PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote Uradniški ln upravnlikl prostori: 1657 South Laamdale An, Offloa of Publlosttan: 1657 South Lawn4ale Am Talaphona. Rookw«U 460« lbto-teab XXXVL C«, iteu J. 16.00 SS IS^oSS 2 S£ «. Uli CHICAGO 23, ILL.. PETEK. 4. AVGUSTA (AUGUST 4). 1944 Subacrlptlon $6.00 Vaarlj ŠTEV,—NUMBER 151 Me dinei like zmage ^ v Franciji; Rusi ob pruski meji Tretja ruska armada se približala predvojni meji Vzhodne Pru.ije. Nov. .ovjeUk. ofen- Amada bo Z/IMIl j-živa, katere cilj je okupacija Krakova, dru- ' Accaptsnoa for aalling at spcclal rata of potUfi providod for In sactfton UM, Act of Oct 1,1017, autborlsed on Jun* 4, 1016. Dempseyja so prebili center majajoče se nacijske linije v Normandiji in se približali Viru, bivšemu glavnemu mestu te pokrajine. Pozorišče glavnih operacij proti nemški sili je na ozemlju med Caumontom in Virom. ------------— Britske in kanadske čete so okupirale Amaye-sur-Seulles in obkrožile Aunay, kjer se nahaja močna nemška vojaška posadka. Ljute bitke divjajo pri Tilly la Campagnu, južno od Caena. Dasi je Bretanski polotok 150 milj dolg in 400 milj širok, mnogo v^čji od Normandije, se osvajanje hitro vrši. Če bodo zavezniki prodirali naprej v sedanjem tempu, bosta Brest in St. Nazai-re, glavni luki polotoka, kmalu izolirana. Rim. 3. avg.—Novozelandske čete, katere ukljuČujejo veterane, ki so igrali važno vlogo v zavezniških vojnih operacijah v severni Afriki, so okupirale stre tegične hribe na južnozapedni štreni Florence^ komunikacijskega centra. S teh hribov se vidijo stolpi cerkva in poslopja tega starodavnega mesta in sv^i> šča umetnosti. Topniški oddelki osme britske armade bombardirajo nemške utrdbe zunaj Florence. Na fronti na južni strani reke Arne, kjer je zbrana peta ameriška armada, se položaj ni iz-premenll. Odmor v vojnih ope-acijah še traja. Poročilo pravi, da so v teku le praske med ameriškimi in nemškimi stražami. Pearl Harbor. Havaji. 3. avg. —Admiral Chester W. Nimitz joroča, da ameriške čete in pomorščaki prodirajo naprej na otoku Guamu kljub močnemu odporu s strani japonske sile. Dve tretjini otoka sta pod ameriško kontrolo. Poročilo dostavlja, da je 7419 Japoncev padlo v bitkah z Američani, odkar so slednji invadlra-i Guam. Ameriške izgube znašajo doslej 1022 ubitih in 4946 ranjenih. Uradniki avtne unije odstavljeni Stavkar ji se mor* jo vrniti na delo General napovedal preklic kontraktov Chlcago. 3. avg.—General (?. J. Browning, direktor biroja za nakup, je v svojem govoru pred člani Ctkaškega ekonomskega kluba, napovedal, da bo armada zmanjšala naročila in da bo mnogo Industrij, ki izdelujejo bojno opremo, prizadetih kot posledica preklica naročil " Dostavit ve opreme armadi bodo pod točko preteklega leta/' je rekel general. "Naročila gotovih izdelkov bodo preklicana, ker jih armada ne potrebuje. Dostavljenje potrebščin armadi bo omejeno." Browning ni v svojem govoru omenU produkcije izdelkov za civilne potrebe. "Nihče ne ve, kdaj bo vojna končana," je dejal. "Iz tega razloga ne morejo avtoritete prevzeti odgovornosti za odločitev glede preureditve industrij, ki zdaj produclrajo o-rožje, za produkcijo civilnih po trebšČin. Produkcija orožja in streliva je presegla določeno kvoto ln zaloge so ogromne/' General je dalje rekel, da so smernice glede preklica kontraktov uključene v zakonskem načrtu, čigar avtorja sta senatorja Mucray in George. Argentina govori o pomoli zaveznikom Vlada izpolnjuje provizije dogovora živa, gega največjega poljskega mesta, se začela. Xnln nnrn^ln Armada generala Bagramijana razširila SaiQ naT0CUa koridor do Baltiškega morja.—Američani zavzeli Rennes, strategično mesto v središču Bretanskega polotoka.—Novozelandske čete zasedle strategične hribe na južnozapadni strani Florence.—Ameriški pomorščaki okupirali dve tretjini otoka Guama Zavezniški atan v FranctJL 3. avg —Ameriška motorizirana pehota, ki bliskovito prodira v Bre-tanijo, je zavzela mesto Rennes, iljuč Bretanskega polotoka, kar se smatra za največjo zmago po padcu Cherbourga. Rennes, strateška točka na tej fronti, je približno v sredini po-otoka in v direktni smeri do St. Nazaira, nemške podmorske baze. Američani so prodrli 40 milj 24 urah in zajeli so veliko število nemških vojakov. Skupno število nemških ujetnikov od dneva invazije do danes znaša približno 100,000. General Montgomery je rekel, da zavezniške sile zadajajo Nemcem občutne udarce na vseh frontah. London, 3. avg.—Tretja ruska armada se je v svojem prodiranju približala predvojni Vzhodni Prusiji, osrčju domovine jun-kerjev. Moskva poroča, da so oddelki te armade okupirali kraje,ki so oddaljeni samo tri milje ed Schirwin«knr ieieenišbaga križišča ob meji Vzhodne Prusi-je. Koenigsberg, glavno mesto, leži 96 milj zaj^dno od krajev, katere sojtusi zasedli."( Druge sovjetske armade so zožile jeklen obroč okrog Varšave, glavnega poljskega mesta, in izolirale nemško oboroženo' silo 300,000 mož v Latviji in Estoniji Nova ruska ofenziva se je začela na jugu, katere cilj je okupacija Krakova, drugega največjega poljskega mesta. Uradni komunike, objavljen v Moskvi* danes zjutraj, pravi, da so sovjetske čete prodrle 40 milj daleč od Kovna, glavnega mesta Litve. Druge se vale proti Rigi, glavnemu mestu Latvije. Berlin je priznal, da so Rusi prekoračili reko Vislo na južno-vzhodni strani Varšave in prodrli 17 milj daleč. Moskva ne omenja prekoračenja te reke v svojih poročilih o poteku vojnih operacij. Armadi maršala Konstantina K. Kokosovskega, ki oblega Varšavo, pomagajo poljski vojaški zbori, ki so bili formirani v Rusiji. Sovjetske topniške bateriji' bruhajo izstrelke na poljsko prestolnico. Prva ruska armada, katere poveljnik je general Ivan Bagra-^'Jan, je razširila koridor do Kalti$kqga morja. Ta leži 25 milj vpadno od Rige, Armada maršala Ivana S. Ko-n< VH se vali naprej po poljskih ravninah med Vislo in Karpat-skim gorovjem. Okupirala je K"' /ow, trdnjsvsko mesto, 90 milJ vzhodno od Krskeva ln 45 n"lj vzhodno od Tarnova. Zavamlikl stan v Normandiji. ?■ ;,vg<—Dve maršslski koloni sta udrli v Bretanijo, ograža-' ' Nli»lo, pristaniščno mesto »n \U nnes v središču Bretanske-P"lotoka. Druge ameriške ko-Kj^ ' vale naprej od okupira-' Avranchesa po koridorju hr,'*ju in nekatere ao prodr-V;'J*et milj daleč. '"*»la iz glavnega atana ge-' Ornarja N. Bradleyja, po-:"*a ameriške oborožene slavijo, ds se nemike linije l"*J udarci te*sile. So- britske armade pod ' 'Mvom generala Milesa C Mllvrsukee. Wls., 3. avg.-Čla ni eksekutivnega odbora unije združenih avtnih delsvcev CIO so odredili odstavitev Nestor j s Dessyjs, predsednika krajevne unije v Detroitu in ostslih ursd-nikov, ki so odgovorni za sUvko v tovarnah korporacije Genera Motors. V sUvki je zavojevanih okrog 7000 delavcev. Odbor Jih je pozval, naj se Ukoj vrnejo na delo. Stavka, ki je zavrla produkcijo, Je bila oklicana v znak pro testa proti priganjaštvu. R. J. Thomas, predsednik med narodne unije, je dejal, da Je bi Melvin Bishop, člsn eksekutiv negs odbora. Instruirsn, nsj pre vzame posle detroitske unije in jih vodi, dokler se položaj ne iz-premeni Bishop Je sklical sejo članov prizadete unije, na kate rl bodo razprsvljsll o končsnju stavke. Wsakln0ton. D. C.. 3. avg.— Argentinska vlada pravi v spomenici državnemu departmentu da pomaga Združenim narodom vojnih naporih proti osišču, obenem pa zavrača obdolžitve da imajo nemški in japonsk agentje in špioni v Argentin proste roke. Pomoč je v obliki :ivil in drugih potrebščin, ki jih pošilja zaveznikom. Argentinska vlada trdi, da iz polnuje provizije dogovora, ki je )il sklenjen na konferenci zuna njih ministrov ameriških repu blik v Rio de Janeiru, Brazilija Ta 4e je vršila nekaj tednov po zahrbtnem japonskem napadu na Pearl Harbor. Državni Ujnik Hull je deja da Nemčiji in Japonski naklonjeni člani argentinske vlade predsednika Edelmira Farrella ci je prišla na krmilo po strmo glavljenju Ramirezevega reži ma, ovirajo zavezniške napore proti oailču. Adrian Escobar, argentinski poslanik v VVashingtonu, ki ril pozvan domov, jc Izjavil, da e zunanji minister Qrlando Pe uffo v svojem nedavnem govoru dokazal, da Argentina vedno drži dano besedo in izpolnuje svoje obveznosti. Prevzels kontrolo nsd vsemi osiičnim parniki v svojih lukah, udarila po štirih nemških špionskih gru pah In zaprla urade glavnih osiščnlh čssnliklh agentur. Ar genUna Je poleg tega dala 150 000 ton pšenice administraciji Združenih narodov za pomoč in obnovo. ZAVEZNIKI ZAGOTOVILI VOJAŠKO POMOČ TURČIJI i lov na Hitlerjeve agente in ipione v teku WASHINGTpN POZDRAVU A PRELOM Ankara. Turčija« 3. avg.—Zunanji minister Sukru Saracoglu e naznanil, da so zavezniki zagotovili Turčiji, ki je pretrgala diploirtUtlčne lit ekonomske od-nošaje z nacljako Namčijo, vojaško in materialno pomoč, Če bo napadena. Pošiljanje orožja, ki bilo ustavljeno v februarju, ko so se razgovori med reprezen tantl zaveznikov in Turčije i Ankari izjalovili, je bilo obnovljeno. Turčija upa, da prelomu odno-i lajev ne bo sledila vojna z Nemčijo, dasi je pripravljena na vse eventualnosti. Delna mobiliza cija turške sile je bila odrejena. Saracoglu je dejal, da nadaljnji korak zavisi od Nemčije. Turči-a se bo branila, £e bo napadena Zdaj se je dognalo, da je od-očitev glede preloma odnošajev med Turčijo in Nemčijo padla v Ankari, preden je ameriški poslanik Laurence A. Steinhardt odpotoval iz turške prestolnice v Washington. Lov na Hitlerjeve agente in Špione se je pričel takoj po pre-omu odnošajev. Samo v Istan )ulu je bilo aretiranih čez sto Nemcev. .Vsi go qMlniš-rp,ejeti V redn° Urm°d°-.V^r "*.;;! oni! I veznlŠka kontrolna komisija Je niči v Williamsportu je 20. ul. „ odobdU |adevnl nHt,rt. umrl John Žagar, Član društva I . .. . .. 457 SNPJ. Star je bil «5 let. Bil , K"m"l u p,*vl v n^n.nilu. e star 61un jednote s ceil. Števil- ^KT"^ V°j, 10 17895 I avtoritete dati nekakšno prizna- °Waukegan, Ill.-Tukaj je umr- "Je »>ore proti . Paulina Bennett, rojena Stri- Nemcem. Uključitev partizan tar, ki ae Je nahajala v okrajnem «[up v r!dno ir sanatoriju. Zapušča moža, ki jei^do lto izvedena na podlagi na čita, ki sta ga odobrila vojni department in zavezniška vojaška vlada. Ko ao zavezniške armade prodirale pfotl severni Italiji, se Je Število • partizanov večalo. V mnogih slučajih ao zavezniške vojaške avtoritete razorožile partizane, ko ao vojaške čete navezale atlk? z njimi. To je povzročilo nevoljo ln sumničenja med partizani, ki so vodili operacije v ozadju front za oavoboditev New York. 3. avg.—Edward| Italije. S. Carter, predaednik odbdra za Veliko število partizanov bo pomoč Ruaiji, je razkril, da ame- gprejetih v iuiijangk0 armado, riški državljani ki so bili rojeni mnoKl bodo obdrtall civilni tujini, veliko prispevajo y|iUlul( dok|er se ne registrirajo uposlen pri Lockheed Corp. v I Burbanku, Cal., sina in dva brata, sta pri vojakih. Ameriška pomoč sovjetski Rusiji Vsi sloji prispevajo v sklad Kandidatje odbora CIO zmagali v Neu) Yorhu New York, 3. avg—Kandida tje, katere je v volilni kempan, podpiral odbor za |>olitično ak cijo Kongresa'industrijskih orga nizacij, so zmsgsli pri primarnih volitvah. Glavni zmagovalec kongresnik Marcantonio, načel nik okrajne organizacije Amer ške delavske stranke. Načelnik odbora za politično akcijo Sidney Hillman, predaednik uni je AmalgamatecTClothing VVork ers. M i kola j c zy k konferiral z Molotovom Moskva. S. avg.—Stanislav Mi Vlada poeeie v stavko cestnih ielezniiarjev Philadelphla, Pa, 3. avg Pričakuje se, ds bodo federalne avtoritete posegle v stavim cest ni železničarjev In voznikov, ki je psrslizirsls promet. Nsstsla je, ker je uprsvs transportnega sistema uposlils neksj zamorcev Stavkarji so člsni unije CIO. Feldmaršal Rommel teiko ranjen v Franciji London, 3. svg—Berlin končno priznal, da Je bil feld Domače vesti IItalijanski par t i- sklad tega odbora. On je objavil soročilo o aktivnostih tega od >ora v prvih šestih mesecih tega eta. Poročilo kaže, da so Američa za vojaško službo. Italijanski proti fašisti so se pritoževali, ker so bili partizani, Čeprav so jih zavezniki pozivali po radiu, naj ii a i |J iM ...se bore proti sovražniku v ozad- pdmftč ljudem v Sovjetski unllllVCTtkU> ^ poslani domov. 113,715,070. Prispevki v gotovi ni so znašali $4,091,153, v oble- \fJpmilp fiptp ki, zdravilih fo dmglh potreb-CClC odhajaj• iz Finske ovjco prejšnjega leta. Narodnostne-Skvlproe kooperi- rkjo z -odborom v vaeh ozlrlh.l Načelnik teh Je Zlatko Baloko< vič. DUkuitJi o formiranja nove vlade . I n Bicckholm, ftvedska, 3. avg.— "Prizadevanja v tujini rojenih Evakuacija nemških čet lz fin ameriških državljanov isprlčava-Lj^ pokrajin je v teku po poro-Jo, da se ti silno trudijo in storehjj|h k! prihajajo š#mksj. Kns vae, kar morejo, da se ublsži in L^^s divizija, ki Je bila poala olajša trpljenje ljudi v sovjet- na nil fronlo v Kareliji v zad Ski Rusiji," je rekel Carter. "S njt,m junijU| ka nemAkl zuna tem pomagajo tudi k osvobodi- njj m|n|gu»r Joachlm von Rib-tvi dežel, v katerih so bili roja- bentrop podpisal vojaški pakt s ni. Nobenega dvoma ni, da bol finsko vlado, je Že tidrinila v Ea-cilj, ki smo ga postavili, d0se-|t0nlj0 žen. Ameriško ljudstvo ne po zna meje v darežljivosti ln vali kodušnoti napram Rusiji, Juns ški zaveznici, ki nam je obratno dala več nego smo od nje priča kovali." Carter Je dejal, da njegov od | Možnost Je, da bodo vae nem Šku čete potegnjene iz Flnake ki je dobila novega predsednika v osebi maršala Mannerheima [On je naaledil Riato Rytlja, ki je podpisal vojaški pakt z naciji Trdi se, da ae bo Mannerhelm MOBILIZACIJA NEMŠKE REZERVNE SHE V TEKU Go.66«/« odredil iploi-no rtgiitracijo NOVI DEKRETI UVE-LJAVLJENI London. 3. avguata,—ČasnlŠka agentura DNB Je naznanila, da dekret propagandnega miniatra Goebbelaa glede totalna mobilizacije ša vojna prizadevanja predvideva premeatitev milijonov moških in ženak, ki na opravljajo blatvenih del, v vojne industrije, Ti bodo nadomestili moške, ki bodo poslani na ronte. Goebbels ln člani njegovega 4taba hočejo pospešiti mobillsa-ijo rezervne sile, "Hitrost akcl-e zavisi od izpraznitve vojaških barak v Nemčiji," pravi nasna-nllo. "Ko bodo čete, ki se naha-ajo v burakuh, poslane na fronte, bodo njihova mesta za vseli moški in ženske, ki so idaj upo-sleni v uradih in drugih podjet-ih, ki niso udeležena v vojni produkciji." Ženske v starosti do 60 let bodo mobilizirane za dela v vojnih ndustrijah, Goebbels, ki Ja bil imenovan za direktorja totalne mobilizacije, Je zapretll i draa-tičniml kaznimi onim, ki bi ae upirali novim odredbam. Odredil je, da se morajo val molki in ženske, ki ne delajo v vojnih industrijah, registrirati sa ta dala do 15. avgusta, Poročilo ls Berna, Švica, pravi, da bo Hitler govoril po radiu ln opozoril Ncmpe, da morajo storiti svpjo dolžnost. Helnrleh lllmmlrr, pačelnik Gestapa, na-pMskeJ lajna pollc||e, ki Je |)il Imenovan za vrhovnsga poveljnika nemške armade na notranji fronti, bo najbrže dobil Čin feld-maršala. švicarski list Journal de Ge-neve je dobil poročilo, ki pravi, da bo Hitler v svojem govoru naznanil uveljavljanja novih drastičnih dekretov glada totalne mobilizacije. Čistka, v kateri Je bilo likvidiranih nekaj generalov, st« nadaljuje. bor igra važno vlaga ne samo v|/M^r| pogajati z Moskvo glede pošiljanju potrebščin R u s l J I.Lklenltve premirju. Kremlin ga temveč tudi v naporih za poglo- baje zagotovil, preden Je po bitov prijateljatva med AmerikoL^i predaednik finske republike in Sovjetsko unijo. To prijatelj-|(jfl bo Rusija garantirala neod stvo bo garancija za mirno sožitje dveh mogočnih narodov vi bodočnoati. Ameriška bomba ubila generala McNaira vlsnoat okrnjeni deželi. Reaignacija Rytiju je v bistvu razveljavljen je vojaškega pakta z Nemčijo. Poučeni krogi Htockholmu trdijo, da bodo pre rnier Edwin Llnkomiea ln vsi člani njegove vlade odstopili in VVashington, D. C., 3. svg.— d((lj prl|,k<> Mannerheimu za for Vojni department poroča, da je mirinj# novc|jM alrokovnlh McNair Je bil ubit, ko je opazo- un|J kj jjt mdon, 3. svg.—Radio Berlin )e naznanil, ds je bil general Wllhetm Fslley, poveljnik nem ške oklopne divizije, ubit v ak cijl v Normandiji. Waahington, D C , 3. avg Senator Byrd, demokrat iz Vil gnil-Je, Je preoraclj, ki so bile ustanovljene v zadnjih dveh letih. „ Dejal je, da ao postalo tako mogočne, da laI\ko tekmujejo z vlado. Letalo z ranjenimi vojaki se razbilo l>mdon, 3. avg,- Tranaportno letalo, na katerem ao ae nahajali ranjeni ameriški vojaki, je treščilo na tla in se rszbilo na ftkot-akem. Čez dvajaet vojakov In dve bolnlčsrkl je bilo ubitih. Churchill posvaril satelite Nemčije Premier naglasi! val-nost zveze s Rusijo London, 3. avgusta.—Premier VVinston Churchill Je v svojem govoru v parlamentu orlaal potek vojnih o|>eracij In isjavil, da ao vesti z vaeh front dobre, sae-no pa Je izrekel upanja, aa bo vojna kmalu končana s popolnim porazom Nemčije. Poras te bo po*|>ešll kapitulacijo Japon-ake. Churchill Je posvaril satelite Nemčije pred usodo, ki Jih bo doletela, če se na umaknejo Is vojne. Rumunijl je svetoval sklenitev miiu z Rusijo. "Zavezniška sila zmaguje na kopnem, morju In v zraku," je dejal. "Sovjetske armade trgajo drobovje nemške oborožene sile. V tem momentu pozdravljam maršala Stalina, velikega voditelja avoje dejUde. Popolnoma aem uverjen, da bo dvajsetletna vo-Jašku |»«godha med Veliko Britanijo in Rual Jo igrala najveftjo vlogo v ohranitvi mlhi In reda v Evropi. Ta ae bo Izkazala kot največji faktor v napredku Evrope." Churchill Je naznanil, da ruske armade atoje na pragu Ver-šave, obenem pa je Izrazil upanje, da bo prišlo do sporazuma med poljako ubežno vlado Ui Moskvo "Ruake armade bodo osvobodile Poljsko," Je dejal. "Vae, kar Moskva želi. Je prljs-teljatvo med Rualjo In novo ter prerojeno Poljako." S VE\ A imena Pooo- PROSVETA THE ENLIGHTENMENT glasilo nt LAsrmsA blovem«e nabodne podposme Organ of aod JEDNOTE publiabed br Slovene Naročnina sa Združene drisve O«**« - . JZ UM sa pol sa tffSJ* Cook Co.. r^O - ^^"Pj^ttZTl*^* Chlcago) and Saskerip^on g£cf« Cenada MjOO j>er yeer. Chlcago eno coo« ^ * S-** rum o. —f eas—L—-Manuacrlpte of oommunkalloas tiirh aa Kloriet. pUf«. P®*«*- etfc, wUl be retnrtM »o se»oar OIur ^"-U addreesed and slamp* IV as lov na vsa, kar Ima stik g prosveta 2657-59 So. Lawndale Ava» Chlcago "linolg MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin ^uTprsvočasn«, da s* vam list ne ustavi.__ Konferenca v Bretton Woodsu | državi Nevv Hampshire jc bila zadnje dni ^jTr^^^^ ssrKa«: ^nih nariov, ni kate-|bolj pa jI IT^S^ ^ Springsu Prva konfcrenca te vrsten je vršila lani v Hot bprtngi KansM kjer je bila ustanovljena mednarodna organizacija možno akcijo in rekonstrukcijo dežel, Ar- NA OBISKU V NEW TORKU New York. H. Y. — Ne vem kako to, da je Uko malo dopisov Iz New Yorka v Prosveti. Tu je precej Slovencev, zato bi bilo nu mestu, da se bi bolj pogosto-ma oglašali v Prosveti. Ampak najbrže vsi rajši čitajo kot piše-jor SIcer pa se je v tej veliki vročini res težko pripraviti k pisanju. Danes je 27. julija. Imamo veliko nevihto, zato sem se pripravila k pisanju, da ne bodo či-tatelji Prosvete mislili, da sem tudi jaz umrla. Pri meni se nahaja na počitnicah hči od družine Glavan iz Cornvvalla, Pa. Tu je že teden dni. Ves čas sem ji razkazovala Novv York. Zelo ji je ugajalo na Conny Islandu. Tam sva se šli kopat v morje. Sonce jo je precej ožgalo in pisala je domo.v« da je ne bodo spoznali. Sploh ji v Nevv Yorku zelo ugaja in se dobro zabava. V soboto 23. julija pa smo imeli veselico za je zelo zabavala. Naj-je ugajalo slovensko* petie. Dekle sem vzela tudi na sejo društva SNPJ in prav tako na za po- Ts|»ejo Sansa. Njeni starši so bili aktivni pri ^Ta ^ n^uj; Hv« newyoriki Lg s^j^tudiT^ru' ok.ajiano rnana kot UNRRA (United Nat.on. Reliet and Recon |..... , ----- — ati uctton Adminl«tratlon). ' .... ,_.„„ Drog. konferenca v tej aeriji je bilo rborov«j. ^rodn.g. Vsa družina je Še vedno pri SN PJ. . Ni še dolgo, ko sem videla sli Nekateri so mi kljub temu svetovali, naj spišem prošnjo in •jo pošljem v glavni urad, toda wprej sem se obrnil ne našega predsednika in ga vprašal za nasvet. On pa je menil, da prošnja ne bo potrjena od glavnega odbora. Prošnje, ki ne bi bila potrjena od glavnega odbora, pa se ne bi izplačalo poslati na društva, kajti bi bile večinoma zavrnjene. S tem hočem samo povedati, da je silno težko podvzeti kateri koli akcijo, ako ne stoji za njo organizacija kot je SNPJ. Zato apeliram ne vse one, ki še niso člani SNPJ, da čim prej pristopijo, kajti Človek nikoli ne ve, cdaj bo potreboval njeno pomoč. . Na koncu pa ponovno apeliram, ako bi bil kc}o pripravljen zaloiitt omenjena vsoto za Joe Bowersa. Denarja ni treba poslati na mene, ampak ga lahko pošljete na kakSno zanesljivo banko. Gotovo sem, da bi dobil Joe svojo svobodo. Ko bi bil on zopet prost, bi počasi povrnil ves denar. Dovolj za danes. Prihodnjič pa bom poročal, zakaj se je stvar tako zavlekla in zakaj je bil obsojen v dosmrtno ječo. Ciril Medved. 107. 6007 Gravois, St. Louis, Mo. Mi smo bili srečni, ker smo se preselili v Ameriko in imamo dovolj kruha. V naši sreči pa ne smemo pozabiti na nje. Pomagajmo jim, kolikor je v naši moči. r Cenjeni rojaki. Jaz nimam nikogar, ne tukaj in ne tam, navzlic temu pa qem pripravljen storiti svojo dolžnost do svojih bratov in sestra v stari domovini. Ako bo kdo pobiral prispevke za staro domovino od hiše do hi še, a bi mene prezrl, potem ne bl s takim človekom nikoli več govoril. K meni lahko pridete vsaki čas, nsj rajši pa bi videl, da pridete tedaj, ko dobim plačo. Drugič poročam kaj več. Pozdrav vsem čitateljem Prosvete. . Tony Mlhekic. 143. delaM^ga ur«ia'ki se je vršilo'pred par M« v .PmiadelphijlL Glavan»ov'ih dveh 8inov v delavaKega orao.i, J ________mzDravllali o med- „______*„,,„< j. „ tmali. RAZNOTEROSTI N« tem zborovanju zastopnikov 44 narodov M razpravljali o meo-1 pro,ve0 želim,' da »e kmalu nar^ihS in « vpra*anjih in l*del.U dal.ko- neU „ voj,kc. Ro. «£uTori«mSl « namenom, d. jih priključene driave .premene k 0,J£n ln njegova žena 8ta v «k^e Ta protekcijo delavatva. Bavili ao »e tudi a problemom |'bl„ moja aoKda v ,tarl domo- biezposelnoati ln z bodoftm mirom. Zadnja konferenc, v Bretton Woodau pa ae je pečala z valutnimi vnTiinil in mednarodno trgovino In aeatavila načrte za uatano-v !te vd vehniiv ih med n a rod i ii h finaninlh Inatituctj aU bank. Namen te konference, kakor tudi prejinjih dveh, J. bU. uatvar.tev moja vini. Končan to kratko poročilo, drugič pišem pa kaj več. Marr Turslch. 580. NA DELU ZA IZPUSTITEV JOEVA BOWERSA St. Logrfs, Mo. t Dne 18.' ma ja sem priobčil pisma governer-ja države Illinois in odvetnika tyarkerja v zadevi osvoboditve twsamezn i h delovbodoče svetovne organizacije za ohranitev miru. | ToTrečeno so na tej konferenci v Bretton VVoodsu postavili te-m^J za dve nwl mednarodni finančni instituciji. En* i**\Uh i?bo imenovala Mednarodna investicijska banka, druga pa Med- naN^lnVZnarle investicijske banke bo fH^ , ■ _ naiodne trgovine in idustrializiranje gospodarsko zaostalih držav. rojaka Bowersa iz ječe Ksoital te banke je določen na osem milijard in pol dolarjev. Ta obenem na sem apeliral na rovi,ta ie približno tako velika, kot znaša obtok denarja v medna- jake, da bi mi pomagali, da bi rM traovinl Tu kaoital se bo deloma rabil za garancijo prlvat- vtežili prošnjo za izpustitev pri nih investicij v tujih deželah in deloma za posojila v svrho finan- ^miloBtitvenemu ^- J^ ciranja mednarodne trgovine. Pknnnmi s ' j ^ Zanimiva' je teoretična podlaga te institucije. Ekonomi s šole so učili, da je skrb vsake države predvsem in preko vsega le lastna industrializacija ter pobijanje industrijskega razvoja v za ostalih deželah. Na ta način, so dejali, se ustvari jtunanji trg za izdelke lastne dežele. Tega načela so se držale vse kspitaliatične države, posebno pa Anglija, kl je na primer delala vse mogoče zapreke za razvoj industrije v svojih kolonijah, posebno pa v Indiji, katera ji je predvsem služila kot "dumplng ground" za svoje lastne industrijske U Tudi ameriški kapitalizem je to v precejšnji meri praktleiral v Centralni in Južni Ameriki. Bankirji so najraje dajali velika posojila raznim latinsko-amerižkim vladam, navadno diktatorskim, /n neproduktivne svrhe~za gradnjo dragih vladnih palač držav* nih |>os!optj, cest itd. Seveda proti visokim obrentim. Denar ni t)il njihov, marveč lrivestoTjcv—HsuckerjevM-Hiami pa so s "noti latijem" j)ow)jila zaslužili lep komišen. š Tu nova Mednarodna Investicijska banka pa slonf ns teoriji, da je v interesu prosperitete vsake dežele in v interesu čim večje mednarodne trgovine, da *« industrializirajo tudi atostsle dežele, to je v zvišsnju živi jen jakem« standarda vseh ljudstev. Ekonomi in finančni Izvedenci te nove šole. katero najbolj oblikuje angleški ekonom Mavnard Keynea, pravijo, da dežele z nizkim življenjskim standardom m slab odjemalec na polju mednarodne trgovine, /.ato Je tudi v interesu Industrijsko razvitih držav, da pomagajo dn razvoju Industrij v goepodarsko zaostalih deželah. Na drug strani Je tudi v Interesu trajnega svetovnega miru, da se čim bolj /viša življenjski standard vseh ljudstev po vsem svetu. Tn ekonomska teorije se nam vuli zdrava. VpraAAije Je seveda koliko daleč jo bo mogla ali hotela pospeševati v ki^kretmh oblikah nova Mednarodna Investicijska banka. Mednarodni bankirji ji najbrže ne bralo naklonjeni, oziroma Jo IkkIo skušali Habotlratl. V ta namen se bodo seveda skušali poslužt^atl domačih vlad ln |xilitične opozicije s strani poslancev in senator^e^ Kapital te hanke, kakor tudi njene sestre, mednarodne valutne banke, bo prišel iz državnih blagajn pridruženih dežel, pod čijih vodstvom in kontrolo bosta tudi obe finančni instituciji. Kvota /• vsako drlavo je bila določena na bazi gospodarske moči in veliko-Ml mednarodne trgovine vsake posamezne drŽave. In ker le Amerika najmogočnejte industrijska ln gospodarska i)ls. JI- njen delež tudi nsjvečji. Prispevala bo, ako kongres sprej l * »ne načrt, okrog .'10 odstotkov kapitala obeh medharodnih banki Na drugem mestu je Anglija, na tretjem pa Rusija. (Jugoslavij^ I je na zadnjem koncu ln njen delež znaša okrog $40.000,000 za vsa-ko institucijo | Vsaka država bo v eni aH drugi banki imela toliko kiedita, kolikor rnaša njena kvota kapitala Naift določa, da se Imi kvota te ali diuge drŽave lahko zvišale ati^mžala. Vsaka drmva mora ob pristopu vplačati ne manj kot 26'. svoje kvote, in atncer deloma v rlatu. deloma v lastnem denarju. ln tukaj pride na pozornim predlagans mednarodna valutna banka Dokler je bilo zlato |M*dlaga mednarodne valute, je imel denar vsake države stabilno vrednost, ksr je nisjševslo Mednarodno trgovino. Ampak prva svetovna va neurejene politične tn ^osp^iarske raamere, ki tn nastale kot f»**l«*dKe voiije V meilnsrodnem g«*«|Midajrskem kaoeu, kt Je sledil t>o volni, le evtopski kapitalnem popolnoma Kkishtrsl. Zlato se je pričelo uidiaii v Ameriko, valute posamet-nih dfiav pa so se določale na bortah v lxmdonu tn New Vorku. Ampak k temu ae moramo še prihodnjič vrniti. Ko pišem te vrstice, leži na mizi pred menoj nekaj pisem, katerih rojaki izprašuiejo, kdu, bo Joe prost. Na pisma ne bom odgovarjal, temveč bo dejal na tem mestu samo tole: Slovenska narodna podporna jednota je po trebna vsakemu Slovencu, ne samo kadar gre za Aolezen ali smrt, temveč tudi, ksdsr se kdo nahajs v takem položaju kot je danes Joe Bowers. Ako bi bi Joe Bowers tedsj, ko je prišla ta nesreča nanj, član SNPJ, potem M akcijo za njegovo osvoboditev laže vodili. Mr. Barker me je nekoč poki cal na posvetovanje in me vpra šal, ako bodo društva SNPJ fi nančno pomagala, kajti potrebno Je skupaj spraviti vsaj $500. To me Je vprašal zato, ker je vede da ja* sam ne morem nositi tako velikih stroškov. Ako bi bil Joe Bowers trda Član, bl spiaiili prošnje in jih po slali glavnemu odboru v odobri t#V, potem pa se bl obrnili na lokalna društva za finančno pomoč Gotov sem, du bi kmalu cbrali skupaj---------— NA DELU ZA SANS Harvrlck, Pa^-Zopet se oglašam, da poročam, da tu Sans dobro napreduje. Sedaj imamo še vedno v teku kampanjo za nove člane. # Za Sans so meseca julija darovali: $2 Anton Savorn, po $1 pa sledeči: Anton Potisek, Red jo Tirtch in Lawrence Kokalj. Da rovalcem najlepša hvala! Na zadnji seji Sansa smo iz volili delegata in namestnika za konvencijo Sansa, ki se bo vrši !a 2. in 3. septembra v Clevelan du. Za delegata je bil izvoljen Jakob Pompe, za namestnika pa Anton Savorn. Ob tej priliki tudi sporočam, da se vrši prihodnja seja naše podružnice št. 38 27. avgusta v Slovenskem domu v Acme. Pričetek točno ob deseti uri dopol Člani-unij CIO v Dulutlm. Minn.. se rstfsftrirajo sa jesenske volitve. Poročilo pravi da ao se duluthski delavci registrirali sto-totfco. Potrebno Je š«. da si ustanova avojo stranko, potem p» Jim ne bo treba pri vsakih volitvah "kaznovati" sovražnikov ... zdaj zgodilo? Sedanji župnik je dal napis odstraniti. Kaj , je vzrok, ne vem. Najbrže ga je napis bodel v oči. Sedaj pa se pripravljajo, da dobijo šolske sestre. Ali bodo Slovenke ali ne, tega ne vem. V ta namen so priredili "suhi" piknik. To pomeni, daj in ne zahtevaj nič. Cerkveni kolektarji so obiskali vse slovenske hiše. Tako so dne 16. in 18. Julija vtudi mene obiskali, a povedala sem jim, da ne dam nič. Sedaj bi jim bila dobra, a ko je moj mož ležal bolan v bolnišni ci, ga duhovnik ni hotel iti pO-naselbini so trije slo- gledat. V venski duhovniki, ki imajo tudi dne. Vabimo tudi one, ki še ni-Lvoj avtomobil, toda za revnega I so člani naše podružnice, bodo farana nišo imeli časa. Za kolek-Esst Helena, Mont. — Po dol-1 gaj videli, da se trudimo za naše j te pa jmaj0 dovolj časa, kajti pri em času se zopet oglašam. To-a, ker je laže čitati kot pa pi sati, bo moje poročilo kratko Posebnih novic tu ni, razen da moramo z vsakim dnevom bolj trdo delati, navzlic temu pa ni mamo nič več denarja. Tiste dolarčke, ki jih zaslužimo, bi morali poškropiti z blagoslovljeno vodo, da ne bi tako hitro zginili kot zgine kaira, ako ni dobro zaptfch»H ' Vreme je zelo čudno in nestanovitno. Nekaj dni vlada vročina, da bi se človek stopil, potem pa se zopet spremeni in postane hladfla.Lj Človek, ki gre z doma zs mfjbaj ur, bi skoro moral nositi s seboj zimsko in letno obleko. Na dan 23. julija so nas obiskali na$i sosedje iz Butta. Prišli so nas pogledat Anton Šuštaršič brate in sestre, ki trpe v suž-nosti. Sedaj je čas, da stopimo v vrste in storimo vse, kar je v naši moči, da si naš narod Čim prej pribori svobodo in da mu pomagamo, da bo zopet postavil svoje domove. Nekateri naši rojaki so se čisto odstranili od Slovencev in popolnoma pozabili na svojo rodno domovino. Tem svetujem, da | prispevajo za Ameriški rdeči križ in kupijo vojne bonde. Kdor kupi bond, pomaga državi in prav tako samemu sebi. Seveda, oni, ki danes kupijo bond, a jutri ga že zmenjajo, ne pomagajo ne državi in prav tako ne sebi. Mi-I šli jo, da koga vodijo ža nos, [koncem konca je prav obratno. Podružnica št. 38 §ansa je po-Islala za mesec julij $50 na glav- in njegova žena, hčer in sin Šte-lni urad. 2elim, da tudi v bodoče fan, kateri se nahaja na dopustu, vsi sodelujete pri naši podružni-Štefan služi Strica Sama v mor- ci in pomagate po svoji moči, kaj- narici že čea šest let, zato se mu dapust dobro prileže. Rojak Šušteršič ima še dva sinova, ki sta tudi pri vojakih. E-den je pri zrakoplovih, kje se nahaja drugI, sem pa pozabil. Nadejam se, da so vsi trije pri SNPJ. Njih oče je bil pred 30 leti predsednik društva Št. 143 v East Heleni, sedaj pa se nahaja v Buttu, Mon., toda ne vem pri katerem društvu. V Buttu sta dva društva SNPJ. Bratje in sestre, Slovenci in Slovenke. Spomnimo se bolj po-gostoma na naše brate in sestre v stari domovini. Slovenija je danes skoro razbita od vrha do tal in mnogi ne bodo mogli niti spoznati, kje je rftal njih dom. Vse bodo morali zgraditi na novo, kar bo stalo veliko truda in denarja. Toda, kam se naj reveži obrnejo, koga naj prosijo ti denar gre v dober in pošten namen. Končam, kadar pa bom imela zopet kaj časa na razpolago, se pa zopet oglasim. Mary F. Prasnlkar. GOSPODU ŽUPNIKU V ALBUM Johnstown. Pa.—Ker sama rada čitam dopise, je na mestu, da se ludi jaz oglasim od časa do časa. Res, da sem precej zaposlena z agitacijo za SNPJ, vseeno pa si vzamem čas in malo po ročam javnosti o naši naselbini. Tu v našem mestu se vedno kaj zgodi. Pred 11 leti je bila ustanovljena župnija z namenom, da služi slovenskemu na rodu in slovenski skupnosti. Tedaj so govorili, da se bo slovenske otroke poučevalo v materinem jeziku in ne vem še vse kaj. Vse bo slovensko in to bo lepo meni so bili kar dvakrat, prav tako, kakor da bi bila komu kaj dolžna. Ne rečem, rada pomagam in prispevam za Sans in tudi noben revež ne gre praznih rok iz mo je hiše. Morda bom še tudi jaz kdaj potrebovala usmiljenja, kaj ti še cesarji niso gotovi, da bodo zmirom preskrbljeni, toliko manj je siguren svojega kruha navaden delavec. Jaz vršim svojo dolžnost po šteno in točno, kaj pa vi, gospod župnik? Ko ste stopili v duhov niški stan, ste obljubili, da boste šli spovedat vsakega bolnijča pa naj bo faran ali pa brezverec Za brezverca se je treba še bol; zanimati. Torej, če hočete jav no koga kritizirati, kot ste izli vali svojo jezo name, češ, ima pa ne da, potem dobite tudi javen odgovor. Sedaj pa še nekaj drugih novic. Bolezen se je precej razpasla med našim članstvom. Komaj eden ozdravi, pa že drugi zboli. Vsem bolnikom želim, da čim prej okrevajo. Za navadne Zemljane, kot smo mi, je zdravje največje )x>gastvo. Dne 23. julija smo imeli izredno sejo Sansove podružnice. Pričakovala sem, da pride na sejo tudi naš podpredsednik, kajti mislili smo ga izvoliti za delegata. Tako pa so izvolili mene in pa brata Louisa Stefaniča. Na koncu se najlepše zahvaljujem glavnemu odboru za častno priznanje. Mogoče nisem tega zaslužila, toda storila sem, kar je bilo v moji moči. Zdaj pa spet na agitacijo. Pozdrav vsem članom SNPJ! Marr Vidmar. niti, petič pa ga je rešila revo-trcija. Prvi voditelj sovjetske Rusije bil Lenin. Ko pa jc umrl, je prevzel vodstvo Jožef Stalin. Čitala sejn, da je imela Rusija od kraja velike težave. Kmetje so se pričeli upirati, ko je priče-vlada s kolektivizacijo veli-kih kmetij. Prišlo je tako daleč, da so pričeli kulaki pobijati ži- : vino, a zemlje niso hoteli obde-ovati. Nastala je kriza po vsej Rusiji. Ljudstvo je trpelo in stradalo. Vse je zgledalo, da bo revolucija poražena. Končno pa se je dežela postavila na noge, kajti pričela je racionalno izkoriščati svoja prirod-na bogastva. Navzlic temu, da jo je napadel Hitler, Rusija danes še vedno stoji in je močnejša kot kdaj poprej. Kakšno stališče bo Rusija zavzemala pri mirovni konferenci? Da bo imela vplivno besedo, o tem ni govora. Ne bo dolgo, ko bo nacifaši-zem pokopan. Toda, ali se bodo delavci zdramili in pometali % tfonoy,jjv^f liar rodi vzroke za vojne^ Aka se bo *yet ravnfll po starem Izpitu in se ponovno oboroževal, potem bomo dočakali tretjo svetovno vojno. Vse odvisi, kakšen bo konec in kakšni sklepi bodo sledili. Frances Penko. - ' • .v.TriV- r-l.-nl«- H„m.m O TEM IN ONEM pomoči, če Jim ne bomo mi po-^in "lušno". Tedaj so tudi posta-njihovi rodni.vili na pročelje cerkve napis magali, ki smo brntie in sestre? i "Slovenska cerkev". A kaj se je Skupina otrok, kl zapuščajo London v'begu pred nactjskimi letečimi bombami. O RUSIJI Clsvsland. O.—Vojni dogodki jasnd pričajo, da gre Hitlerju za nohte, da mu bije zadnja ura. Rusija prodira naprej in melje pod seboj naciste. * Lahko je bilo Hitlerju zavoje-vati majhne države, ali z mogočno držgvo kot je Rusija, ki šteje blizu 200 milijonov prebivalcev. pa ne gre tako lahko. Veliko se piše o Rusiji, odkar Je tam zavladal komunizem aH boljševizem. Nekateri se stri njajo s tako formo vlade, drugi ne. Jaz parada vse čitam in nobenega ne žalim. Naukov pa smo vsi potrebni. Rusija je veliko pretrpela pod carji, zato je prišlo do revoluci je. Toda ljudstvo ni zanetilo revolucije kar čez noč. Revolucionarji so vodili boj dolgo eai Zborovali so pod zemljo, ker jim je bila carska policija vedno za petami. Mnoge revolucionarje je ujela tn potem so bili poslsnl v i/gnanstvo v Sibirijo. Tudi se dsnji predsednik sovjetske vls de Jožef Stalin je bil pHkrat ujet in izgnan v Sibirijo. Štirikrat se mu je posrečilo pobeg- Arma, Kansas.—Vroče je, vroče, sonce pekoče. Te besede se Ujčtnajo v tem času. Naši "Victory" vrtovi še precej lepo kažejo, navzlic vsem ne-prilikam in nalivom, katere smo imeli skozi vso pomlad in tudi v poletju. » Naj se tudi jaz mal<^ dotaknem afere bivšega urednika Prosvete. Ko sem prvič čitala v Prosveti, da je resigniral, nisem verjela, da je resnica. Želim, di 3i imel sedanji urednik več sreče z urejevanjem lista. Zadnje čase se je precej pisalo o mačehah in materah. Ne kateri nimajo drugega kot slabe besede za mačehe in so jih postavili na prav nizko stopnja Toda resnici na ljubo moram priznati, da so matere čestokrat slabše kot mačehe. Vendar pa sem prav zadovoljna, da sami nisem mačeha, dasi sem imela že večkrat priliko. Prav sedaj nestrpno pričakujem svojega mlajšega sina Viktorja, ki se nahaja pri vojakih v državi Arizoni, in ima po enem letu vojaške službe priti na dopust. Mislim, da preden bod» priobčene te vrstice, bo že doma. Vsaka mati, ki ima sinovt pri vojakih, ve, s kako veliki« veseljem pričakujemo njih po-vratka. Ne morem se premagati, 'la r* bi na kqncu še omenila usodo-polnega dne, ko je umrl moj w prog tu Dne 15. avgusta bo pn'e*10 15 wt, odkar smo izgubili predragega soproga in očeta NF gova nagla in žalostna smrt n* Je prizadela hud udarec katei* gs ne bomo nikoli pozabili Ako bi on vedel, da jK* nje** va mlajša sinova nahajata v madi, katera je nad vs» IjuJJ kot ljubi dobri oče svoje it** bi bil gotovo rek) pobo^m ^ nju. Te vrstice mu naj bodo v gohoten spomin k njeg<"> w letnici mirnega potitka Francoa Stnkovlr In sit**1 V Proevetl so dnevne »a In dela veko vseli. AM * čtiaie vsak dan? PETEK. 1 AVGUSTA PROSVITA Revolucionarno leto 1848 Tolpa (Se rikdaljuje.) Medtem pe se je tudi v me-sčanskenf taboru izvršil poseben proces. V revoluciji je sicer Omagala industrijska buržvazi-ja vendar pe je začela v tej dobi zppet dobivati odločilni vpliv finančna aristokracija. Ta proces je bil docela nafcaven in je temeljil v francoskih ekonom-- skih razmerah: v Franciji je bila industrije le slabo razvite; kjer pa ni industrije, \udi ni ik-voza, in kjer ni izvoza, ni državni proračun uravnotežen. Vlada je morala apelirati znova na mošnje bankirjev, 1. novenji-bra 1849 pa so dooili celo mesta v vladi. S samimi posojili se zopet ni dalo živeti in tako je bilo treba zvišati davke. Teh se ni dalo dobiti ne od industrialcev in ne od bankirjev—saj so oboji sedeli na vladi—in tako je bil 1. januarja >850 znova uveden vinski da rek. V Franciji je živeto tedaj 12 milijonov prebivalstva od vinogradništva. Vprav vinski dalek pa je bil med Francozi najbolj osovražen.davek, ker je združeval v sebi vse najslabše lastnosti francoskega davčnege sistema; že Napoleon Bonaparte je na Sv. Heleni dejal, da ga je vrgel prav za prav vinski davek, ki mu je odtujil južnofrancosko prebivalstvo. Tisti kmetje, ki so dali decembra 1848 Louisu Napoleonu tolikšno večino, so biji razočarani, stopili so v opozicijo ter se pridružil! socialno demokratični stranki, ki se je začela znova širiti in je pri volitvah 10. marca 1850 odnesla tudi zmago. L Zmage 10. marca 1850 pa se ni dalo več izkoristiti, kajti medtem se je situacija v Evropi že docela izpremenila. Trgovska kriza je že 1. 1847 dosegla svoj višek, 1848 so se pojavili v Evropi že prvi znaki nove gospodarske prosperitete, ki se je 1849 že splošno razmahnila. Ljudje, ki so dve leti preživeli v neprestani razburkanosti, so bili izčrpani—in tako se je reakcija kljub vsemu utrdila. Gospodarska prosperiteta 'je utrdila tudi položaj Louisa Napoleona, ki sei je začel pripravljati na izvedbo svojih skritih načrtov. L. 1852 je pretekla doba njegovega pred-sedništva, od katerega pa ni kar nič mislil odstopiti. Situacija je y bila za njegove načrte ugodna: delavstvo je bilo premagano, malomeščaftstvo oslabljeno, meščanstvo razkosano v skupine, parlament je predstavljal samo še senco, vojska in uradništvo sta bila v njegovih rokah, prav tako pa tudi vlada. Ker se je zavedal, da bi pri novih predsedniških volitvah sicer propadel, je napravil v noči med 1. in 2. decembrom 1850 državni udar. To noč je dal aretirati vse, o katerih je sumil, da so skriti republikanci; v proklamaciji je proglasil, da bo vladal deset let kot predsednik, vlado je napra-. vil neodvisno od parlamenta, "bonem je pa še uvedel dvoumni sistem. Čez leto dni (2. decembra 1851) pa si je posadil k«t Napoleon III. cesarsko krono na K'avo. Vladal jc celih 20 let; M njegovo vlado se je razpasla 1'sta korupcija in gniloba, ki ju ,Hk«> sijajno opisuje E. Zola v svojih romanih v seriji romanov Kougon Macquart. Te razmere so privedle 1. 1871 v francosko-nemški vojni do strašnega polo-ma. , Ia . £ državnim udarom je bila vlifda francoske buržvazije kon-li"ia; namesto nje je zavladal " /urizem, ki se je naslanjal de-<"'»a na kmete, predvsem pa na "upljivi lumpenproletariat. Me-• mstvo si je samo bilo krivo oje nesreče. Kari Marx pravi tom: "Francosko meščanstvo J* proslavljalo sabljo; sablja Jo '"dala nad njim. Uničilo je 'lucionarni tisk; uničen je 1 »jen -tisk. Parlament Je po-j"V|1" pod policijsko nadzor-njegovi saloni so prišli pod • 'j ko nadzorstvo. Razpustijo demokratične nacionalne ' njegove lastne nacional« "de so bile rarpuščene. Pro-0 J« obsedno stanje; obsedli* je bilo nad njim pro-Pouk Ijdstva je dalo Mini v roke; duhovščine p ' '"'ast>la celotnega pouka. ' '«• hudi brez obsodbe renske kolonije; tudi njega so brez obsodbe pošiljali tja ..." b) Avstrija. Po zavzetju Dunaja in utrditvi reakcije v avstrijskih de&elah je preostala samo še Ogrska kot edino ognjišče revolucije. Dvor se je začel sedaj skrbno pripravljati, da tudi to poslednje ognjišče zaduši. V zadnjih decembrskih dneh L 1848 je zbežal ogrski parlament v Debreczin, kjer se je za Tisinim močvirjem čutil varnejšega kakor v izpostavljeni Budimpešti. Tako je poveljnik protimadžarskih čet ' Windisch-graetz 5. jan. 1849 lahko brez boja vkorakal v Budimpešto, kjer je uvedel najstrahotnejši težim. Po svojem bistvu je bil Windischgraetz bolj krvnik kakor vojak: namesto da bi prodiral dalje, je njegovi naravi bolj prijalo, da je divjal med Madžari. Kossuth je bil sicer pripravljen pogajati se z njim, a je dobil od Windischgraetza stereotipni odgovor: z uporniki se ne pogajam! Dvor sam je bil o situaciji na Ogrskem docela napačno informiran in je zato 4. marca 1849 proklamiral za Ogrsko novo centralistično ustavo, s katero bi izgubila Ogrska osemstoletno avtonomijo. To je zadoščalo, da se je ves mažarski nalrod kakor en mož dvignil proti tlačiteljem ter jih v odločilnih bitkah od 1. do 7. aprila docela premagal. Vsa Ogrska je bila zopet v rokah vstašev, dvor pa je odpoklical Windischgraetza. Dne 14. aprila je bila nato v Debreczinu Habsburška hiša odstavljena, s čimer jt dosegla madžarska revolucija višek. Obenem je bil Kossuth imenovan za začasnega guvernerja ogrske republike in je sestavil docela republikansko vlado. • Madžarska revolucija, ki jo je vodilo prvotno nezadovoljno nižje plemstvo, je prišla sedaj V meščanske roke, kaže pa vse slabosti meščanskih revolucij 19. stol. Ta revolucija bi se utegnila vzdržati le, če bi zanesla zastavo revolucije preko ogrskih meja, kar ni bilo težko napraviti: madžarska vojska bi morala samo vkorakati v Avstrijo in pozvati avstrijsko ljudstvo k orožju. Namesto tega pa .so Madžari samo izgubljali čas, dokler ni reakcija na novo zbrala svoje moči. Ker avstrijski dvor ni zaupal dovolj svojim močem, je poklical za zadušitev madžarske revolucije na pomoč Ruse, ki so se takoj odzvali. Junija 1849 je bila Ogrska že obkoljena z 280,-000 vojaki, proti katerim je lahko postavila samo 140,000 mož. Po načrtu so Avstrijci korakali proti Budimpešti, Rusi pa so vdrli preko Karpatov. ' Sredi junija so se začeli boji. Poveljnik madžarske vojske je bil Gorgei, ki je sicer Avstrijce v nekaj bitkah premagal, za<*el pa je stremeti po diktaturi. Bil je dovolj naiven, da je menil, da so bo z Rusi lahko pogodil. To njegovo izdajstvo je vzelo vojski ves elan in 13. avgusta je bil premagan zadnji ostanek ma džarske vojske pri Vilagosu. 6. oktobra so bili vsi madžarski ge Zemljevid kaše otoka Guam tn Tinian, kjer so ▼ teku IJull boji med Američani ln Japonci. Otoke ste vblitlid Selpana !n spadate pod Mariansko otočje. Radio-intervju mir nistra Kosanoviča V "četrtek, 12. julija je Willi-am S. Gailmor intervju val Savo Kosanoviča, novoimenovanega jugoslovanskega ministra notranjih zadev, socialne politike, zdravja in javnih del, na new-yorŠki radio-postaji WHN ob 9. uri zvečer. Gailmor: Povejte nam, g. Kosanovič, kakšnega pomena je novosestav-ljena vlada za vse združene narode. Kosanovič: G. Gailmor, po mojem mnenju pomeni nova jugoslovanska vlada odločen preobrat v političnem življenju moje domovine, kar je simptomatično za nove poglede na evropska vprašanja. Naši zunanji in notranji sovražniki, kakor tudi naši napačno informirani prijatelji, so smatrali Jugoslavijo za deželo trenj in spopadov, uničeno po civilni vojni in anarhiji, ki bi mogla oku-žiti vso povojno Evropo. Toda jugoslovanska osvobodilna borba ni pokazala samo hrabrosti, požrtvovalnosti in neomejne^a do« moljubja vseh zvestih Jugoslovanov, temveč tudi politično zrelost. V ognju nepremagljive borbe proti zunanjemu sovražniku in njegovim domačim kviz-lingom so Srbi, Hrvati in Slovenci ohranili ne samo svoje edinstvo, temveč so tudi postavili temelje resnične ljudske demokracije. Logična posledica te- nerali, ki se Jim ni v pravem času posrečilo pobegniti na turška tla, obešeni v Aradu. Ogrska, ki jo je avstrijski dvor smatral samo za bogato kolonijo, je bila zopet poteptana; zadnje revolucionarno ognjišče v Evropi je bilo zadušeno. /Dalje prihodnjič.) Newyor«ki governer Dewey. ki ao oa ropubHknMel notttnfmH s« predsednika. Je poskrbel, da vojaki te dršsve ne bodo dobili svesne glasovnice pri Jesenskih vclllvah. ker bi pri tem boje IrpeU-driavno pravice." Vsled t«va lih velika vo«ne tudi ne bo glaeo-vala. ker bo s dršavno olsaovntco preveč sitnosti In komplikacij. In dasi Je Dewey rešil "č^at dršave." al Je a tem nakopal veliko po Uličnih nasprotnikov. Ha sliki ao Newrortrsn|». kl eo v proteatnl demonstracij! pred governer Jevo paUčo s»He**le leder-lno gl« sovnlco sa avoje moše-vojake. ga razvoja, ki je imel pomoč naših velikih zeveznikov, je nova jugoslovanske vlada. Gailmor: Kakšno je stelišče nove jugoslovanske vlade do kralja? Kosanovič: Sporazum med maršalom Titom in kraljem Petrom, na katerega se naslanja nova vlada, je najboljši dokaz, kako napačna je bila presoja jugoslovanske situacije od štreni naših sovražnikov. Obe, maršal Tito in krelj sta se nedvomnOpavezala ca miren demokrftttni razvoj Jugoslavije. Z drugimi besedami: Jugoslavija je dejstvo. Naš vrhovni cilj je edinstvo vseh nerodnih moči proti Hitlerju in kvizlin-gom. 1 Gailmor: Kakšne so posebne osnove sedanjega režima sa rešitev srb-uko-hrvaškega problema? Kosanovič: Napačno je smatrati jugoslo-vansKi prooiem kctji promem srbsko-hrvaških odnošajev. Juž ni Slovani ielijo-edtastvo In demokracijo. Dos^k« edinatve in demokracije bo rešfts vse manj še probleme. Najboljši dokaz, de se ti cilji ie dosegajo, leži v or ganizaciji jugoslovanske osvobodilne vojske. Kakor veste, mr. Gailitfor, so vse grupe, vse veroizpovedi, vse politične stranke zedinjene v skupni borbi proti sovražniku pod najtežjimi okol-nostmi. Gailmor: -i. ^ Opazil sem, da bivši poslanik FollČ, kl hoče nasilno obdržati položaj, ki ge nima več, obtožuje jugoslovansko vlado, da je ne-reprezontatlvna, ker ne obsega onih, ki jih on imenuje "prave Srbe". Ali hočete izraziti svoj komentar o tem. g. Kosanovič? Kosanovič: Sovražim nacistično teorijo rasizma brez ozira, kje se pojavi. Dovolj slabo je bilo, ko so naši sovražniki hoteli razdvojiti Srbe in Hrvate. Tu pa imamo nenavadni primer človeka, kl poskuša razdvojiti Hrba od Srba. Jaz, g. Gailmor, sem "pravi Sr-bin". MoJa družina i^iajs iz generacije srbakih duhovnikov. Moj tovariš v novi vladi, psrtl-zaif Sreten Vtikossvljevlč, Je prsv tsko Iz knlens srednjeveške stsre srbske držsve. Prsv tako je sam kralj Peter pravnuk Karudjofdja, ustanovitelja moderne srbske države in vnuk kralja Petra-Osviibodibdjs, jugoslovanskega Wsphingtons Gailmor: A kaj je z Mjfhajlovičem in četniki? Kosanovič: Nova vleda apelira na vse Ju goslovane, kl s«> proti Hitlerju in njegovim slugom, da se jahlinijo v osvobodilnem boju pod poveljstvom msršala Tita. Kdor koli odbije ta apel pa nej ae tU« di rove MlkeJlovič-Je za Hitlerja. Gailmor: Mislite, da obstoji možnost ze novo balkansko antanto v okviru k h kine povojna evropske aH svetovne organizacije? Kosanovič* Upam, da po tej vojni m*Je ne bodo več zapreke V prihodnjem »vrtu bi morete drževne meje biti bolj administrativne demerkertje nego vzroki med* narodnih prepirov. Verujem, da bo povojna federativna Jugoslavija postala na Balkanu središče večje edinice, morda Balkanske federacije. Krepko sem prepričan, da bo Balkan postal na ta način steber harmoničnega razvoja v Evropi. Gailmor: u G. Koaanovič, nekateri ae bojijo—in proti Zedinjenim narodom usmerjeni tlak je pridno na dolu pri večanju tega strahu— da b6 Jugoslavije in ves Balkan vršen popolnoma v področja Sovjetske Rusije. Ali je to re«? Kosanovič: Jaz bi raje fekel, da se ml Jugoslovani, kakor ves Balkan nahaja v osišču Teherana, v oaišču harmonične, prijateljske vzajemne politike Združenih držav, Velike Britanije in Sovjetske zveze. Ne Žettmo več bfti razdeljeni v interesne sfere. Želimo biti most rszumevanja in prijateljskih odnosov. To je našt narodne tradičija. To je cilj jugoslovanske osvobodilne borbe in to je cilj nove jugoslovanske vlade, ker smatramo povojfto sodelovanje med Združenimi državami, Veliko Britanijo in Sovjetsko Zvezo kot osnovno potrebo za dobi jen je vojne. Verujemo, dsl bo teko sodelovanje zagotovilo ono vrsto miru, zs katero ae vsi svobodoljubni narodi danes potegujejo in bore: Slovenska Narodna Podporna Jednota 1IS7.&« Bo. LawndaU Ave. Chicago 13. Illinois Chicago 13, UI. chtooso w. iu. Chicago u. IU GLAVNI ODBOR S U v rini odaak VINCENT CAINKAR. al. predaedmk ......... Sttl So. Lawndal« Avo tVfei" .............................. So l.«wndolo Av« ANTON TROJAR. gl. pomoliti Ujnlk --------- MM So. Lawndol« Av« MIRKO O. KUHEL. fl hlagojnlk................... SM1 So Lawndol« Av*., Chicago SS. IU. ORADISHEK. ujnlk bul. «xW mi So Lavmdale Avo., Chloogo M. III. MICHAKL VRHOVNIK. dltokl mlad. oddvl.JIM So L*wnd«la Avo. Chtooso §3. IU. rtUUP OODINA, upravitelj gluttU ............. tMT do L«»nda1n Avo, Cliteigo SS, IU. ANTON UAHDEN, utodnU «I«»U« ............... SM1 So Lawnd«l« Avo, CklcoSo SS. UI. _ Pt>dpr*dM«Ulka MICHAEL R. KOMER, prvi podpr«dM»diUk ..........«............. . Hox M. Univorogl. Po. CAMILUS ZARNICK. drugI podpr*dM>dnili ....... SBST W. Mth Si. CltvoUnd I. Ohio Dtotrtktnl podprodBodalkt Obsodbe v Al Ura Alžir. (ONA). — Tukaj ae vrši važna razprava, ki bo odkičila usodo čsstnikov nscijskega koncentracijskega taborišča Djenana pri Bou Rezgu, kjer je bilo zs* prtih mnogo nasprotnikov viŠij-skega režima. Dosedej je bila ena najvažnejših prič pri rszprsvi, kl je še v gftdnjem razvoju, sntlnacljaki Časnikar Bernard Lecachs, bivši predsednik francoske ligo za pobijanje antisemitizmu ln urednik "Droit de vivre". Leeache, ki jt bil aretiran septembra lfMO, je opisal dva ntase-ča, ki jih je prebil v taborišču Siri Sahari. Prvi vtis, kl gs je obli ujetnik d taborišču ln o rsvnerrju, je dobil od moža, ki ie je imenoval De Ricco, ki je delal: "Lakoto boš trpel tU. Končal bo« pa na pokopališču " Lecache je potem pripovedoval* hotenju skal, ki so tehtale več kot 40 4\t 50 funtov, na »vo-Jtem hrWtu več milj ne pekotam solrtcu, o bajonetih, ■ katerim so gs vKpodbujsli, če je caosta- prvo okrotje CII. drugo okroij« JOS, CULKAR. JAMES MAOl I BAVMOND TRAVNIK, liotje okrotje JOHN Sl'lLLi:R, Aolrl« okrutj* URŠULA AMBROZICH. peto okrulje EDVARD TOMSIC. tealo okiotje .....r. 4It Woodland Avo.. Johnatoom. Po. -ar - H D. No. 1, Ookdate. Pa. 7»38 MlddlepolnU, I)e«rl>orn. Mlch. 3STS Sandali SI., SI. I^ol« IS. Mo. -------41« Pierve SI.. EvalvUt. Minn. asa W. Tih St.. Walaanburg. Colo. OMpodorakl odaok --------------E ISlot SI. Cleveland 10, Ohio SM* So/l^wnU«W Avo., Chloogo SS. 111. Lawndalv Av« . Chicago Sa. UI. Uwndalo Ave . Chicago SS. III. ——..... 1400 So Lombord Avo., B«rwyn. III. |l»37 Bo. Trumbull Ave , Chlceno M, lil. ------------------------- 700 E MOth St., Euclid It, O. ANTON 8NULAR. pr«da«dnlk _______■ FRANK VRATAHICII.................. BBAM; mHBK ................T........... ANUREW VIORICN ...................... JOSEPHINE MOČNIK............................ math petrovich pr» imOi o« prUm* lan u O« daiM Feosuaoh ar-aaOa a« m— tmt lasna aokearl i - 0 hi pu01ic SERVICE companv or northirn iiunoii Vo)ne tovarne potrebujejo rlektriho ItabU* iiretidnof PETEK, 4. AVGUSTA PROSVETA VRHNJA MIHAIL ARCIBAŠEV Jurij se Je ozrl na njegov nespameten in dolgočasen obraz z očali, z majhnimi, prav nič svetlimi očesci in si je mislil, da tak človek sam na sebi v resnici ni nič. "Individuum je ničla! . .. Samo osebnosti, ki se javljajo kot tvorba maae in ne izgubijo vezi z njo, ki ae ne postavljajo množici po robu, kakor delajo buržujski 'junaki', imajo resnično moč..." . "In v čem Je pa tista njihova moč?" je razjarjen vpraševal Ivanov in se težko zavalil z obema komolcema prekrižanih rok na mizo. "V boju proti obstoječemu redu — da! ... Ampak v boju za svojo lastno srečo, kaj jim pa tu po-maga maaa?" „ "Aha ... vi ste nadčlovek! Ali rabite kakšno posebno srečo! Svojo! Ml, ljudje množic, pa mislimo, da si prav v tem boju za obči blagor pridobimo tudi svojo srečo!" "Kaj pa, če je ta ideja zmotna?" "To je vseeno," je avtoritetno odkimal Šafrov, "samo verovati je treba! , . ." "Beži," je zaničevalno svetoval Ivanov; "vsak človek veruje, da je to, s čimer se on peča, v resnici najvažnejše in najbolj potrebno .... To si misli celo damski krojač ... Ti si to najbrž pozabil... dolžnost tvojega prijatelja je, da te opomni na to!" Jurij je s sovraštvom, ne da bi vedel proti komu, pogledal njegov obraz, bled od izpitega žganja, poten in z velikimi sivimi očmi brez leska. . "V čem pa obstoji po vašem sreča?" je vprašal ln nakremžil ustnice. "I, v tem pač gotovo ne, da bi celo življenje vzdihovali in se pri vsakem koraku vpraševali: Zdaj. sem kihnil.,. ah, ali sem napravil dobro? ... Ali sem se držal s tem, da sem kihnil, svoje življenjske naloge?" Jurij je jasno videl v njegovih mrzlih očeh sovraštvo do sebe in se je ves stresel pri misli, da se Ivanov baje smatra za pametnejšega od njega in se hote iz njega norčevati. "No, to bomo še videli," je rekel Jurij v mislih. "To sploh ni program," je izjavil; pri tem se je še bolj kremlil in trudil, da bi vsaka besedica na njegovem obrazu kazala, da ga ne veseli pričkanje. "VI J>1 pa na vsak način rabili] program? ie je vznemiril Šafrov; toda Jurij Ja aamo zaničevalno skomizgnil z rameni ln nalašč molčal. Nekaj časa nato so molče piili; potem se ja pa Julij obrnil proti Saninu in začel govoriti, ne da bi gledal Ivanova, pač pa aa Ivanova, o tem, kar je smatral kot najboljše. Zdelo se mu je, da ne bo sedaj, ko bo rekel nekaj besed tako, da bo ena sledila is druge in povedal celo svojo misel, nihče mogel njegovih misli pobiti. V njegovo jezo ja pa pri prvih besedah o tem, da človek ne more Živeti brez boga in da mora najti drugega, če zavrle enega ker bi aicer bilo življenje nesmiselno bivanje, rekel Ivanov preko ram; "A, od Katarina .. . Nam Je že znano." Jurij je molčal ln dalje razvijal svoje misli. Razvnet po prepiru ni zapazil, da vztrajno brani tisto, kar je bilo ia njega samega vir dvomov. Se danes zjutrsj si je stavil vprašanja o avoji veri, sedaj pri prepiru je pa bilo videti, kakor da bi on še vte to dobro premislil in postavil trdno podlajo. šafrov ga je poelušaJ ■ spoštovanjem in z glinenim veseljem. Sanin se je veselo smehljal, Ivanov se je pa napol obrnil v stran pri vsaki misli, ki se je zdela Juriju nova in lastns, in zaničevalno izustil: (DaJJa prihodnjič.) (Nadaljevanje) Toda v njegovi notranjosti je še vedno nekaj kljubovalo in se trgalo v brezplodni otožno-sti in mu vzbujalo nemo in težko sramovanje. Zdelo se mu je, da se mu celo roke in noge nekako neumno opletajo, da ni za nikomur, da mu tiči čepica na glavi kakor pokrov. "Mar sem zmožen, da bi še živel?" se je vprašal v nenadnem obupu. XXXVIII. Na širokem hodniku samostanske gostilne je dišalo po kruhu, samovarju in kadilu. Uren, zdrav menih je hitel nekam s samovarjem, debelim kakor buča. "Oče," Je rekel Jurij nehote v zadregi zaradi tega klica in je pričakoval, da bo tudi menih prišel v zadrego. "Kaj želite?" je vprašal oni vljudno Hn mirno ter pogledal izza samovarjevega dima. 'Tu pri vas je družba iz mesta." 'To je na številki sedem," je Uko j odgovoril menih, kakor da bi že dolgo čakal tega vprašanja. "Izvolite semkaj, na balkonček ..." Jurij je odprl vratica s številko sedem. V veliki sobi je bilo temno in gotovo je bila vsa polna tobačnega dima. Za vrati na balkon je bilo svetlo. 1 Žvenketale so steklenice; ljudje so se premikali, smejali in kričali. "Življenje je neozdravljiva bolezen!" je za-čul Jurij glas Šafrova. "življenje je neozdravljiva bolezen!" je za-čul Jurij glas Safrova. "Ti si neozdravljiva prismoda!" je odgovoril Ivanov z gromovitim glasom. "Ali ga bi . . . kar mrgoli ga samih fraz." Jurija so sprejeli s pijsnimi vzkliki. Šafrov je skočil, da bi kmalu potegnil s seboj prt, zlezel izza mize ter z obema rokama stiskal Jurijevo roko in zaljubljeno mrmral: "Lepo od vas, da ste prišli! Hvala vam, prav zares ... pri moji veri .. Jurij se je usedel med Sanina in Pjotra Iljiča ter pogledal naokrog. »Balkon je bil živo razsvetljen z dvems svetilkama in z leščerbo in bilo Ja videti, kakor da bi stala za predeli luči neprozorna, črna stena. Ko se Je pa Jurij obrnil od luči, je precej jasno zagledal zelenkasto liso zarje, grbastl obris gore, vršičke najbližjih dreves in daleč spodaj slabo se lototajočo, dremajočo površino reke. • Proti lučim so letali ls gozda vešče in hrošči, se vrteli okrog njih, padali, se dvigali in tiho lezli po mizi ter opaljeni nesmiselno umirali. Jurij jih je pogledal ln Ja bil žalosten. 'Tako tudi hni ljudje«" si je mislil, "tudi mi letamo k luči, k vsaki avetli ideji, se bijemo o-krog nje ter umiramo v trpljenju. Mi mislimo, ds je idejs izraz svetovne volje, pa je samo pa-1 jen je naših možganov! . . ." "No, bomo pili?" je vprašal Sanin in prijaano nagnil proti njemu steklenico. "Dobro," Je žalosten pritrdil Jurij in si takoj mislil, da mu morda preostaja edino še to. Trčila sta in Izpila. Žganje se je zdelo Juriju zoprno kot vroč, grenak strup; v gnusnem drhtenju po vsem telesu je segel po jedi. Toda tudi mrzle jedi so mu dolgo Čaaa zoprno dišale in mu niso šle po grlu. "Naj bo kar hoče ... smrt, katorga ... ampak od tod je treba bežati," si je mislil sam pri sebi. "Sicer pa, kam naj bežim? . . . Povsod Je eno in isto, samemu sebi pa ne morem zbežati. Kadar ae čuti človek vzvišenega nad življenjem, ga ne more ono nikjer in v nobeni obliki zadovoljiti ... Pa Je vseeno, ali v tem mestecu ali v Petrogradu . . ." "Po mojem Je pa človek aam po aebl nič!..." je glasno vpil šafrov. Reve! umira od šaloetL ker ga ni nihče hotel nomlntratl*a-pod< predsednika na listi republikansko aR demokratske stranko. ., Mala je dobro zraščena za svojih petnajst let; to se vidi po raztrgani obleki, ki je napeta nad br-stečimi prsmi. Joigneau skoči s kolesa, vesel, da ima pretvezo, da se malo oddahne. , i Opazovala ga je, ko se je peljal, ne da bi se ganila. S temnimi skuštranimi lasmi, ki se lepijo od potu, s svetlimi očmi pod dolgimi trepalnicami in s temno poltjo je podobna mladi ciganki. Ona skomigne z ramami: . "Danes ponoči je zopet pljuval kri." Poštar opazi, da prepeličarja nosljata po mečih deklice. "Ali hočeš privabiti psa ali po-gostiti«muhe, da nam tako kažeš svoje riofce?" Ona potegiU nogi k sebi, tegne obfeko malo čez kolena in se zasmeji: "Kaj vas pa to briga?" "Prekleti grdi jezik," pravi Joigneau razposajeno. "Prepričan sem, da Še hlačk nimaš na sebi . . , Zaslužila bi, da te pošteno namahajo po tvoji nesramni zadnjici." Ona plane pokonci ln akoči v stran kot mlada koza: "Bomo šele videli!" Okrog nje trepeče segret zrak zbirko postajnega načelnika." Stara žalostno maje z glavo. Pod visoko avbo iz črne obledele slame, bi človek prisegel, da je mrtvaška glava, ki je smešno našemljena z belimi Jtodri. "Zelo dolgočasno je staranje, gospod Joigneau. Posebno še za naju, ki imava čez sedemdeset in sva sama, flhleč od domovine . . . Sedite malo. Malokdaj nas kdo obišče . . . Ponoči, lahko mi verjamete, me večkrat prime strah ... In če eden od naju umre, recimo jaz, kako bo z njim,-ko nima nikogar? .... Če vam povem, gospod Joigneau, da sam niti potrebe ne more opraviti!" Stari, tttjtffciriičah, s palico med koničastimi koleni upre v poštarja svoj jasen pogled, v katerem se bera zadrega in strah. "Zakaj ne Vzameta kake služkinje?" '.UaMN t '' SUrra skre»**i usta: "Hvala lepa!' Treba jo plačati! Še tisto malo, kar zgrebeva z najemnino polovice vrta in laurent-skega vinograda, naj gre v žep drugega? Ta bi bila lepa! .. .Ah, moj dragi gospod Joigneau, če-sto govoriva o tem: kaj bi morala storiti, ko sva še mogla hoditi; tedaj bi morala najti dobro, zanesljivo deklico, ki bi se držala hiše. Njej bi rekla: "Pridi, živi pri nama; zaslužila ne boš nič, da se razumemo; ko pa umreva, ti prepustiva Vse: hišo z vrtom in vinograd—in še najine male prihranke! . . ." Stisne suhi roki drugo v drugo in vzdlhne: "Vidite, to bi bila morala storiti. Zdaj pa je prepozno. In najti tako dekle danes, je isto, kakor če bi hotela vdeti šivanko brez očal." »uu jcc>qeX4«' IM * Da U, Dh f r" v tiskarsko obrt spadajoča dela \ \ ? \ f V "hoda, vizitnice, m časnike, knjiga, koledarje, letake Itd. v slovanskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem Jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cena srnama, unij ako dalo prva vrste Pilite po informacije na naslov: snpj printery mi-m S. Lawndale Avenue - . Chlcaoo 81 Illlnolr Pfištoje eaaa. dva, trt. štiri ali pot članov la ono drušino k sni aatoč* alal. Ua| Paoavote ataše s« vae enako, sa čleas ali aošlaae M.00 sa aae loteo naročnino. Kot oa člani le plačajo pel aaoaaonhi ILM sa lalalk. ae Jfca to prišteje k aaročalaL TeteJ ssdaj al varoka. «ett ds Je Ust peairag sa člane WPJ. List Proaveta |e vele lestalaa ia •otovo te v vsaki drušiai nekdo. ki M rad čital lial vaak dan. Pojasnita—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali časa preseli proč od družina in bo zahteval sam svoj list tednik, boda moral tisU Član ls doUčna družine, ki Je teko skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, in obonea doplačaU dotično vsoto listu Proaveta. Ako tega n« stori, tedaj mora upravnlštvo snitati datum sa to vsoto naročniku. "Hudiča!" si misli Joigneau. "Hiša, vrt.. . Vinograd ., ." Zdaj in^a vas za seboj in pod neusmiljenim soncem pritisne na pedale^pcoti krlipu, kje£ Je prodajalni Flamartdve gospe. Ob robu cesta lenari mlada deklica, ki pase kozo ob plotu. To je otrok Maurlcotte, kakor ^ra-v i Jo ženi jetičnega Mauriceauja. Vaše cvetice POSLANE ZA POGREBE V TOLAŽBO ONIM. KI ŠE ŽIVI dobro skrbela, je zdaj zaraščeno s prašnimi koprivami. Posušeno listje akacije daje borno senco starima. Toda njuna zlede-nela kri se ne boji več sonca. "Dober dan, sosed!" Belgijec se nasmeji. Joigneau mu pravi "sosed", odkar je kupil konec vinograda na .obronkih laurentakega gozda prav tik zemljišča starih. "Prinašam vam novice lz domovine," pravi piamonoša, medtem ko odpira torbo. "Če vam je prav, boste dali znamko za Romea a isencoakoga podeželja Rogov Martin Du Gard. poslovenil C. Peletta zadnjemu, preživelemu stanovalcu zajčjega hleva. . Joigneau Ju dobi, ko sedita pred kuhinjo. Dvorišče, za katero sts prej (Se nadaljuje.) Avgust* 1014 ata prišla v Mau-peyrou. Vsi begunci, ki so prišli z njima, ao se že davno vrnili Ona sta pa kupila to malo hišico malo proč od vaai in sta ostala, da se tu postarata. Prijazna z vsakim, tudi uslužna ob priložnosti, ne občujeta s nikomer ln ljudje Ju nimajo preveč radi: vedno ju vidijo prodajati, nikdar kupovati. Kljub svoji starosti Je ie lani stara vaak mesec prehodila tri milje, ki ločijo Maupey-rou od Villegranda, da je za pet in dvajaet aujev (aou, izgovori su. je novec za pet santimov, » sujev je torej 1 frank 25 aanU-mov) drafte prodala par golobov ali košarico ringloja Toda zdaj jo prišla fcrava staroat. Belgijec ne zapusti več postelje ali slamnatega naslanjača In stara, ki čepi poleg nJega, vstane aamo sa najnujnejše: de pogreje malo Juhe. prtneee lonec vode ali poeo-do ali da vrže pertšče otrobov KUHARSKA KNJIGA t Recipes of Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA 40.50 STANE SEDAJ COtMtAM* mrns \ 329%\ I Knjiga Je trdo vezani in ima 821 strani tadl v lostka aaroda. ki asa le kaka led poaobao v mmSL Ta knjiga Je nekaj posebnega a one, Id ae zanimalo za kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvešbati in Izpopolniti ■ Naročite pri —■-- Po »ornjl riabt ki haaira ae alatUtikl svetnega lryovlnakoga da-partmonla. ao le saalušak delavcev. uključivil plačo sa aadaraa dalo. svilo) aamo M% v a oda Jih štirih letih. ltMltt*. V leti dobi pa ao povprečat profili kooperacij narasli m\ (pa odbitka vseh davkov 101%). cena UrmarakUa pridelkom 104%. profil baataaaa asaaav p« U\. Vlada drli ae aaeeta le plača aa taaal formuli