SLOVENSKI CIST Izhaja vsak: ponedeljek zjutraj Uredništvo: Kopitarjeva ul. SI. 6/111 Telefon St. 3487, Interurban 3487 Rokopisi se ne vračajo Posamezna St. 1 Din, mesečno, če se sprejema list v upravi, naroč- | nina 4 Din, na dom In po r>oštl dostavljen list 5 Din. Celoletna naroč• j nina SODln, polletna 25 D ,n, četrtletna 13 Din. Inserall po dogovoru Uprava: Kopitarjeva ulica št. 6/11 Poštni ček. račun, Cjubljana 15.179 1 Telefon Stev. 2549 Mogočna manifestacija za zvezo Slovenije z morjem Vele važna železniška konferenca na Sušaka Sušak, C. jul. (Tel.) Za danes je sklical sušaški župan Juro Ružič konferenco gospodarskih krogov dravske in savske banovine, ki se je ob spontani udeležbi spremenila v pravo manifestacijo za končno zgraditev že uzakonjene in trasirane železniške proge Kočevje —Stari trg ob Kolpi—Vrbovsko—Sušak. Zborovanja so se udeležile vse gospodarske korporaeije savske in dravske banovine in dale na njem duška svoji zahtevi in nad desetletni želji po neposredni zvezi Slovenije z morjem. Takoj po 9 je zborovanje v sejni dvorani su-Saškega magistrata otvoril župan Ružič. Pozdravil je oba zastopnika dravske in savsko banovine, pod-bana dr. Pirkmajerja in dr. Stojanoviča, zastopnika ministra za šume in rude, direktorja Peru-šiča, direktorja zagrebškega železniškega ravnateljstva inž. Senjanoviča in ljubljanskega župana dr. Puca. Nato je prečital brzojavne iu pismene pozdrave. Konferenco so pozdravili savski ban Šilo-vič, bivši minister Zupanič, bivši minister Hribar, dr. Goričan, Divjak iz Ribnice, inž. I.o-vranin in drugi. Konferenco so pozdravile te-le občine: Koprivnik, Željne, Nemška l.oka, So-dražica, Vinica in Kranj. Zupan jo prosil predlogov za predsedniško mesta Na predlog Jelačina je bil izvoljen za predsednika zborovanja župan Ružič. Po uvodnih besedah, s katerimi je poudaril velikanski pomen železniške zveze z morjem ne samo za dravsko banovino, ampak za vso državo, je dal besedo strokovnemu referentu, direktorju inž. Klodiču. Direktor inž. Klodič jo podal izčrpno poročilo o zgodovini proge in njenem velikanskem pomenu. Po referatu inž. Klodiča je predsednik predlagal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, predsedniku vlade generalu Zivkoviču, ministrom dr. Korošcu, Shveglu, Šverljugi, Demetroviču in Radivoje-viču, obema banoma in bivšemu železniškemu ministru, banu Milosavljcviču. K debati so se oglasili: za trgovsko zbornico v Zagrebu dr. Vrbanič, v imenu ljubljanske zbor- nice za TOI Jelačin, v imenu Zveze industrijcev v Ljubljani Dragotin Hribar, v imenu obrtne sekcije TOI Ogrin, v imenu Zveze trgovskih gremijev Kavčič, v imenu obrtnih zadrug Rebek, v imenn domače gozdarske industrije na Sušaku Bradetič. V imenu kočevske občine je zborovanje pozdravil župan, višji finančni svetnik Koslanjevec. Dalje so pozdravili ljubljanski župan dr. Puc, zastopnik Zavoda industrijcev v Zagrebu, inž. Zupančič, za Kmetijsko družbo Janko Bukovec, zastopnik Narodne odbrane, ravnatelj zagrebškega ravnateljstva Senjanovič, bakarski župan Zaniuga. Nalo so zborovalci sprejeli to-le resolucijo, ki so jo podpisali vsi delegati: Gospodarski krogi savske in dravske banovine, zbrani na zborovanju 0. julija na Sušaku, ugotavljajo to-le: 1. Današnje zveze dravske banovine z našo morsko obalo so lake, da nikakor ne morejo prometa navezati med tujimi industrijami in gospodarsko naprednimi banovinami v našo luko, ampak se opravljajo po krajših potih v tuje luke in sc razvija ixxl tujim vplivom. 2. To stanje povzroča veliko gospodarsko in nacionalno škodo ter je nezdružljivo z interesi našega celokupnega gospodarstva in s prestižem države, da moramo biti navezani na tuje luke in nuditi dela tujim delavcem. V naših primorskih, drugače pasivnih krajih, pu imamo svoje luke in obilico brezjioselnih delavskih moči. 3. Promet, ki gre zaradi pomanjkanja direktne železniške zveze Slovenije z našim Kvarnerjem v tujino, znaša letno okrog 400.000 ton. Ako računamo, da s tem naša država in naš kapital delala zgubo. trpi pri leni naša država škode 200 Din pri toni. To je najmanj. Na ta način povzročena škoda znaša pri državnem erarju najmanj 80 milijonov dinarjev letno. 4. Zaradi lakih okolnosti ne morejo naše luke privabiti tranzita srednjeevropskega zaledja. V interesu našega narodnega gospodarstva pa je, da la tranzit iz krajev, katerimi smo v ozkih gospodarskih zvezah, alimentira kar najbolj naše luke. 5. Promet tujcev iz vse Evrope, ki je namenjen na našo obalo, gre večidel v tuje luke in po železnicali po gornjem Jadranu. S tem so prizadeti interesi naših železnic in našega brodovja ter vseh ostalih komponen! našega gospodarstva. Na podlagi teh ugotovitev zborovanja gospodarskih krogov savske in dravske banovine, se sklene: 1. Da se apelira na kraljevo vlado, da čim prej osvobodi blagovni in osebni promet in na splošno uravna življenje zapadne Jugoslavije, kar se bo izvršilo šele tedaj, ko so bo zgradila uzakonjena zveza, s katero se bo neposredno zvezala dravska banovina s sušaško progo. 2. Da se znesek 0 milijonov dolarjev, ki je bil v to svrho zagotovljen od Blairovega posojila, pn se ni uporabil, uporabi za to, da se z zgradbo brez odlašanja prične. 3. Da bi sistem sušaške luke mogel zadovoljevali potrebo, naj se še to leto konča proga Bakar— Bakar luka in uvede zveza z Martinščico. Ta resolucija se pošlje vsem činiteljem s prošnjo, da ji posvetijo največjo pozornost za rešitev vprašanj, ki so v njej navedena, da bi se zadovoljila najnujnejša in obče narodna, državna in gospodarska potreba. Nato je bil izvoljen poseben akcijski odbor, ki bo imel nalogo, da bi intenzivno delal na to, dn bi se izvršitev te tako pomembne proge res v najkrajšem času izvršila. V akcijskem odboru so: Predsednik sušaški župan Ružič, podpredsednika ljubljanski župan dr. Puc in predsednik trgovske zbornice iz Zagreba dr. Vrbanič, odborniki Jelačin, Josip Preinru, dr. Alexander, Dragotin Hribar, Ivo Kolombo, Anion Sušnik, dr. Čuvaj, dr. Mol-iiar, dr. Šestič, Marko Bauer, Ivan Bradetič, Franc Zupančič in Milan šuklje. S tem jc bilo zborovanje zaključeno. Nalo se je vršil banket v hotelu Jadran«, ki ga je priredila sušaška občina. Na njem so se izrekle napitnice Nj. Vel. kralju. Zvečer sd se delegati odpeljali na svoje domove v trdni zavesti, da se bo proga, ki bo spajala Slovenijo z morjem, v najkrajšem času pričela graditi in izgradila. Itah parnik zavoz aragjorgje Na Karagjorgja^ je bilo 550 poimkov, večinoma čeških in poljskih Sokolov Strašna panika - Mrtvih je S oseb - Karagjorgju se posrečilo nasesti Sušak, 6. jul. z. Davi okrog 2 sta trčila v Paš-manskem kanalu med Biogradoni ua moru in Za-drom luksuzna ladja Jadranske plovidbe >Kara-gjargje« in italijanska motorna ladja :;Francesco Morosinic. »Morosink jc napravil veliko luknjo, v katero je pričela voda vdirati. Cim je ravnateljstvo Jadranske plovidbe na Sušaku zvedelo za nesrečo, je poslalo na pomoč ladji »Beograda in . Zagreb', da rešita ponesrečence in jih prepeljeta na Sušak. Ladji >Pobeda< in »Slovenac« pa naj bi bili ponesrečeni ladji na pomoč. V prvem trenutku se še ni vedelo za vzrok nesreče. Noč je bila jasna. Verjetno je, da gre za slabo manevriranje z ladjo. »Karagjorgjuc je poveljeval Ivo Prodan iz Bakra. V času katastrofe je bil na straži drugi častnik Petar Vidas iz Kraljeviče. To sta dva najboljša kapitana. >Morosini<; je udaril ;Karagjorgje< v polovico trupa, in sicer bolj proti srednjemu delu. »Morosinic je bil tudi poškodovan. Popoldne je z ladjo redne plovbe s Sušaka krenil v Zader navtični ravnatelj Jadranske plovidbe Anton Šverljuga, da bi pregledal, kako je prišlo do katastrofe. »Karagjorgje < je najmodernejša in najluksuznejša izletniška ladja. Zgrajena je bila 1. 1913. v Angliji na račun takratne paro-brodarske družbe »Hungaro-Croatat. Preje se je imenoval »Višegrad«. Ima 1201 brutto registrskih Ion, dva stroja na štiri cilindre, dva vijaka, ki razbijata 18 milj na uro. Šibenik, 0. jul. z. Parnika sta vozila v nasprotni smeri, »Karagjorgje« iz šibenika proti Sušaku s hitrostjo 15 milj, -»Morosinic iz Zadra v Split s hitrostjo 15 milj. Na »Karagjorgjuc je bilo 550 potnikov, povečini poljskih in češkoslovaških Sokolov in Sokolic, ki so se vračali domov. Par minul po dveh zjutraj sta tresk in lomljenje prebudila potnike na »Karagjorgju«. >Morosink je trčil v »Karagjorgja« pod rdečo lučjo v višini kabin I. razreda, prodrl do tako zvane ladjine hrbtenice. .Karagjorgje« je bil presekan do polovice. Učinek je bil strašen. Na ladji je nastala silna panika Potniki, posebno žene, so kričali in klicali nn pomoč. Prizor je bil grozen. Posadka na »Karagjor-gju« je z največjo muko oomirila potnike. Izpod ruševin so izvlekli 8 mrtvih, 7 ležko in 20 lažje ranjenih I Prizor, kjer so bili mrtvi, je bil strašen. V | neki kabini je bila mrtva vsa rodbina. V drugi so našli ženo s poškodovano glavo. Trupla ostalih mrtvih so bila zmrcvarjena. Od posadke so se rešili vsi, razen enega natakarja, ki ga doslej šc niso našli. Ko je kapitan Ivo Prodan videl, da se bo ladja potopila, je odredil, da se krene proti najbližji obali med Galešnjakom in rtom Sv. Marije, kjer se mu je posrečilo, da je ladja nasedla na sipino in se tako rešila nevarnosti, da bi sc potopila. Na mesto nesreče sta iz Šibenika odplula parnika Jugoslovanske plovidbe Krka in Jug . Prav tako sta krenila na pomeč ladji »Slovenac in Beograd t, ki bosta potnike prevzeli in jih prepeljali na Sušak. Z ladjo »Velebit je krenila iz Šibenika posebna sodna komisija, da ugotovi vzrok vse katastrofe. Dalje sla »Karagjorgju pohiteli na pomoč vojni ladji : Močni« iz Splita in rSpasilac« iz šibenika. Biograd na moru, ti. jul. z. Kapitan Ivo Prodan je takoj spoznal nevarnost poškodbe in uvidel, da bi se mogla ladja potopiti, zato je krenil v zaliv med Tornjem in Krmečino, kjer je nasedel. S »Karagjorgja« so naznanili »Morosinu«, da nameravajo nasesti, nakar je. »Morosink krenil za »Karagjor-gjem« in ostal v njegovi neposredni bližini, lako tla je v poldrugi uri prevzel vse potnike s »Karagjorgja« Da je prišlo do nesreče, je najbrž vzrok la, ker' sta se, ploveč na isti črti, očilno preblizu srečali. Po strokovnjaškem mnenju ne more Karagjorgje nositi nobene krivde zaradi nesreče. Karagjorgje c leži v zalivu pri Tornju in se nahaja še v dosti pripravni legi. Jadranska plovidba je poslala tja svoje pomožne tehnične parnike, da ladjo zasilno zakrpajo in odvlečejo v ladjedelnico. Šibenik, 6. jul. z. Vest o katastrofi jugoslovanskega parnika »Karagjorgje« je prišla v šibenik zgodaj zjutraj in napravila v vsem mestu najgloblji vtis. Velika žalost je splošna in se ni o ničemer drugem govorilo, kakor o tem. Žalost je bila tem večja, ko se je zvedelo, da so poslali žrtev nesreče češkoslovaški in poljski Sokoli. V znak žalosti je odpovedan koncert mostne godbe. Sušak, 0. jul. z. Ravnateljstvo Jadranske plovidbe sporoča, da se /. ozirom na nocojšnjo pomor sko nesrečo ni ustavil redni potniški promet, nego ' se neovirano nadaljuje. Biograd na moru, 0. jul. z. Pogled na Karagjorgje je strašen. Desna stran ladje je nagnjena globoko v morje. Ladja je prerezana na desni strani izpod poveljniškega mosta v dolžini 12 m v'es sprednji del Morosinija se, je zaril v Karagjorgja:. Notranjost ; Karagjorgja kaže strašno sliko. Povsod leži razbilo ]K>hištvo, jedilni pribor, kovčki, otemane itd. Dvorana je popolnoma demo-lirana. Po čudnem naključju je ostala nepoškodovana slika kralja in kraljice. Ladja je bila mnogo bolj razsvetljena kakor [»onavadi, in sicer zaradi gostov, ki so bili na njej. Zato je bilo ladjo že zdaleč opazili in jasno videti. Pri trčenju je postala žrtev neka gospa, štirje so bili ležko ranjeni, in sicer dva potnika in dva člana posadke. Po poznejših vesteh sta dve. osebi podlegli ranam na ■Morosiniju«. Pozneje se je poročalo, da je pel mrtvih. Poveljnik Karagjorgja'. je zahteval od poveljnika ^Morosinijav, da krene s potniki v Biograd na moru, ki je oddaljen komaj tri kilometre. Odgovoril pa mu je, da ne more, ker da vdira v parnik voda in da mora zalo v Zader, čeprav jo do tja 15 milj. Popoldne je prišla v šibenik komisija s sodnim svetnikom Vatavukom in pomorskimi strokovnjaki od pomorske oblasti in parobrodarskega društva Jadranske plovidbe, da napravijo ogled na licu mesta. Popoldne je prišlo 50 malih parnikov, jadrnic, motornih čolnov iz bližnjih mest. Od Jugoslovanov je med ponesrečenimi samo eden iz Bakra, ki je bil na ladji sobar. Gospa, ki se je ponesrečila, je Poljakinja. Ker se ranjenci in mrtvi nahajajo v Zadru, se za sedaj niso mogla še zvedeti njihova imena. V iOO let starem vlaku Pariz, 6. jul. as. Družba državne železnice je danes proslavila stoletnico otvoritve prve francoske železniške proge Pariš—St. Germani. Spustila je nn progo pristni prvi vlak, ki je vozil pred 100 leti. Na tej progi vozi danes 100 brzovlakov nn električni pogon. Starn lokomotiva je visoka ko-maj kakor človek in nima še. prostora za strojevodjo, zato pii ogromen dimnik, ki je puhal velike oblake dima in pare. Vozila je tri vagone 2. in 3. razreda, v katerih bili potniki v zgodovinskih nošah. Progo 20 km je vlnk prevozil v eni uri. Itcvnolal ie lako, da so se potniki tiščali ušesa. Strašna gasilska nesreča v Domžalah Ljubljana, C. julija. Danes je slavilo gasilno društvo v Domžalah 50 letnico svojega obstoja. Pri tej slovesnosti pa so je žal pripetila strašna nesreča, ki je povzročila v slovesnem razpoloženju zelo mučen akord, obenem pa ludi nazorno pokazala, s kakimi nevarnostmi je združeno izvrševanje gasilskega dela. (ib dveh popoldne se ie vršila pri pošti gasilska vaja. Marljiv član gasilnega društva v Domžalah, 26letni Franc Grčar, mizarski pomočnik pri Avgustu Volku na Resljevi cesli v Ljubljani, ki se vozi vsako nedeljo domov v Domžale, jc splezal ■/. gasilsko cevjo nn Ki metrov visoko lestev, da bi uprizoril gašenje požara. Franc Grčar je korenjaški fant in ljudje pravijo, da je ležak celo okoli 90 kg. Ko je stal na vrhu lestve, se je ta naenkrat prelomila, in to celo nn dveh mestih. Grčar je omahnil v globino. Priletel bi prav gotovo na tla in se na mestu ubil. da ga ni prestregla žica antene. Ta žica je bila k sreči zelo močna in se ni pretrgala ter je padec razmeroma precej oslabila. Grčar je s te žice hip nato omahnil navzdol in priletel na žice električne napeljave. Te pa so bile šibkejše in so se pretrgale. Vendar pa so ludi le še nekoliko omililo padec, (irčar je telebnil na lin in obležal nezavesten. Priskočili so mu na pomoč ljudje, ga pričeli močiti in j drgniti. I,e počasi je Grčar prišel zopet k zavesti. Pričel pa je stokati od silnih bolečin. Potolkel se I je močno na glavi in nu hrbtu ter ima najbrže ra-| njeno hrbtenico. Grčarjevo stanje je zelo nevarno i in je le malo upanja, da bo okreval. S ponesreče-' nim in v Domžalah splošno priljubljenim fantom sočustvuje vsak, kdor vrlega mladeniča pozna. V plamenih ... Fala, 0. jul. Proli polnoči so bušnili plameni in objeli gospodarska poslopja na posestvu Petra in Marije Leskovar v ('rešnjevcu 79. Domačini in sosedje so takoj pričeli z gašenjem; posrečilo se je rešiti živino in pa pohištvo. Zaradi pomanjkanja vode pa ni bilo mogoče požara omejili, tako da so gospodarski objekti s hlevom vred čisto |Higoreli. Škoda znaša približno 100.000 Din. Nn mesto požara so takoj prispele požarne brambe iz Crešnjevca, Selnice, Lobnice, Ruš in Maribora. Maribor, 0. jul. Danes dopoldne je preko Pohorja divjalo neurje in šlo mimo Maribora v smeri Dravskega polja. Ob 9.30 je komaj 5 minut od železniške postaje Slivnica-Orehova vas strela udarila v hišo posestnika špengla v Orehovi vasi. V trenutku so plameni objeli stanovanjsko in gospodarsko poslopje ter prešli ludi na gospodarsko poslopje posestnika in bivšega narodnega poslanca Faleža. Domačini in sosedje so takoj začeli gasili. Posrečilo se jim je rešili živino. Prihitele so takoj |>o-žarne brambe iz Ilotinje vasi, Studencev, Pobrežja, Hoč, Razvanja in Račjega. S požrtvovalnim delom i gasilcev se jc posrečilo omejiti požar, da ni vsa vas i poslala žrtev strele. Pri gašenju se je ponesrečil I prvi plezalec razvanjske požarno brambe, ki je . jul. m. Te dni je izšel v socialdemokratskem listu Pravo Lidu članek, ki je opozarjal, da vlada po deželi splošno vznemirjenje zaradi predstoječe vojne nevarnosti, da se nakupujejo živila in razno drugo blago, prodaje ustavljajo iid. člankar pravi, da se te vesli nanašajo na ilalijan-skc-francoski spor in svetuje prebivalstvu, naj te zadeve ne jemlje za resno, ker se danes iz gospodarskih vzrokov nobena država ne more vojskovati. Članek vsebuje tudi ostre osebne napade na Mus-solinija. To je dalo italijanskemu poslaniku v Pragi povod, da se je pritožil pri opolnomočenem ministru dr. Krofli, ki zastopa na dopustu se nahaja-jočega zunanjega ministra dr. Beneša, da list, ki pripada vladni stranki, piše o Mussoliniju. da so ga ne sme vzeli za resnega. Poslanik je izjavil, da bo la način pisanja v italijanskem časopisju našel primeren odziv. l)r. Krotla je poslaniku izrazil svoje obžalovanje in izjavil, da je list res blizu stranke, ki je v vladi, da pa je popolnoma neodvisen. tako da vlada kot laka na list ne more izvajati nobenega vpliva. Kaj namerava Mussolini? Odgovor na Briandovo spomenico - Mussolini za »resno in odkritosrčno" revizijo mirovnih pogodb - Nemci nezadovoljni z vse• revizijo mirovnm po i bino Mussolinijevc^a odgovora „Temps" o italijanskih odnošajih Pariz, <>. jul. AA. Sncčnji Temps piše o francosko-itulijanskih odnošajih in pravi med drugim tole: Mod francoskim in italijanskim narodom ni nikakršnih duhovnih nasprotij. Vsa vprašanja se morejo urediti z lojalnostjo in medsebojno dobra voljo. Namera, da bi se to iznašalo pred kakim mednarodnim telesom, pred Društvom narcdov, ni samo nepolitična, nego tudi brezpredmetna, ker se morajo nerešena vprašanja rešili na najobičajnejši zunanje politike, gospod Briand, pač brez. Musso-diplomatski način, Ce se rimska vlada obrača na i linijevega pouka prav debro ve, da spravlja Italija svoj pristop k evropski federaciji v odvisnost od ureditve francosko-italijanskega spora. Potrpežljivost, s katero francoski zunanji urad posluša Italijo, skrb, s kalero skuša vse možne konflikte spravili s svela, sta najboljši dokaz za lo. Gospod Briand Pariz, <>. jul. m. 1'elil Parisien« je objavil članek, ki ga je dal na razpolago Benito Mussolini. Ta članek prebirajo tukaj tem pozornejše, ker jc prav za prav italijanski odgovor na Briandovo spomenico. Povejmo takoj: Odgovor je kratko-rnnlo negativen; skoro važnejša kakor negaciju pa je utemeljitev odgovora. Mussolini podaja mat poljuden zgodovinski nauk o državnih zvezah sploh in o evropskih grupncijah posebej, pri čemer navaja zedinjenje Nemčije pod Bismarkom kot zgled potrebne državne grupacijc v tej zvezi. Izjavlja, da take grupacije nastajajo samo pod pritiskom od zunaj in samo zaradi skupnosti poliličnih ciljev in kralkomalo odklanja za današnjo Evropo tako skupnost kakor tudi lak zunanji pritisk. Evropa, tako izjavlja, je sama v sebi razdrapaua in nezadovoljna; to nezadovoljstvo je treba odstraniti in šele potem se lahko misli na evropsko federacijo. Članek konča z odstavkom, zaradi katerega je bil prav za prav napisan: »Nezadovoljstvo in pomanjkljivo ravnotežje nasprotujeta vsaki evropski konsolidaciji. Preden bomo prišli do skupnosti ciljev, se bo moraia izvršili resna in odkritosrčna revizija obstoječih pogodb. Narodi, ki so prišli iz vojne kot zmagovalci, niso zadovoljni s iem, kar jim je prinesla zmaga, in ne bo prej miru, dokler sc ne bodo pogodbe, na katerih temelje evropski odnošaji, izpreme-nile.« Mussolinijev članek tukaj prav debro razumejo. Med zmagovalci je samo ena država nezadovoljna, to je Italija, in samo ena država da lahko tej nezadovoljni Italiji to, kar pogreša iz mirovnih pogodb, in to je Francija. Tako obravnava Mussolinijev zgodovinski pouk vseskozi realnopeliiično temo. Veliko vprašanje pa je, v koliko se bo Francija dala poučiti. Komentar francoskega časopisja se omejuje na ugotovitev, da prehaja nekdanji zaveznik, sozmago-valcc, s svojimi zahtevami na stran premaganih in s leni skuša omajati temelje francoske zunanje politike, verzajsko mirovno pegodbo. Vodja francoske mednarodno javno mnenje, želi trajnega miru in razorožitev, če pa se obrača na italijansko javno mnenje, dviga puške, mitraljeze in topove in zahteva, da se podvoji vojno broden je. Vojna Francije preti Italiji je docela nesmiselna, ker bi la vojna Franciji ne prinesla prav nikakršne koristi. Argumenti o oboroževanju Francije kot izzivanje 'ia draženje italijanskega javnega mnenja ne morejo obstati spričo značaju francoskega preračuna in znižanja vojaškega roka. medtem ko je na drugi strani razumljivo vznemirjenje, ki ga zbuja italijanski proračun. Slavje v Roznl doSini Ljubljana, (J. julija. Rožna dolina, la idilična naselbina poleg Ljubljane s svojim poetičnim imenom, je včeraj in danes slavila lepo slavje, namreč 25 letnico, Hlkar ie bilo tam osnovano Olepševalno društvo Rožna dolina . Slavnosti so se pričele v soboto svečer. Vsa Rožna dolina je bila krasno razsvetljena. v vseh oknih so gorele lučice in lampijončki. Godba Gradaščicn pa je priredila uspelo sere-nado viškemu županu g. Petrovčjču. Danes se je naprej vršila davi služba božja v rožnodolski kapelici. Popoldne pa so se pričelo slavnosti z odkritjem spominske plošče. Iz vse viške občine so prišli ljudje in prav mnogo gostov iz Ljubljane se je pričelo zbirati v Rožni dolini, vsej okrašeni z mlaji, zelenjem in primernimi napisi. Najprej se je ob pol treh vršila štafetna tekma med SK Svobodo in SK Reko. Zmagala je Svoboda, sledile pa so ji štafete Reke, Svobod? II je ponovno v Daily lleraldu italijanskemu zunanjemu ministru Grandi ju skoro s iilologično natančnostjo razložil, kakšen ie trenutni politični položaj med Francijo in Italijo: Francija smatra za pravilno, da po Londonu zopel obnovi diplomaiična pogajanja z Rimom, in je gotovo pripravljena pogajanja energično nadaljevati, če ne bi medtem nastopilo novo dejstvo, namreč gotovi govori v Livornu, Firenci in Milanu. Brez dvoma je bilo pravilno pustiti, da se je odmev takih izjav nekoliko razgubil, vendar pa za nadaljevanje diplomatskih pogajanj na francoski strani ni nobenih zaprek. Berlin, 0. jul. m. Mussolini smatra, da je prišel čas, da se Italija intenzivnejše udejstvuje v zunanji politiki. Vzrok temu je brez dvoma poostritev francosko-italijanskih odnošajev. Njegov članek, ki razpravlja o Panevropi in ki vsebuje jasen negativen odgovor na naslov Brianda, je v tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih zbudil živahno zanimanje, posebno ker Mussolini ludi topot prijavlja stavek, ki označuje »resno in odkritosrčno revizijo« obstoječih pogodb kot najvažnejši predpogoj za Panevropo. Del berlinskega časopisja je prejšnje Mussolinijeve izjave o vprašanju revizije mirovnih pogodb beležil že kol pridobitev in je z zadoščenjem zaznal sporočilo Daily Telegrapha<, da se je Mussolini nasproti zavezniškim vladam že lela 1923. v tem smislu izrazil. Končni Mussolinijev stavek v omenjenem članku pa odgovarja na vprašanje, če je s leni mišljena ludi revizija verzajske in senlžermenske mirovne pogodbe, ali samo trianonske, na kateri je Italija posebno zainteresirana, čisto jasno in si-er v negativnem smislu. Zakaj Mussolini pravi: jNa-rodi, ki so prišli iz voj:— kat zmagovalci, niso zadovoljni s tem, kar jim 1 prinesla zmaga, in ne bo prej miru, dokler se ne bodo pogodbe, na katerih temelje evropski odnošaji, izpi emenil?.. O nnrodih, ki niso prišii kol zmagovalci iz vojne, in o njihovih mnogo niiinejših pritožbah pa v Mussolinijevem članku ni niti besede. Priporočljivo bi bilo slaviti Mussoliniju eish, odkrito vprašanje, če se njegova pripravljenost za revizijo nanaša ludi na južno Tirolsko ali ne. Ce io, kakor sodimo, ni slučaj, potem ne smemo precenjevali vrednosti Mussolinijevih govorov in člankov. Zakaj južnoiirolsko vnašanje ostane kamen spotike v nemško-ilali-janskih odnošajih. cash svojje moze Oiihriijc spominske pSoščs ljudskemu pisaJe^a Andrejčkovema Jožetu v Kras raji Krušnju, 6. julija. Slovenci rodi pozabljamo nu svoje siuovit in v poveličevan ju tujih tvorcev besede in slogu zanemarjamo sočnost domačega solncu in rasti. Sedanju generacija, ki se v prošlost skoro nc zna znglobiti. jc pozabila nu nekdaj mogoče najbolj čitunega Andrrjčkovcgu Jožeta, Podtniljščaku. Pu so se le zganili v Crncm grabnu možje in funt je. v prijazni podbrc/ni Krašnji je zaživel spomin na Jožeta, poetu domačnosti tako naravno in nujno, da so si i/, žive potrebe, nc morila iz razkošja običajnih slavnosti omislili zu rojstno, preprosto hišo nu Griču spominsko ploščo, na kuteri jc za pozne veke napisano, du so je v njej 2'. III. 1815 rodil slovenski p:-satclj Andrejčkov Jožo — Podmiljščuk. Slovesno pa preprosto in prisrčno odkritje, vršilo danes. Črni graben jc bil v solncu JO napojon, ........... .,. kot romarji na božjo pot. so polzelo in Reke 11. Ob treh popoldne se je pričela prava j ((o|i[ii s, i|t(, (-.nstj|co Jožeta, vabil jih jo slovesnost pred hišo prvega predsednika Olepse- t . k , , ujžtl. simbol valnega društva pek. Matevža Pernela na cesti II 1ri katerem le Igralo nekaj godb in ki je imel na programu več zanimivih točk. Zabave in radosti je bilo danes v Rožni dolini dovolj in je trajal rožno- h dobah. Le v ve- iluv-Brč- j ccljnik. pelo jo pa pev: ko društvo Sloga«: pod vodstvom g. Svetcla i/. Ljubljane. Po maši sc je pomiku! nu C.rič sprevod go-domačih mož in funtov, žena in deklet, •d njimi jc svirala godba Slogu« i/ I jub- stov, prci Ijanc. Slovesnost, jo otvoril nečak in rojak Pod-iimbarskega, g. Maselj, ki jc uvodoma niiglu-sil. da je Andrejčkov Jože nam potomceni ohranil verno sliko nuše besede, naših običajev v preteklosti. Zato sc mu jc dolina in soseska hotelu oddolžiti, vsaj spominska plošča nuj govori potomcem, du se jo v tej hiši rodi! slovenski pisatelj, ki jo izšel i/ naroda in delal zu narod. Z božjo daritvijo smo zalo pričeli slavnost in pri spominu nu Jožeta prosili Bogu za porast slovenske literaturo. O Podmil.ščnku, Andrejokovem Jožetu, jo govoril nato profesor Maks Pirnat. rojak njegov. satrt sin moravške zlate pšenice in tolmač lepote krnščnskih brrl. Zemlja, kjer so jc Jože Podniilščnk redil je trda, ljudstvo žilavo, lior- Morilec očeta oproteen Bremen, 6. jul. m. Rokodelski pomočnik Bockelinun. ki jc 28. februarja v silobraiiu s petimi streli usmrtil svojega očeta, je bil te dni pred sodiščem oproščen. Utemeljujoč sodbo jc predsednik sodišču izjavil. dol sejem V pozne ure. da jo tu i obtoženec od svojega očetu napaden. Budi prekoračenja silobrana sc obtoženca ne more kaznovati, kc,r jc to storil iz strahu. S peklenskim sts-ojem nad tasta in >aščo K(iln, 6. jul. m. Neki železniški delavce v Bohvvinkclu. očividno zelo pijan, sc jo v hiši staršev svoje žene ostro skregal. V največji jezi jc zapustil hišo. grozeč z maščevanjem. Kot bivši delavec v neki kemični tovarni so jc dobro spoznal na ruzstreliv nu sredstvo. Nn-. lin za vsakdanji kruh bridka. Tu zemlja je dala Jožetu pečat zn delo in življenje: ostal ji jc zvest do smrti, zvest svojemu narodu, snj sum pravi: »Najrajši sem se pečal z I juti-' stvoni.* Kadar mu jc bilo tesno, jo pcromnl na Limbarsko goro, se zntupljul v lepoto živega zelenju pomladi, pil zlato pšenice po brdih in poslušal sv. Tomaža v Krašnji. pozdrav sv. Petra iz Blagovice in vdihaval blagoslov Karmol-sko Matere božje s Ccšnjic. Tukn jc bila njegova mladost. Kot čctrtošolcc je bil že poz.nuni pisatelj. Sredi nujbiijne.jšc pisateljske rasti je treščilo v njegovo življenje, moral jo k vojakom v trdnjavo Koiuorn. Služiti bi moral 12 let, vendar je služil samo 3 letu in sc prikopal do naredniku. Mature ni imel, treba pn je bilo misliti na kruh. V Celovcu je bil nekaj časa pri trgovcu Pečjaku, nato pri clož. vladi v Ljubljani. nato pri pošti v Trstu. Tedaj so jo pa v njem žc oglašala bolezen, najvernojšu spremljevalki! slovenskih literatov — jetika. Letu 1874 decembra mesecu se mu jc lidrla kri in nu dan pred rojstvom Zveličurju jc izdihnil. Jože Andrejčkov je mod pisatelji gotovo najplodovitejši. V lotili 1867—1872 jc napisni okrog 150 spisov, med njimi nekaj večjih dol. Prevajal jc tudi za glcduliščo in nekatere njegove igre sc igrajo še dunes. Zu prof. Pirnatoni je spregovoril še prof. dr. Rožič. Narod jc pozdrav il v imenu Probude. ki hoče prav tako ohraniti narodno domačnost, svojino, du ne propade, in dn slovenska zemlja obdrži slovensko pravo lice. Sicer sc. višja literatura ne zanima zu Jožeta, toda mi vemo, du narod sodi drugače, narod glasno kliče, du jc Jože Andrejčkov njegov. Pevski zbor »Sloge« je zapel Jenkovo Molitev. Buči morje Adrijunsko. Slavlju so se udeležili nekateri zastopniki oblasti. Tudi mestna občina ljubljanska je poslala svojega zastopnika. Iz. Italije sc je pa slavlju udeležil župnik Štolfu in večje število Krekovccv družine Št. Peter. Spomisku plošča jo lično domače delo in dela čast Krašnji iu njenemu poetu slovenske besedo iz prošlosti. Po odkritju jc bila vrtna veselica prav tako iskreno domača, kot je Pochnilščukov dom in njegovi ljudje. pravil je peklenski stroj iu ga postavil pod stopnice, k sreči pu Iu peklenski siro.j ni ves eksplodiral, ker sicer bi po mnenju strokovnjakov razncscl vso hišo. Kljub temu pa jc povzročil preješnje poškodbe. Oseba ni biln runjenn nobcmi. Storilcu, ki jc nosil pri sebi liabnsun revolver, so aretirali. Levinja ga je napadla Stnttgnrt, 6. jul. m. krotilca levov Weglur-VVcssolija je te dni po končani predstavi pri poskusnem dresiranju napadla poldrugo leto stara levinja, ki je biln šele prvič v maneži, in ga težko ranila. Levinja gu je udarila po levem sencu in mu popolnoma pregrizla nad-Icikt. Neki pomožni krotilce je imel toliko prisotnosti duha. du jc skočil v manežo in nezu- . '1. ___. O,. _ Msgr. Pacini pri papežu Rim, 0. jul. as. Papež je včeraj sprejel msgr. Pacinija, avditorja pri belgrajski nuncijaturi, v privatni avdijenci. Razpravljala sla dalj časa o položaju rimske cerkve v Jugoslaviji in posebno o tež. kočah, ki se pojavljajo pri sklepanju konkordala Gandi bo izpuščen London, 6. jul. as. >Sunday Victoire doznava iz dobro poučenega vira, da ima angleška vlada namen spustiti Gandija iz zapora, du ga bo potem mogla povabiti v London na konferenco med Indijo in Anglijo. vesti Ljublja.nu, 0. julija. Vroča je bila današnja nedelja in le revež je bil, kdor se ni utegnil iti kopat. Zato so bila obrežja vseh, Ljubljani bližnjih rek, polna kopalcev. Pa ludi na daljše izlete je odšlo vse jx>lno Ljubljančanov, zlasti mnogo gostov ]>u so imele danes planine. Dopoldne je bilo v mestu še nekaj ljudi. Popoldne so bile ljubljanske ulice precej • prozne, ravno tako tudi javni lokali in šele proti večeru so pričeli prihajati ljudje v mesto. Tatici ni sledu. Včerajšnji .>Slovenecc je po* ročal o nekih večjih tatvinah obleke. Pri vseh slučajih je biln osumljena la-tvine mlajša neznana ženska. Policija je zaslišala okradence in po opisti osumljene ženske je jiričela sklepati, da gre najbrže za neko že znano dekle. To dekle je iz premožnejše ljubljanske rodbine in je tudi sama precej premožna. Trpi pa zn pravo tatinsko, klepto-inansko strastjo. Nobene tuie stvari ne more pustili na miru in Če le more. kaj ukrade. Ukradeno stvar pn navadno zavrže. Podobnih slučajev je ta ženska zaigrala že več v Zagrebu in tudi v Ljubljani. Policija to žensko sedaj išče, obenem pa se bavi z mislijo, da bi bilo debro, ko bi jo oddala v kak poboljševalni zavod, kakor to določa novi zakon. Na hrbol jc padel. Ljubljanska reševalna postaja je imela danes precej dela z raznimi nesrečami in poškodbami. V Zgornji Hiški št. 08 se je opoldne ponesrečil 65 letni posestnik Franc Ro-žanc. Stopil je na prag domače hiše. pri tem mu je spodrsnilo in padel je na tla. Pri padcu si je nalomil rebra in baje ima poškodovano ludi hrbtenico, ker je tožil o bolečinah v hrbtu. Avto ga j« prepeljal v bolnišnico. Nesreča kolesarje. Ob eni popoldne je gospa Severjeva. ženo jesenskega župana, telefonirala ljubljanski reševalni postaji, da se je nu Jezici ponesrečil neki kolesar. Bil je to 34 letni strojniIr Zadružne tisknrne Janko Matjašer. doma iz Varaž-dina in stanujoč v Suvoborski ulici št. 14. Peljal sp jo s kolesom kopat na Savo, n a Jezici pa se je hote! umakniti nekemu avtomobilu. Pri tem »p je zadel v obcestni kamen in se občutno potolkel na ginvi in na ramah. Bil je z reševalnim avlotn pre. peljan v bolnišnico. Nezavesten v parku. V Trubarjevem parku so ljudje ob petih popoldne našli nezavestnega nekega moškega. O ioni je bila obveščena reševalna f>ostaj;i, ki ga je urepeljala v bolnišnico. Pn še v bolnišnici se moški do večera ni zavedel. Pri njem so našli neko listino, iz katere je razvidno, da gre najbrže za kurjača Franca Cadeža z Rožne, doline. V parku ga je najbrže zadela kap ali pa solnčariea. Železniškim vpokojcrtccm t vednost! Umrl je naš Član g. Josip fskerjane, nadsprevodnik v pok. Pogreb bo 7. julija ob dveh ponoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice v Ljubljani. <*'lani se vljudno nnprošnjo. dn se po možnosti udeleže pogreba. — Društvo železniških vpokojencev. i Maribor, 6. julija. Otok...: nu ta račun usiha frckvenca na znanih planinskih postojankah, in se jc tudi danes to izkazalo. Otok postaja v Mariboru modu. Vsekakor: bolje na otoku nego po — v inotočili. Današnja nedelja pa jc potekla tudi v znamenju svečane proslavo 30 lctnice tuka jšnjega kolesarskega društva . Kdclweiss«. Že včeraj zvečer sc je ob veliki udeležbi članstva, delegatov raznih kolesarskih društev in drugih vabljenih gostov vršil pri Halbwidlu jubilejni večer, ki ga je otvoril g. Lešnik s toplim pozdravnim nagovorom. Slavnostni govor jc imel g. Dudicu, ki je z živahno in plastično Ucscdo ter številnimi zanimivimi vpletljaji orisal razvoj kolesarskega društva »Edchveissc in njega pomen za razvoj kolesarstva v Mariboru. Nato so izrekli prisrčne čestitke k lepemu jubileju glavni tajnik jugoslovanske kolc-sarske zveze Boškovič, Kvas za ljubljansko podzvezo, Kavčič zn Peruria«, Kaspcr za časnikarje, Bnumcistcr za Miinncrgesangsvcrein, Romih v imenu zagrebškega »Sokola« ter zastopnik •Poštclc«. končno je spregovoril tople besede zalivale tudi neumorni jiredsednik Kdclvveissa« g. Ilalbvv ildl. Razen tegu jc prejelo društvo iz. rok zastopnikov zagrebške zvezo. Pcruna« in pu Miinncrgesniigvereinu lepa darila. Z jubilejnega večera sc je poslala udu« nostnn brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru. Po oficijelncm dolu se je razvila izredno animirana ter živahna zabava, ki je potekla v znamenju kolesarskega tovarištva in strumno-sli. Danes dopoldne so sc vršile mednarodne jubilejne tekme, popoldne pa veliko ljudski slavi jc. Maribor jc sprejemal danes češkoslovaške goste. Nu svoji tritedenski turneji ]>o naši državi jo prispelo danes v Maribor 60 čeških učiteljev in učiteljic iz. Moravske, in išlezije. Nu kolodvoru so jih sprejeli zastopniki tukajšnje JC lige in mariborskega učiteljstva. * Nc bi bila nedeljska kronika popolna brez — samoutnoru. 68letni zidar Tomaž kumvvald jc prišel dunes zjutruj po polnoči domov. Očividno v trenutku duševne zmedenosti sc jc na omrežju okna v svojem stanovanju v Pristaniški ulici 4 obesil in sicer na — kravato. Našli so ga zjutraj domačini na tleh — mrtvega. vestnega obranil pred z\erjo,.»- I Družba JlIRlifi" Dunajska cesta št. 46 ... ... Telefon: 2820 , —m^^mmrnrn^^m^mmmmimm^ Premog Drva Koks Na Savi pri Ježici Tudi včeraj jc bilo v Ljubljani precej toplo — o tropični vročini spričo muksimalne iemperuture "0°C govoriti, kot čitamo tu in tam, jc nesmisel. Vsekako pn jc ta temperatura /a nus precej visoka in je razumljivo, da si želi vsak Ljubljančan, ki Ic utegne, te dni poiskati hladila bodisi v svežem gorskem /raku bodisi v hladni vodi . Zato mi jc de ju l prijatelj Ivan, ki sicer ni • oseben prijatelj vode: Danes bi nc škodila hladna kopel \ prosti narav i ...< Misel ni napačna,« sem odvrnil. — -Tod« kam bi šla? Nn Bled gotovo ne. Tam je silna draginja. Blejei /ivc skoro i/ključno od Nemcev in drugih tujcev iz držav boljših vabit kot je naša. Najceneje izhajava še a Ljubljani in okolici. — Vodu v kopališču Ilirije* se mi kljub nasprotnim izjavam raznih veščakov ne zdi dovolj higijeničnn. Ljubljanica, GruduScu in Muli graben rni rudi nečiste vode prav tako malo konvenirajo. Mahniva jo torej na Jezico v Savi. Tam so zgradili letos novo kopališče.« In šla »vn. Pri blagajni sva izvedela, da ni več prosta od vseh 35» kabin in omar nobena več. Vse so bile oddane že zjutraj ob osmih; dočim so navadno oddane ie dni vse ob devetih zjutruj. Vprušnl sem: koliko ljudi pa poseti vsak dun vaše kopališče?« Blagajnik jc odgovoril: Nc vem — in noto jih mora biti: ne vem pa niti približno koliko: saj najame včasih eno kabino po deset ljudi skupaj.« Če ne prideš torej v to kopališče že zjutraj, a se kapricirnš na to, da sc skopaš, ti nc preostuju drugega, ko da se sleceš na prostem ter shraniš obleko v grmovju. Da tam ni absolutno varno shranjena, jc znano i/, policijske kronike. Vsekako pu to ljudi nc ovira, zakaj pretežnu večina kopalcev nc najemu kabin niti omar. ker sc moj prijatelj Ivan mw?e vode zelo boji. sem vprašal kopališkegu blagajnika glede temperature vode. Blagajnik ni vedel odgovora. Zato se prijatelj lvun, kljub zatrjevanju kopalcev, dn jc Sava dunes i/redno tople,« ni upal v vodo ter se je hladil rajši nu verandi s cvičkom. Vrvenje ob Savi in v Savi je bilo kaj živahno. Kopalcev je kar mrgolelo. »Fakinažas je uganjala v vodi med tin-ronskiin vpitjem vsakovrstne burke. Fantje so sestavljali »žive piramide , od katerih sc je pa skoro vsaka, preden je bila dograjena, podrla in so poccpuli v veselje gledalcev fantiči, stoječi drug na drugem nu ramah, a vodo. Ob bregovih so brcali iu bili kopalci obeh »polov žogo. Ena od skupin je pridno navijala gramofon, drugu je igrulu tenis; po/.et druga, ležeča v mivki, je prepevala in igrnlu na or-jjflicKua, pr mej...! Že vrjamem, de jc u vod luštn, ampak šc bi luštn je pa tlela ...« Pridobivajte novih naročnikov! Jugoslovanska Prve tekme za drž. prvenstvo Velik poraz prvaka Slovenije - Ilirija popolnoma od povedala « Lepa igra Concordie Concordia : Ilirija 6:1 (3: i) Včerajšnja nedelja bo ostala v zgodovini slovenskega nogometa zapisana kot črna. zakaj že dolgo vrsto let ni doživelo moštvo prvaka Slovenije tako hudega poraza, kakor včeraj Ilirija. Pri prejžnjih porazih na -zagrebških tleh smo vedno našli izgovor: pač Zagreb, za ta poraz pa ni izgovora, zakaj doživela ga je Ilirija na lastnih tleh. In to je tem hujše, ker je prišel v času, ko so v.-i računali, da zna illrljansko moštvo za naše razmere prav dobro zaigrati. No in kje je potem vzrok temu porazu. Predvsem ic krivo pomanjkanje ambicije, marljivosti v igri, napad samo čaka na žoge. Ta način igranja se ne maščuje pri nasprotniku, ki ga krilska vrsta z lahkoto premaga. Čini pa ima krilska vrsi.i dosti dela v obrambi, pa marajo sveže po žogo. Le tako se lahko napad uveljavi. Kako vse drugače »o zaigrali Zagrebčani. V« s napadalni trio jo hodil vedno nazaj po žogo in znal žogo tudi obdržati. In to je tudi glavna zasluga na tej zmagi Concordie. Moštvo Concordie, čeprav je igralo v prvi polovici proli soln.-u in proti močnemu vetru, je pokazalo tako požrtvovalno iu sigurno igro, da ni b'lo dvomili niti Ire-nutek. kdo bo zmagal. Tako dober notranji trio v Ljubljani redko kdaj vidimo (Pavelič L, Sirušič, Pavelič II.). V izboracm srednjem krilcu Premrla je imel In trio takega pomagača. da lahko rečemo, da so »aroi li štirje igralci dobili tekmo. Od ostalih bi Se -»menili stare internacijonalce Itemca in Babiča. Ta dva sla opravila ostalo delo - leni, da sta preprečila vsak poizkus našega napada prodreti do gola. Ta naloga tudi ni bila po.vbno tsžk.i radi pasivnosti naših napadalcev. Pri igralcih Ilirije je poleg pomanjkanju ambicije vplivala tudi taktično slaba igra stranskih krilcev Zupančiča iu Pogačnika. Posebno Zupančič je edigral eno najslabših tekem v zadnjih letih. Z bolj premišljeno igro bi si oba i.rihrur.ila polovico dela, obenem pa napad podpirala z uporabljivimi žogami, (ki vseli Igralcev so kolikor toliko odgovarjali le Sirehovec in Voršek. kajii turli Brglez je igral taktično zelo slabo in bil brez moči liroti napadalcem Ccncordie. Rak rana celega moštvu je bila in bo še nekaj časa naša napadalna vrsta. Velika pogr.Ska ie bila napravljena, ko so razdružili Omana in Doberleta. Ooberlei igra. uspešno le. če ga nekdo stalno zalaga z žogami. To zaa le Oman. V tej igra pa se Ouian v desni zvezi ni dovolj uveljavil. Svoje krilo je zelo zanemarjal. Forslralo ^p je le levo. kjer ie igral Kroc. Krec pa ni oddal v celi igri niti enega centra, ki bi se lahko uspešno izrabil. Malemu napadalcu se je poznalo, da že proč,»j časa ni igral. V t ;j tako važni tekmi so odpovedali ravno oni igralci, ki so bili dosedaj najzanesljivejša opora. Tekmo je vodil izborno dunajski -olnik Goe-bel. Ponolnoma je obvladal igro in ni pogrešil v najtežjih situacijah. Ker sla obe moštvi igrali fair, ni Imel ravno težkega tališča, čeprav je bila prava nedelja za kopalce in turiste, ie tekmi prisostvovalo 1800 gledalcev. Prišli so vneli športniki iz vseh večjih krajev Slovenije, ki so imeli priliko videti, kako se tekma debi z vol o do zmage. Poteg igre Ilirija privzame žego od ('niKnrui.it' in izpelje lep napad, ki ga pa zadrži iztržili Premrl. Z veliko odločnostjo prodre hrvaška n i-pudulna vrsta, toda žoga gre \ ti it f. Concordia pritisku in v 5. minuti sc ji nudi prva /reln nriiiku za gol. ki pu ic ostala nei/rtililjena. Ilirija se hipno osvobodi pritiska, toda Doberlet pokvari lepo izpeljano napadalno akcij t. Concordia se rcvanžiru / nevarnim predorom. Toda Ilirija. Sc sveža, osu ii žogo in napadalni vrsti sc posreči ustvariti pred vrati gostov kritično situacijo, ki jo v zadnjem hipu reši intcrnucionolcc Bubii'. \ 9. minuti strelja Ilirija prvi komer., ki pa ostane nei/rabljen. — Napadi sc menjavajo / veliko hitrostjo. \ 10. minuti šimšir ne uspe. In /op -t je Ilirija v napadu. Kncževii' podu Icetu ki ise.i pp'dbi-/nk, toda slednji odpade. Izgleda, da 1;:> postala igra /uuinmu. kajti hitri napadi z obeli strani so ustvarjali živahno sliko \ I", nemili zagreši Ilirija prvi komer. Nenadni strel v 14. minuti lepo bruni t rbunčič. Z nov rrjetno odločnostjo prodre nato Ilirija pred vrata Concordije. katere obramba se je zmedla in \ K), minuti napravi desni hranilcc gostov Insten gol. Igra Concordije pu jc nostulu vse hitrejša in ilirska obramba je imela polne roke tlela. V 20. minuti pa sc jc žogu, ki jo je vrnil v igrišče Brglez, odbila od šinišitd iu obtičala \ ilirski mreži. Gostje so pričeli / vehrmentnimi napadi, ki jim Ilirija ni bila kos. \ JI. minuti i/sili Coucordiju drugi komer, ki gu resi Varšek. Urbunčič ima nato precej delu. \ 23. minuti prevzame vodstvo Ilirija in Oman pošlje najlepši strel na gol. toda čujcei vratni" odbije žogo nu komer. Naše moštvo zopet pov/ume igro iu diktira oster tempo. \ 26. minuti jc Doberlet / roko onemogočil lepo solo priliko. Po- j lagonin prevladuje zopet Coucordiju. /c \ >4. j minuti doseže šimšir z ostrini strelom \ levi j kot krasen gol. Gostje pritiskajo, ilirski ipruv-ci pa so v slubint kritjem olajšali nasprotniku igranje. \ "b. minuti tloseže Coucordiju i/ gnječe sve j tretji gol. Ilirska ohruiiilm je s slabimi odbojnimi udarci Sc povečala liervo/.o svojega moštva in Conci rdiju je Se dalje prevladovala liti igrišču. \ zadnji minuti pu pobegne Dob r let in poda Omami krušen pretlložek. ki pa ni našel poti v mrežo. — konec prvega polile",a. Drugu polovica ickine pu jo pi.tekla \ Sc večjem /.nunieiiju premoči gusiov. krasno izpeljani napadi Concordije mi dali obrambi Ilirije mnogo težkega dela. /c v 3. minuti dosežejo Hrvatje s\()j tretji kortier, ki ga |hi ne izrabijo. Izvrstna krilna vrsta in obramba Concordije sta onemogočila vsak slabo pripravljen ilirski napad. Ilirsko moštvo Ic bruni. — Bergle/ zagreši v 14. minuti četrti komer. Niisi igravci netočno podujajo in so v vsakem i žiru p repi časni napram izredno hitri igri Hrvati. v. \ 20. minuti jc zopet Doberlet, ki pripelje Ilirijo v bližino nasprotnikovega gora. -koriti Ic. da ic žoga. ki jo jc z glavo poslal proti vrutoiu Ct.neordijc, obtičala v rokah vratarja. Ilirija iiuto \ /drži nekaj čn -a na prostoru ( oneordije. Niso se se dobro oddahnili ilirski branilci, kn jc Coucordiju /opet prevzela vodstvi.1. \ 24. minuli zakrivi Nuršek peti komer. Tu Šoj nato pa /ubije desna /vc/a ('< neordije četi ti gol. \ 26. iiiiiiuti Sesti komer v škodo Ilirije. Nase moštvo očividno popušča. —• Posamezni igravii so popclnoma odpovedali. \ "4. minuti i/sili Ilirija tretji komer, ki pa ostane neizrabljen. V°e večjo in večjo pomoč izkazuje Cciicordija. \ >6. minuti pude po Prcnirlti peti sol. še nekaj nevarnih napadov gostov ustavi Juiic/. toda tiuli on ni mogel preprečiti, da je v -'4. niinuii Puvclii- /ubil šesti gol za svoje burve in s tem postavil končni rezultat. * Predtekmo sta oJigrali rezervi Ilirije iu Primorja. Tekma je končala neodločeno z '2:'2. Primorje je razven levega krila postavilo napadalno vrsto prvega moštva, ki pa ni uspelo proti dobri knllski vrsti Ilirije. To zanimivo tekmo je precej slabo sodil g. Clmperman. MARIBORSKI ŠPORT. Sk Maribor : Sk Slurni. (.railec (3: II. Sk Maribor mladina : Sk Železničar mladina : I (0 : 0|. sk Železničar, drugu mladina : SK Rapid I : 0 (0 : 0). ZAGREBŠKI ŠPORT, Slav ija : Ilušk 3 : 3. Uradno potrdilo Občina Jarischau v Gornji šle/.iji sc lahko pobaha s svojim vzornim županom. Najlepša njegova lastnost je la, da dopisov, ki mu jih predlože v podpis, sploh ne prebere, to pa zaradi lega, ker nc zna lvrati. Tako pridejo občani na lahek način dn potrdil, ki jim nudijo ugodnosti. Nadzornik nekega velepose.dva, ki je obenem prvi občinski svetovalec, je tudi hotel priti na ta način v posest takega dckumenla z županovim podpisom in občinsko Stampiljko. In lako je napisal na lisi papirja: Uradno potrjujem, da sem največji osel v Jarischau!' Nato je šel k županu in ga poprosil za podpis in občinsko Stampiljko. Brez obolavljania se je župan podpisal na listek. Ulede žigosanja pa se je nekoliko obotavljal. Ko pa mu je svetovalec dejal, da bo poleni slvar bolj uradna , je pa le priporoča sledeče praktične knjige: ŠOFER IN SAMOVOZAC. Priročna knjiga o kon- % strukciji, delovanju, stregi in vodstvu modernega avtomobila. Spisal inž. Josip Štolfa. Vezano 140 Din. RADIO. Osnovni pojmi Iz radlolehnike, pojasnjeno s 214 slikami. Spisal prof. Leopold Andree. 60 Din, poltrdo 65 Din, v platno vezano 76 Din. PRAKTIČNI SADJAR. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 24 barvaninii prilogami in 92 slikami v besedilu. Spisal M. Humek. Vezano 80 Din. BRESKEV IN MARELICA. Navodilo, kako ju vzgajajmo in oskrbujmo, pojasnjeno z 22 slikami in 2 barvnima prilogama. Spisal M. Humek. 12 Din. NAŠ PANJ. Opis In praktičen navod, kako naj čebelarinio v njem. Po lastnih izkušnjah za slovenske čebelarje priredil Anton 2mderšič. Pojasnjeno s 107 slikami v besedilu. 35 Din, vezano 40 Din. ZEL IN PLEVEL. Kako se zdraviš z naravnimi sredstvi. Solnce, zrak, zemlja, voda in rastline so prva zdravila sveta. Sestavil F. Magister. 60 Din, v platno vezano 75 Din. Najnovejši katalog brezplačno na razpolago. Spodgiieštaierske ljudska posojilnica Registrovana zadruga z neomejeno zavezo OBRESTUJE VLOGE PO NAJVIŠJI OBRESTNI MERJ TER NE ODTEGUJE VLAGATELJEM RENTNEGA DAVKA Sprejema vloge - daje posojila - Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle Inserirajte o Slov. listu: Potrtega srca naznanjamo tužuo vest, dn nam je kruta smrt vzela našo preljubo ...___ j -1________:___ ...i____ _____------- „ soprogo, predobro mamico, slaro mamico in telo, gospo MARIJO ZALOKAR soprogo tovarnarja droz daues dne 5. julija ob 22, prevideno s tolažili sv. vere. Pogreb predrage pokojnice bo 7. julija ob 18 iz hiše žttlosti Krakovski na-jip 26 na pokopaliiče k sv. Križu, kjer se položi v rodbinsko grobnico. Ljubljana, dne 5. julija 1990. t i GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. pritisnit Stampiljko na list. S tem pisahjem je Sel svetovalec k deželnemu svetniku, ki pa jo vzel zadevo le na znanje. Sedaj je Sel svetovalec v kroge svojih prijateljev in jim kuzal pisanje. Kmalu so je daleč naokoli razširila govorica, da je župan uradno potrdil, da je največji osel v Jarischau. Končno jo prišla la govorica tudi županu samemu nu uho. Ko je videl, da jo on predmet splošnega zasmehovanja, ni vedel drugega storiti, kakor vložili tožbo. Te dni se je vršila pred sodiščem razprava proti svetovalcu zaradi osebnega razžuljenju. Pri čitanju obtožnice se sodnik in porotniki niso mogli vzdržati smehu. Svetovalec je označil svojo dejanje ki t poskus, da bi oblasti prepričal o nezmožnosti županu. Tu ,ie bil navzoč kol priča in je moral prestati pred sodniki nekako skušnjo. Moral je nekaj čitali i/, zakonika in nekaj tudi napisati. šlo mn jc sicer počasi, toda šlo je le. Sotliščo jc videlo v pisanju žalitev, ki naj hi županu Škodovala na njegovi časti. Poskusno čitanje je prestal z -dobrini' uspehem, brej ie moral priti svetovalec z zvijačo do njigovo;.',a podpisa. Sodišče je spoznalo svetovalca krivim in ga zaradi javnega žji-ljenja časli ob- dih) na lo mark denarne globo. Pretep med angleškimi t^ornarji in dvSavci Gdanskem Gdfinsko, ti. jul. as. Gdan.o trij< angleški mornarji pri - li v neko pristaniško gostilno, v kal,'ri je prišlo do prelepa med njimi in gilaiiskimi delavci. Ym irije angleški mornarji o bili težko ranjeni /. noži. dva od njih sla v smrtni nevarnosti, ti lanski policiji se je posrečilo prijeti dva delavca, ki ..ta sc preti pa udeležila. »Ilustracija« štev. 7 izide tc dni. Izbrana vsebina in najpopolnejša iclinicua oprema jamčita vsem. ki utajo iu kupujejo to našo najboljšo ilu-strovano mesečno revijo, prvovrstno čtivo. Vsebina nove številke je sledeča: Srcc pomladi. Na morju. Najbogatejši med bogatimi, Mašcnjki. (Bogomir Magajnu) Kadar \ ani b.> najbolj vroče. Solnce daje. Stara zemlja nova lepota. (Iz iu/iie Srbije Pozdrav »Ilustraciji-.) Labodi na Bledu. Tenis-tekma za državno prvenstvo. Nogomet. Naši popularni nogometni igralci. Sveti plamen. Lohengriii. Gdč. Mara S In vče\a in njenih »'> hišen. Zvočni film (Ferdo Oelak) tehnično ■> zvočnem lihnu. Naši otroci. Naši krvosesi [x>J poveča lom. (iralološki kotiček. Fotoamakr (Preprosti moti i, J. Petelin). Letošnja poletna mod;1. Oktavo višje!... (Ilnstr. Olal Globcčnik). 100 let francoskega Alžira. Pot v vesoljstvo. Matija Bravničar (Slavko Osterc) Iz vsega sveta. Boivujc s hladnim orožjem. Z razstave sodoLnc grafike. Nova dela alcad. slikarja llinka Sinrekaria. Na.'. Ilinko Smiekar (Smreko llinkar). Iz dela llinka Smreka rja (R. L.) Dve. iri ugankarjem na pot (Janez I.ožar). Nove knjige. Naslovna slika na ovitku: P. Kocijančič: Ob Jadranu, (akvarel). Prosimo vse, ki lisla še nc poznajo, naj javijo upravi svoj naslov, da jim pošljemo številko na ogled. Celoletna naročnina za to prvovrstno in reprezentativno slovensko revijo znaša samo l(K) Din, polletna V> Din, posamtziie številke po 10 Diu v vseli knjigarnah in trafikah. Uprava revije Ilustracija , Ljubljana. Kopitarjeva 6-1. \n prodaj imam t.t. štuio /namk. lepo po ilr/avah mejeiiili. po /ve/kiii. dcloni.i iK^aniK4. po ziiierni tciii. ()d-lain tudi posauie/.nc znaTiiki: FRAN KSAV. A/MAN. Jnvornik. (iorenjsko. SALDA-K0NTE ŠTRACE - JOURNALE S0LSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.. NU1H t*0 IZKEDNO UOOD.NIU (JKN'AH KNJIGOVEZU BCA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 II. NADSTROPJE Najvarnejše in najboljše naložite denar pri v Celju registr. zadrugi z neomejeno Mveso v Celju, v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste In Vodnikove ulice Stanje h tati i in i h vlog,-nad Din 86)000.000.-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge jaročipoleg rozorv in htš nad 3000 članov posestnikov b vsem svojim premožen}«®. — Po9ojila na vknjižbo, pocoftvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Vlagatelji pri Mudaki pmn^nkl v Celju ne plalalo nobenega ininiaia davke Dvajset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. DRUGO POGLAVJE. Za in proti. Nc da sc utajiti, da mi je zadnji stavek narekovala strahopetnost, toda hotel sem obvarovati svoje profesorsko dostojanstvo, da se ne bi pred Ameri-kanci osmešil. Zakaj gorje temu, komur sc smejejo Amerikanci! Zato sem si pustil odprla vratca. Saj končno sem pa le pusti! veljati morsko pošast. O moji rav.pravi se je vnela huda diskusija, ki pa je pripomogla k temu, da se jc razširila v ogromnem številu eksemplarjev. Moja teza pa je našla tudi veliko pristašev. Rešitev, ki jo jc prinesla, je puščala domišljiji prosto polje. Človeški duh je posebno nagnjen k temu, da nenavadna živa bitja opremlja z najčudovitejšimi lastnostmi in si jih zamišlja čim bolj fantastično. Morje pa je listi element, v katerem se po človeški predstavi najlažje ali pa prav za prav edino morejo zaplodili in razvijati taki velikani, napram katerim so kopne živali, kakor elefant in nosorogi, pravi pritlikavci. Ponavljam torej: javno mnenje je bilo zdaj popolnoma prepričano, da straši po vseh morjih neverjetno veliko čudovišče, katerega možnost sem bil dokazal, nc da bi mogel kdo upravičeno o njem dvomiti, ki pa vseeno ni imelo ničesar skupnega z morskimi kačami in podobnimi izmišljotinami. Dočim pa so eni v celi stvari videli samo čisto znanstven problem, kojega rešitev bi pomenila zopet korak naprej v oblast še neznanega, pa so bili drugi, posebno v Ameriki in Angliji, mnenja, da je treba ocean brezpogojno osvoboditi pošasti, da bi prekomorski promet postal zopet siguren. S tega stališča so obravnavali predmet predvsem trgovinski in industrijski časopisi. V isti rog so od samega po-četka trobile vse Zedinjene države severne Amerike. V New Yorku so se začele priprave za ekspe-dicijo, koje namen jc bilo preganjanje orjaškega navala. Opremili so fregato, brzojadrnico prvega razreda, obenem s parnimi stroji, ki je imela tudi močan železen oven, »Abrahama Lincolna«, ki naj bi čimprej odplul v morje. Komandantu Farragutu, ki se je bil lotil svoje naloge z vso vnemo, so bili na razpolago vsi arzenali. Točno od momenta, ko je bilo sklenjeno, da se bo pošast z vso odločnostjo preganjala, ni bilo o njej — kakor je navadno tako — ničesar več ne videti ne slišati. Osem tednov noben človek ni ničesar več o njej slišal in nobena ladja je ni videla. Zdelo se je, kakor da bi bil enorožec zvedel za zaroto, ki se je bila zoper njega skovala. Saj se je pa v resnici o njem, in to največ ravno po podmorskem transatlantskem kablu, toliko govorilo, da bi nc bilo čudno — kakor so pisali razni šaljivci — čc bi bilo čudovišče, ki jc moralo biti obdarjeno tudi z ogromnim intelektom, kakšen telegram ujelo. Ko je torej fregata, opremljena za dolgo potovanje in z ogromnimi trnki, čakala v pristanišču, ni nihče vedel, v katero smer naj se obrne. Splošna napetost in nepotrpežljivost je bila dosegla že najvišjo stopnjo, ko je 2. julija prišla brzojavka, da je »Tampico«, parnik San-Francisco-linije, srečal velikana nekako pred tremi tedni v severnih vodah Tihega oceana, med Kalifornijo in Šangajem. Razburjenje, ki ga je ta vest povzročila, je bilo velikansko. Komandant Farragut ni smel čakati več niti 24 ur. Paluba je bila natrpana provijanta. Spodnji prostori so bili nabiti z ogljem. Od posadke ni manjkal niti cn mož. Treba je bilo samo kotle zakuriti in odvezali vrvi, s katerimi je bila ladja privezana na kopno. Sicer pa je bilo kapitanu Farragutu samemu na tem, da čimprej odrine na visoko morje. Tri ure pred odhodom »Abrahama Lincolna« z brooklinskega mola sem dobil pismo sledeče vsebine: Gospodu profesorju Anonaxu od Pariškega muzeja v New Yorku, Fifth Avenue Hotel. Spoštovani gospod! Ako imate veselje udeležite se ekspedicije »Abrahama Loncolna«, bo vlada Unije smatrala za čast, če bi bila Francija pri tem podjetju po Vas zastopana. Komandant Farragut je za Vas rezerviral kabino. Sprejmite pri tej priliki izraze mojega odličnega spoštovanja I. B. Hobson, drž. tajnik mornarice. TRETJE POGLAVJE. »Kakor gospod ukažejo.« Tri sekunde, preden sem dobil pismo spoštovanega gospoda Hobsona, nisem niti malo mislil na to, da bi preganjal enorožca. Tri sekunde potem, ko sem pismo prebral, pa sem bil prepričan, da je edini namen mojega življenja, da se podam na lov na strahotno žival in odrešim svet tc pošasti. Sicer sem se bil komaj ves truden vrnil od napornega potovanja in sem koprnel po miru, po domovini in prijateljih; goreče sem želel videti svojo hišico v botaničnem vrtu in se vsesti k svojim dragocenim zbirkam, da jih zopet proučujem. Toda zdaj nisem poznal več nobenih ozirov. Pozabil sem na vse, na trud, prijatelje in zbirke, in sem ponudbo ameriške vlade sprejel brez pomisleka. Mislil sem si, da vsaka pot pelje v Evropo in da bo enorožec brez dvoma tako prijazen, da nas bo izvabil k evropskim obalam. V resnici pa je bilo treba zasledovati pošast v severnih vodah Tihega oceana, kar jc pomenilo toliko, kakor da bi se hotel vrniti v Francijo preko antipodov. »Konzulent!« sem nepotrpežljivo zaklical. Konzulent je bil moj sluga. Dečko, ki bi bil zame šel skozi ogenj in ki me je spremljal na vseh potih — pošten Flamcc, ki je imel mene rad, jaz pa njega. Bil je flegmatične narave, načeloma natančen in vesten, marljiv iz navade, ki se ni dal po nobenem nepredvidenem slučaju v življenju spraviti iz ravnotežja. Imel je zelo spretno roko, tako da se je dal uporabiti za sleherno delo, v popolnem nasprotju s svojim čudnim imenom pa mu ni padlo niti v sanjah nikoli v glavo, da bi človeku dal kak nasvet, niti takrat ne, če je bil v to naprošen. Pri tem pa Konzulent ni bil neumen, zakaj v našem učenjaškem krogu v Botaničnem vrtu si je bil prisvojil veliko drobtinic, ki so padale z naše mize. Imel sem v njem v klasifikaciji naravoslovja naravnost izrednega specijalista, ki je z opičjo spretnostjo plezal po celi lestvici skupin in rodov, razredov in podrazredov, vrst, plemen, oddelkov, navadnih in posebnih vrst. Delj pa ni segala njegova znanost. Njegov element je bilo klasificiranje, na vseh ostalih poljih pa je bil najneumnejši človek pod solncem. Toda pošten dečko pa je bil, v resnici zlat dečko! N < na r.fTf H« N" p Sjg-H- |S0Q§.£- S^gsi ■—•g - crB 311 gG-Si "N Lnns. m>N io>_, 1 >o S as ?A n1-11 5 fffcn«| a ^ y n s sere IP Ep ®sPMg w r—» * »o 3 . D« M™ p | JT. 2S ftfnjo! PC. 2-S k" P! m =. < •• bi >5 * ™ _ S lLS ■■ P Pp ti« gfiFln efss-sg S» T P Popolnoma varno naložite svoji denar v ni posojilnici v Ljubljani, r. z. z o. z. un Miklošičevi cesti poleg hotela »Union« Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti* se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica '?lnic hotela Uniona . hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar so naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Špecerijsko m hoionliolno blago, umetno gnoltla. cement itd. itd. dobavlja Gospodorsko zveza v Ljubljani Dvokolesa teži od 7 kg naprej uajlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pDeumatika, posamezni deli. Velika^ izbera, najnižji cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. „THIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, KarlovSka c. St, 4. LJUDSKA POSOJILNICI! reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev. - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašajo nad 180 milijonov dinarjev Zadružna piMa taia t li. v liliji Brzojavk Gospobanka Miklošičeva cesta 10. Telefon štev. 2057, 2470, 2979. Podružnice: Bled, Celje, Djakovo, Kočevje, Kranj, Maribor, Novisad, Sombor, Split, Šibenik. Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000-—, vloge nad Din 480,000.000—. Izvršuje vse vrste bančnih poslov po najugodnejših pogojih. Inserirajte v „Slovenskem listu" «Težakovo olje za živino« se dobi samo pri * v kanl:cah od 5 lig in s. ne ena kantica s pošlnim povzetjem Din 125'—. To olje je nesporno najuspešnejše sredstvo za krmljenje slabotne in zahirane živine in sicer radi bogate vsebine na vitaminu A in posebno radi vitamina D, ki ga v nobenem drugem krmilu ni. Edini slovenski zaood brez tn]ega kapitala je Vzajemna zauaroualnica o Ljnbiiani, Dnnaiska cesta l? Sprejema v zavarovanje: t. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe, b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt. otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in farah. PT Prava pot, Iti vodi do ozdravljenja živcev! Bolni, izčrpani živci zagrenjujejo življenje, povzročajo mnoge bolezni, kakor bodljaje, trganja, omotico, tesnobnost, šumenje v ušesih, motenje v prebavi, pomanjkanje spanja, ne-B&Htt.MiM veselje do dela in druge slabe pojave. Moja ravnokar izišla poučna razprava Vam pokaže pravo pot, kako se bote osvobodili vsbIi tafiih bolezni. V tej brošuri so opisani vzroki, postanek in zdravljenje živčnih bojezni po dolgoletnih izkušnjah. — To veselo sporočilo zdravja pošljem vsakomur Tisoči zahvalnic potrjujejo edini obstoječi uspeh neumornega vestnega raziskovalnega dela za dobrobit trpečega človeštva. Kdor pripada velikemu številu živčno bolnih in kdor boleha na teh mnogoštevilnih pojavih, naj si takoj nabavi mojo kojižico utehe I Prepričajte se »mi, da vam nič neresničnega ne obljubljam, kajti v prihodnjih dveh tednih pošljem vsakomur, ki mi piše, popolnoma biezplaCno in franko ono poučno razpravo. Zadošča dopisnien nn: Ernst Fasternach, Berlin S. 0., fflicliaelkircfiplatz 13,9bt. m mr (hdnfo konaorcij »Slovenskega lista«, Zastopnik Miha Krek. urejuie Ciril Kočevar» •T>«ka Jugoslovanske tipkaj. .Z^sjtg^^.JgR,