiti. V principu je bilo vse proti njej, vendar se je pri glasovanji sklenilo, da ostane vse, kakor je bilo. .Med posvetovanjem se je vnel razgovor med predsednikom in nekternni poslanci, ki so niso mogli porazunieti, ali je sedanje sesije že toliko preteklo, da bi se s početka zavrženi predlogi smeli zopet na dnevni red postaviti ali ne. Sesija res že toliko časa trnja, da je zmotnjava lehko umljiva. Pravosodni minister cislajtanski je izrekel v svoji uradni lastnosti slio.lišči levičnjakov, da se v letošnji sesiji ni nadejati predloga o volilnih reformah. 1/. Dunaja beremo v čeških „N. Listih' dopis v kterem se pravi med družim: „Način, kako je minister notranjih zadev dr. Giskra izgovoril /se proti želenemu zedinjenju vseh slovenskih pokrajin v eno kraljestvo jo nektere vladne kroge zelo nevsečno zadel. Pravi se tam, da jo minister preveč odločno nosil se, ker pri tem slovenskem predlogu mora se glodati, da je mogoče, ko bi vsled graničnih (mejnih) razmer postala ta želja Slovencev vendar nujna potreba. In zares, tudi menj usvečeni politiki vidijo tish mogočnost, da bi se morala zavarovati naša južna meja in bi se tako postavil ne-predrljiv jez italijskimnamerom, Lehko se zna, da Italijani segajo po meji i kedar bodo segali dalje, treba se bodo hraniti. Iz tega mora vlada spoznati dolžnost, da jasno iu odločno proglasi, da je to slovanska, ali slovenska zemlja, po ktori Italiju steza roke. Bil Iti V istini najbolji odgovor na neopravičena italijanska poželjenja, ko bi se vlada ne protivila Slovencem in njih zahtevi. Ti nremislcki niso novi in vlada jih je resno pretresovala z vso opravičenostjo. Kaderkoli je bilo govorjenje o pripomočkih s kterimi upirati se proti neprijateljskomu, življu italijanskemu, vselej se je prišlo na to, da treba ponoviti ilirsko kraljestvo in slovanski živelj tam podpirati. Pred nedavnim časom so je v svojem razgovoru s N. v. cesarjem o zavarovanji južnih mej v tem zmislu izgovoril tudi podmaršal Pilipovič. Kaj je N. v. cesar na to misel odgovoril, ni še znano. Zatorej se ni čuditi, da v nekterih vladnih krogih imajo Giskrov izrek, da ne bo ,,nobena avstrijska" vlada dovolila slovenskega kraljestvo za prenagljen", - Tako piše omenjeni dopisnik. Mi pristavljamo temu, da od Giskrovega ministerstva, ki pa menda ni zoper ogenj in točo za vselej zavarovano, nismo zedinjeno Slovenije nikdar pričakovali. Zarad toga pn slovenski narod svoje tirjatve ne ho pustil. Čakali bomo in vemo da pride čas. Časniki trde, da se snideta okolo velike noči avstrijski cesar in italijanski kralj v enem pomorskih mest. Sploh je avstrijsko-italijansko približevanje in prihodnje prijateljstvo zdaj na dnevnem rodu časnikarskem. HrvaŠki deželni zbor se je zopet enkrat kazal v vsej svoji hlapčevski priliznenosti. Po Vukanovičevem nametu se je sklenilo, da so je sla zborova deputacija ponožno poklonit ministrom Beustu, Audrasiju, 1'este-tiču iu Bedekoviču. Trije poslanci samo so imeli še toliko častičutja, da so z besedo in pri glasovanji pokazali, da jo postavodejnega zbora nevredno poklonjati se ministrom, ki so zboru kot ljudskemu representantu odgovorni. Tako se a ne samo v Zagorbu - - tira parlamentarnem — ad absurd um ! Iz Zagreba poroča telegraf: Deželni zbor je sklenil prositi kralja, naj bi se v Zagrebu napravilo vseučilišče - nekdaj Jugoslovansko" —zdaj Franc-Jožefovo. Dalmatinski namestnik je 8. marca razposlal do okrajnih glavarjev po Dalmaciji obširno pismo, v kterem med drugimi glede deželnih jezikov beremo: „Nihče ne more tajiti pravice, ktero si je italjanski jezik stoletja, pridobival in pridobil, da je jezik, v Dalmaciji neobhodno potreben vsaeemu, ki teži po viši omiki in kupčijski delavnosti; čudi da so pojmovi o pravici iu pravičnosti, ki tirjajo, naj se veliki večini slovanskih prebivalcev ne dade sredstva, s kterimi hi si oni povzdignili svoj jezik: čudni pojmovi, ki očitajo podpiranje ultra — slovanskih namenov oblastniji, ktera v duhu poiniiljivosti podpira pravično tirjatve težeče po jezikovi omiki. Davno tako čudno je na drugi strani fanatična gorečnost, ki hoče sumničiti in politično onečastiti vse, kar je italjansko. Italjanski živelj se jo v teku stoletij Dalmaciji trdno ukorenim], in je postal domač kakor jo slovanski; razmer, kakoršne je vstavila moč okoliščin in časa, no more mahoma prenarediti človeška volja, da bi si še toliko prizadevala. Vsaeemu pravemu domoljubu bi moralo biti po volji, da kakor nekdaj tako tudi v prihodnje ta dva življa mirno prebivata drug poleg drugega in da eden svojo naobraženost porablja za blagor deželni , in da drugi svojo narodne samosvesti ne spre milija v BOVraŠtVO , ampak da jo blagodejno upotrehujo in ž njim razvitek krasne svoje zmožnosti in čednosti." ..\se dalmatinsko ljudstvo je cesarski vladi zvesto vdano in prijazno in O nasprotji me ne prepričajo deklamacije časnikov, naj bodo te ali one stranke. Tako dobro kakor kdo drugi morem jaz s svojo nezmoženo sodbo presoditi, kaj je deželi treba in če tudi častim in spoštujem časnikarstvo, k razmere ra^jasnuje, in cenim rasnikarsko vrednost za javno življenje, vendai mu moreni prisojevati, da hi bilo toliko vzvišeno nad vsako pomoto, kakor to ono samo misli, tudi ne morem odobravati prenapetosti, ki le vznemirjajo. B ne prepričujejo, S subjektivnega stališča te ali one stranke, črez očala bolj ali manj razdražene strastaosti se marsikaj drugače vidi . kakar s stališ,., trezne sodbe po vesti in odgovornosti, „Le premišljena, tendencijozna hudobnost more vladi podtikati, da je sovražna napredku slovanske narodnosti. Slovanska srca so našemu cesarju predobro poroštvo, da bi mogla njegova vlada imeti kako sumnjo proti narodnemu razvoju Slovanov, če se tudi ti vladi še toliko v nasprotje stavijo. Kavno nasprotno je vlada s tem, daje vkljub vsemu sovražnemu očitanju in oviranju upeljala po uradnijah slovanski jezik, dokazala, kako blizo jej je pri srcu, da se ustreže in zadovoli navadnim željam. Jasno in očito pa je, da vlada svojih delavcev ne more jemati izmed stranke, ki jej nasprotuje, in hoče ravno nasprotne namene doseči." — Ako se v upeljavi narodnega jezika v urade res kaže gorko srce vladno do posameznih narodov, dovoljeno je menda nam Slovencem vprašanje , ketlaj se nam odpro gorka srca naših gg. ministrov, kterih eden v Ljubljani za zdaj še ni nič hotel vedeti o narodnih uradnikih iu uradnijah. 'Tudi drugi teh gospodov v državnem zboru ni še kazal tega gorkega srca do nas Slovencev. Ceski rodoljub dr. Rieger biva zdaj v Parizu, kjer sejo te dni neki dolgo razgovarjal z avstrijskim poročnikom knjezoru Metternihom. Itaz-govarjala sta se o češki in avstrijski politiki sploh. Vendar ne moremo o razgovoru ničesar poročati, kajti to, kar pripovedujejo nemški in tudi francoski listi, je preveč enostransko zasukano, čo ne popolnoma laž. Iz Ogorske se pripoveduje o nekterih spremembah v ministerstvu. Do zdaj jo gotovo, da se bo ustanovilo kmetijsko ministerstvo, kupčijsko pa združilo t onim za komunikacije. Nekteri ministri bojda stopijo iz službe. — Pri volitvah do zdaj zmaguje ministerska stranka. V Madridu jo potrdil ustavodejni zbor amnestijo za tiskovne grehe in grešnike. Iz Dunaja se nam kaj enacega do zdaj šo ni poročilo. — Kazne stvari. * (Železnica v Novo mesto). Deputacija, ki je bila šla na Dunaj prosit železnice do Novega mesto, razglaša, da jej je vlada odgovorila, da se bo pri trasiranji nove železnice vsakako gledalo na veče kraje, temveč pa na Novo mesto, ki je glavno mesto vse Dolenjske. * (Volitve v Ljubljani) so, kakor se po odpovedi soglasovanja od strani narodnjakov ume, tudi v drugem volilnem razredu dale priraorno število Nemcev za mestni zbor. * (Sokol v Trstu.) V Trstu nameravajo Slovenci osnovati telovadno društvo Sokol. * (Trda Italijana), kakor ime kaže neki Mozetič in neki Vodnic v Trstu sta bila te dni zaprta, ker se čutita da sta sinova velicega Danteja in sta to čutilo preveč odkrivala. * (Trinajst Goric a nov,) ki so na dan šenpaskega tabora šli v Palmo za Viktor Kmanuela navduševat se, je obsojenih pri okrožni sodniji v Trstu zarad tam govorjenih napitnic iu govoril. Kazen je različna: od enega do osem mesecev zapora. * (Pravosodno ministerstvo) je prestavilo okrajnega sodnika Avg. Lrbasa iz Planine v Postojno in okr. sodnika Nik. Moos-a iz Ipave v Planino. Oba sta za prestavljenje sama prosila. * (Z a Vodnikov spominek) je prišlo na besedi, ktero so v ta namen gimnazijalni dijaki napravili v ljubljanski čitalnici, dve sto deset gld. v kaso. — Vrli ljubljanski gimnazialci so nam pokazali, kako )i tudi drugod Slovenci lehko sklepali zabavno s koristnim in podpirali na-odne zavode. Dunajski! borza o«l 12. marca. Enotni dri. dolg v bankovcih 63 fl. 80 kr. ''"/, nictnlikez obresti v rnnji in nov. —- fl,-Enotni dri, dolg v srebru 70 u. 30 kr. 1800 drž. posojilo JU L fl. 70 kr. Akcij« narod, banke 7'23 II. — kr. K in lil0,1 akcijn L'95 (I. (JO kr London 123 n. 70 kr. Srebro 12] fl, 00 kr. Cekini i ti. 83 kr. 1500 vedrov vina lastnega pridelanja se bo iz zapuščme graščinskega ravnatelja Marka Pongratza 22. t. m. h posodo, nekoliko brez posode v kletih na Smicbregu in v Slovenski Bistrici v očitni dražbi (licitando) prodalo. Vina so iz let: 1859, 1861, 1862, 1863, 1865, 1866, 1867 in 1868. Kdor vino pri dražbi kupi, ima precej plačati 25%, ostanek pa tedaj, kedar bo vino odpeljal, kar se ima v štirih tednih zgoditi. V Slovenski Bistrici 4. marca 1869. UMniki: Dr. Jote Vonnjab In drugI Tiskar Kduard Janžlč. 39