IV
Poštnina plačana t gotovini.
Leto XIX., št. ix8
UnravniStvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Inaeratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — TeL 3492 in 2492. podružnica Maribor: Grajski trg T.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon St. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga Casio 78.180. Wien St. 105.24L
Nov položaj
Monakovski sporazum je sam po sebi dogodek tako velikega zgodovinskega pomena, da mu ni mogoče že sedaj nakazati verjetnih posledic v bližnji m daljni bodočnosti. Najbrž pa ne pretiravamo, ako na splošno rečemo, da stopa svet po preizkušnjah zadngfactau v povsem novo razdobje, ki bo posebn v Evropi zapustilo za seboj velike ^ dove komaj preživi jene moralne krize,
ki se da primerjati -^žfvelo DrStvo ino je že pred tem ^velo	^
narodov. Spet se je nekaj por
spet nastaja nekaj novega.
^	mir ie resen! JVloraa
•^L^nTžSve ki jih je za to a _ JUi češkoslovaški narod - mhce
doprinesel cesko	^ ^ de_
ne more Pr^.Prea Jzot morebitne
jansko pomem	saj	groz	.	^
toaSka vojne enako postavljena Ce-
Sovaškemu narodu je usodna alter-
nativa, pred katero se je znašel pod pritiskom razmer in proti svo, pomenila predvsem preizkušnjo posled niih moči v obrambi neodvisnosti m
trosf pShv got^i Stegni tudi češko^ovaški narod želel mini,P= Sa resničnega miru. Kdor ta ponosni slovanski -narod pozna, pa je razume k da so bili trenutki, ko si je govoril, raje smrt nego ponižanje m rušenje. Za vedno mu ostane v trpki zavesti da je samo s svojim žrtvovanjem resil svet pred novo katastrofo. Tolikšne žrtve lahko prenese samo moralno trden narod, ki ni izgubil vere vase
Druga ugotovitev: Češkoslovaška odstopi Nemčiji v najkrajšem času vse svoje ozemlje z nemško večino. Zaradi pravilne ocene te češkoslovaške žrtve za mir je treba še enkrat priklicati v spomin dosedanje načrte za rešitev sudetskega vprašanja. Angleško-francoski načrt je predvideval postopno odcepitev ozemlja z nemško> vecmobrez plebiscita, toda z dopolnilno določbo, da se dokončna ureditev mej, kjer bi bilo to potrebno, doseže s pogajanji m po posebni mednarodni komisiji s češkoslovaškim sodelovanjem. V izogib bodočih manjšinskih sporov se uredi izmenjava prebivalstva. V zameno za te žrtve pa je bila Češkoslovaški vladi priznana pravica do mednarodnih jamstev za njene nove meje.
Nemški memorandum je zahteval odstop ozemlja z nemško večino v ultimati vnem roku do 1. oktobra. Na priloženem zemljevidu, je bilo ozemlje, ki ga smatra Hitler za nemško, označeno rdeče. To ozemlje naj bi ČSR izročila Nemčiji v stanju, v kakršnem se sedaj nahaja, najkasneje do 1. oktobra. Memorandum pripušča možnost, da se v okrajih, ki bi se do 25. novembra označili kot sporni, naknadno izvede plebiscit. Z zeleno barvo pa označuje Hitlerjev zemljevid »mešane kraje« z manj ko 50°/o Nemcev. Ti kraji bi zaenkrat ostali pod češkoslovaško upravo, toda v njih bi se moral izvršiti plebiscit, ki naj bi odločil o njihovi končni pripadnosti. Končno razmejitev po plebiscitu naj bi izvedla ali nemško-češkoslovaška ali mednarodna komisija. Glede poljskih in madžarskih zahtev ne vsebuje nemški memorandum ničesar, zahteva pa razen navedenega tudi takojšnjo odpustitev sudetskih Nemcev iz vojaške in policijske službe ter osvoboditev vseh političnih kaznencev nemške narodnosti. O garancijah za okrnjeno Češkoslovaško nemški memorandum ne govori.
Monakovski sporazum je, kolikor je doslej o njem znano, bližje nemškemu memorandu kakor pa angleško-franco-skemu načrta. Po sporazumu je odpadla iz memoranda samo določba o ultimati vnem roku za izpraznitev ozemlja ter se je deloma na novo določilo ozemlje, ki naj ga ČSR odstopi, pri čemer se je podrobno določil postopek, dočim se je iz angleško-francoskega načrta neokrnjeno prevzela samo določba o izmenjavi prebivalstva na podlagi opcije. Razen tega pa vsebuje dopolnilna iziava k sporazumu še določbo o trimesečnem roku češkoslovaški vlači za ureditev vprašani madžarske in poljske manjšine, česar Hitler v svojem memorandu ni zahteval. Končno monakovski sporazum ne daje novi Češkoslovaški jamstev, ki jih je predvideval angleško - francoski načrt, ker so ta jamstva po dopolnilni izjavi k sporazumu omejena za sedaj samo na Veliko Britanijo in Francijo, dočim jih Nemčija in Italija pred ureditvijo vprašanj poljske in madžarske manjšine odklanjata.
Tretja ugotovitev: Dosedanji češkoslovaški zaveznici Anglija in Francija se nista le sporazumeli z Nemčijo in Italijo glede pogojev češkoslovaški, temveč sta obenem prevzeli jamstvo, da bo njuna zaveznica ČSR te Pogoje izpolnila. Na to izpolnitev je sedaj ve-
Ljubljana, sobota 1. oktobra fttf
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Maročntna znaša mesečno Din 25.—> Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124. 3125, 3126. Maribor, Grajski trg St. 7. telefon St. 2455, Pelje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo
ČSR sprejela monakouske sklepe
Za primer odklonitve bi ČSR ostala sama — Sporazum velesil je sprejela s protestom Danes začno nemške čete in oblasti prevzemati odstopljeno ozemlje
Praga, 30. septembra, br. Uradno objavljajo: »Ob 12. se je na Hradčanih sestal ministrski svet pod predsedstvom prezidenta republike dr. Beneša. Na seji so proučili v vseh podrobnostih mednarodni politični in vojaški položaj, ki je nastal po sklepih štirih velesil v Monakovem. Sklepi monakovske konference so bili danes dopoldne sporočeni češkoslovaški vladi. Pri proučevanju je vlada vzela v obzir vse podrobnosti in vse okoliščine, ki jih je morala upoštevati pri svojih sklepih.
Po vsestranski proučitvi vseh priporočil, ki jih je dobila od francoske in
angleške vlade in v popolni zavesti svoje zgodovinske odgovornosti, se je češkoslovaška vlada v soglasju z vsemi drugimi odgovornimi činitelji odločila, da sprejme in pristane na sklepe monakovske konference. To je storila v globoki zavesti, da to narekuje nacionalna samoohranitev in da drugačna odločitev danes ni mogoča.
Istočasno pošilja vlada Češkoslovaške republike vsemu svetu najodločnejši protest proti tem sklepom, ki so bili sprejeti enostransko in brez njenega sodelovanja.«
General Syrovy
usodni odločitvi
Pretresljiv nagovor predsednika vlade po radiu
Praga, 30. sept. br. Po današnji odločilni seji vlade, na kateri je pristala na monakovske sklepe, je prečital ministrski predsednik general Syrovy po radiu naslednjo poslanico narodu:
»Možje in vojaki! Vi vsi dobro veste, da sem eden onih, ki so med svetovno vojno v prostovoljni slogi in disciplini daleč od domovine zgradili nacionalno češkoslovaško armado. Veste, da so moji tovariši znali brez oklevanja žrtvovati svoje življenje za svoj narod. Kakor takrat, gre tudi danes za bodočnost naroda in za njegovo življenje. Kot vojak in kot predsednik vlade sem moral in moram najprvo misliti na življenje vas vseh, milijonov delovnih državljanov, mož, žen in otrok. Preživljam najtežje trenutke svojega življenja, ker moram izpolniti svojo bridko nalogo, nalogo, ki je težja kakor smrt. Toda baš zaradi tega, ker sem sc boril in ker vem, pod kakšnimi pogoji se vojna lahko dobi. vam moram odkrito povedati, kar mi narekuje vest odgovornega armadnega poveljnika: da nas sila, ki se je ta trenutek postavila proti nam, sili s svojo premočjo, da temu odgovarjajoče postopamo. Moj najvišji cilj je, kakor vsakega izmed vas, ohraniti življenje naroda. To dolžnost smo prevzeli iz rok naših očetov, ki so živeli težje življenje kakor mi, ker je bilo to nesvobodno življenje.
Misliti moramo ne samo z ljubeznijo v srcu, nego tudi z jasnim razumom. Naša naloga v teh usodnih urah je, vse pretehtati, vse videti, in jasno vedeti, katera pot vodi do tega najvišjega cilja. Kot vojak izjavljam v polni zavesti svoje odgovornosti: To je pot miru. Pot miru zaradi tega, ker z neoslabljeno nacionalno silo stopamo v novo življenje, v zavesti, da ustvarjamo nacionalno enotnejšo in močnejšo državo.
Preden sem te besede izgovoril, sem vse pretehtal. Vso preteklost našega naroda sem v teh dneh premislil. Iz nje sem črpal vero, da je ta pot, po kateri vas vodimo, edino prava in dobra, ker je edina pot do dela, iz' katerega bo
vstala nova sila in rnoč našega naroda.
Na monakovskem sestanku evropskih velesil je bila sklenjena nova ureditev naših državnih meja, tako da se nemško ozemlje odcepi od naše države. Imamo izbirati samo med obupno in brezizgled-no obrambo, katere žrtev bi postala ne samo vsa odrasla generacija, nego tudi ženske in otroci, in pa med sprejetjem pogojev, ki so nam naloženi pod pritiskom in brez primere v zgodovini. Hoteli smo prispevati k miru. Radi bi k temu prispevali, toda na noben način ne tako, kakor so nam to sedaj vsilili. Bili smo zapuščeni .g Ostali smo sami. Smo kakor trdnjava, oblegana od sil, mnogo večjih od naše.
Globoko vznemirjeni smo vaši voditelji skupno s prezidentom republike pretehtali vse možnosti, ki so preostale. Spoznali smo, da moramo izbirati med redukcijo državnih meja in med smrtjo naroda. Naša sveta dolžnost je, ohraniti življenje našega naroda, da ne bi iz tega strašnega časa izšel oslabljen. Ne morem opustiti zavesti, da se bo naš narod zopet dvignil, kakor že tolikokrat v preteklosti.«
General Sirovy se je nato toplo zahvalil čsl. vojski ter pozval prebivalstvo, naj ohrani razum in mirno kri kljub svojemu ogorčenju in svoji žalosti. Posebej je posvaril pred provoka-terji, ki bi radi zanesli med narod nemir in zmedo. Svoj govor je zaključil'z besedami:
»Naša država ne bo najmanjša na svetu. So še mnoge manjše, a so zdrave in odporne. Nam ostane življenjski prostor, ki nam daje možnost za nadaljnjo kulturno in gospodarsko po-vzdigo. Bomo sicer v tesnejših mejah, toda sami med seboj. Tudi sporazum s sosedi bo lažji. Naša armada bo tudi nadalje vršila svojo vzvišeno nalogo in ščitila našo državo. Skrbimo vsi za to, da bo ostala naša država v novih mejah zdrava in svobodna ter zagotovimo vsem njenim državljanom mirno in plodonosno delo. Z vašo pomočjo se nam bo to posrečilo. Mi računamo na vas, imejte tudi vi zaupanje do nas.«
. roglas čsl. vojski
„čsl. armada ni poražena, temveč je ohranila svoje dobro ime in svoj sloves"
Praga, 30. sept. br. Poveljnik češkoslovaške armade general Ludvik Krejči je izdal danes popoldne na armado naslednje povelje: »Vojaki! Vlada češkoslovaške republike je morala pod pritiskom svetovnih dogodkov pristati na odcepitev nekaterih sudetskih pokrajin na sosedno državo. Globoka žalost nad okrnjeno dediščino naših prednikov je zajela tudi našo vojsko. Če smo bili dosedaj ponos in zaščita domovine, moramo to ostati tudi v bodoče kljub
težkim trenutkom, ki jih doživljamo. Za-padna Evropa in tudi naši zavezniki zahtevajo od nas kategorično to žrtev, da se s tem odvrne svetovna vojna.
S svojo prisego smo prezidentu republike, našemu vrhovnemu poveljniku, prisegli zvestobo in pokorščino pod vsemi in tudi najtežjimi okoliščinami. Mi smo vo. jaki, ki morajo biti vedno pripravljeni in morajo zatreti vsa čustva in se dati voditi le hladnemu razumu. Hladni razum je vo-
zana tudi njuna garancija okrnjene ČSR.
Četrta ugotovitev: Eno najvažnejših evropskih vprašanj se je reševalo brez sodelovanja Rusije, akoravno je ta država zaradi svoje obrambne zveze s Francijo in Češkoslovaško neposredni interesent ter bi bila morala v primeru neuspeha v Monakovem z vso svojo močjo ne le Češkoslovaški, temveč tudi Franciji in Angliji na pomoč. Obe državi protikomunističnega bloka. Nemčija in Italija sta Rusijo izključevali, Francija in Anglija, ki sta se še v torek službeno sklicevali na rusko pomoč, sta pristali na tezo, da se imajo evropske zadeve urejevati brez sodelovanja Rusije. Pripuščena tudi ni bila sama Češkoslovaška, za katere življenje je šlo. Staro načelo, da o usodi malih odločajo velike države po last-
nem preudarku in interesu, je torej zopet uveljavljeno.
Te štiri ugotovitve naj zaenkrat zadostujejo, da označimo, ne glede na morebitno podrobnejšo razpravo zastopnikov štirih velesil o ostalih visečih evropskih in drugih viprašanjih, monakovski sestanek za zgodovinski dogodek na razpotju, pred katerim se je znašla Evropa leta 1938. Ves povojni mednarodni sistem, ki se je označeval zdaj kot versajski, zdaj kot ženevski sistem, je dokončno pokopan, ne da bi mogli še s točnostjo reči, kaj bo prav za prav nastalo na teh razvalinah. Prve napovedi o bližajoči se obnovi direktorija velesil, ki naj bi odslej suvereno in nepreklicno razsojalo vseh evropskih zadevah, so že tu. Vse drugo se bo šele pokazalo.
dil tudi našega vrhovnega poveljnika, prezidenta republike, in predsednika vlade, ter vse ostale reprezentante države, ki pri svoji silni odgovornosti niso mogli dopustiti ničesar, kar bi našo republiko še bolj oslabilo. Na čelu naše države so ljudje, ki spadajo med njene najodličnejše tvorce in u stvaritelje. Oni imajo naše polno zaupanje in ga bodo imeli tudi v bodoče, ker smo prepričani, da so storili vse, kar je v človeških močeh.
Pravi vojak mora prenesti tudi neuspeh. Tudi v tem se pokaže veliko in resnično junaštvo. Naša armada ni poražena, nego je v polni meri ohranila svoje dobro ime in svoj sloves in ga bo ohranila tudi v bodoče. Republika nas bo potrebovala tudi v bodoče in lahko vedno računa na svojo oboroženo silo. Zato moramo ohraniti hladen razum in se še bolj strniti. Svojo prisego bomo izvršili do zadnjega diha. Moška beseda je trdnejša ko kamen in s svojo pripravljenostjo bo armada tudi v bodoče čuvala republiko, o kateri smo trdno prepričani, da bo izšla srečno iz se_ danjih težkih časov. Za to sta naša vlada in ves naš narod pripravljena doprinesti vse žrtve.«
Čsl. poziv sudetskim Nemcem
Praga, 30. sept. br. Vse češkoslovaške radijske postaje so danes ponovno objavile sledeči poziv sudetskim Nemcem, pristašem Henleina:
»Sudetski Nemci! Češkoslovaška država je v teh dneh doprinesla naravnost heroične žrtve za mir Evrope in
vsega sveta. Odrekla se je svojim tisočletnim mejam. Odpovedala se jim je, ker hoče vam, vašim ženam in otrokom in vaši domovini prihraniti strahote vojne. Ta neizmerna žrtev, edinstvena v zgodovini človeštva, nalaga tudi vam dolžnost, da spoštujete veličino žrtve, ki so jo doprinesli češkoslovaški narod, češkoslovaške oblasti in češkoslovaška armada. Češkoslovaška armada je, kakor je danes izjavil njen vrhovni poveljnik general Krejči, pripravljena izpolniti dolžnosti, ki so jih naložili svetovni dogodki, tudi pod najtežjimi okoliščinami.
Sudetski Nemci! Pokažite se može, ki znajo ceniti bol nasprotnika, in ne otežkočajte našim oblastem in naši armadi njihovih pretežkih dolžnosti. Spoštujte v njih može, ki so prežeti enake ljubezni do svojega naroda, kakor ste vi do svojega. Pomislite, da je tudi od vas odvisno, da ne pride do nepotrebnih incidentov«.
Berlin, 30. sept. br. Danes je bila objavljena vsem beguncem iz sudetskonem-ških pokrajin in vsem članom sudetsko-nemške legije naredba, da brez izrečnega dovoljenja in navodila ne smejo zapustiti svojih sedanjih bivališč. Do nadaljnega morajo ostati tam, kjer se sedaj nahajajo. Zlasti je članom Henlcinove legije najstrožje zabranjeno, da bi posamezno ali v skupinah prekoračili češkoslovaško mejo.
Narodna žalost
na češkoslovaškem
Za] je bilo odločilno, da je češkoslovaška vlada pristala
na monakovski sporazum
Praga, 30. sept. br. Praga ki z njo cela čsl. država danes nista spali. Z mrzlično nestrpnostjo so ljudje pričakovali poročil iz Monakovega. Dejstvo, da zastopnik ČSR ni bil pripuščen h konferenci šefov velesil, je napolnilo javnost s trpkim pesimizmom. Ko so zjutraj dospele vesti o vsebini monakovskega sporazuma, se je polastilo celega naroda silno razburjenje. Val ogorčenja bi mogel imeti težke posledice, da vlada ni že včeraj v vsej državi proglasila obsedno stanje. »Prodani smo, izdali so nas!« To je bil krik iz globine duše. V razburjenju prvih ur je povsod prevladovala odločnost: »Raje umreti, nego sprejeti monakovski dik-tat!« Na ulicah, v javnih prostorih, v rodbinah so se odigravali pretresljivi prizori.
Vlada je bila že od snoči v permanenci. Danes zjutraj je dobila službeno besedilo monakovskega protokola z dodatki in zemljevidom, na katerem so označeni pasovi za nemško okupacijo. Ako bi se bila vlada vdala razpoloženju naroda, bi morala od-jcloniti monakovski sporazum. Nesporno je spočetka tudi med odgovornimi državniki prevladovalo razpoloženje obupnega odpora.
Toda v teku razprave, ki se je vršila pod predsedništvom prezidenta Beneša, je zmagala realna presoja stvarnosti. Ako bi se Češkoslovaška uprla, bi morala posledice nositi sama. Prišlo bi neposredno do vojne z Nemčijo in celokupna ogromna sila nemške armade bi navalila na ČSR. Francija in Anglija sta sprejeli monakovski sporazum in sta se s tem odrekli vsaki podpori ČSR, ako bi se ta uprla. Račun na rusko pomoč je ostal problematičen, a bi tudi ta pomoč najbrž ne zadostovala. ČSR bi v borbi z Nemčijo morala podleči. Posledice bi bile strašne. Velik del naroda bi poginil, ostanek bi gotovo izgubil svojo državno in narodno samostojnost Upreti se, je značilo v danih okoliščinah, izvršiti narodni samomor.
Ta in podobna razmotrivanja so bila me-rodajna, da se je danes dopoldne čsL vlada, možato se zavedajoč svoje zgodovinske od-
| govornosti, odločila sprejeli monakovski diktat.
Razumljivo je, da narod v prvih urah ogorčenja tega sklepa ni nedeljeno odobriL Tekom dneva pa je povsod zmagalo realno gledanje in neizogibnost take odločitve se splošno priznava.
Narod je ohranil polno zaupanje v svoje voditelje in zlasti v prezidenta Beneša, zavit pa je v globoko žalost.
Vse javno življenje je danes v znamenju te žalosti. Vse prireditve so odpovedane, gledališča, koncertne dvorane, kinematografi so zaprti. Radio oddaja le vesti in poročila. V državi je še od predvčerajšnjega dne ustavljen celokupni telegrafski in medkrajevni telefonski promet. Niti v Pragi, niti drugje v ČSR mir ni bil nikjer kaljen.
Silno vznemirjenje vlada v onih sudet-skonemških krogih, ki niso henleinovski. Vse se pripravlja za izselitev na češko ozemlje. Kakor se zatrjuje, gre za stotisoče iz vrst vseh stanov. S tem pa se pojavlja za ČSR nov problem, ki ga zaenkrat še ni mogoče pregledati.
Posvetovanja Slovakov
Praga, 30. sept. br. Slovaški koalicijski poslanci ter predsedstvi slovaške ljudske in slovaške nacionalne stranke, so imeli včeraj in danes skupna posvetovanja glede ureditve slovaškega vprašanja. Posvetovanja se bodo nadaljevala 5. oktobra v Trenčinu.
Pripravljenost telovadnih organizacij
praga, 30. sept. br. Organizacije za telesno vzgojo naroda Sokol, Orel in delavska telovadna društva so izdale skupna oklic na češkoslovaški narod, v katerem s0 Obračajo k svojan članom proseč jih, naj skrtae za mir in red, ki mora biti v tem najtežjem trenutku ohranjen za vsac ko ceno. Proglas končuje b besedami: »Doslej smo si očuvati narodno čast Ne preprečujte narodne žadosti, ali skrbite, da bo ta dostojna.«
Mednarodna komisija
češkoslovaško zastopa v njej berlinski poslanik Mastny
Berlin, 30. sept. br. Mednarodna komisija, ki jo določa monakovski sporazum, se je danes konstituirala. V komisiji zastopajo Anglijo poslanik Neville Henderson, Francijo poslanik Francois Poncet, Češkoslovaško poslanik dr. Mastny, Italijo poslanik Atto-lico, Nemčijo pa državni tajnik v zunanjem ministrstvu Weizsacker. Komisija, ki bo z jutrišnjim dnem že pričela poslovati, je imela danes popoldne svojo prvo sejo. Na tej seji je bil določen postopek, po katerem bo v smislu sporazuma določila češkoslovaško področje z nemško večino izven znanih štirih pasov, ki bodo do 10. okt. prepuščeni Nemčiji in kjer se bo izvršil plebiscit. O datumu plebiscita komisija
še ni sklepala. Komisija pa je že danes prejela iz Londona obvestilo, da se je 10.000 članov britanske legije stavilo komisiji na razpolago. Britanska legija bo nastopila na vzhodnem področju ▼ neoboroženih formacijah in bo vršila izključno policijske funkcije.
Britanska legija
Je že pripravljena
London, 30. sept br. Deset tisoč članov britanske legije je že pripravljeno, da stopi v službo nevtralne policije sudetsko^ nemških pokrajin ter da jih začasno za. sede. V vseh skupinah se je danes de pri« čela izbira članov za to službo, dani britanske legije, ki bodo vršili dolžnosti nevtralne policije, ne bodo uniformirani in tndL m bodD gnftB nobenega orožja.
w
Štiri odseki zasedbe
Prva nemška uradna objava
Drugi odsek, ki se ima zasesti 2. in
1
Monakovo, 30. septembra. AA. Nemški poročevalski urad (DNB) je dobil iz poučenega vira informacije o sudetskih pokrajinah, ki jih navaja sporazum med štirimi velesilami in ki jih imajo v štirih etapah zasesti nemške čete od 1. do 7. oktobra.
Prva etapa, ki jo bodo Nemci zasedli 1. in 2. oktobra, obsega kraje na južnozapadni strani ČSR v južnem delu Češkega lesa, torej severno od Passaua.
3. oktobra, leži na severni meji ČSR. V tem odseku so med drugimi kraji Bodenbach (PodmokHy), Friedland in Warnsdorf.
Tretji odsek, ki ga bodo Nemci zasedli 3. in 4. oktobra, obsega chebsko okrožje, v katerem leže m. dr. Cheb, Karlovy vary, Jahimov, Marijanske Lažni in Františkove Lažni.
Četrti odsek, ki ga bodo Nemci zasedli 6. in 7. oktobra, leži na severovzhodni šleski meji.
Kako so podpisovali
Nemško poluradno poročilo o zaključku monakovske konference — Nočni razgovor med Chamberlainom in
Daladierom
Monakovo, 30. sept. AA. Nemški poročevalski urad poroča: Po več kakor 8 ur trajajočih pogajanjih je davi ob 0.30 kancelar Hitler kot prvi podpisal sporazum štirih velesil, sestavljen v dveh izvodih, in narodopisni zemljevid CSR, ki je priložen sporazumu in ki tvori sestavni del protokola, kjer so orisane sudetske pokrajine, ki jih je treba odstopiti. Nato so podpisali predsednik britanske vlade Chamberlain, predsednik italijanske vlade Mussolini in predsednik francoske vlade Daladier. Ves ta čas so gorele magne-zijske svetilke fotoreporterjev, ki so fotografirali državnike v tem zgodovinskem trenutku.
Da prisostvujejo temu pomembnemu dejanju, so še pred poslednjim čitanjem sporazuma in dodatkov protokola prišli v Hitlerjev kabinet vsi tisti, ki so sodelovali pri razgovorih. V udobnih naslonjačih so v polkrogu za okroglo mizo pod velikim kaminom, nad katerim visi slika prvega nemškega kancelar j a Bis-marcka, sedeli štirje ministrski predsedniki s svojimi sodelavci. Med njimi so bili italijanski zunanji minister Ciano, minister Neurath, zunanji minister Rib-bentrop, generalni tajnik francoskega zunanjega ministrstva Leger in sir Wilson. Prisotna sta bila tudi Goring in dr. Hess. Pred podpisom so še poslednjič prečitali vse dokumente. Poslaniški svetnik dr.
Schmidt jih je prebral v nemščini in angleščini, francoski poslanik v Berlinu Poncet pa v francoščini.
Na enak način so bili podpisani tudi dodatki k protokolu. Tudi te so najprej prečitali, potem pa podpisali v istem redu kakor glavni protokol. Prisotni tuji gostje so se nato na Hitlerjevo prošnjo vpisali v spominsko knjigo Hitlerjeve palače.
Ko so bile ob pol dveh urejene vse formalnosti, se je Hitler poslovil od tujih vladnih šefov. Obenem jim je v imenu nemškega naroda izrekel zahvalo za njihov trud in dodal, da bodo nedvomno tudi njihovi narodi prav tako srečni, kakor nemški narod, da se je ta kriza srečno končala.
Nočni razgovor Chamberlaiua s Hitlerjem
Pariz, 30. sept. AA. Agencija Havas poroča iz Monakovega: Po podpisu protokola se je Hitler v kratkih besedah zahvalil zastopnikom treh vlad za dobro voljo, ki so jo pokazali, da rešijo mir. V imenu zastopnikov treh vlad je odgovoril Chamberlain. Po končani konferenci je Daladier dolgo konferiral s Chamberlainom. Razgovor je trajal skoraj celo uro. Mislijo, da sta ministra skupaj sestavila sporočilo, ki ga pošljejo v Prago v zvezi z doseženim sporazumom .
Razhod državnikov
Svečani sprejemi v Rimu, Parizu in Londonu
Monakovo, 30. sept. br. Danes so italijanski, francoski in angleški državniki po vrsti zapustili Monakovo in se vrnili v glavna mesta svojih držav. Kakor znano, se je italijanski ministrski predsednik Mussolini s Cianom s posebnim vlakom že ponoči odpeljal. V Florenci se je na železniški postaji sestal z italijanskim kraljem, kateremu je Mussolini podal podrobno poročilo o monakovski konferenci. V Rim je prispel kmalu po 18. uri.
Odhod angleških in francoskih državnikov je bil določen za čas od 8. do 9. ure. Zaradi slabega vremena pa sta Daladier in Chamberlain ostala še nekaj ur v Mo-nakovem. Francoski ministrski predsednik je bi! v dopoldanskih urah deležen velikih ovacij ogromnih ljudskih množic, ki so se ves čas zbirale pred hotelom Regina, v katerem se je nastanil s svojim spremstvom. Malo pred 13. uro se je z ostalimi člani francoske delegacije in v spremstvu zunanjega ministra Ribbentropa odpeljal na letališče in od tam naprej v Pariz, kamor je prispel malo pred 16. uro. Tam so ga pričakovali vsi člani vlade, generalis-simus Gamelin v spremstvu več višjih oficirjev ter ogromna množica ljudstva, ki mu je priredila navdušene ovacije.
Tudi angleški ministrski predsednik Chamberlain je šele popoldne krenil na pot nazaj v London. Dopoldne je še enkrat obiskal državnega kancelarja Hitlerja. Sestanek je trajal od 11.15 do 13. ure. Ob 14.30 se je odpeljal z letalom nazaj v London.
Mussolini v Rimu
navdušeno sprejet
Monakovo, 30. septembra. AA. (Štefani) Mussolfui se je pomoči odpeljal s svojim posebnim vlakom v Italijo. Na postajo so ca spremili Hitler. Goring in drugi najvišji predstavniki rajha. Na vožnji do postaje je množica prirejala Mussolini ju velike ovacije. Slovo med diucejem in firerjem na postaji ie bilo zelo prisrčno.
Rim. 30. septembra, br. Nocoj se je vrnil v Rim italijanski ministrski predsednik Mussolini s svojim spremstvom. V Rimu so mu priredili veličasten sprejem. Z balkona Beneške palače, pred katero se je zbrala ogromna množica ljudi, se je Mussolini kratko zahvaHl. Dejal je: >I>oživel'i ste snomi.na vredne ure. V Monakovem smo delali za mir v duhu pravičnosti. Mar nii to ideal italijanskega naroda?« Množica mu je v z bo ni odgovorila >Da«. Manifestacije so trajale še nekaj časa, nakar so se ljudje razšli.
Ovacije ob Chamberlaino-vem povratu v London
London, 30. sept. Predsednik Chamberlain je doživel po svojem prihodu v London sprejem, kakor menda še nobeden angleški državnik po svetovni vojni, kar je najboljši dokaz, kako zelo so se bali angleški široki sloji vojne. Na hestonskem letališču ie bila zbrana skoraj vsa angleška vlada, velik del diplomatskega zbora in visoki komisarji dominionov.
Ko je Chamberlain stopil iz letala, so ga množice burno pozdravljale. Takoj so mu izročili kraljevo pismo, naj se nemudoma zglasi v dvoru. Po izstopu iz letala je imel predsednik Chamberlain kratek nagovor na množico, potem pa se je odpeljal med špalirjem občinstva v dvor, kjer sta ga sprejela angleški kralj in kraljica. Vsi skupaj so odšli na balkon, kjer jih je pozdravljala stotisočglava množica.
Po avdijenci pri kralju se je Chamberlain odpeljal v Downingstreet, kamor so nosili poštarji neprestano cele vreče pozdravnih pisem in brzojavk.
Seja francoske vlade
Zahvala prezidenta republike Daladieru — Sklicanje
parlamenta in senata
Pariz, 30. sept. br. Nocoi o"b 18. ie bila v elizejski palači pod vodstvom prezidenta Lebruna seja vlade, ki so se je udeležili vsi ministri O seji je bil objavljen naslednji komunike:
Prezident Lebrun je otvoril sejo ministrskega sveta in se je v imenu vse države zahvalil ministrskemu predsedniku Daladieru za požrtvovalnost in dobro voljo, s katero je dovršil svojo težko in resno misijo ter tako pripomogel k ohranitvi miru v Evropi Ministrski
predsednik Daladier je podal nato daljši ekspoze o pogojih, pod katerimi je bil dosežen sporazum, ki je zagotovil Evropi mir. Čestitkam prezidenta republike se je pridružil tudi ves ministrski svet. Ministrski predsednik Daladier se je zahvalil za izraze simpatij in menil, da odpade velik delež opravljenega dela na zunanjega ministra Bonneta. Sklenjeno je bilo, da se bosta v torek sestali obe zbornici. V torek zjutraj ob 8.30 bo imela vlada svojo prihodnjo sejo.
Pakt štirih velesil
zopet v ospredju
Daladier in Chamberlain sta že od nekdaj njegova zagovornika — Državniki bodo poskušali polagoma rešiti
tudi ostale spore
Pariz, 30. septembra, b. Veliko pozornost I vseh tukajšnjih političnih in diplomat- j
čestitke Chamberlainu
London, 30. sept. AA. (Reuter). Na Downing Street št. 10 je danes dopoldne prispelo več desettisoč brzojavk in pismenih čestitk Chamberlainu. Brzojavke in pisma prihajajo z vseh strani sveta. Samo ena evropska država je, iz katere ni prišla ne brzojavka ne pismo. Brzojavke in pisma pošiljajo vsi sloji iz vseh držav. Vsi poudarjajo, da se je ta težka kriza prebrodila po zaslugi nadčloveškega prizadevanja g. Chamberlaina. Chamberlai-nova gospa je danes dopoldne dobila nešteto šopkov in cvetlic.
Popularnost Chamberlainove gospe
London, 30. sept. AA. (Reuter). Ko se je Chamberlainova žena davi vračala na Downing Street s svojega vsakdanjega sprehoda po parku, se je zgrnila okoli nje velika množica in jo navdušeno pozdravljala. Chamberlainova žena se je zahvalila z besedami: Do smrti vam bom hvaležna, da ste se te dni tako odlično držali.
Kaj bi radi Madžari
Budimpešta, 30. sept. br. Današnji listi poročajo popolnoma resno, da se bodo pogajanja s Češkoslovaško glede ureditve madžarskega manjšinskega problema vodila v enakem smislu, kakor so se vodila v zadnjem času pogajanja za rešitev sudetskega problema. Madžarska bo zahtevala, da se ji priključi Podkarpatska Rusija, del slovaškega ozemlja s Košicami in tudi Bratislava! Ker pa je Bratislava za Češkoslovaško edini izhod na Dunav, in je zaradi tega za Češkoslovaško izrednega gospodarskega pomena, bi Madžari dovolili, da se Bratislava nevtralizira, tako da bi bila enako dostopna Madžarski in Češkoslovaški.
Uradna Francija o sporazumu
Pariz. 30. sept. br Agencija Havas podaja iz Monakovega naslednji komentar o sporazumu, ki je bil podpisan danes ponoči:
Med memorandom in monakovskim sporazumom je velika razlika. V godesfoerškem memorandu je Hitler zahteval izpraznitev sudetsko nemških pokrajin do 1. oktobra. V sporazumu je predvidena izpraznitev po etapah do 10. oktobra. Kancelar je nadalje hotel meje med sudetskimi Nemci in Čehi sam določiti. V Monakovem je bila določitev meje izročena mednarodni komisiji. Ljudsko glasovanje za kraje s pretežno ■nemško večino je odpadlo, priznana pa je bila pravica do opcije, po kateri se vsak prizadeti lahko odloči za eno ali drugo državo. Končno je bila določena takojšnja garancija Francije in Anglije za novo Češkoslovaško, kateri garanciji se bosta kasneje priključili tudi Nemčija in Italija.
Posveti v Varšavi
Varšava, 30. septembra. AA. (PAT) Predsednik Moscicki je sprejel v navzočnosti maršala Rvdz Smiglva ministrskega predsednika Sklatkowskega, podpredsednika vlade Kiatkowskega im zunanjega ministra Becka.
Notranje ministrstvo je odločilo- da bodo občinske volitve v Varšavi, Lodžu Jn Poznanju 18. decembra letos.
skih krogih je zbudil članek današnjega »Petit Journala«, ki piše med drugim:
»Ne pozabimo, da je bil Daladier naklonjen četvornemu paktu že leta 1933., da je ta pakt predlagal Mussolini. in da je Ne-ville Chamberlain ob prevzemu ministrskega predsedstva izjavil, da bi samo di-rektorij evropskih sil mogel postaviti mir na trdne osnove z revizijo preživelih pogodb. V spomin moramo nadalje priklicati, da je četvorni pakt, dogovorjen v juniju 1933, predvideval: 1. revizijo pogodb, 2. priznanje enakopravnosti vseh velesil, zlasti Nemčije nasproti ostalim velesilam. Vendar pa je četvorni pakt iz leta 1933. upošteval še tako pakt DN kakor lokarn-sko pogodbo in Briand-Kellogov pakt, sred. stvo za skupno politiko četvornega direk-torija pa naj bi bila neposredna in pogosta posvetovanja vseh štirih zapadnih velesil.«
»Leta 1933. je francoski ministrski predsednik Daladier izjavil: Četvorni pakt mora nas Francoze nujno dovesti v dvojni pakt. S to izjavo je tedaj hotel poudariti isto, kar misli tudi danes, da je namreč v prvi vrsti potrebno, da se Francija in Italija sporazumeta glede skupnih pogledov na življenje in civilizacijo, kakor ju v to sili skupna rimska preteklost. Ze tedaj je Daladier tudi izjavil, da razlika v režimu v obeh državah ne more biti ovira za sporazum. Zato ni zares nobenega zadržka, da se vsaj sedaj realizira četvorni pakt zapadnih velesil, ki mu morejo nasprotovati samo boljševizem in njegovi agenti v Evropi.«
Za presojo novega razpoloženja franco-
skih uradnih krogov je zelo značilen tudi uvodnik današnjega »Tempsa«, ki piše v zvezi z monakovskimi posvetovanji med drugim: »Odgovorni šefi nemško-italijan. skega in angleško-francoskega bloka so si stali iz lica v lice nasproti. S tem je bil pred vsem svetom doprinešen dokaz, da je med avtoritarnimi in demokratičnimi velesilami mogoče sodelovanje na mednarodnem področju v dobro miru. To bo za bodočnost Evrope najpomembnejši dogodek.«
Podobno pišejo tudi mnogi drugi listi, vendar nekateri izmed njih opozarjajo tudi na odprta evropska vprašanja, ki se morajo čimprej urediti, ako naj se od prvih poskusov novega sodelovanja med velesilami pričakujejo konkretni rezultati, ki bodo za nadaljnji razvoj Evrope odločilnega pomena. Mussolini je po informacijah nekaterih listov predlagal, naj bi se nekatera izmed teh vprašanj ventilirala že na monakovski konferenci, toda končno je pr»»-fadalo mnenje, da bi to v sedanjem ozračju, dokler so še mobilizirane vojske iti brodovja v pripravljenosti, ne bilo na mestu. Razum ie narekoval najprej rešitev nemško-češkoslovaškega spora, drugo pride lahko kasneje na vrsto.
Monakovski sporazum je prinesel za vse močno olajšanje, ker je preprečil neposredno grozečo vojno, ki bi lahko izbruhnila že te dni. Vendar se mnogi bojijo, da bo ugled Francije kot velesile utrpel veliko škodo, ki jo bo mogoče oopraviti le, če se 'oo pokazalo, da ie z rešitvijo sudetske krize res nastopila za Evropo nova doba trainega pomirjenja in medsebojnega zaupanja.
Priiaievaitja za sporazum med velesilami
Izjavi Chamberlaina in Daladiera pred odhodom iz Monakovega — Hitler in Chamberlain sta se včeraj še enkrat sestala in sklenUa neslužben dogovor o medsebojnem nenapadanju
Monakovo, 30. sept. br. Pred svojim odhodom iz Monakovega je dal francoski ministrski piredsednik Daladier zastopniku DNB naslednjo izjavo:
»Simatram, da predstavlja monakovski sestanek zgodovinski datum v življenju Evrope. Po zaslugi velikega razumevanja, ki so ga pokazale vse štiri na tej konferenci zastopane velesile, je bila vojna preprečena in zagotovljen časten mir vsem narodom. Z največjim veseljem in zadovoljstvom sem ugotovil, da v Nemčiji ni nobene mržnje ali sovraštva do Francije. Bodite prepričani, da tudi francoski narod ne goji nobenega sovraštva in mržnje do nemškega naroda. To se je pokazalo tudi v dobi največje mednarodne napetosti in vojaških priprav, ld so bile zadnje dni izvršene. Oba naroda se morata odkritosrčno sporazumeti. Srečen sem, da lahko svoje sile posvetim temu pr c potrebnemu in koristnemu sporazumevanju. Osebno sem se že zahvalil kancelarju Hitlerju, maršalu Goringu, zunanjemu ministru Ribbentropu in drugim vašim reprezentantom za nad vse prisrčen sprejem, ki sem ga bil deležen. Prosim vas, da sporočite mojo zahvalo tudi vsemu prebivalstvu Monakovega.«
Monakovo, 30. sept. br. Angleški ministrski predsednik Neville Chamberlain je ostal z vsem svojim spremstvom še danes v Monakovu. Njegov odhod z letalom je bil zaradi slabega vremena odgoden. Chamberlain in Hitler sta se dopoldne ob 11 znova sestala v Hitlerjevem domu. Razgovor je trajal od 11.15 do 13. ure. Po tem razgovoru je bila objavljena naslednja Chamberlainova izjava: »Od vsega počet-ka sem bil prepričan, da je ureditev češkoslovaškega problema pogoj za občo pomiritev Evrope. Kar se tiče odnošajev med Anglijo in Nemčijo, sva jaz in državni kancelar ugotovila, da imata v pretekli noči podpisana pogodba in angleško-nem_-ški pomorski sporazum iz leta 1935. prvovrsten pomen, hkratu pa sta simbol trdne volje obeh narodov, da ne bosta nikoli več pričela vojne eden proti drugemu. Najodločneje sva sklenila, da bova vse nase spore reševala po mirnem potu in po metodah, ki smo jih tokrat uporabili. Oba se zavezujeva, da bova stremela, da se odpravijo obstoječe ovire na potu k dobremu sporazumu obeh narodov.«
Izjavo sta lastnoročno podpisala predsednik angleške vlade in kancelar Hitler.
Izjavi v Londonu in Parizu
Pariz, 30. sept. br. Ministrski predsednik Daladier je ob svojem povratku v Pariz dal kratko izjavo, v kateri je poudaril: »Po mojem mnenju je bil monakovski sporazum nujno potreben za ohranitev evropskega miru. Prepričan sem, da bo mogoče sedaj urediti tudi vsa druga pereča vprašanja na podoben način. Akcija štirih ve-
lesil je vsekakor odločilnega pomena za nadaljnji razvoj dogodkov v Evropi. Sedaj je rešila mir.«
London, 30. septembra, br. Ob svojem povratku iz Nemčije je Chamberlain izjavil: »Če bi se po monakovskem sporazumu pojavile še kakšne težave za praktično ureditev obravnavanega vprašanja, se bodo odstranile po diplomatski poti ali pa, če bo potrebno po novem neposrednem stiku štirih državnikov.«
»Nikdar več vojne med
Anglijo in Nemčijo!"
* Berlin, 30. sept. br. DNB komentira izjavi Hitlerja in Chamberlaina ter pravi, da bosta gotovo naleteli na velik odmev po vsem svetu, zlasti pa pri bivših bojevnikih nemškega in angleškega naroda, katerih želje so se sedaj uresničile: Nikdar več vojne med obema krvno sorodnima narodoma, nikdar več vojne med Anglijo in Nemčijo! Hočemo mir, četudi smo vsako uro pripravljeni stopiti v boj za našo svobodo, za naše pravice in za našo čast. Pozdravljamo angleški narod v prepričanju, da bo odmev Chamberlainove in Hitlerjeve proklamacije naletel onstran preliva na enak odmev, kakor pri nas.
Pred splošno demobilizacijo
London, 30. sept. br. Chamberlain je podal na svojem domu novinarjem naslednjo izjavo: Pri poslovilnih razgovorih s Hitlerjem sva razpravljala o vseh vprašanjih evropske politike. Oba sva bila prepričana, da bo kmalu v vseh državah prišlo do demobilizacije.
Povratek NJ. VeL kraljice v Beograd
Beograd, 30. septembra. AA. Danes ob 9. se je pripeljala Nj. VeL kraljica. Na topčiderski postaji jo je sprejel in pozdravil Nj. Vis. knez namestnik. Na postaji so bile prisotne dvorne dame in civilni in vojaški dom Nj. VeL kralja.
Nemški gospodarski minister v Beogradu
Beograd, 30. sept. p. Nemški minister za gospodarstvo dr. Walter Funk, ki se je mudil dalje časa na oddihu na našem Pri-morju, je prispel z večernim zagrebškim vlakom v Beograd, kjer bo ostal do 3. oktobra zaTadi ureditve gospodarskih vprašanj med Nemčijo in našo državo. Nemškega ministra je na kolodvoru sprejel in pozdravil v imenu vlade minister za trgovino dr. Kabalin, čigar gost bo za bivanja v Beogradu. Pričakujejo, da bo ob priliki obiska nemškega ministra določen rok za nadaljevanje razgovorov o ureditvi trgovinskih odnosov, ki bi se imeli pričeti v Monakovem, pa so bili zaradi znanih zunanjepolitičnih dogodkov odgodeni.
Napad na orožnike
Beograd. 30. sept. AA. Dne 29. t. m. je
okoli 22. napadla skupina 20 mladeničev v Bribir-selu orožjiiško patrolo, ki je hotele prijeti nekega mladeniča, ker je raznašal neresnične in alarmantne vesti. Napadalci so skušali orožnike razorožiti* zaradi česar so tii po predpisanih opominih uporabili orožje ter šestkrat ustrelili te samokresov. Izmed napadalcev so trije lažje ranjeni, ranjen pa je bil tudi en orožnik. Napadalci so se zatem razbežali. Na kraj napada je bil poslan banski inšpektor, da ugotovi stvarno stanje.
Predsednik medparla-mentarne unije na obisku v Beogradu
Beograd, 30. septembra. AA Davi ob 9.10 se je s sarajevskim brzim vlakom pripeljal v Beograd grof Carton de Wiard, predsednik medparlamentarne unije. Na postaji so njega in njegovo spremstvo sprejeli predsednik narodne skupščine Stevan Cirič. predsednik senata Velimir Mažura-nič, podpredsednika narodne skupščine in nekateri poslanci. Sprejemu je prisostvo. valo tudi vse osebje belgijskega poslaništva s poslanikom na čelu. Po prisrčnih pozdravih so se gostje odpeljali v hotel »Srpski kralj«, kjer so za nje rezervirani apartmaji.
Brzojavni promet s ČSR zopet otvorjen
Beograd, 30. sept AA. Po sporočilu čsl. uprave za ptt se od danes sprejemajo v odpravo nešifrirane zasebne brzojavke, za vse kraje ČSR. Na podlagi tega sporočila so vsi brzojavni uradi dcbili nalog, da lahko sprejemajo v. odpravo nešifrirane zasebne brzojavke za ČSR.
Zakon o bolnicah
Beograd, 30. sept. AA. Ministrstvo socialne politike objavlja: Poročilo, ki je izšlo v današnjih listih o pripravljaj očem se novem zakonu o bolnicah ni uradno in ne poluradno siporočilo ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. ZLasti navedbe 3. odstavka tega poročila niso v celoti v skladu z dejanskim stanjem.
Mednarodna razstava za varstvo otrok
Beograd, 30. sept. AA. V soboto 1. oktobra bo ob 3. popoldne otvorjena na sejmišču mednarodna razstava za varstvo otrok v navzočnosti ministra za socialno politiko Cvetko-viča in odbora za prireditev H balkanskega kongresa za varstvo otrok ' ki mu je pokroviteljica N> VeL kraljica Marija. V nedeljo 2. oktobra, bo ob 10. dopoldne otvorjen v Kolarče-vem vseučilišču v navzočnosti Nj. VeL kraljice Marije in zastopnikov vseh balkanskih držav ter Francije, Anglije itt Nemčija U. kongres unije za varstvo otrok. Kongres bo otvoril minister Ovefc-kovič.	i
Huda nesreča v Beogradu
Beograd. 30. sept. p. Snoči se je v Beo^
gradu pripetila huda nesreča. V Nebojsjm ulici se je .porušil zid nove dvonadstropne stavbe ter zasul več delavcev. Izkopahso štiri delavce, izmed katerih sta dva teko hudo poškodovana, da dvomijo, ak bos« ostala živa.
Iz državne službe
Beograd, 30. sept. p. Premeščen je v Višnjo goro davčni inšpektor Josip Trtnik, doslej v Kamniku, v Kamnik pa davčni inšpektor Rudolf Kump, doslej v Višnji V Kamnik je premeščen davkar Alojzij Trontelj, doslej v Mokronogu, v Sovwh sko Bistrico pa davčni pripravnik Vilubakl Radej, doslej v Črnomlju. Upokoji je inšpektor generalne direkcije arzavruh zete* nic Rudolf Furlan.
Roosevelt predlaga širšo konferenco
Washington, 30. sept. br. Prezident Roosevelt in zunanji minister Hull sta danes ves dan proučevala monakovski siporaizum. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da namerava Roosevelt predlagati sklicanje širše konference, ki naj bi sklepala o novi ureditvi Evrope, ker se boje, da bi sicer rešitev češkoslovaškega problema predstavljala samo premirje.
Odmev v Švici
Bern, 30. sept. AA. (Havas). Zvezna vlada je proučila monakovski sporazum. Zaradi popuščanja mednarodne napetosti je vlada sklenila, da ne bo izdala novih ukrepov in da bo predlagala zveznemu svetu, da danes konča svoje zasedanje Predsedniki parlamentarnih skupin in predsednika obeh zbornic so odobrili sklepe zveznega sveta.
General Kraus umrl
Dunaj, 30. sept- d. Včeraj je umrl na ZJ* naju v 78. letu bivši avstrijski general Aj-fred Kraus. Listi posvečajo pokojniku dol-«e članke, v katerih spominjajo čitateije na njegove vojaške vrline. Tako je kot divv zijski komandant septembra 1. 1914, KaKot pravijo nemški listi, »potolkel srbsko tirno-§ko divizijo«. Glavni njegov vojaki cm •oa ie bila ofenziva pri Kobaridu m Bovcu, 4a katero je izdelal vse načrte ter jo tudi v bistvu vodil Po vojni je pričel pisati vojaške zgodovinske razprave ter se je pozneje mnogo udejstvova! v vrstah avstrijskih •narodnih socialistov.
Vremenska napoved
Zagrebška: Oblačno, deževno temperatura bo nekoliko padla.
Dunajska: Oblačno z nekoliko dežja, ne-koliko hladnejše, vendar pa Se milo vre-
me.
Sobota, X. X. 1938. i
j
Naši kraji in ljudje
Na obisku pri
Ljubljana, 30. sept. 1938.
Dolgo je človeško življenje! Dolgo in enolično. Kakor papirnat trak na Morso-vem aparatu, popisan s tajno pisavo črt in pik. Zanimivo je, dokler ti govorica črt in pik ne postane popolnoma znana. Potlej — potlej ni nič več novega. Tako je z življenjem. Vendar vam želim vsem, da bi vaša zadnja postaja ne bila v Jap-Ijevem hotelu.
Kostanji Zvezde so se spet za leto dni postarali. Listje je porumenelo, se zgrban-čilo in ob najrahlejšem vetru se odtrga in počasi potuje navzdol — na zemljo. Na klopeh pod kostanji sede postarne ženice
Jn pletejo volnene nogavice in šale. Prišle so iz Japljevega hotela, da se sprehodijo po mestu in posede v parku. Kmalu bo nastopilo deževje in jih priklenilo na hod-jiike, v sobe in postelje.
Pravim Japljev hotel in vem, da je malokomu med vami znano, da to ni noben hotel. Stoji na križišču Japljeve in Bohoričeve ulice in nad vrati ima zapisano z Velikimi črkami:
Mestno zavetišče za onemogle. Tisti pa, ki ljubijo šalo m vedo, da je jfT zavetišču kuhinja za revne dijake, so ^ga proglasili za »hotel Japelj«.
Zdi se mi ko velika čakalnica za preko-oceansko ladja Čakalnica tretjega razreda.
Sijalo je toplo septembrsko sonce, v zraku je dišalo po dozorelem grozdju. Bil je nedeljski popoldan in potniki, ki čakajo na svoji veliki poslednji postaji, so sedeli na dvorišču in se kartali. Cez prostrano dvorišče so počasi plezale sence kostanjev. Železna ograja je dremala Tudi velika hiša je zaspano mežikala na obe ulici: Bohoričevo in Japljevo. Stopila sem skozi vrtna vratca v čakalnico. Preko 300 starčkov in starih ženic čaka tu spokojno, da nevidna roka potegne za ročaj zvonca in skrivnosten krmar zakliče: »Hlapec božji, dekla božja, pripravita se, ker ladja že prihaja!«
Ladja je namreč najhna in v njej je prostora le za enega samega potnika.
Vsi so že zdavnaj napravili obračun z življenjem, s težkim življenjem hlapcev, dekel, nosačev, tovarniških delavcev, trgovcev, obrtnikov, kmečkih sinov... zdaj spokojno sedijo na stolčkih in po klopeh poslednje postaje in pletejo nogavice, igrajo na karte, čitajo stare molitvenike ali dremljejo na soncu.
Cez 300 najrazličnejših življenjskih poti se je križalo pred vrtnimi vrati velike ubožnice in se stopilo v eno samo — poslednjo pot čakanja.
Starček z mrtvoudno roko, ki se neutrudno sprehaja po dvorišču, je bil nekoč gostilničar na Hrvaškem. Ali zdaj je to tako daleč in tako nepreklicno minilo, da bi človek rekel, da to ni bil on, temveč nekdo drugi, neki njegov mladi tovariš, od katerega se je poslovil tam pred vrtnimi vrati, tistega dne, ko mu je bil od-kazan prostor v tej čakalnici.
Pod kostanji dremlje nad kosom časopisnega papirja dolg, suh starček. A ne bi rad zaspal, ker potem ne bo mogel spati ponoči. Zato vstaja in začne svoje počasno romanje pod kostanji, prav kakor hodijo po peronu popotniki, ki čakajo na
vlak...
»Pepca, ali še ni zvonilo?«
»Ne še.«
In ženica, ki bere poglavje o skrivnosti svete maše, se spet sklanja nad staro knjigo iz leta 1887. — dokler ne bo zazvonilo k popoldanski kavi.
Dr. Škrabe je bivši mizar in je prišel semkaj pred štiridesetimi leti. Takrat ni
bil več mizar, nego brezposeln natakar. Zdaj je star, imenujejo ga doktor in vdano čaka.
Dvanajst let je mlado dekle sedelo pred kupčki tobačnega listja in bilo del stroja, iz katerega so prihajale v svet cigarete. V teh dvanajstih letih je teklo življenje kot trak na Morsovem aparatu. Zdaj sedi postarana ženica nagubanih lic in rok v mestni ubožnici in plete nogavice. Ima 227 dinarjev pokojnine. Ali se je izplačalo živeti za teh 227 dinarjev?
»Pripeljali so me prvi teden po Porci-junkuli — z rešilnim avtomobilom. Napadel me je pes, hotela sem se mu izogniti, pa sem padla in si zlomila nogo... potem so me peljali na Vič, v vozičku za prešiče in šest tednov nisem mogla v cerkev ...« Od takrat so minila leta. Počasi minevajo leta in dogodki se odmikajo vedno dalje. Vsi veliki in težki dogodki iz tistega življenja, ki je ostalo zunaj in se za večno poslovilo od ljudi, ki so sto-! pili skozi vrtna vrata ubožnice.
Vlom v novomeško ženski) bolnišnico
Blagajna izrezana, plen precej izdaten
Novo mesto, 30. septembra.
Nemajhno presenečenje je davi doživelo upravno osebje banovdnske ženske bolnišnice v Novem mestu. Ko je okrog pol 7. zjutraj prispela v upravno poslopje Strežnica Angela Dularjeva, da očisti sobo, je našla v sosedni sobi, kjer stoji blagajna, vse v velikem neredu. Sama težka blagajna je bila spredaj odprta in razrezana, pred njo je bil kup pepela in žaganja.
Preplašena strežnica je pohitela kpred-nioi in ji povedala, da je bilo vlomljeno, ta je pa obvestila upravnika bolnišnice g. lica, ki je takoj pohitel v upravne prostore, kjer je imel kaj videti: blagajna je bila okrog ključavnice v "višini 70 cm razbita in odprta. Vlomilca, ki sta bila najbrž dva, kar je soditi po odtisih bosih nog, ki so se poznali na linoleju in v pepelu, sta pobrala iz blagajne vso gotovino v znesku 11.320 din, dočim sta vrednostne papirje in hranilne knjižice, ki so bili v blagajni kot kavcija v znesku 26.219 din, pustila na miru. Prav tako s© nista dotaknila nekaterih drugih predmetov in pustila sta tudi na miru upravnikov suknjič. Izprva so mislili, da
sta vlomilca odnesla tudi depozit celjske milarne »Hubertus«, ki je bil tam kot kavcija v obliki obveznic Vojne škode. Naposled so kuverto z »Vojno škodo« našli v kotu, kamor sta jo zavrgla.
Vlomilca sta prišla v upravno poslopje skozi visoko pritlično okno na ta način, da sta se vzpela na obzidek, nato razbila zunanje okno, potem pa še utrla šipoio-tranjega okna in se splazila v sobo. kjer je bila blagajna. Najbrž je bil eden na straži, drugi je pa medtem navrtal blagajno s »svinjsko taco«. Pri svojem poslu sta bila zelo previdna, kajti pred vlomom sta se splazila do gospodarskega poslopja, kjer sta spustila psa čuvaja z verige'. Pes se še do danes ni vrnil. Nekatere bolnice, ki imajo sobo tik uprave, So sicer slišale žvenket stekla, vendar se za to niso dosti brigale. Vlomljeno je moralo biti okrog 2. zjutraj, kajti okrog 1. je dospel v upravno sobo namestnik primarija dr. Slavko Perko iz Celja, ki pa ni ničesar sumljivega opazil. O vlomu sta bili obveščeni tudi baroska uprava in policijska uprava v Ljubljani. Sodijo, da so bili na delu isti vlomilci, ki so že pred dnevi skušali vlomiti v neki urad.
Dva iz nevarne tihotapske družbe
Pri Mariborskem otoku so ju po divjem lovu prijeli
Maribor, 30. septembra Ni dolgo tega, kar smo poročali o razkritju dobro organizirane tihotapske tolpe, ki se je pečala s tihotapstvom saharina. Zdaj se je oblastvom posrečilo, da so prijeli dva drzna tihotapca: Antona GaMčater Katarino Kamaričevo-Galičevo. Mariborski carinski organi ©o namreč prejeli zaupno obvestilo iz Zagreba* da se zadržuje zloglasni tihotapec Anton Galič, za katerim je bila izdana tiralica, v Mariboru.
Mariborski carinski organi so zastražili brod pri Mariborskem otoku, kjer so Galiča
videl}. Res niso dolgo čakali. Videli so Galiča. ko se je sestal s Katarino. Ko sta opazila carinske organe, sta skušala zbežati proti studenšikemu gozdu. Pričel se je divji lov. naposled so pa oba aretirali. Pri preiskavi so našlj pri obeh 1400 vžigalnikov, vtihotapljenih v našo državo. Tihotapca sta bila pred dnevi v Zagrebu, kjer sta spravila v promet precej natihotapljenega blaga. Oblastva so .prepričana, da sta člana dobro orgnizirane tihotapske tolpe in preiskavo vsestransko nadaljujejo.
Družinska žaloigra na Krupi
Hotel je ubiti gospodinjo, pa je sam obležal mrtev
Posestnik Janez Ivanjšek na Krupi je letos februarja izročil svoje posestvo si-nu Jožetu, ko se je ta oženil z Marijo Mu-covo. Na posestvu sta še ostala njegov starejši sin Ivan in hčerka Ana, ki pa jima je bi ldelež že izplačan. Mladi gospodar Jcž9 je moral aprila k vojakom, oče pa je dan po Telovem umrl.
Tako je na posestvu ostala samo Marija s svakom Ivanom in svakinjo Ano. Ivan se ni dosti brigal za bratovo gospodarstvo, povečini je bival pri svoji izvo-ljenki na Krupi, s katero je imel tri nezakonska otroke, četrti pa je na poti. Kuhal je jezo, ker je oče izročil posestvo mlajšemu bratu. Sovražil je svakinjo Marijo in njegov srd se je š& povečal, ko ga jie posvarila, naj ne prodaja iz gozda hrastov, ki se ga nič ne tičejo. Nekoč mu je tudi odklonila zahtevo po 140 din. Zaradi pomanjkanja domačih delovnih moči na (precejšnjem posestvu sta gospodinji večkrat pomagala pri delu njen brat Avgust Muc in sestra Ana. Tako sta bila pri njej na delu tudi dne 8. avgusta, ko je prišlo naposled do usodnega prepira in spopada, v katerem je padel Ivan Ivanjšek.
Tisti dan je Ivan začel že ob 8. zjutraj
popivati z dvema pajdašema in je do popoldneva izpraznil kakih šest litrov vina. Pijan je prišel na dom ter zgrabil mlado gospodinjo Marijo za prsi in jo pritisnil k zidu. rekoč: »To bo zdaj tvoja smrt!« Na vpitje je pritekla v sobo Marijina sestra Ana Mucova. Zavpila je nad svakom: »Ali jo boš uibil?« Tedaj se je Ivan obrnil in zagrozil: »Pa bom tebe tudi;« — Ana je zbežala iz sobe in poklicala na pomoč svojega brata Avgusta, ki je blizu hiše pasea konje. Avgust je brž pognal konje v hlev, prihitel v sobo in zajvpil nad svakom Ivanom: »žan, mir!« In že sta se sprijela in se ruvala najprej na postelji, nato na tleh. kamor sta se zvalila. Avgust Muc s3 je osvobodil Ivanovih prijemov. Skočil je v vežo in pograbil sekiro. Dvakrat je udaril Ivana po glavi, da se je ta zrušil mrtev na tla.
To žalostno zadevo je zdaj presojal novomeški veliki senat. Avgust Muc je priznal navedbe v obtožnici, zagovarjal pa se je s silobranom, ker da je Ivan šel nad njega z odprtim nožem ter grozil, da ubije njega in obe sestri, kar bi bil najbrž tudi storil. Scdna komisija je našla pokojnika ležečega poleg postelje. Noge so bile obrnjene k zidu proti veži, glava je
Moliere, gledališče
Vtisi s skušnje
Da je gledališka umetnost večna nestal- . nos t, večna mena stoterih in tisočerih doži- | vetij, ve v prvi vrsti igralec, ve pa tudi občinstvo... Ne samo mena iger, mask, kostumov in predvsem razpoloženj, nas t rojen j in afektov, včasi je samo dvoje: poklic z devizo: moraš (in tremi klicaji), pa če moreš ali ne; drugič pa je sveti ogenj tudi z devizo: moraš (tudi s celo vrsto klicajev), toda tokrat moraš in tudi moreš, če hočeš ali ne in takrat je to prava resnična umetnost.
Takole zjutraj o-b devetih, ko se prične vaja in je v igralcih še vloga prejšnjega večera, je gledališče poklic kot imperativ vsakdanjega dela. je poklicni, uradniški »moraš« in nič drugega. In takrat so v prvih četrt urah besede sive kot ljubljansko jutro, nimajo zvoka in bleska in so brez iskre, kaj šele ognja... Krešejo se besede igralca, igralke, soigralca kakor kremen tn skušajo dati utrinek, ki bo zažgal gobo, da bo vztlela in zagorela. In glej! včasih zagori šele po dolgem času. včasih pa se zaneti v hipu in je cel požar, in takrat se Tazgori igralec za igralcem i® dan ni več siv, besede so zlato in srebrno cingljanje ubranega zvončka ali pa veliki zvon, in takrat ni več uradniški »moraš«, temveč sla, strast, obsedenost in sreča umetniškega dela.
nekdaj in danes
v naši drami
Tako je z igralci in tako je z dramatiki. Moliere bi znal kot igralec, režiser in dramatik, zapeti pesmico o tem ...
Hotel je postati traged — in glej norčavo usodo: namesto iskre tragedije, mu je dala iskro smeha — in postal je komik in komediograf — ampak največji v Franciji in gospod dvorni igralec.
Hotel je kazati tragične konflikte polbogov, Racinovih in Corneillevih junakov, hotel je kazati bol in trpljenje velikih, a usoda je hotela, da je moral preživljati in prikazovati usode malih: meščančkov, parve-nijev, skopuhov in hinavcev, rogonoscev in ogoljuifancev — toda dal jim je polet ln veličino — tistim figuram, ki jih je ljubil in v katerih je naslikal svoje hrepenenje, razočaranje in izkušnje.
Moliere je poznal igralski »moraš« in »moreš«, poznal je teater kot sivi poklic, ki si služiš z njim streho in kruh in poznal je teater kot strast, kot obsedenost kot zadnjo izpolnitev in izživljanje vsega v sebi nakupičemega, kar je moral izpovedati.
Bilo je grenko, saj se je zavedal, da mora v prvi vrsti voditi račun o zahtevah občinstva tiste dobe, ki se je hotelo samo zabavati (današnje občinstvo izprašaj si vest, koliko si boljše od prejšnjega!) In če mu ni bil voljan dati tega, kar je hotelo, je to
NAJAKTUALNEJŠI FILM DANAŠNJIH DNI!	Kino Union, teL 22-21
SKRIVNOST MAGINOTOVE ČRTE^T, ~
V podzemskih hodnikih te edinstvene trdnjave, ki predstavlja najjačji zid miru sedanjosti se je odigrala napeta špijonažna afera . . .
VES SVET GOVORI O NJEJ., VES TISK PIŠE O NJEJ___
Predstave ob 16., 19. in 21. uri!
bila na drugem koncu postelje, vse truplo pa je ležalo tako, da ni bilo nasproti vežnian vratoan, tiemveč precej stran za zidom Sodna komisija je sklepala, da je pokojnik padel ob postelji in ne na vratih
kakor je trdil obtoežnec. žalostni družinski dogodek je močro razburil ondtotno prebivalstvo. Veliki senat pod predsedstvom Božidara Rcmiha je obsodil Avgur sta Muca na štiri leta ječe.
pomenilo stradanje vse igralske družine. Toda Bog mu je dal dar, in tako je dal občinstvu to, kar je hotelo, da pa je dobil zatrti traged in resnični življenjski trpin v njem umetniškega izraza in življenjske moči. je vlil — o, neopazno, tako neopazno, da so ga razumeli in ga razumejo samo njemu enaki — mero človeškega gorja v pisane like, otroke komedije delParte, ki pa jim je postai drugi oče s tem. da jim je dal francoskega duha in francoska imena.
Bil je duh, ki je gledal visoko iz ptičje perspektive na dvor, čigar hlapec umetnosti je moTal biti, gledal je filistre in meščane, stal kot trezen, genialen duh vzvišen nad dekadenco in norčijo preciozne dobe, nad dvorskimi spletkami in privoščil si je vse, kar je občutil njegov kritični duh kot nezdravo, spačeno in pokvarjeno s tem, da je tisto osmešil v svojih igrah. O, bile so tako nedolžne (za tiste puhle glave, ki so se •hotele samo zabavati) tako prijetne — saj se je norčeval iz vsega, čemur se smejejo ljudje škodoželjno že odkar stoji svet: nesreči bližnjega; toda krog resnične inteligence in njegovi prijatelji so čutili skrite osti... Kar pa je bilo naibolj tragično — in tu je Moliere kot oseba, kot zasebnik edinstven: norčeval se je iz človeških napak, ki jih je imel sam, bičal je spletkar-istvo in je moral sam spletka riti. izpostavljal je rogonosca zasmehu in je bil to sam, ■zaničeval je zaslužka"je v umetnosti in je bil sam eden izmed njih: in vse to s polno
Roparski napad na
Napadalec s samokresom
Že avgusta je biLa pred novomeškim velikim senatom razprava proti 281etnemu brezposelnemu trgovskemu zastopniku Matiji Pavlicu iz JosipdoLa in 261etnemu zasebnemu uradniku Stanku Flegariču iz Maribora. Obtožena sta bila roparskega napada v župnišču v Svibnem. Razprava je bila preložena in se je zdaj nadaljevala. Obtožnica je navajala:
V	župnišču v Svibnem živita poleg župnika Janeza Selana kuharica Ana Ferletova in 171etni hlapec Anton Povše. Ko sta slednja dva letos 22. maja večerjala, sta čula 'korake pred vrati in trkanje na vežna vrata. Meneč, da se je vrnil g. župnik, je kuharica odprla vrata. Namesto župnika pa sta v vežo stopila dva neznanca. Prvi je grobo zahteval večerjo, drugi pa je kuharico udaril s samokresom po glavi, da jo je udarec omamil. Po drugem udarcu je omahnila, padla na tla in se potuhnila v strahu, da jo Toparja ubijeta. Neznanca sta nato stopila v kuhinjo, kjer sta našla hlapčka. Ferletova se je v tem dvignila in zbežala iz župmi-šča po pomoč. Eden od razbojnikov je to •kmalu opazil, ko je pogledal v vežo, drugi pa je medtem izpraševal Povšeta, kje je župnik. Razbojnika sta zaslutila, da je hitela Ferletova po pomoč. Res se je Ferletova kmalu vrnila z več moškimi, a razbojnika sta jo že popihala v noč.
V	začetku junija je orožniška patrola od
župnišče v Svibnem
obsojen, drugi oproščen
Sv. Križa srečala blizu Moravč oba osumljenca. Preiskala ju je in našla pri vsakem velik vojaški samokres z 8 naboji. Patrola je enega aretirala, drugemu se je posrečilo bliskovito pobegniti. Pri soočenju Ferletova in Povše nista mogla z gotovostjo potrditi, da bi bil aretiranec eden izmed roparjev. Povsem pa sta bila gotova, da je begunec pravi ropar, čim so kuharici pokazali njegovo fotografijo. Ko se je posrečilo še drugega vloviti, je roparski napad v celoti priznal, nakar je isto storil tudi prvi aretiranec, čeprav je prej odločno zavračal vsakršno udeležbo pri roparskem napadu. Zdaj sta se pri nadaljevanju razprave oba zagovarjala, da nista imela namena storiti v župnišču komurkoli nasilje. V župnišče sta šla, da bi dobila kaj za večerjo. Flega-rič pravi, da si ni na jasnem, kaj je Pavlicu padlo v glavo, da je kuharico udaril s samokresom. Priznala sta oba, da sta se res ves dan zadrževala blizu župnišča v neki zidanici, kjer pa da sta samo vedrila. Tudi sta priznala, da sta bila oborožena z vojaškima samokresoma, ki jn je Pavlic preskr-bel že v Zagrebu. Imela sta načrte, da bi po Dolenjskem in po Zasavju trgovala » lesom. Župnišče sta zapustila popolnoma mirno, čim je kuharica hitela klicat ljudi. Veliki senat je obsodil Paviiča na 5 mesecev strogega zapora, Flegariča pa je popolnoma oprostil.
S podarjeno srečko je dobil avto
Zanimivi prizori na sokolski tomboli v Šmarju
Izredno lepa nedelja je privabila v prijazen trg Šmarje pri Jelšah tolike množice ljudstva, daje obisk iz vseh krajev ožje in širše okolice presegal vsa pričakovanja. Že z dopoldanskimi vlaki so se pripeljali z vseh strani udeleženci sokolske loterije, za katero je vladalo že dalje časa izredno zanimanje. Med prvimi je prispela iz Maribora priznana prvovrstna železničarska godba, ki jo je na železniški postaji sprejelo domače članstvo, brat starosta Stupica pa ji je izrekel iskreno dobrodošlico. V prvih popoldanskih urah so se zgrnile ogromne množice na obširnem prostoru pred Habja-novo gostilno. Vse je nestrpno pričakovalo rezultat prve efektne loterije, marsikdo je tiho gojil edino željo, da bi mu bila sreča mila in da zadene vsaj enega glavnih dobitkov, samih vabljivih dragocenosti: krasen nov avto DKW, novo motorno kolo, šivalni stroj, kuhinjsko opremo, klavirsko harmoniko in še mnogo tega.
Br. starosta Stupica je v zbranih besedah pozdravil vse pripadnike in prijatelje so-kolstva in podal v kratkih obrisih zgodovino akcije za gradnjo lastnega sokolskega krova. Uresničenju želje naj služi prva efektna loterija, od katere si društvo mnogo obeta, saj je veliko število razpečeval-cev srečk s svojo vnemo pripomoglo, da so bile razprodane domala vse. Z zahvalo vsem dobrotnikom, ki so na kakršenkoli način prispevali k gmotnemu uspehu, je br. starosta zaključil govor in v grobni tišini se je pričelo žrebanje. Tisoči parov oči so se uprli v boben, ki se je pričel polagoma vrteti... Sprva manjši dobitki, kmalu prvi večji: moško kolo! Napetost narašča z vsako izžrebano številko. Drugi glavni dobitek: novo motorno kolo! Srečni dobitnik je
zavestjo! Bil je kakor flagelant: bičal je s sadistično naslado samega sebe — morda da bi zamoril notranjo bolečino z zunanjo, >ko mu je kot ogoljufanemu goljufu ploskal ves Pariz — od kralja do omejenega, sitega filistra in postopača. Ostal si je zvest do kraja: ko je čutil, da mu potekajo ure, na smrt bolan ni hotel odpovedati predstave »Namišljenega bolnika«, kajti vedel je, da bi ostalo okrog petdeset ljudi brez kruha, Izpolnil je svoj zadnji, poklicni »moraš« in izgorel v lastnem ognju.
Pred mano na odru se trkljajo lahkotne, posko&ne besede iz ust njegovih marionet, pisanih karakternih lutk.
V »Izsiljeni ženitvi« je žrtev »dobrih prijateljev« Sganarelle, nesmrtni mešoanček, ki bi rad opeharil, pa ostane sam opeharjen, v »Ljubezen — zdravnik«, pa si je izposodil .Tean Baptiste Poquelin-(advokat) Moliere medicino in njene svečenike-z^lravnike, povezal vse skupaj v ljubezensko zgodbo, in facit je bil zopet — ogoljufani Sganarelle.
Danes se je ukresala prava iskra in kar je bilo doslej na vajah sem ter tja le bežen utrinek, je postalo danes roj živih plame mikov, nagajivih, lahkotnih in prasketajočih. Slišim in vidim jih, kako prasketajo iskrice umetniškega dela, ko priskaklja s svojim trkljajočim se smehom Sganarelle (Lipah) na oder. O, Moliere, v tvojih figurah se pretaka žlahtna kri — ne morejo zata-
posesitnik Strašek iz Krtincev. Ob povečani pozornosti se boben vrti dalje in mali deklici vlečeta iz njega številko za številko ... Nevestina oprema bo menda romala v Zagorje, kjer je bila srečka prodana, moška ura gre v Žalec, sadna škropilnica pa bo s pridom uporabljena v Maribora.
Višek pa je doseglo vznemirjenje, ko je objavil napovedovalec, da je srečka številka 13.855 zadela — a v to! Kdo je srečni lastnik? Tu se je naključje zopet nemilo poigralo z nekaterim in dopustilo, da sc jim je sreča brezobzirno »izmuznila«! Med drugimi je bila namreč tudi ta srečka svoje-časno dostavljena Sokolu Trbovlje s prošnjo, da jih člani br. edinice razpečajo v svojem okolišu. Trboveljčanom moramo priznati, da so jih precej spravili v promet nekaj nerazprodanih pa so vrnili. Slučajno je bila med temi tndi štev. 13.855! Igra usode pa še ni bila končana. Posamezni člani(ice) domačega društva so prejeli še zadnji dan v razprodajo vse ostale srečke. Kot razpečevalec se je med drugimi marljivo udejstvoval naš marljivi sokolski brat živinozdravnik Peter Rihtarič iz Šmarja. Tik pred pričetkom loterije je podaril zadnjo srečko, ki jo je imel, svojemu vini-čarju Kunibergerju iz Tinskega. Vedel je, da si je njegov uslužbenec za denar ne more nabaviti, saj mu je lansko leto požar upepelil skromno domačijo. In ta srečka je zadela — avto!
Ostali manjši dobitki bodo našli širom naše ožje domovine svojega novega lastnika. Prevzem dobitkov je možen dnevno v popoldanskih urah pri druitveni upravi do vključno 31. 12. t 1. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu prve efektne loterije, izreka loterijski odsek iskreno zahvalo.
jiti, da jih je ustvaril igralec po božji volji — in zato jih igralci zaživijo z vso predanostjo v igro zaverovanih otrok, ki pozabijo na vsakdanjost in prekašajo sami svojo domišljijo v igrivih igralskih domislicah. Kralj in G-egorin sta kot filozofa Pancrace in Marfurius zopet vsak v svojem fantastičnem področju doma. Oabrijelčiče-va poskuša prepeljavati svoio vlečko z vso precioznostio tedanje dobe po odru (to ni malenkost!) in vsi drugi, ki sodelujejo, prav do naimani^ega Markca. hočejo d3tt svoje najboljše. V »Ljubezen — zdravnik« skuša Sganarelle pregnati hčerir.e CLevar-jeva) skomine po žen;nu (Jan) z zdravniki (Gregorin, Bratina. Daneš. Plut). Ce vam ti ne razvedre čemernih lic. rc> ne veni, kaj naj bi še iskal Moliere r.a našem odru! Da, on ni bil kar tako, in današnji pisate-4ji. ki trdijo, da je kmečki narod zdrav m brihtten, niso odkrili Amerike, kaiti s hišno Lisetto (Danilova) je povedal Moliere to že nekoliko sto let preje. Dirigira pa ves ta pisani svet, ki nastopa ir odstopa, se jezi in veseli, razgraja in vzdihuje, ob sprem-ljevanju glasbe prof. Šest. In kakor izdala njegova mimika, ima svoje depadenje nad njim, taiko da se včasi celo spozabi, da je režiser, postane gosipod iz publike, sedeč v prvi vrsti parterja im se zasmeje tako prepričevalno in s takim veseljem, kakor tisti, ki bo plačal celo vstopnico.
.Maša Slavčeva
TOMBOLA V KRANJU preložena
dan igre bo objavljen kasneje!
Domače vesti
*	Današnji številki so priložene po" lložnice. Zato prosi uprava »Jutra« ceni ene naročnike, ki jim je potekl'a naročnina, da jo plačajo za zadnje četrtletje.ali vsaj za mesec oktober že prve dni novega meseca zaradi poslovnega reda v upravi lista. Hkrati naj blagovolijo poravnati tudi eventuelne zaostanke. Opozarjamo, da je vsak naročnik »Jutra«, ki naročnino točno plačuje, zavarovan za primer smrtne nezgode pri zavarovalni družbi »Jugoslavija« za 10.000 din. Neizrabljene položnice, ker je naročnina bila^ že prej plačana, naj blagovolijo naročniki shraniti za prihodnjo priliko, ko jim bo naročnina potekla.
*	II. balkanski kongres za zaščito otrok in mladinsko skrb, združen z razstavo, se prične 1. oktobra v Beogradu. Poleg zastopnikov balkanskih držav se kongresa udeleže tudi zastopniki drugih evropskih držav, da bo zborovanje res velikega pomena za nadaljnji razvoj prizadevanj za zaščito mladine. Mestna občina ljubljanska bo na razstavi imela poseben oddelek, ki sta ga pripravila mestni fizi-kat in socialni oddelek ter sta poslala v Beograd bogato gradivo z mnogimi nazornimi diagrami, fotografijami naših socialnih institucij za otroke, počitniških kolonij in dečjih zavetišč, prav tako pa tudi prikaze o zdravstvu ljubljanske mladine, o rojstvih in mortaliteti in sploh o vsem, kar se tiče zdravstvene skrbi za otroke in mladdno. Za mestno upravo se kongresa udeležita mestni fizik g. dr. Mavrieij Rus in načelnik socialnega oddelka g. Heribert Svetel. Kongresa in razstave se udeležba tudi kr. banska uprava in Rdeči Križ. Odposlani eksponati bodo svetu spet dokazali, da je tudi v tem pogledu Ljubljana na prav častnem mestu.
štednja na kurivu
Lutz-peči, Ljubljana VII, tel. 32-52.
*	Slabo leto jadranskih ribičev. V torek se bo končal poslednji izredni mrak letošnjega ribolova na morju. Kakor sporočajo splitske novine, se nikjer na našem Jadranu ne morejo ribiči pohvaliti z ribolovom. Tako slabega leta sploh ne pemnijo. Zlasti malo so vlovili sardel, ki so se pojavljale le redko v večjih vlakih. Tu in tam so vlovili nekaj več lokard, ki so jih večji del sveže prodali. Prav zadnji čas pa so imeli izredno srečo nekateri hvarski ribiči, ki so v dveh nočeh vlovili s širokimi mrežami okrog 150 stotov sardel. Vso svežo zalogo so lahko takoj prodali tovarnam po 3.75 do 4 din kg. Hvarski ribiči pravijo, da so se zadnji čas pojavili veliki vlaki sardel in ribiči želijo, da bi pristojna oblastva podaljšala dobo ribolova, ker je vreme ugodno.
Pri lenivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna »Franz-Josefova« grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba »Franz-Jose-fove« vode odlično regulira funkcije črevesja.	, „.
Ogl. res " W 15. 485-35
*	Lepa naša domovina. V Sandžaku priredijo vsako leto po starem običaju veliko narodno slovesnost, na kateri se zbero kmetje iz mnogih vasi. Letos je bila taka svečanost v vasi štitkovu pri Sjenici. Zbralo se je več tisoč ljudi iz Sandžaka in Starega Vlaha. Udeleženci so po starem ob:čaju prinesli svoje prispevke v jedilih in pijači. Za velikansko narodno mizo je sedelo polno ljudi. Klavci in kuharji so gostom razkazovali, kaj vse so posamezniki prinesli. Zaklali so sto jagnjet, razrezali nešteto pogač in točili žganjico iz premnogih čutar. Med obilno gostitvijo so seveda tudi zarajali v kolu in marsikatero dekle je postalo nevesta. Nekatera dekleta so fantje brž ukradli. Starši so potem pretočili nekaj grenkih solza. No, res je pa le, da se te tatvine ne bodo obravnavale pred sodiščem, marveč pred cerkvenim oltarjem.
*	V paradnih uniformah so šli gasit požar. Gasilska četa v Novih Karlovcih je imela nedavni večer svojo veselico. Naenkrat pa se je na vasi oglasil plat zvona. Škrlatni žar na nebu je oznanjal velik ogenj. Gorela je domačija kmeta Vujko-viča. Gasilci so kar v paradnih uniformah planili po orodje in hiteli gasit. Res se jim je posrečilo požar naglo omejiti in zadušiti. Pomagali so jim mnogi vaščani in sosedje. Ko je bil požar pogašen, so vsi vaščani smatrali za častno dolžnost, da se udeležijo veselice, ki je potem trajala do poznih jutrnjih ur.
Nove srečke
državne razredne loterije za I. razred
DOBITE PRI
ZHDR1IŽH1 HRANILNICI
V LJUBLJANI Dalmatinova ulica 6
*	Promocija. Na ljubljanski univerzi je bila včeraj za doktorico filozofije promov-rana gospodična prof. Marija Boršnikova iz Borovnice.
*	Osemnajst potnikov ranjenih. Pri vasi živogošču blizu Makarske se je tovorni avto, v katerem je bilo 20 potnikov, prevrnil s ceste v globok jarek. Avto se je popolnoma razbil, 18 potnikov je dobilo več ali manj hude poškodbe. Ljudje so se peljali na sejem v Gradac pri Makar-ski, pa se je na robu ceste vdrla zemlja in se je avto prevrnil. Nekateri potniki, ki so med prevračanjem avtomobila popadali na tla, drugi pa so obležali pod ruševinami avtomobila. Težko ranjene so prepeljali v bolnišnico v Makarski. Nad dvema so zdravniki obupali.
*	Nenavadna prometna nesreča se je primerila v Novem Sadu. Poltovorni avtomobil se je zaletel v tramvaj. Udarec je bil tako silovit, da je tramvaj izskočil iz tračnic. To še ni bilo najhujše. Tekla je žal tudi kri. Narednik Bora Mitrovič, ki je sedel na levi strani šoferja, je ob sunku s tako silo zadel ob tramvaj in ob avto, da ga je mahoma oblila kri. Brž so ga prepeljali v bolnišnico, kjer bo morda le še okreval. Tudi avtomobil je močno poškodovan.	_
Brez turške kave,
ki pa mora biti tolčena res v izvirnem orientalskem dibeku, si težko predstavljamo prijeten zaključek domačih večerov. Tvrdka MOTOH, ki ima vse posebnosti najboljših praženih kav, si je priskrbela vse potrebno, da boste gostom lahko postregli z res pristno turško kavo.
*	Tragična smrt očeta mnogoštevilne družine. Na cesti iz Varaždina v Ludbreg, pri vasi Trnovcih, se je zgodila prometna nesreča, katere žrtev je postal 751etni kmetovalec Ivan Sačič, dolgoletni župan iz Bartolovca. Sačič se je vračal na vozu proti domu. Nasproti mu je privozil neki tovorni avto iz Maribora. Konj se je ustrašil in zavozil naravnost pred avto. Šofer je skušal zavreti, a je bilo prepozno. Ubilo je Sačiča in konja. Pokojni Sačič, ki je bil na glasu premožnega gospodarja, je zapustil 20 otrok in 40 vnukov.
*	Nemščino in esperanto poučuje po pismeni poti po najnižji ceni Jezikovna dopisna šola na Jesenicah. Gorenjsko. ^Prijave se sprejemajo do 15. oktobra 1938. — Zahtevajte prospekt in priložite znamko za odgovor!
Dober gospodar kupi	'
Lutz-peči, Ljubljana—šiška.
*	Žalostna smrt novosadskega odvetnika. V Novem Sadu so našli odvetnika dr. Kosto Todoroviča mrtvega. Bil je splošno znana osebnost in na glasu odličnega pravnika. Na žalost pa se je preveč vdal pijači. Trpel je zadnje čase na nespečnosti in je sleherni večer užival ve-ronal. Tako je storil tudi v sredo zvečer. Količina strupa je bila prevelika. Zjutraj je bil mrtev. Ker ni zapustil nobenega poslovilnega pisma, sodijo svojci, da se je zastrupil iz neprevidnosti.
*	žrtev špirita. V banovinski bolnišnici pri Podgorici je smrt rešila trpljenja Mu-stafo Diglitiča. zobnega tehnika iz Pod-gorice. Mladi mož je bil uslužben v zobo-zdravniškem ateljeju svojega brata. Po nesreči pa se je polil s špiritom, ko je nalival svetilko. Naenkrat je začela na njem goreti obleka. Nesrečni Mustafa je bil v trenutku živa bakla. Brat Alija mu je pri-hitel iz druge sobe na pomoč, toda bilo je vse zaman. Začel je še on goreti. Medtem ko se je Alija rešil, je Mustafa dobil tako hude opekline, da jim je podlegel.
Visiim!
P UD E R ZA NO G E
obdrži noge suhe in odporne, odstranjuje neprijetni duh od znoja
Izleti. Posebni vlak v Trst v nedljo 9. oktobra za 58 din. Prijave do 2. oktobra opoldne. Avtobusni jdet 11. in 12. oktobra
v Gorico Sv. Goro, Doberdob, Trst za 120
dinarjev;' .prijave do 3. oktobra zvečer. Prijave pojasnila in prospekti »Tourex-Slovenija«, Tujskoprometna gospodarska zadruga v Ljubljani. Masarvkova 12.
*	Samo 78 din. brez vsakega doplačila plačate Putniku za izlet v Trst dne 16. oktobra 1938.
*	Enoletnj učni trgovski tefaj za pisarniške moči pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (prostori Dopisne trgovske šole) priporočamo vsem onim, ki se žele temeljito izobraziti v stenografiji in strojepisju ter dobiti res prvovrstno fX)dlago za pisarniška dela. Redno vpisovanje v tečaj je 1.» 3. in 4. oktobra med običajnimi uradnimi urami. Šolnina mesečno 110 din.
*	Večerni tečaji pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (prostori Dopisne trgovske šole) nudijo potrebno izobrazbo vsem onim. ki so čez dan zaposleni in se pouku posvetijo lahko šele v večernih urah. Da ustreže na« zavod številnim interesentom, prireja poleg rednega Večernega trgovskega tečaja tudi tečaje za: nemško stenografijo, italijanščino, francoščino, nemščino, strojepis ter posamezne trgovske predmete (knjigovodstvo), korespondenco itd. Redno vpisovaifje v vse večerne tečaje se vrši dnevno od 1. do 10. oktobra (razen nedelj) od 9 do pol 1. in od 4. do pol 8. ure zvečer. Pričetek rednega pouka je 15. oktobra. Prospekti in pojasnila so v pipami zavoda interesentom pismeno in ustno na razpolago.
*	1'otujte s Putnikoviin dobro pripravljenim izletom v Trst!
*	0 kanarčku in mali papigi nam govori knjižica izj.od peresa Karla Kosa. Pisec je dal ljubiteljem kanarčkov in malih papig sicer kratka, a dovolj jasna navodila za vse, ki se bavi-io z rejo teh živalic. Morda bi si kdo želel podrobnejše in daljše razprave, toda za enkrat to ta zadostovala vsakomur. Stane 10 dinarjev, dobi pa se v vseh knjigarnah in pri avtorju. Ljubljana. Tavčarjeva ulica 3/111.
Iz Ljubljane
u__ Odpravite sramoto z Vilharjeve ceste! Pišejo nam in objavljamo: Vilharje-vo cesto je mestna občina že pred leti razširila in preuredila, da dostojno veže mesto in našo carinarnico. Razume se, da je na tej cesti vzdržema najživahnejši promet, a razen domačih voznikov, ki prevažajo blago, srečujemo na nji pogostokrat tudi vozila inozemskih potnikov, ki imajo opravka pri carinski oblasti. Cesta sama ima precej nesrečen položaj, saj teče vzdolž železniških kurilnic, zasutih s kupi premoga, iznad katerih se neprestano vali gost, zadušljiv dim. Pa to je poglavje zase — upajmo, da nam bo bodočnost prej ali slej za gotovo prinesla poglobitev kolodvora in takrat, če ne že prej, se bodo te nevšečnosti odselile iz mesta. Danes pa nam bodi dovoljeno, da opozorimo na nek drugi nedostatek, ki Vilharjevi cesti nikakor ne more biti v ponos, zlasti še, če pomislimo, da bo na vogalu Robbove ulice v nekaj dneh otvor-jen novi Gaj zaslužnih, ki je že danes tako lepo urejen in zanimiv, da bo brez dvoma stalno privabljal množice domačinov in gostov. V mislih imamo dve stanovanjski baraki, ki sta last železniške uprave, čeprav stojita, kakor se čuje, na mestnem svetu. Mestna občina je že zdavnaj storila korake pri železniškem ravnateljstvu, da se ti dve baraki odstranita, saj družinam železniških nameščencev tudi ne moreta nuditi dovolj dostojnega, zdravega bivališča. Vsa prizadevanja so doslej ostala zaman. Ko bo prihodnje dni Gaj zaslužnih odprt za javnost, upamo in pričakujemo, da se bo akcija za odstranitev barak obnovila, a tokrat z uspehom.
KINO MATICA otvarja svojo sezono % jugoslovansko krstno predstavo! Veličastni milijonski film v naravnih barvah prirode Južnega morja * DOBOTHV LAMOUR
*	ZaMuga orožnikov iz Mežice. V »Jutru« smo v sredo poročali o aretaciji in priznanju Silvestra Krančca, ki je umoril in oropal Petra Korošo. Navedeno je bilo- da^gre za naglo pojasnitev zločina zasluga orožnikom iz PrevaJij. Prijatelj lista nas opozarja: Osebno mi je znano, da so bili prvi na kraju zločina komandir orožnigke stanice iz Mežice g. Jožef Žagar in njegova dva orožnika Matija Žižek in Frank. Prav ti orožnik; so takoj ukrenili vse potrebno za pojasnitev zločina ter so pozneje skupno z orožniki, došlimi iz Prevalj. vodili preiskavo do končne izsleditve zločinca in mie-gove oddaje v sodni zapor. Da ne bo krivice. velja mežiškim orožnikom in posebej še komandirju Žagarju izreči polno priznanje!
*	78 din plačate za enodnevni izlet v Trst dne 16. oktobra 1938.
*	Združenje obrtnikov stavbnih strok v Kamniku priredi mizarski kalkulacijski tečaj. Pričetek bo v soboto 10. oktobra ob 13. v mestni šoli v Kamniku, druge sobote pa bo pričetek ob 15. uri. Vabljeni eo vsi mojstri in pomočniki mizarjev, da se tega zelo poučnega tečaja udeleže. Poučeval bo agilni banovinski učitelj Ivan Kregar iz Št. Vida nad Ljubljano.
*	Dopisna trgovska šoIa v Ljubljani. Kongresni trg 2. Vsakdo, komur ni mogoče obiskovati pouka osebno, si more pridobiti s poukom doma vsega potrebnega znanja potom Dopisne trgovske šole. Navedena šola nudi vsakemu posameznemu bodisi pouk celotnih rednih dopisnih tečajev, ali dopisne dvoletne trgovske sole ali posameznih trgovskih predmetov in jezikov. Šolnina je tako nizka, da je dostopna vsem slojem. Redno vpisovanje v Dopisno trgovsko šolo je od dne 1. do 10. oktobra (razen nedelj) pismeno ali osebno v pisarni zavoda dnevno od 9. do pol 1. in od 4. do pol 8. ure zvečer. Izvenljubljanskim reflektan-tom pošlje vodstvo zavoda prospekte z vpis-nieo, potom katere se more učenec polno-veljavno vpisati. Vsa pojasnila so interesentom brezplačno na razpolaga
Izredno dobra portugalka
lit. Din 12.— in sladki beli vinski mošt Din 10.— v restavraciji hotela »METROPOL«.
u_ K našemu včerajšnjemu poročilu o
odlikovanju gospe Fany Copelandove je izostala ugotovitev, da je bila proslava namenjena ie najožjim prijateljem odliko-vanke iin je v ta namen dalo angleško društvo radevolje svoje prostore na razpolago. Angleško društvo pa bo počastilo visoko odlikovanje takoj po vrnitvi gospe Copelandove s predavalne turneje po Angleškem in se ji bo pri tej priliki oddolžilo za vse njeno požrtvovalno delo med nami sploh prav posebno pa še m angleško društvo
DANES ob 16., 19. in 21. uri!
KINO MATICA
Tel. 31-24
LJUBEZEN V DŽUNGLI
Romantična epopeja, posvečena beli boginji divjega plemena.
Od danes naprej stalno na sporedu 2 najnovejša zvočna tednika
u_ Mestno nedeljsko zdravniško dežurno službo ima to nedeljo mestni zdravnik dr. .Marjan Ahčin. Korvtkova ulica 18, telefonska št. 36—24. Ta zdravnik je na razpolago vsem Ljubljančanom, ki so potrebni neodložljive nuijne zdravniške pomoči od sobote ob 20. do ponedeljka zjutraj ob 8.
u— Pri Keršiču v Šiški proslavi danes ob 20. podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v šiški 201etnico Jugoslavije z družabnim večerom. Na sporedu je poleg slavnostnega govora godba petje, recitacije in deklamacije. Vstopnine ni. Cisti dobiček prireditve je namenjen narodno obrambnemu delu, ki je v današnjih časih največjega pomena za naš narod. Prosimo obilne udeležbe!
Brez konkurence
je tvrdka KLEFIŠ v kakovosti svoje šunke in narezkov. — Prepričajte se o tem v delikatesi
V. A. Janeš ita Aleksandrovi
pri operi, tel. št. 3455.
u— Na koncertnem odru v mali Filhar-monični dvorani bomo slišali v ponedeljek prvič kitaro kot solistični inštrument. Kaj se da izvajati na tem na videz primitivnem inštrumentu, nam bo pokazal s svojim bogatim znanjem in veliko tehniko kitarist g- Stanko Prek. Vsi, ki se zanimajo za ta inštrument, so vabljeni, da pridejo v ponedeljek zvečer ob 20. uri v malo Filharmonično dvorano. Vstopnice so v knjigarni Glasbene Matice.
Kožuhovino
vseh vrst v veliki izberi po prav ugodnih cenah dobite pri krznarju
JOSIPU DOLENCU
Sv. Petra cesta 19, telef. 22-62.
Iz Celja
u— Združenje mesarjev in klobasičar-jev v Ljubljani obvešča cenjeno občinstvo, da bodo od 1. oktobra t. 1. do 1. maja 1939. mesnice in stojnice ob nedeljah in praznikih zaprle, ob sobotah bodo pa zato odprte do 19. ure. Vsakdo naj se blagovoli preskrbeti z mesom pravočasno na dan pred nedeljo in praznikom.
e— Lep uspeh celjskih strelcev v Beogradu. Tekmovanja za naslov najboljšega strelca v državi, ki je vsako leto v Beogradu. se je letos udeležila tudi celjska strelska družna, ki je poslala ekipo petih najboljših strelcev: gg. Blumerjo. Kebliča, Tkalčeca, A mana in Laknerja. Kljub velikemu številu močnih konkurentov 6e je celjska družina plasirala na četrto mesto s 1775 točkami in prejela lepo nagrado. Tudi v tekmovanju posameznikov so se strelci dobro obnesli, saj so odnesli vsak po dve nagradi. Na zunagovalni tarči je zasedel znani prvak Blumer 23. mesto. Plasiral bi se bil še bolje, če bi ne bil imel smole pri odpiranju puške. Na brzostrelni tarči s pištolo »Odbrana« se je Blumer plasiral na 6. mesto, na 8. Tkalčec in na 10. Lakner. Tudi na tarči »Cetinje« so vsi strelci odnesli lepe nagrade. To uspelo tekmovanje je dalo našim strelcem novo pobudo za trening za prihodnje tekmovanje in nove nade na še boljši uspeh.__
Kino Union. Premiera filma »ŽENA NA RAZPOTJU« (Magda Schneider).
e_ Pred>tojništvo mestne P°'icije poziva
vse tuje državljane, ki imajo dovoljenje za bivanje v kraljevini Jugoslaviji za nedoločen čas da se takoj zglase pri predstojni-štvu v sobi štev. 36. Izvzeti 6o samo ruski državijani-begunci, ki stalno bivajo v kraljevini Jugosllaviji.
e_ Savinjska podružnica SPD poziva članstvo, da se v čim večjem številu udeleži pogreba dolgoletnega zvestega člana in navdušenega planinca g- Martina Orehovoa. Pogreb rx> danes ob 16. izpred gasilskega doma v Celju na mestno pokopališče.
e_ IV. javna tombola Jadranske straž« je preteklo nedeljo privabila na Dečkov trg zelo mnogo občinstva. Mnogi so zadeli lepe in koristne dobitke. Glavne tombolske dobitke so zadeli: Antonija Husu, kmetica iz Čreia (prost nakup za 1.500 dfn), Marica Posedla, posestnikova hči iz Liboj (moško kolo), Marija Piškova, dijakinja iz Celja (žensko kolo)- Ivan Novak, brezposelni čevljarski pomočnik iz Celja (kuhinjsko opravo). Adolf Sernelj, tesar iz Celja, in Ladislav Znidaršič, slikarski vajenec iz Celja vsak po dve in pol tone premoga, ostali pa blago, garniture, kolekcije izbranih knjig itd. Letošnja tombola je dosegla prav lep uspeh.
Kavarna In restavracija EMONA
otvarja z današnjim dnem koncertno in plesno sezijo z odličnim koncertnim
in jazz-orkestrom.
u— Le še danes in jutri se vam nudi prilika, da si ogledate mednarodno razstavo karikatur Ladislava Kondorja v Kazini. Strahovita napetost vlada v Evropi, polno je razburljivih dogodkov, ki vam trgajo živce. Na tej razstavi pa se lahko razvedrite. Spoznali boste vodilne politike in druge osebnosti v izmaličeni podobi in morda vam bo ravno po teh karikaturah postalo marsikaj jasno, če ne utegnete danes, pa pridite jutri h Kondorju v Kazino!
Dospelo je novo blago. Oglejte si zalogo
Teokarovlč
Gradišče 4, nasproti Drame
u— Izobraževalni in učnj tečaji Trgovskega društva »Merkur«. Trgovsko društvo »Merkur« priredi počenšj z oktobrom večerne izobraževalne tečaje ob delavnikih v času od 19. do 21. ure. Tečaji bodo za slovensko stenografijo ter začetni in nadaljevalni tečaj za laščino in nemščino. Prijave v društveni pisarni, Trgovski dom, pritlič-
I
KOMPROMITIRANA NEVESTA kino sloga, Tel 27-30
Odlična in zabavna veseloigra, v kateri sodelujejo priznani filmski igralci:
Marija Andergast — Viktor De Kowa — Adcla Sandrock in, Alfred Abel. Duhovita zabava, dobra glasba, privlačna romantika. — DANES PREMIEjKA
I
u_ Odgovor visokošolcem. — Lastniki
ljubljanskih kinematografov objavljajo: Neka »večina« visokošolcev je priobčila v časopisju poziv lastnikom kinematografov, da naj znova vpeljejo znižane akademske vstopnice. V svojem pozivu iznašajo domnevo, da smo ukinili znižane akademske vstopnice v pričakovanju, da bomo s tem kaj pridobili na vstopnini. Prizadetim lahko zaupamo, da nikakor ne računamo s to okolnostjo. Zal le predobro vemo, da je v Ljubljani več takih ljudi, ki si težko kaj privoščijo kot pa tistih, ki si lahko. Vemo, da je približno takšno razmerje tudi med akademiki. Zato prav gotovo ne pričakujemo, da bomo s to ukinitvijo kaj pridobili. Da smo se pa kljub temu odločili za ukinitev, so bili merodajni prav tehtni razlogi. Ugodnost znižanih vstopnic se je namreč prav pridno izrabljala od raznih neupravičencev, katerim bi se sicer ne bilo potreba posluževati takšnih sredstev. Vsako opozorilo z naše strani, da se teh ugodnosti ne sme zlorabljati, pa je dosledno vodilo le do prerekanj in včasih celo do zelo neprijetnih scen. Tudi sicer obnašanje tistih, ki so bili deležni teh ugodnosti, ni bilo vedno akademsko in smo morali zaradi tega slišati mnogo pritožb od ostalega občinstva. Da se izognemo vsem tem neprijetnostim, smo bili končno prisiljeni, da ukinemo to ugodnost. Nam samim to ni ljubo, toda žal nismo imeli drugega izhoda.
n_ V gostilni »prj Mescu« na Viču danes in jutri domače koline. Odlična portugalka.
u_ Jutri ob 20. uri bo otvoritvena vara plesne šole na Taboru. Reklamacije se sprejemajo še danes in jutri pred prieefe-koan plesnih va«.
je. od 8. do 14. ure. Opozarjamo na koristnost teh tečajev, ki so poceni vsem interesentom na razpolago.
Sokol
Redna telovadba starejših članic ljubljanskega Sokola se vrši vsak torek in petek od 19. do 20. Vodi s. J. Ahčinova. Nove članice naj se javijo pred telovadbo!	__
žalna svečanost v«ega sokolskega članstva, naraščaja in d>?ce bo v soboto 1. oktobra s pričetkom ob 20.30 v veliki dvo, rani Sokolskega doma. Odrejeno je enomesečno žalovanje, — znak s floram! Zdravo!
e_ Ženska podružnica Družbe sv. Cirila
in Metoda bo priredila danes svoj običajni tonbončkov dan. Občinstvo prosimo, naj ne odklanja nabiralk. V primeru slabega vremena bo bonbončkov dan preložen na soboto 8. t. m. Donos te akcije je namenjen revni šolski dec L
Iz Maribora
a— Zatemnitev Maribora. Dne 4. in 5.
oktobra se vrši v teritoriju mesta Maribora ter občin Koša ki, Kamnica, Pobrež-je, Studenci, Radvanje, Razvanje in Pekre dvodnevna vaja za zatemnitev. Stanje zatemnitve traja vso noč s tem, da se ukine ulična razsvetljava dne 4. oktobra ob 20. uri, dočim se dne 5. oktobra ulična razsvetljava sploh ne bo prižgala. Mestno poglavarstvo odreja skupno s policijskimi oblastmi sledeče: Vsak prebivalec se mora ravnati po navodilih za zatemnitev. V ta namen mora pripraviti vse, kar je potrebno za zatemnenje hiš, javnih lokalov, obratov ter industrij. Med zatemnitvijo poteka življenje na ulici, v hišah, obratih, javnih lokalih itd. kakor v normalnih razmerah. Prometna vozila vozijo z zmanjšano hitrostjo. Pešci se morajo strogo držati prometno cestnega reda, da se tako preprečijo prometne nezgode. Radi vidnosti se bodo robi pločnikov, drevesa in ograje premazali z belim opleskom-apnom. Vsaka kršitev teh predpisov se kaznuje z globo od 10 do 500 din, oziroma z zaporom od 1 do 10 dni. Odredbe zatemnitve veljajo za vsa uradna poslopja in naprave državnih železnic.
a— Prve predstave v Narodnem gledališča. Danes se otvori gledališka sezona s šekspirjevo klasično komedijo »Kar hočete« v režiji J. Koviča in v pestri odrski opremi. Nastopi s štatistarijo pomnoženo dramsko osebje s spremljevanjem °djske glasbe. Jutri zvečer se ponovi v pretekli sezoni izborno uspela Benedettijeva rimska komedija »Dva ducata rdečih rož«. Pri tej predstavi veljajo znižane cene.
a— Obupne družinske razmere so pripravile 181etno delavčevo ženo Pavlo L. iz Stritarjeve ulice 18, da je segla po lizolu ter ga izpila večjo količino. V bolnišnici so ji rešili življenje.
a_ Noi' reševalni avto znamke »Tatra«
je dobil tukajšnji reševalni oddelek. Krasno karoserijo je izdelala tukajšnja tvrdka Pep-gler.
»JADRAN« avtobusno podjetje d. d.
LJUBLJANA
VOZNI RED
PROGA LJUBLJANA—KOČEVJE—SUSAK
H. veljaven od 2. oktobra 1938. H.	I.
I.
6.— 7.49 7.52
8.55
6.30
8.10 8.45
9.— 10.30 12^0
LJUBLJANA ŽUŽEMBERK RIBNICA KOČEVJE
DELNICE JflO&AK
19.50
I8.T0 17.40
20.25 18.36 18.32
17.30
17.35 15.40
a— Iz vrst mariborskih upokojencev. V nedeljo 25. t. m. je bil v Narodnem domu v Mariboru izredni občni zbor tukajšnjega društva jugoslovenskih državnih in samoupravnih upokojencev. V odsotnosti predsedstva je vodil izredni občni zbor odbornik Josip Purkhart. Na predlog g. Raj-špa je občni zbor sklenil, da se mariborsko društvo združi z ljubljanskim. Sklicatelji občnega zbora zahtevajo sedaj, da se društveni odbor mariborskega društva pobriga •7-a to, da bo lahko pričelo s 1. januarjem 1939 poslovati preustrojeno banovinsko društvo v Ljubljani, prav tako tudi avtonomna podružnica v Mariboru. Ljubljansko društvo se naproša, da iz istega razloga in v isto svrho pravočasno ukrene vse potrebno, da se čim prej izpremenijo pravila, po katerih naj bi bila zajamčena avtonomija mariborske podružnice na ta način, da tozadevnih določil ne bodo mogli občni zbori izpreminjati brez sporazuma z mariborsko podružnico. Ljubljansko društvo naj mariborsko upokojenstvo cdslej zastopa pri vseh akcijah »na zunaj«. Če mariborski društveni odbor, ki je sklical izredni občni -/bor za 9. oktobra, ne bi hotel priznati veljavnosti občnega zbora z dne 25. septembra letos, rn če bi še nadalje deloval proti ■združitvi mariborskega društva z ljubljanskim. potem zahtevajo predlagatelji in izvršitelji občnega zbora z dne 25 septembra, da banovinsko društvo v Ljubljani takoj ustanovi v Mariboru svojo podružnico, h kateri bodo pričeli pristopati člani mariborskega društva.
HOTEL »OREL«
priporoča svojo izborno kuhinjo, osobito ribe t. j. fogoše, zander, šil, ščuke, postrvi in morske. — Najboljša ljutomerska vina in Plzensko ter Tscheligijevo pivo.
a— Spremembe v mestnem avtobusnem prometu. Zimski vozni red mestnega avtobusnega prometa ima sledeče spremembe: Zjutraj odpade na progi 1 vožnja ob 6.30 s kolodvora. Vozi pa prvi avtobus ob 6.15. Zadnji dve vožnji zvečer ob 20.15 in 20.30 s kolodvora ostaneta v nedeljah in praznikih. V Studence vozi avtobus ob 6.22 samo ob delavnikih, ob 20.40 (doslej 20.22) pa le ob sobotah, nedeljah in ceikvenih praznikih. Na Pobrcžje odpadeta vožnji ob 6.40 in 19.22, pač pa odhaja zadnji avtobus z Glavnega trga ob 1910. Na Tezno odpadejo vožnje ob 8.37, 11.22 in 19.52. V Lim-buš vozi dnevno avtobus 0'b 12.45, dosedaj ob 12.35 Dnevna vožnja ob 18.22 odpade, ravnotako ob nedeljah in praznikih vožnja ob 20. V Sv. Martin vozi ob nedeljah in praznikih večerni avtobus iz Maribora ob 18. Vrača se iz Sv. Martina ob 19.
K Sv. Petru vozi večerni avtobus od 2. t. m. dalje le v primeru, če se priglasi najmanj 14 potnikov v soboto ali pred praznikom in sicer v prometni pisarni. Vse druge vožnje ostanejo v zimskem voznem redu iste, kakor so bile doslej.
a— Zanimiva zadeva se je obravnavala včeraj dopoldne pred tukajšnjim malim kazenskim senatom, ki mu je ob prised-ništvu s. o. s. dr. Turata in s. o. s. Lečni-ka predsedoval s. o. s. dr. Čemer. Zagovarjati se je morala 421etna Ivanka F. iz Sv. Petra pri Mariboru, ker je izsiljevala od nekega tukajšnjega trgovca denar in blago. Dotičnemu trgovcu je grozila, da bo razkrila njegovi ženi vse, kar je bilo med njima in da mu bo napravila v trgovini škandal. 16krat se je pojavila Ferenčeva v dotični trgovini in je vsakokrat dobila oa trgovca denar ali pa blago. Toda ta kompenzacija za njen molk je bila vendarle prehuda in nazadnje se je trgovec odločil, da jo ovadi sodišču. Obtoženka je zatrjevala pred sodiščem, da ji jc trgovec obljubil, da ji bo v stiski denarno pomagal. Pri ra/.-pravi je dejala, da se je s trgovcem pobotala. Kazen siki senat je razpravo prekinil in povabil k prihodnji razpravi tudi trgovca, da se prepriča, če so bile njene izpovedbe resnične.
a_ Na včerajšnjem ribjem trgu so prodajali sardelice po 12 do 14, mole po 20, kalamarje po 24, ciple po 18, škombre po 12 do 16, igle po 18, brancine po 35 do 36, barbone 28, sardele 36, azijale 26, belice
po 8 do 9 din za kg.
a_ Maribor je zapustil v četrtok dolgoletni* upravnik carinarnice g. Zika Mi-hajlovič. Pri odhodu se je videlo, kako priljubljen je bil med uradiništvom in občinstvom. Začasno je prevzel vodstvo carinarnice carinski inšpektor Milenko Manoj-
lovič.	, A,. ,
a_ po službeni potrebi. Gospod Alfred
Kos, nastavnik meščanske šole v Mariboru, je premeščen za ravnatelja v Gornjo Radgono.
a— Kriminal. V stanovanju posestnika Josipa Zvera iz Srednjega Gašteraja v Slovenskih goricah so se pojavili vlomilci ter odnesli razne predmete. Tezenski orožniki so storilca kmalu zajeli v osebi 271etnega hlapca E'ranca Strmška, ki je vlom priznal. Strmška. ki je nekajkrat predkaznovan, so pripeljali v tukajšnje sodne zapore. Na Pohorju pa so se splazili vlomilci v žago lesnega industnjca Viktorja Glaserja iz Ruš. Iz žage, ki se nahaja nri Sv. Arehu, so odnesli 6 gonilnih jermenov, škoda je precejšnja. Ker bodo skušali vomilci ukradene jermene najbrže vnovčiti, se prebivalstvo pred nakupom svari. Orožniki so za storilci ze ubrali pravilno sled.
Gospo
rstvo
Nagla okrepitev tečajev na vseh borzah
Ljubljana, 30. oktobra.
Pod vtisom vojne nevarnosti so v začetku tekočega tedna skoro na vseh svetovnih borzah pričeli nazadovati tečaji vred. nostnih papirjev in tudi devize držav angleškega valutnega bloka so popustile. 2e včeraj je nastopilo pod vtisom vesti o mo-nakovskem sestanku precejšnje pomirje-nje, danes pa javljajo z vseh borz znatno okrepitev tečajev, ki so se že vrnili na prejšnje stanje, preden je prišlo do oslabitve.
Poročali smo že, da je v zadnjem tednu angleški funt postopno popuščal in da je v nekaj dneh nazadoval za okrog 3%. vzporedno pa so popustili tudi tečaji ostalih deviz angleškega valutnega bloka. Angleški funt, ki je še prejšnjo sredo notiral 4.80 dolarja, je v ponedeljek popustil na 4.76 dolarja, v sredo pa na 4.65 dolarja. Včeraj se je zopet popravil na 4.75, danes pa na preko 4.80, tako da je izravnana vsa oslabitev prejšnjih dni. Švicarski frank, ki se je pred tedni naslonil na angleški funt, zadnje dni ni v celoti sledil oslabitvi funta. zato so v Curihu vse devize angleškega valutnega bloka zadnje dni popustile. Danes pa je zopet vzpostavljeno prejšnje razmerje "med funtom in švicarskim frankom. Tečaj devize London se je dvignil od 20.88 v sredo odnosno 21.05 v četrtek na 21.20, deviza Pariz se je okrepila od 11.67 odnosno 11.79 na 11.88, vzporedno je popustila deviza Newyork od 452 odnosno 444 na 439.50.
Tečaji naših državnih papirjev so se zopet naglo dvignili
Tudi na naših borzah je danes prišlo do popolnega .preokreta. že včeraj se je
K novim izvoznim in uvoznim omejitvam
V včerajšnji številki smo objavili ukrepe našega finančnega ministrstva, ki se nanašajo na omejitev izvoza blaga v klirinške države ter uvoza iz neklirinških držav. Navedli smo- vsebino odloka finančnega ministra. s katerim se razširi seznam blaga, ki se sme izvažati samo za devize, na celo vr^to novih predmetov. Že od prej velja predpis, da se sme blago, ki se lahkosvo-bodno proda na svetovnem trgu. izvažati v inozemstvo le proti plačilu v svobodnih devizah. Ta predpis je doslej veljal predvsem za pšenico in koruzo, za nepredelane surove kože. za volno, oljno semenje itd.
Z novim odlokom pa je ta predpis razširjen predvsem na rude, usnje, nekatere vrste železa in jekla, na hrastove pragove, celulozo, glicerin, aluminij, feromangan itd. Po podatkih, ki jih objavlja ^Jugoslovenski kurir« je 'ani znašala vrednost izvoza blaga, ki se po novem odloku sme izvažati samo za devize. 272 milijonov din; od tega je šlo za 206 miHjonov din tega blaga v klirinške države torej v države, ki nam ne plačujejo v devizah. Zaradi gornje omejitve so predvsem prizadete kot klirinške države Nemčija. Češkoslovaška Madžarska, Rumunija- Italija in Poljska.
Prav tako smo že včeraj objavili novi seznam blaga, ki se ne sme brez dovoljenja uvažati iz neklirinških držav. Pri tem gre za razširjenje uvozne kontrole, ki ie bila uvedena pri nas že sredi leta 1936 in ee je doslej nanašala na riž južno sadje, kavo. premog in koks- bombažno prejo in bombažne tkanine, volneno prejo in volne-tkanine. ter svileno prejo in svilene tkanine- na pnevmatiko, plutovmo, železno pločevino, na nekatere stroje ter končno na
nazadovanje tečajev državnih papirjev docela ustavilo, danes pa je nastopila prava haussa. Vojna škoda, ki se je v sredo nudila v Beogradu po 425 brez povpraševanja, v Zagrebu pa je bil najprej zaključek po 435 (pozneje pa ni bilo tečaja), se je že včeraj za malenkost okrepila na 435; v začetku včerajšnjega borznega prometa so bili že zabeleženi zaključki še po 426, toda ob sklepu že po 436. Danes pa se je tečaj dvignil naravnost v viharnem tempu. Na beograjski borzi je že v začetku prometa vojna škoda poskočila na 450, ob sklepu borznega sestanka pa se je trgovala po 473.
6 odstotni državni papirji (dalmatinske agrarne in begluške obveznice), ki so se včeraj trgovale po 79 odnosno 80 do 82, so danes poskočile že skoro za 10 točk. V Zagrebu je bilo povpraševanje po 87 do 88, v Beogradu pa so bile dalmatinske agrarne obveznice zaključene po 90. Kako so se tečaji gibali v zadnjih tednih v primeri z najnižjim stanjem v sredo 28. t. m., nam kaže naslednja zanimiva primerjava:	,	.
30. avg. 28. sept. 30. sept.
Vojna škoda 482	425 473
6% begluške	92	80	89
7% invest.	99	96	98
7% Blair	93	85	90
Kakor je iz gornje primerjave razvidno, je z današnjo zopetno okrepitvijo tečajev skoro izravnana vsa razlika med tečaji ob koncu avgusta in najnižjimi tečaji v sredo 28. t. m. Vojna škoda je od konca avgusta do pretekle srede popustila za 57 točk ali okrog 12%, sedaj pa se je tečaj v dveh dneh zopet popravil za 48 točk.
avtomobile in rezervne dele, električne žarnice, dinamo stroje in elektromotorje, umetne organske barve kemične in apo-tekarske proizvodnje itd. Novi seznam je razmeroma obsežen, saj je lani znašal uvoz predmetov, navedenih v novem seznamu 214 milijonov din; od tega smo uvozili iz neklirinških držav tega blaga za 71 milijonov din. Z novim razširjenjem kontrole uvoza so med neklirinškimi državami prizadete predvsem Zedinijene države, Anglija in Švica.
Gospodarske vesti
= Vprašanje nabave premoga za naše železnice. Kakor je znano, je bila 31. avgusta v generalni direkciji državnih železnic licitacija za nabavo 30.000 ton inozemskega premoga. Na tej licitacija so sodelovale samo inozemske firme in je stavila najnižjo ponudto neka nemška tvrdka. Ze takrat smo izrazili mišljenje, da uvoz premoga iz inozemstva nj potreben, ker lahko naši domači premogovniki povečajo svojo produkcijo. Sedaj poročajo iz Beograda, da so na pristojnih mestih znova proučiili to vprašanje. Izdana je bik odločba, da se ta na-bavka ne izvrši in da se gornja količina premoga za potrebe naših železnic nabavi pri domačih premogovnikih.
= Nemčija se je založila z žitom. Iz Berlina poročajo, da je Nemčija letos znatno povečala svoj? železne rezerve žita. Po statistiki, ki je bila sestavljena na dan 31. avgusta t. 1., torej ob zaključku žitnega leta 1937/38, je imela Nemčija v skladiščih, v mlinih in pri trgovcih 161.000 vagonov rži (prejšnje leto 76.600 vagonov), 102.000 vagonov pšenic^ (prejšnje leto ' 78.500), 58.000 vagonov ječmena (prejšnje leto 42.500) in 20.700 vagonov
ovsa (prejšnje leto 12.200). Zaloge so narasle predvsem zadnj0 mesece. Od konca julija do konca avgusta, torej tik pred novo letino, so se zaloge rži povečale za 70.000 ton, zaloge pšenice pa za 64.000 ton.
= Uvozne takse na petrolej. Finančni minister je prejšnji teden na osnovi uredbe o tekočih gorivih predpisal uvozne takse, ki s>e pobirajo pri uvozu tekočih goriv (na ostanke od nafte 2.50 din, na nafto 3.50 din, na bencin, bencol, plinsko olje in na ma-zilna olja 5 din za 100 kg). Z naknadnim odlokom je sedaj predpisana šc uvozna taksa na petrolej v višini 5 din za 100 kg.
= Naša topilniška produkcija v prvem polletju. Po podatkih ministrstva za šume in rudnike se je naša topilniška produkcija letos v prvem polletju znatno povečala. Surovega železa smo pridobili 24.237 ton nasproti 14.236 tonam v prvem lanskem polletju. Povečanje produkcije znaša torej 70% in je pripisati povečanje kapaciteti naprav v Varešu ter vzpostavitvi obratovanja v novem plavžu na Jesenicah, deloma pa je v zvezi z okolnostjo, da vareska železarna lani v prvem polletju zaradi modernizacije plavžev ni bila v poinem obratu. Produkcija bakrene rude se je povečala od lanskih 18.864 na 21.707 ton, to je za 15%. produkcija svinca pa je narasla od lanskih 2299 na 4384 ton (za 90%). medtem ko je produkcija cinka nazadovala od 2127 na 1892 ton (—11%). Statistika navaja tudi produkcijo cementa, ki je lani padla na 19.842 ton, letos v prvem polletju pa je narasla na 23.329 ton.
= Celotna amortizacija 4% obveznic Trboveljske premogokopne družbe. Dunajski minister za gospodarstvo in delo ie izdal odlok da se na dunajski borzi črta noti-ran.je 4odstotnih obveznic Trboveljske premogokopne družbe iz ]eta 1893. ker so v
celoti izžrebane odnosno amortizirane.
= Licitacija. Pri štabu dravske divizij-ske oblasti v Ljubljani bo 1. oktobra licitacija za dobavo večjih količin ovsa.
Borze
30. septembra
Na ljubljanski borzi je bilo danes za angleške funte v privatnem kliringu povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je prišlo do prometa v grških bonih po 31.50. Nemški klirinški čeki so se danes naglo dvignili in so se trgovali v Ljubljani po 14.00, nadalnje blago pa se je nudilo po 14.35, v Zagrebu je bil promet po 14.00 (včeraj po 13.65) in v Beogradu po 14.2146.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je spričo Sporazuma v Monakovem tendenca močno okrepila. Vojna škoda se je dvignila od 434 — 438 na 470 denar (v Beogradu je bil promet najprej po 450 ob zaključku pa po 473). Promet je bil zabeležen v 4% severnih agrarnih železnicah po 59 in v 7»/o stabilizacijskem posojilu po 95.
DEVIZE
Ljubljana, Amsterdam 2379.16—2393.76 Berlin 1760.52 — 1774.40, Bruselj 745.95
—	751.01, Curih 996.45 — 1003.52, London 210.56 — 212.61, New York 4368.51
—	4404.82, Pariz 117.77 — 119.20, Trst 231.45 — 234.53.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.8750, London 21.20, New York 439.50, Bruselj 74.00 Milan 23.25, Amsterdam 239.25, Berlin 176.50, Stookhohn 109.40, Oslo 106.50, Kobenhavn 94.65, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 470 den., za okt- 464 den., 4% agrarne
60 _ 64, 4% severne agrarne 59 — 60,
6% begluške 88 den., 6% dalm. agrarne 87 _ 89, 7% invest. 96 — 99, 7% stabiliz. 05 _ 96, 7% Seligman 95 den., 7% Blair 87 den., 8% Blair 92 den.; delnice: Narodna banka 7200 den.. PAB 203 bi., Osi-ječka ljevaonica 150 — 180, šečerana Vel. Bečkerek 600 bL
Beograd. Vojna škoda 471 — 472 (450
—	473), za okt. 470 den. (470 — 473), 4% agrarne 62 bl.t 4% severne agrarne 62 bi., 6°/o dalm. agrarne 90 den. (90). 7% stabiliz. 97.50 — 100. 7% Seligman
—	(91), 7% Blair 90 den., 3% Blair 94 den., Narodna banka 7200 den., PAB — (230).
Blagovna tržišča
ŽITO
-f Chioago, 30. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 64.375, za maj 65.50 za julij 64.375; koruza: za dec. 48.375, za maj 51.625, za julij 52.625.
+ Novosadska blagovna borza (30. t m.) Tendenca stalna. Pšenica: baška. okol. Novi Sad in Som bor. 79 kg 155 — 157. sremska 79 ks 155 — 157; slavonska 78/79 kg 156 — 158; gornjebaška in gorivjebanatska. 79/80 kg 156 — 158. Rž: baška 145 - 147. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 148 —
152; pomladni 68 kg 180 - 185. Ove* baški sremski slav. 135 — 140. Koruza: baška in sremska 138 — 140; banatska 136 — 138. Moka: baška m banatska >0g« in sOgg< 255 — 265; >2« 235 — 245; >5« 215 — 225, >6« 195 - 205; >7< 165 — 175; >8« 110 - 115. Otrobi: baški 94 — 100. Fižol: baški beli brez vreč 335 — 338.
BOMBAŽ
+ Liverpooi. 29. sept. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za sept. 4.55 (prejšnji dan 4.57), za dec. 4.68 (4.72), za april 4.75 (4.78).
Iz včerajšnje druge izdaje
Besedilo monakovskega sporazuma
Monakovo, 30. septembra ob 2. zjutraj. br. Uradno se objavlja: V Hitlerjevi palači ta trenutek objavljeni sporazum, sklenjen med Anglijo, Francijo, Nemčijo in Italijo, se glasi:
»Nemčija, Anglija, Francija in Italija so se glede na dogovor o odstopu sudetsko-nemškega ozemlja, ki je bil načelno že sklenjen, sporazumele o naslednjih pogojih, modalitetah in ukrepih, za katerih izvedbo prevzamejo vsaka zase polno odgovornost:
1.	Izpraznitev se prične 1. oktobra.
2.	Anglija, Francija in Italija so se sporazumele, da mora biti izpraznitev do 10. oktobra končana, da javne naprave v izpraznjenem ozemlju ne smejo biti razdejane ali poškodovane in da je češkoslovaška vlada odgovorna za sleherno poškodbo teh naprav.
3.	Modalitete izpraznitve bo podrobno določila posebna mednarodna komisija, sestavljena iz zastopnikov Nemčije, Italije, Francije, Anglije in češkoslovaške.
4.	Zasedba sudetskonemškega ozemlja po nemških četah se bo pričela po etapah s 1. oktobrom. Zasedba pasu, ki je označen na priloženi karti s št. 1. se izvrši
1.	in 2. oktobra, zasedba pasu št. II. dne
2.	in 3. oktobra, pasu št. III. dne 3., 4. in 5. oktobra, zasedba pasu št. IV. pa 6. in 7. oktobra. Ostalo ozemlje pretežno nemškega značaja bo določila mednarodna komisija in ga bodo nemške čete zasedle do 10. oktobra.
5.	Mednarodna komisija bo določila tudi področje, na katerem se bo izvršil plebiscit. To področje bodo zasedle mednarodne čete. Ista komisija bo določila modalitete, po katerih se bo izvršil plebiscit, pri čemer se bo vzel za osnovo statut o plebiscitu v Posarju. Komisija bo določila tudi dan plebiscita, ki pa ne sme biti kasneje kakor ob koncu novembra.
6.	Dokončno razmejitev bo izvršil mednarodni odbor. Ta odbor bo smel priporočiti Nemčiji, Angliji, Italiji in Franciji v izjemnih primerih malenkostne spremembe strogo etnograskih mej, ki jih bo pokazal plebiscit.
7.	Prizna se opcijska pravica vsemu prebivalstvu za vselitev v ozemlje, ki bo priključeno Nemčiji in za izselitev iz tega ozemlja. Ta pravica se mora uveljaviti v šestih mesecih od dne podpisa tega dogovora. Posebna nem-ško-češkoslovaška komisija bo določila podrobnosti o opciji in izmenjavi prebivalstva ter načelno rešila vsa vprašanja, ki bi se pojavila pri izvajanju tega posla.
8. Češkoslovaška vlada bo v štirih tednih odpustila vse sudetske Nemce iz svojih vojaških in policijskih formacij, prav tako bo v tem roku izpustila vse nemške politične kaznjence.
Monakovo, 29. septembra 1938.
Hitler, Chamberlain, Daladier, Mussolini.
Poljska In madžarska
manjšina
K pogodbi je bila dodana sledeča dopolnilna izjava:
Predsedniki vlad štirih velesil izjavljajo, da bosta vprašanji madžarske in poljske manjšine v ČSR, v kolikor bi ne bili urejeni v roku treh mesecev v sporazumu s prizadetimi vladami, predmet novega sestanka vladnih šefov štirih velesil, zastopanih na tej konferenci.
Sestavljeno v Monakovem. 29. septembra 1938.
Hitler, Chamberlain, Daladier, Mussolini.
Jamstvo za nove meje
Vladi Velike Britanije in Francije sta se sporazumeli, da bosta, ker vztrajata -ri ponudbi po § 6. angleško francoskega načrta z dne 19. septembra 1938. glede mednarodnih garancij, jamčili nove meje Češkoslovaške proti slehernemu neizzvanemu napadu.
Čim bosta urejeni vprašanji poljske in madžarske manjšine v ČSR, bosta dali jamstva za nove češkoslovaške meje tudi Nemčija in Italija.
Sestavljeno v Monakovem, 19. septembra 1938.
Hitler, Chamberlain, Daladier, Mussolini.
Sestava mednarodne
komisije
štirje prisotni šefi vlad so se sporazumeli, da bo odbor, ki je določen za izvedbo sporazuma, sestavljen iz državnega tajnika nemškega zunanjega ministrstva v Berlinu akreditiranih poslanikov Anglije, Francije in Italije ter zastopnika ČSR. ki ga bo imenovala češkoslovaška vlada.
Za vsa sporna vprašanja, ki bi nastala iz predaje teritorija, je pristojen mednarodni odbor.
Sestavljeno v Monakovem, 29. sept. 1938.
Hitler, Chamberlain, Daladier, Mussolini.
V nedeljo 2. oktobra
bo začetek novega „Jutrovega" tekočega romana
Stratosf ernl pilot
izpod peresa Pavla Ripsona
Vdani v božjo voljo naznanjamo, da nam je danes ob 7- axt zvečer, okrepčan s svetimi zakramenti za umirajoče, umrl naš ljubljeni mož, oče, brat, stric in svak, gospod
Franc Dolinar
PEKOVSKI MOJSTER IN POSESTNIK
Na zadnji poti ga bomo spremili v nedeljo, dne 2. oktobra ob pol 5. uri pop. iz hiše žalosti Pred škofijo št. 11 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 4. oktobra ob 7. zjutraj v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani.
Ljubljana, dne 30. septembra 1938.
Ivana, žena; France, Ivica, Mimica, Lojze, Zinka, otroci; Anton, Janez, Andrej, bratje; Frančiška Mekinda, Frančiška Dolinar, Marjana Dolinar, Marija Dolinar, svakinje in ostalo sorodstvo
t
Za zaščito Pražanov pred zračnimi napadi
čeiiaosfevaSfca statistiko sevojrh teto ae ije na pošli fcsgabilo 27.090. p$®ixx V ton oan vefcJko izboljšanj«. kajtf L 19». se bilo «fi poSkoctovaio tm. vsakih iww»ifnsem efflo piano. Kar se tiče paketov, ae jih_ je lam poskodovaJo na vsem oaamlja Me republike 1310, bo Je na -roakito 13543 eno Od »priporočenih pteeJirfeJli pošiljk 6e jih je izgubilo v rafflnerja komaj desetina toliko, kolikor navadnih pcčnljk. Šele na 254.972 pripc»očeniih pisem-se j« eno ozgvbilo.
Eyston Je koma} ušel smrti
ANEKDOTA
Stavni angleški pesnik Alfred Tenetjrsnev avtor »Enocha Ardena«, je prejel od znanega matematika Babbaga sledeči dopisa
>V vaši pesmi sem naletel na Medeča napačno trditi tv: Vsak trenutek "umre ett človek in eden se rodi. — Menda mi ni treba pripomniti, da bi imel ta račun, če bi bil pravilen, za posledico, da bi ostajalo število prebivalstvo na svetu stalno isto. Jemljem si zato prostost opozoriti vas na to, da bi omenjeno napačno trcft-tev v prihodnji naklacfi popravili, in t« tako, da sicer vsak trennfck umre en So. vek,'rodi se jih na 1.1. Natančno števil« je 1.167, toda nekaj obzira do pesniSke mere je dopustno.«
V zadnjih dneh gradili jarke in zaklone vzdolž cest. Sem naj bi se zateklo civilno prebivalstvo v primeru zračnih napadov
Francozinja, Angležinja, Američanka
in Nemka
Eoliko porabijo za svoje življenje, lepoto, kulturne potrebe — Največ kruha pojedo Francozinje, največ
piva popijejo Nemke
Žganice iz kreme za čevlje
Newyorško državno pravdništvo je vložilo tožbo proti 103 osebam, in sicer zavoljo prestopkov zakona o alkoholnih pijačah. Med obtoženci niso samo veletrgov-ci, temveč tudi davčni in policijski uradniki. S svojimi mahinacijami so oškodovali fiskus za 2 milijona dolarjev. Obtožnica pravi med drugim, da so za izdelovanje alkoholnih pijač uporabljali kremo za čevlje in druge čistilne snovi, ki vsebujejo alkokol...
vsega.
Mehanizem človeškega joka
,,Potok solz44 ne tehta več nego 3 g
O joku in solzah je cela vrsta najrazličnejših teorij, med.ici.nci, kemiki in psihologi so ee že baviM z »mehanizmom joka«. Priznan specialist je v tem pogledu italijanski zdravnik Lino Businco, ki ga v njegovi domovini šaljivo imenujejo »doktorja solz«. V&afc moški ,pozna oar ženskih solz. ki so skoraj vedno močnejše orožje nego najmočnejše moške pesti. Dr. Businco pa raziskuje te solze že dolgo let pod poveoalnum steklom znanosti in je ugotovil med drugim, da ©o preprosta zmes iz vode, beljakovine kuhinjske solii, ogljikove kisline, na-trona ,jn cele vrste elfcaličnih fosfatov ter kovinskih soli. Izračunal (je, da potoči človeško oko dnevno kvečjemu za 3 g solz m s tem Ue po^tavtil na laž tiste romanopisce, ki dajejo svojim junakinjam pretakati x*ele potoke« solz. Dr. Businco je izračunaj, da predstavlja dvajset solznih kapelj .približno kubični centimeter tekočine. Vsak hišni tiran more sedaj na temelju te ugotovitve izmeriti, koliko premore ncego-va boljša polovica v tem področju.
[Najzanimivejše je pri mehanizmu joka seveda vprašanje, kako bi bilo mogoče ana-tomitono pojasniti, da sproži diuševna bol solze. Lahko si je razložiti, da odpre telesna bolečina solzne žleve. s tem da raz-draži občutljivo vezivo oče?a in pospeši preko živčnih tirov v možganih izločevanje solz. 0 joku kot posledici diuševnega razburjenja pa obeta;« različna naziranja. Tu nam nedostaje refleksa, ki sa občutimo telesno, refleksa, ki se pojavi n. pr. tedaj, če nas kdo poteg®« za lase. Businoo pravi, da izhaja dražljaj za jok po duševnem razburjenju jz tistih živčnih središč, v /katerih imajo svoj sedež čustveni vzgibi. Mi se. da pretres teh živcev istočasno nazdraži tudi solzne žleze. S kemičnimi raziskavami pa so prišli še do drugih zanimivih posled-kov.
Iz solznic so pridobili neko posebno snov, ki ji hočejo pripisovati sprožitev solarnega toka. Gre za resničen hormon, ki ima ta nenavadni učinek, da je spraviJ razne poskusne živali do jokanja, ko eo jiim ga vcepili. Pri neki psicl, ki so ji to snov vbriz-
gniJi so se pokazali n. pr. izraznt.i neredni gibi zenic in končno je žival potočila nekoliko solz. Tu imamo sled, ki na« lahko povede do zadnjih skrivnosti v mehanizmu človeškega joka.
Puščava Kalahari se širi
Vlada Južnoafriške unije je sestavila posebno komisijo, ki naj bi prourcvaia podnebne prilike ob mejah puščave Kalahari in pripravila čim prej predloge, kako bi se nadaljnje širjenje te puščave zajezilo. Nekako 1. 1920. so opazili, da se peščene sioine te miščave širijo preko njenih mej Pesek je pokril že obsežna stepna ozemlja in je pro-irl celo že do gozdovi j. kjer rastlinstvo propada. Obenem so meteorologi v teh krajih opazili stalno spram-njevanje podnebja. Podnebje postaja čedalje bolj suho padavine so čedalje manjše. Doslej so poskušali puščavo v njenem prodiranju rjavita na ta način, da so ob njenih roben kopali globoke jarke in postavljali nasad«. Toda ti ukrepi so se izkaza.i za nezadostne. Pesek je ijarke n. pr. v razmeroma kratkem času spet zasul. Vladi m prebivalstvu dta to velike skrbi m bol pr^ti pusčan Ka'ahari se bo začel gotovo v najširši meri. frm bodo dognali, kakšni učinkoviti ukrepi so prav za .prav na razpolago.	_
ZA SMEH IN KRATEK CAS
Gospod Podspalčnik je poklical gradbenega mojstra: »Vrata pri garaža bo treba razširiti!«
Mojster: »Vrafta so vendar še preširoka — tovorni voz bi šel skoznje!«
Gospod Podpalčnik pokima: »To že. Toda moja žena je včeraj napravila i^pit za šofiranje!«
Postani in ostani član Vodnikove družbo!
Pred kratkim smo poročali, da so si indijski visokošolct v Kalkuti izmislili novo vrsto 2StoS3l«o na cesto pred vhodom v vseučiliško poslopje, da b, vsakomur preprečili vstop. Policija se je spravila nanje z brizgalnami, pa se ji dolgo niso vdali
Samomor dr* Renshawa
Skozi okno v 19. nadstropju nekega newyorškega nebotičnika sta skočila kemik dr. Renshaw in njegova žena na tlak in se raztreščila. O Renshawu je pred nedavnim bilo mnogo govora, ko je hotel humanizirati vojno. Trdil je, da je mogoče z granato, napolnjeno z acetilkolinom, omamiti milijon vojakov in jih tako ujeti brez boja in prelivanja krvi.
V Švici so si izmislili glede na bližnje vaj«- za pasivno oorambo svetlikajoče se znake ia gumbnice, ki jih prodajajo v korist zaščite proti zračnim napadom. Organom pasivna obrambe bo zavoljo teh gumbov v temi naloga znatno olajšana
Schumannova hči
V Bernu je umrla Evgenija Schumann-ova. najmlajša hči slavnega skladatelja Roberta Schumanna. Rodila se je 1. 1851., bila je dobra pianistka in je vel^k del svojega življenja prebila v Švici.
Gostota prebivalstva na zemlji
Po neka ameriški statistiki, ki je pravkar izšla, ie Brazilija tista država, ki i« najbolj redko naseljena. Tam živi namreč samo povprečno o ljudi na štirijaiškem kilometru. Na Japonskem živi n. pr. 181 ljudn na štirjaškem kilometru. In vendar presega Evrooa tudi to številko. V izredno gosto naseljeni Belgiji živi na štirjaškem kilometru 273 ljudii, na Ho:>andokem 250. Za Nemčijo je gostotno število 143.6, za Italiio J 37.7. Razmeroma redko naseljene so Zedinjene države, kjer štejejo na štirjaški kilometer 15 oseb'. V Sovjetski Rusiji P* živi cefio samo 8 oseb na št iraškem kilometru. Povpreček za vso zemljo znaša 16. Polovica vseh ljudi živi v Azi>- približno četrtina v Evropi in osmina v Ameriki.
Stoletnih pobil vlomilca
navaden dokaz svoje čilosti je dal stoleten starec, kmečki posestnik v Mi-laityzah na vzhodnem Poljskem. Ponoči se je v njegovo hišo splazil mlad fant, da bi kaj ukradel Starec j- planil nanj in sta se začela biti po vseh pravilih s pestmi. Na zadnje pa je starec mladeja vlomilca z dobro pcmerjenim udarcem pobil na tla in ga zvezal. V svoji mladosti je ta starec sicer nastopal kot rokoborec in je Dil znan po svoji izredni moči.
Svetilnik Krištofa Kolumb*
Republika San Domingn gradi svetilnik na čast Krištofu Kolumbu. Paname* riškii odbor je naslovil na vlade 21 južno* ameriških držav prošnjo, naj bi vsak* prispevala za zgraditev t: ga svetilnika* Zgradba bo imela obliko križa. Načirt j» izdelal angleški inž njer Gleare, ki je dobil na natečaju 455 gradbenikov pnw* nagrado. S-ve.ilnik bodo zgradili do L 1942., ko bodo slanah 4501etnico odkritj%. Amerike.
Trojčke s 16 leti
Zbirka potovalnih prospektov
Trgovec z žitom Geoffrey Soranton iz Buffala v Zedinjenih državah si je z mnogoletnim trudom sestavil edinstveno zbirko. Zbiral je same potovalne prospekte, brošure in podobno ter si je s časom zbral 125.000 različnih kosov, ki obsegajo ves svet. Poseben oddelek te zbirke obsega same prospekte tropskih krajev in tiso s svojo barvitostjo in razkošnostjo višek
Mlada ga. Grimmova iz Steubenvillea v Ohiu, je rodila zdrave trojčke, dve dekli* in fantka. Grimmova šteje komaj 16 let
.Ležeča stavka44
VSAK DAN ENA
»Kaj pa »e je zgodilo z mladim moflkSnv ki je lansko leto prihajal k teti vedno 3 toliko cvetlicami?« »Ah tisti? Tisti se je poročil z gospodifc-. no iiz cvetličarne!«
Francozinja porabi na leto. tako so ugotovili statistiki, 190 kg kruha, 43 kg mesa, 100 1 vina, 500 g čaja, 3.97 kg kave, 20 kg sladkorja, 5 1 piva.
Izmed 100 Francozinj se jih poroči 57, od 30 se ena loči, med sto jih 37 dela, vsaka 250. ima avto, med 35 ena telefon.
V	velikih mestih gredo Francozinje povprečno vsaka dva meseca enkrat v gledališče, enkrat na mesec pa v kino. Kupijo si letno: dve obleki, 1 plašč, 3 klobuke, 2 para čevljev, za lepotilna sredstva izdajo okrog 250 din na leto, živijo povprečno 47 let in 4 mesece.
Angležinja porabi letno 105 kg kruha, 55 kg mesa, 70 centilitrov vina, 5 kg čaja, 350 g kave. 39 kg sladkorja, 24 1 piva.
Od 100 Angležinj se jih poroči 52, med 80 se ena loči. 30 jih od 100 dela, vsaka 220. ima svoj avto, od 30 ima ena telefon.
V	velemestih gre Angležinja v treh mesecih enkrat v gledališče in vsake tri tedne enkrat v kino. Angležinja si kupi letno dve obleki, en plašč, dva klobuka in dva para čevljev, za lepotila izda 100 din in živi povprečno 49 let 9 mesecev.
Američanka porabi letno 155 kg kruha, 54 kg mesa, 30 centilitrov vina, 2 kg čaja, 5.34 kg kave, 50 kg sladkorja, 20 1 piva.
Med 100 Američankami se jih poroči
61, vsaka osma se loči, 22 jih med 100 dela, vsaka 80. ima svoj avto in vsaka sedma svoj telefon.
V	velikih mestih gre Američanka vsakih štirinajst dni v gledališče in vsak teden v kino.
Kupi si letno 4 obleke, 2 plašča, 4 klobuke, 4 pare čevljev, za svojo lepoto izda nad 2000 din in živi povprečno 48 let in 5 mesecev.
Nemka porabi letno 130 kg kruha, 34 kg mesa, 4 1 vina, 100 g čaja, 1.86 kg kave, 22 kg sladkorja, 50 1 piva.
Med 100 Nemkami se jih 55 poroči, med 200 se ena loči, 35 odstotkov jih dela, med 1000 ima ena svoj avto in med 40 ena svoj telefon.
V	velikih mestih gre Nemka vsakih 6 tednov v gledališče in vsaka dva meseca v kino. Letno si kupi 1 obleko, 1 klobuk, 1 par čevljev, izda 35 din za lepotila m živi povprečno 49 let in 8 mesecev.
Sir Frederick
Barton-Maurice
Vrt miru
Rarvnatcij javnih vrtov argentinskega Eie^a La Plate, inž. Alberto V. Oitaven, je uresničil svoj dolgoletni načrt, ki dobiva v teh težkih in razburljivih časdh še poseben pomen. Ustvaril »vrt miru«, v katerem je pol stotine dežel vseh petih celil zastopanih z eno ali več svojih na-locr.ih cvetlic in rastlin. Med najpomembnejšimi deželami doslej niso zastopana samo Rusija, baltsfke države, Albanija, Afganistan, arabske d:žeie, Liberija, Siam in razne kolonialne dežele, posebno v Afriki in Malajski. Med slovanskimi deželami so zastopane Jugoslavija in češke slovaška z lipo, Bolgarska z dišečo vrtnico, Poljska z marjetico, makom, spominčico in slezenovcem. Vrt naj bi bil simbol vezi, ki vežejo ljudstva z materjo zemljo in drugo z drugim. Mestni svet La Plate, ki je sprejiel vrt pod svojo posebno zaščito, upa, da bodo tudi druge dežele sledile njegovemu vzgledu. Morda bodo prišli v resnici časi, ko bodo ljudstva takšnim vzgledom rajši sledila nego tistim, ki jsih danes še stalno razdvajajo!
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
šef Britske legije, je ponudil v napetem položaju zadnjih dni, da bi člani te legije kot nevtralci zasedli sporno ozemlje sudetskih Nemcev, dokler bi mirno diplomatska pogajanja ne uredila vse zadeve. Chamberlain In Daladier sta pristala rajši na to, da zasede Sudetsko nemška vojska
Angleško-francosk! načrt
memorandum
in nemški
ŽSK. Hermem (nOg°metna	Po-
stava modtva. za jutrišnjo tekmo, bo v teku današnjega <tae razvidna na običajnem mestu.
Smučarski klub Ljubljana. Sestanek damske sekcije danes v soboto ob 18.30 v damski sobi kavarne »Emone«.
Podsavezaia tekma Atletiki t OBmp odpovedana. Za jutri v Celju določena pod-savezna prvenstvena tekma med Atletiki in Olimpom je odpovedana. Prav tako je odpovedana prvenstvena predtekma mla-din obeh klubov.
So športni spored v Mariboru. Jutri so v Mariboru številne važne in zanimive športne prireditve. Dopoldne bo s pričet-kom ob 9. na stadionu SK železničarja ob Tržaški cesti zadnji letošnji lahkoatletski
miting, ML ga priredi SK Železničar. Na mitingu bodo startali najboljši atleti Maribora nadalje kompletna ekipa varaždin-ske Slavije ter atleti iz Celja in Ljubljane. — Na tezenskem dirkališču bodo popoldne ob 14. konjske dirke, ki jih priredi Mariborsko kasaško društvo. K dirkam bodo vozili avtobusi z Glavnega trga. — O nogometnem sporedu poročamo na drugem mestu.
SK Celje — lahkoatletska sekcija. Vsi juniorji, določeni za dvoboj z Ilirijo, morajo biti jutri točno ob pol 5. zjutraj na celjskem kolodvoru.
SK Ljubljana. Juniorji igrajo v nedeljo dopoldne prvenstveno tekmo na igrišču Korotana. Postava in obvestila na običajnem mestu.
Na ličkanju
V sorniem zemljevidu je črno označeno ozemlje z nemško večino ki naj bi ga po angleško-francoskem načrtu češkoslovaška odstopila Nemčiji
V nričuioči sliki pa je črno označeno ozemlje, ki bi ga morala Češkoslovaška v smislu Hitlerjevega memoranda do 1. oktobra izprazniti, da ga zasede nemška vojska, medtem ko bi se moral v črtkanem ozemlju izvršiti plebiscit do 25. novembra
Razlike med obema načrtoma in monakovski sporazum
<J ozemlju, ki naj bi ga Češkoslovaška po raznih predlogih odstopila Nemčiji* smo objavili že razne zemljevide. Zaradi kontrole in čim večje jasnosti objavljamo danes še zemljevid (št. III.), ki ga je objavil pariški >Temps«. Tudi ta zemljevid kaze ozemlje, ki naj bj ga odstopila Češkoslovaška po angleško-framcoskem načrtu, odnosno po nemškem memorandu. Zdi se, d^ se u o vi zemljevid, ki je priložen sporazumu v .Monakovem naslanja na oba ta dva nači-La, le da loči glede na postopno zasedbo ozemlje z nemško večino (ki je na našem
zemljevidu pikčasto po podatkih poslednjega štetja z dne 1 decembra 1930) stin pasove, o katerih točni razmejitvi še niso znane podrobnosti. Točka 5 monakovskega sporazuma, ki pravi, da bo mednarodna komisija »določila tudi področje, na katerem s8 bo izvršil plebiscit« in ld ga »bodo zasedbe mednarodne čete«, se verjetno nanaša prav na razlike med angleško-francoskim in nemškim memorandom. ki so na našem jTempsovem« zemljevidu prav dobro razvidne- debele potegnjena črta ustreza nemškim zahtevam po memorandu. sestavljena v Godesbergu; druga, tanjša črta pa označuje okrožja z nemško večino (nad 50%) po angleško-francoskem predlogu z dne 19. te^a meseca Tj dve črti se le deloma kri-
m.
A L t H M A G
..C"
1 A G N 6 ^
_____ v/.V-': •: • • V:". '0b> re Z
i

zasedle nemške čete. črno je torej označeno ozemlje s c
po nemškem memorandu zasedla nemška vojska
jeta in je točno opaziti razlike, ki so na sliki črno pobarvane. Seveda pa moramo pripomniti, da ustreza debelo potegnjeno nemška črta samo tako zvanemu »rdečemu pasu« godesberškega memoranda. ki poleg »rdečega pasu« pozna tudi še ožiji ozeleni pas« narodnostno mešanega ozemlja, v katerem naj bi ee tudi izvršil plebiscit, čeprav bi to ozemlje še nadalje obdržale zasedeno češkoslovaške čete (v prvem zemljevidu je to ozemlje črtkano označeno). »Jutro« ie ta pas prikazalo s posebnim zemljevidom iz nemškega vira v svoji številki z dne 27. septembra tega leta.
Iz beseoiia monakovskega sporazuma ni jasno razvidno, kaj naj bi se zgodjlo s tem tako zvar.im »zelenim pasom«, za katerega je nemški memorandum zahteval plebiscit. Ba pa so v Monakovem mislili tudi na to ozemlje, "e razvidno iz naslednjih dveh določb: V točki 4 monakovskega sporazuma, k; govori o razdelitvi nemškega ozemlja zaradi postopne evakuacije v štiri pasove-je naslednja pripomba: »Ostal« ozemlje pretežno nemškega značaja bo določila mednarodna komisija in ga bodo nemške čete zasedle do 10. oktobra.« (Očividno je tu mišljeno področje, ki je n* našem današnjem zemljevidu po »Tempsu« črno označeno kot razlika med nemškim in angleško-francoskim načrtom).
V točki 6 monakovskega sporazuma pa je še nasledka določba: »Dokončno razmejitev bo izvršil mednarodni odbor. Ta odbor bo smel priporočiti Nemčiji. Angliji, Italiji in Franciji v izjemnih primerih malenkostne spremembe strogo etnografskih mej ki jih bo pokazal plebiscit.« Iz tega bi se torej dalo sklepati, da se v načelu zasedba omeji samo "ha ozemlje z nemško | večino, da pa mora mednarodna komisija v vseh dvoumnih primerih odrediti plebiscit sporno ozemlje pa zasedejo do defi-nitivne razmejitve mednarodne čete. Prav zato se nam zdi, da »Tempsov« zemljevid že precej natančno podaja obseg ozemlja, ki naj se po novem sporazumu odstopi Nemčiji, ker upošteva tudii naznačene razlike, glede katrih bo imela zadnjo besedo mednarodna komisija.
R T
Rekord prijav za grajsko dirko
Pokroviteljstvo nad jutrišnjo motociklistično prireditvijo je prevzel vojni minister
Zaradi velikega razumevanja za naše i najboljši jugoslovenski dirkači, zaradi ^če-
motociklistično gibanje in naše težnje je j prevzel pokroviteljstvo nad dirko na Grad i (Seunigov memorial) sam vojni minister j armijski general Miljutin Nedič. Uprava
Moto-Hermesa je prejela uradno obvestilo o tem s pristavkom, da je g. minister poklonil Moto-Hermesu najlepše darilo, ki ga bo prejel najboljši vozač grajske dirke.
Mestna občina ljubljanska je izkazala hvalevredno naklonienost s tem, da je odpravila nedostatke na cesti in je zdaj dirkalna proga v vzornem stanju.
Prijavljeni so motoristi—tekmovalci, vsen nacionalnih klubov v Jugoslaviji, med drugimi znani dirkači iz Maribora, K anja in Zagreba kateri*- predstavnika za gorske dirke sta gobovo Hermežan Starič in Ilirijan šiška.
Konkurenca bo zcOo huda in se bodo pomerili v vseh kat« gori]ab med seboj
sar 'e za" enkrat gotovo št uganka, kdo bo »junak dneva«.
Po prijavah sodeč bo število dirkačev na jutrišnji dirki na Grad rekordno. Obiskovalcem se bo spričo tega nudil nepo-pisljiv užitek. Ker je Hermežanom običajno nebo naklonjeno in tudi ni drugih večjih prireditev, se niti najmanj ne strašijo, da ne bi bil odziv občinstva enako rekorden kakor bo rekordno število mo-toc!klistov in vozačev. Naj pod visokim pokroviteljstvom sodobnim razmeram primerno odmeva raz Grada pesem motorjev številnemu občinstvu na Ljubljano in na Ljubljansko barje.
Občinstvo ima dostop na Grad k progi z vseh dohodov, cesta pa bo zaprta točno ob 12. Pokoravajte se disciplini in rediteljem!	Moto-Hermes.
Pestra prvenstvena nedelja
Bogat spored za točke na vseh koncih in krajih
Kakor smo čitatelje že opozorili, bo to nedeljo spet cela vrsta nogometnih prireditev za prvenstvo LNP. Spored se zaradi nekaterih oblastvenih prepovedi ne bo dai izvesti v nameravanem obsegu, bo pa kljub temu še dovolj pester in razgiban. Brez nogometa bodo to nedeljo ostali na Jesenicah, v Kranju, v Celju in še v Krškem, povsod drugod pa bo spored bržkone izvedljiv v celoti.
Najbolj, gost bo prvenstveni spored v Ljubljani, kjer je za jutri določenih nič manj kakor 9 srečanj za točke, med njimi kot najvažnejši, dve prvorazredni tekmi. in sicer:
Hermes—Bratstvo
Jutršnje srečanje gornjih nasprotnikov t. j. moštev dveh neenakih sistemov, bo brez dvoma zelo zanimivo in napeto. Medtem ko je enajstorica Hermesa znana po svoji izrazito svojstveni igri, ki je vsaj do nedavna prinašala moštvu precejšnje uspehe, je moštvo Bratstva sestavljeno iz odličnih starih rutinerjev^ kot Crnoborija, Korena in še drugih svežih sil, ki jih je Bratstvo pridobilo v zadnjem času. Tako kaže vse, da bo ta jutrišnja nogometna tekma; lahko zadovoljila gledalce. Tekma bo ob vsakem vremenu. V predtekmi bodo nastopili juniorji Hermesa in Jadrana,
tudi v borbi za točke (ob 14.15), glavna J tekma pa bo ob 15.30.
Reka—Jadran
Ta tekma predstavlja v miniaturi nekdanja srečanja med Ilirijo in Primerjam. Nasprotstva med sosedi so običajno najhujša in zato je tudi v srečanjih teh dveh moštev vedno »soparno«.
Jadran nastopa s svojo mlado gardo, polno poleta in presenečenj — včasi prijetnih, včasi neprijetnih, toda zmerom napravi ta mladina najboljši vtis.
Reka se je nasiprotno tudi za letošnjo sezono odločila za preiskušene igralce. Po BSK je vzela naš novi, jugoslovenski sistem, kjer so piloti igire stranska krilca in obe zvezi, srednji krilec pa igra tukaj tretjega branilca, čudežev ta sistem sioer nP dela, vendar pa pravi vodstvo kluba, da gredo uspehi kluba prav na račun novega sistema in ne boginje sreče, kakor smo čitali v kritikah.
Tekma bo ob 10 na igrišču Reke ob Tržaški cesti; predtekma ob 3-45 bodo igrali juniorji Most in Reke.
Razen teh dveh borb za točke bo ljubljanska nogometna publika lahko videla še vrsto nižjih kandidatov za višja mesta, in sicer po temle razporedu:
na igrišču Hermesa ob 10. Grafika — Korotan;
na igrišču Mladike ob 10.30 Mladika — Moste, ob 15.30 Adrija — Slavija;
na igrišču Ljubljane ob 10.30 Svoboda — Mars jun. in
na igrišču Korotana ob 11. Korotan —
Ljubljana jun.	.
Razen tega je treba med prvorazrednimi tekmami opozoriti na mariborski spored, kjer bodo v tekmah ob 14. odnosno 15.30 igrali za točke Slavija in CSK ter Železničar in Rapid, oboji na stadionu ob Tržaški cesti. V Murski Soboti je slednjič na sporedu tekma za točke v I. razredu med Muro in Mariborom.
Po deželi je za to nedeljo razdeljeno tekmovanje za točke takole: v Mengšu Mengeš — Disk (ob 15.30), v Tržiču Ljubelj — Savica (ob 10.), v Trbovljah Ketje _ Trbovlje (ob 15.30), v Cakovcu Gradjanski — Ptuj (ob 15.30) in na Vrhniki Vrhnika — Javornik (ob 15.30).
Dva dneva Uirif anske lahke atletike
Danes popoldne in jutri ves dan na igrišču za Kolinsko tovarno
SK Ilirija prireja danes ob pol 15. se-niorski miting po dolžnosti, v nedeljo dop. ob 9. in pop. ob pol 15. velik propagandni juniorski miting. Oba dneva se bo zbralo veliko število atletov iz vseh krajev Slovenije in Zagreba. Ta miting bo imel še posebno slavnostno obeležje, saj bo to prvi miting, ki ga priredi Ilirija na novem igrišču za Kolinsko tovarno. Dolgih pet let je minilo, odkar je Ilirija imela svoj zadnji miting na lastnem prostoru pod Cekmo-vim gradom. Toda vodje sekcije niso popustili, nasprotno baš v kritičnem času se je sekcija povzdignila in dosegla zavidljive uspehe. Ustvarila si je kader atletov, ki predstavljajo danes elito jugoslo-vanrke atletike. Odveč bi bilo naštevati imena, ko vendar vemo, da si brez ng. Stepišrika. Bručana, Zupančiča, Bratovža in ostalih članov te sekcije sploh ne moremo predstavljati reprezentance. Jutri pa bodr vsi nastopili in penovno dokazali, da so illr^anske vrste nezlomljive.
Ne vlada pa zanimanje samo za sobotni seniorski miting, rekli bi skoraj lahko, da je zanimanje za nedeljski juniorski miting še večje. Ilirijanski juniorji so si preteklo leto osvojili juniorsko prvenstvo Ljubljane in dravske banovine in s tem dokazali, da so najboljši med vsemi in se jim obeta še lepa bodočnost. Da bo borba bolj napeta, si je vodstvo pridobilo odlične juniorje za nastop iz vse dravske banovine in drugod. Ker ta dan v Ljubljani ne bo velikih nogometnih tekem, se pričakuje obilen obisk, zato pa je prireditelj določil propagandno nizko vstopnino.
Mrak je legal na vasi. Tiho in hinavsko je prihajal iziza hribov, prihuljeno jc lezel čez gozdove, vesil svoj sivo kopreno na odmrlo listje ter prišel slednjič tudi do koč. Po cerkvah je zazvonilo. Najprej pri Sveti Trojici, nato pri Antonu, Andražu in tako dalje, naprej in naprej, dokler ni brnel zvon v slehernem stolpu po Slovenskih goricah, in se ni culo zvonenje do sleherne bajte, do zadnje njive, kjer so stala suha, orumenela stebla koruiznice tiho in mračno v tem strahotno mirnem, nič dobrega obetajočem vzdušju, iz katerega zija mraz. Drobcene dimaste meglice so jele legati v globeli med hribe. Prelivale so se po njih kot valovi ter začele pregrinjati tudi travnike in nižje ležeča polja Tu in tam se je začul glas kakšnega pastirja, ki je pretepal živino s steblom sončnice. Gospodinje so se mudile pri svinjakih. Klicale so svinje ter jih podile po okolih, če niso hotele s paše, če so rile pod plotovi, lomile planke in se obnašale kot bi ne čule njih klicev.
Časih je kje zaškripala lesa. Utrujeni delavci so prišli s ceste ter šli molče proti hramu, le mladi so se zdaj pa zdaj oglasili, in časih se je kakšna delavka celo nasmejala, ali rahlo, kot bi se bala. da bi jo kdo slišal.
Za delavci je pripeljal hlapec kripo koruze. jo postavil v gumno in oni so jo izpraznili. Razmetali so obilno, z rumenkastim ličjem pokrito klasje po kupu, ki je bil že od prej v gumnu in je čakal ličkar-jev.
Zdaj pa zdaj je prišel skozi vas voz, na katerem so bile po tri kadi, napolnjene z grozdjem šmarnice, ki je že dozorela in so ji jagode že pričele odpadati. Pijani voznik je dremal na vozil udaril tu pa tam po konjih ter zakričal nad njimi divje in hri-pavo. potem pa je segel po slatinarju in pil znova. Vaški otroci so se mu vesili na repico, mu kradli grozdje iz kadi, in če jih je opazil, je švirkni.l po njih z bičem, ali pa se je trudno skobacal z voza ter metal za otročadjo kamenje. Šmarnica je to leto rodna. Stotine polovnjakov te ubijajoče pijače bo kmalu v kleteh, zakaj zadnja leta se je razplodila kot koprive spomladi. Morda je tako prav! Njena naloga je menda, zatemnjevati um, razdejati moč, ker so še ljudje, ki imajo radi, če je človek nekoliko zmešan in telesno slab. Tak molči in je vdan v božjo voljo. — Ampak kaj bo, ko bo kdo spoznal, da ie treba ta rod ozdraviti, mu vrniti duševno in telesno moč!?
Čez čas je življenje na vasi utihnilo. Delavci so bili pri večerji. Ko pa so odmolili, so se odpravili na gumno.
Na deski v kotu gumna je brlela petrolejka. Medlo je osvetljevala ogromni kup koruze s svojo rdečkasto svetlobo, in lič-karji so posedli na nizke klopi, segli po klasju, Jomili od njega štrelje, nato pa s O iztrgali iz košatega plašča ličja toliko listov, kolikor je treba, da se koruza lahko zveže.
Nekaj časa je bilo življenje v gumnu prisiljeno in mračno, kakor bi se delavci, ki so biLi skupaj ves dan, sovražili med seboj. Godrnjali so, če je kak ličkar sunil svojega soseda pod rebra, ali če je v raztrese-nosti zgrabil za njegovo nogo, ko je segal po klasju.
»Vraga, kaj nikogar ne bo?« je vprašala v strahu stara dninarica in pogledala skozi gumnska vrata, na katera so se naslanjala domača dekleta ter gledala v temo.
Počasi so jeli prihajati ličkarji od vseh strani. Najprej dekleta in starejši ljudje, za temi se je prismejala otročad, dolgo za njo pa so pripeli po vasi fantje: »Vstani ljubica, le vstani, jaz sem prišel k tebi spat. Stisni z mehkimi rokami k sebi zdaj me zadnjikrat.« — Dekleta so postala nemirna. Popravljala so si peče, slačila zimske jope in se presedala sem in tja. Pevci so prišli do gumna, kjer so se ustavili. Strnili so se v okrog, se prijeli krog ramen, si potegnili klobuke niže na oči in peli dalje.
»Kje pa hodite toliko časa, sakrament?« je nekdo vprašal fante. »Vezačev ni, Juli-ka je hotela že oditi.«
Odgovorili so mu, gospodar pa je stopil po veLiko ročko, jo dal pri vratih prvemu ličkarju, in tako je šla naprej, dokler m bila prazna. To je potegnilo fante v gumno in pili so tudi oni. »Dobro kukk> imate* je časih kateri dejal ter nasrtarvil ročko se enkrat na usta. Potem so peli vsa m fantje so se začeli spravljati med dekleta, le oni, ki niso ženskarji, so ostali med vezači Živahnost je zajela ljudi. Dekleta so se hihitala, se sadila in zbadala £anta, noto pa so
zapela pesem:	_
Če mi liič ne gori, pa mi mesec »veti, in če me srce boli, pa se začnem <toe*u Pa zato, pa zato, ker ga sno^caj m btlo, ker ga snočkaj ni bilo pa prav zato.« »Južek, ne boš sedel k Liziki?« je vprašala starejša deklina sedemnajstletnega fanta, ki mu je udarila kri v lice. »Krize na oknih ji pa ližeš vsak večer in visis na njih do jutra. Ti pri luči ni zanjo?« — Lickarji so se zasmejaJi, tedaj pa se je naenkrat oglasi Grilov in rekel: »Zdaj vam bom pa enopoveda.« In začel je pripovedovati dolgo povest, kako je šel v nebesa, ki jo je končal tako: »Pa som iz nebes padna in sem se po pazduh v zemljo vgrezna. Potlej na sem misla, kaj bi nareda, da bi lahko Vfin priša. Te pa sem So dorao po giaiblje in sem se vun odkopa. Grabljo*e potlej oda za kanonske krogle, % graibTjSsca pa sem si trompeto naroda, s toto trompe-to sem potli troba. kda so mojega očete ' h krsti nesli.«
i Povest je razgibala veeeftost,
znova zapeli. Zdaj so se oglasile starejše ženske: gospodinje in viničaike: »Veš o Marija...« Mladina se je nekaj časa muzala, in tu pa tam se je kakšno dekle glasno zasmejalo, Antonekov pa je celo rekel: »To lahko pojete v cerkvi!« Mladina je pač upoma. Ne uboga duhovnega gospoda, rada prepeva pregrešne pesmi, zapoje pa tudi kakšno, umetno, s pravo vsebino, ker nI gluha za narodnostna vprašanja, stari pa se držijo tradicije in v svoji jokavi ponižnosti pojo nabožne pesmi celo v največji pijanosti, za drugo pa so gluhi ter prepuščajo vse Bogu.
Fantje ščipljejo dekleta v bedra, jim segajo v razparjake in časih kak porednež namaže svojo sosedo z gnilim klasom da je črna in ga vsa divja bije po glavi. Tu in tam potegnejo katero s klopi, jo vržejo v kup ličja, ji ga natlačijo pod ianke in celo za rokavce, da je debelejša od pšenične razstave na njivi.
Ko je kup klasja skopnel in je bil zvezan poslednji par, se prične povečerka, pri kateri jedo črni kruh, jabolka, orehe in pijejo jabolčnico. Po povečerki so izpraznili gumno in godec je privlekel od nekod harmoniko, jo siti&nil v naročje ter jo potegnil, da so razglašeni basi zahreščali. Parkrat je potegnil po tipkah gori in doii. potem pa je urezal krepko polko, da so noge mladine ■začele mencati same od sebe. »Stopi, stopi, noga, jutri ne bo tega!« je rekel najvese-ilejši fant, skočil po svoj plesalko ter jo zavrtel v divjem diru po gumnu, da so ji janke vihrale po zraku, dvigale prah, pometale po podu ostanke ličja in sekale preteče na vse strani, da je luč utripala, kot bi hotela ugasniti. Čez čas so se pognali v vrtinec še ostali. Zavili so se v oblak prahu, grabili plesalke za podvezjake in jih vlačili krog se. da so se videli v gumnu le kolobarji belih peč, ki so se vrteli z vso silo ter divjali iz kota v kot. Pot se jim je prikazal na obrazih, jim drsel po čelu, jim močil srajce in rokavce, godec pa je pritiskal in pritiskal, vedno hitreje in vedno silneje, kakor bi želel izmučiti plesalce do smrti.
Pred gumnom je delil gospodar pare onim ličarjem, ki niso hoteli ostati na plesu. Vsak je nastavil roko,, ki mu jo je otovoril s klasjem, katerega mu je navesil do komolca. za otroke pa je dal nekoliko manj.
Zdaj pa zdaj sta se zmuznila z gumna plesalca: fant in dekle. Objeta sta zdrvela v sadovnjak, in on ji je prigovarjal: »Samo nocoj me pusti k sebi, Anika, samo nocoj! Ni še pozno in noči so zdaj že dolge.« Ona se je branila, da mati pazi nanjo, je dejala, ali fant jo je stisnil k sebi. se ji vsesal v ustnice in jo skoraj nesel k hramu. Odmrlo listje sliv je padaio trepetaje na njiju, narava se je zvijala v mogočnih krčih pred sipanjem, ki je blizu, onadva pa sta šla molče proti bajti, kakor bi ju čakalo to noč nekaj ogromnega, božanskega. ■Rahlo so zacvilili tečaji, in vrata so zakrila za seboj dvoje trepetajočih teles.
Plesalci so se razhajali. One plesalke, ki niso imele fantov, so šle domov same, spa-reni pa so se poskrili med hrami. Pri vi j ali so drug k drugemu svoja potna telesa ter drgetali od hladu, ki je legel na vasi.
Dekletom brez spremljevalcev so pripravili fantje strah. Napravili so iz buče mrtvaško glavo; na notranji strani so prilepili nanjo rdeč svilnat papir, prižgali v nji svečo ter čakali v zasedi. Izza ovinka so se prismejala dekleta. Obirala so plesalce in se norčevala iz njih, naenkrat pa so zagledala na poti pred seboj smrt, ki je buljila vanje s svojimi rdečimi očmi ter zijala proti njim in kazala redke zobe. Krik groze je pretresel ozračje, nato pa se je čul čepet in vsa družba se je razbežala. Fantje so se zagrohotali in zanesli žarečo bučo dalje: na" okno kakšnemu dekletu.
Sredi vasi so se prestrašena dekleta zbrala. Trepetaje so se stiskala v gručo, in Zor-kova služkinja je pripovedovala: »Jezus Nazarenski, tak sem se straša, da bi se skoraj vse sposca!« Ostale so dodaie še kaj iz svojega, nato pa so se razgubile po svojih domovih in nad vas se je privlekel mir.	Ignac Koprivee.
Hudomušnost narave
V naravi se pogosto dogajajo čudeži. Največ jih seveda ostane skritih, a ta in tam smo vendar priče kakšne nenavadne Spremembe. Na stiki gejte izredno velik Tdeč korenček, s kakršnimi je letos narava obdarila gospo Petričevo, ki stamje v Ljubljani, na Dolenjski cesti 48. Vrt gospe Pe-'tričeve zbuja splošno pozornost radovedne
okolice. Na gredah, kjer je gospa posejala navadno rdeče korenje, si je mislila mati Maram takole: pa naj zraste obilno, fcer se spet obetajo hodi časti* t* je zra-s*> korenje rekordne veHhosti, saj tehtajo posamezni komadi nad 50 clkg, teko da je Prečne gospodinja kar dovolj založena z potem pa so m***, Se aosebno za mirovno dobo.
Kulturni pregled
Tristoletnica smrti Ivana Gunduliča
V Zagrebu se slavili trčstoletniiao emrti duibrovnSskega pesnika fvairm Gunduliča. Najjsi je njegovo dek> zaradi svojega airha-haioneea jezika ki obledetofa pesniških por dob samo še ipafcerkovališče redkih raaisko-valcev ali jadrnica srednješolcev in slavistov, De vendar ban GunduBč več kakor šolsko ane m fiJera«TK)-^odavmski predmet Skoos njegove na videz okorne, v resnica pa gibčne k k mojstrskim čutom za >rm» sestavljene verze, čatinao že danes tvorno moč taienta m Svijenjsfci dih osebnosti. Vzemimo samo do rok njegovo »Dir-bravkoc. to pastoralno igro v Dubrovniku in njegovi svobodni republika. Še zdaj zaznavamo v nji renesančno veselje s svobodno ® močno okwewko osebnostjo, % lepoto, ki je združena z v®jo tvorno dobroto. Alegorija s svotjam nrftoioškšm ozadjem je ■ sa-
n» dob:. ki ga je monai Gmndulic plačati svojemu čaBa, zato je za današnji okus mrtva in izumetničena. Toda v celotno igro je GutuduJic coložrl še kaj drugega, kar je še dandanes živo: je to izrazita dubnovnaška atmosfera, združena s pejsažem starega mesta pod Srgjem, z bleskom njegovega morja, z vonjem njegove vegetacije, z vsem, kar daje Dubrovniku nedoločljiv čar, ki nam ne gre iz spomina, ko smo ga kdaj občutili in doživeli
Videl sem uprizoritev igre. k} je poleg Vojnovičeve aDubrovačke trilogije« izmed vseh iger najbolj dubrovmiška. Igrali so jo ob spremljavi Gotovčeve glasbe pod milim nebom, na istem trgu pred kneževo palačo jn v senci cerkve legendarnega dubrovni-škega patrona sv. Vlaha, kjer so jo uprizorili deset let pred pesnikovo smrtijo, leta 1625. Z melanholijo mislim danes na divmo dubrovniško dož;ivetje, na sladko melodioz-nost starinskih Gunduličevih verzov, na ples pastirjev in pastiric pod zvezdami jasnega mediteranskega neba, ob vedri glasbi, ki je budila golobe na okoliških strehah, da so prhutaii nad nanui kakor veliki, beli evetovi, padajoči odnekod z razjarjenih zvezd. S kakšno slastjo so takrat ponavljale ustne trj sto let staro dubrovmiško neseni o svobodi:
0 lijepa, o draga, o slatka slobodo. Dare naj visi, koj' Bog nam je Sva srebra, sva zlata, svi ljudski životi Ne rnogu bit plata tvoj čistoj ljepoti... Samo v Dubrovniku je mogoče v polni meri doživeti nadčasovno duhovno atmosfero »Dubravke« in si zamisliti pesnika,^ ki je na istih tleh in pod istim nebom podoživljal zadaje odmeve italijanske renesanse in pr-ve vplive protireformacijskega duha- Tu je mogoče razumeti zakaj svetlo in vedino jadransko ozračje ni dovolilo, da bi se tU zaostril m spremenil v togo zmes versko moralnih naukov.
Ivan Gundulič je bil in ostal do današnjega dne nesmrtn; predstavi tel,j gospodarskega Dubrovnika. Kose sprehajamo po starih, tesnih ulicah »hrvatskih Aten« ali sanjarimo pred fontanami, pa na morski obadi, kjer šumi veter v cipresah in kjer diši ]*> slani vodi, po mirti, rožmarinu in vrtnicah, vedno se nam zdi, da srečujemo tudi eenco Iiatrticijstera Gunduliča. Oče tega, 1. 1588. rojenega pesnika je bil pet let knez miniaturne republjike; tudi sin je kljub pesniškemu poslanstvu opravljal resne državne posle: bil je knez v Konavlju, pa sodnik, senator in član Malega sveta. L. 1021 ga je jjoslala republika za svojega diplomatskega predstavitelja pri bosenskem paši. Še to omenja njegov življenjepis, da se je kot štiridesetletni veljak oženil z devetnajst-letnim dekletom in imel tri 6inove, izmed katerih je samo Šiško prevzel očetovo služ-Ijovanje Muzi.
Dajmo temu, na videz dokaj navadnemu življenju zgodovinski okvir: Zamislimo si ua sredi majhne dubrovniške republike, ki je umela z dobro, lokavo diplomacijo in še boljšo zvito trgovino (ne pa e silo) ohraniti svojo svobodo in samostojnost. Predvsem pa postavimo Gunduiičevo osebo na trg,e in ulice tega slikovitega mesta; predstavimo si ga. kako se je sprehajal z vefljaki in razpravljal o sodobnih političnih vprašanjih, o italijanski literaturi, o Maruličevi >Judi-ti«, o Lučičevih in Hektorovičevih verzih, o Zoraničevg epiki in Bržičevih komedijah. Kako bi si mogli zamisliti to življenje brez prijetnega dubrovniškega podnebja, ki že samo hrani telo in duha z zadovoljstvom, in brez morja, čigar valovi vodijo misel daleč v svet, k obalam Italije in Grčije, v široki sinji in topli mediteranski prostor.
Ta gospod visoke rasti in izrazite glave z debelimi, čutnimi ustnicami in velikimi očmi. je živel v času. ko so dubrovniško kulturno življenje obvladovali jezuitje — red s katerim se je maia republika odkupila papeževega prekletstva. Ostrejši proti-reformacijski dih pa ga ni motil, da ne bi bil ma.itre de pJaisnr dubrovniške družbe, ki ie prevajal v domači jezik italijanske drame in komedije ter z raznimi »Galatea-mic »Dianami«, >Armiidami« itd. izpopolnjeval dubrovniškii gledališki repertoar. Marsikaj je preuredil po svoje, v tem ali onem prevodu je bil za avtorja bolj traditore ka-kar traduttore. toda v tem delu je rasla njegova tvorna osebnost, se oblikovala njegova osebna nota. Takrat je vladala velika moda pastirske igre, ki pa se je počasi umikala
romantični tragikomediji. Nedvomno so ga italijanske pastirske igre navdihnile k ustvaritvi tridejanke ^Dnbravka«, ki ji je dail domači kolorrt, jo postavili v znamenje dubrovniške pomladi, vpletel domače šege in ni pozabi kajpak tudi svetega Vlaha. Ta patriotkrna igra, >vzvišena po ideji. velika po koncepciji«, prekaša po sodbi Branka Vodnika Tassovo >Amintxx, k, velja za klasični vzor pastoralne igre.
Izmed ostalih spisov Ivana Gunduliča je treba opozoriti vsaj še na dva: na pesnitev
»Suze sina razmetnoga«, ki že izraža turobno razpoloženost protireformacijske dobe in združuje s svetopisemskim motivom o izgubljenem sinu misli o minljivosti zemeljskih radosti in o velikem imperativu človekovih dolžnosti. V dikciji sečentizma spisana pesnitev je ^najbolj dovršeno pesniško dek> stare hrvatske književnosti« (B. Vodnik).
Najobsežnejša Gimdmličeva stvaritev pa je heroično-Tx>irmieti-čwi epos >Osma!n«, ki ga je dabro»vniški gospodar spisal pod vplivom Tassovega »Osvobojenega Jeruzalema«. Prav tedaj. k» je pripravljal prevod epa svojega vzomika, eo prihajale v Dubrovnik novice o veliki zmagi poljske vojske nad armado sultana Osmana IL in o možnosti razpada otomanskega cesarstva. Tudi Gundulič je bil vnet pristaš takrat močno razširjene .ideje o oevobojenju krščanske raje izpod turškega jarma. Boji in sultanov poraz na Poljskem so ga navdali z novimi upi, zainosno je sprejemal poročila o teh in drugih dogodkih in namesto prevoda Tassove-ga »Osvobojenega Jeruzalema« mu je tekla izpod peresa -izvirna pesnitev »Osman«, ta največji slovanski epos 17. stoletja. Vido-vito opeva politične borbe tedanje dobe, slavi v Poljakih kristjane in slovanske brate in napoveduje zaton osmanskega cesarstva. Epos je žai nedovršen. vendar je Guin-dulič izpričal z njim stvarjalni talent, ki ga uvršča med največje pesnike v vsej svetovni književnosti 17. stoletja.
Tri sto let je od Gundnličeve smrti, ki ga [ie potihoma požela v domačem Dubrovniku. Njegov grob je čas zabrisal, delo pa je ostalo in priča o veličini dubnovniškega kulturnega kroga.	—
Postani in ostanS član Vodnikove družbe!
Nase gledališče
drama
Sobota, 1. oktobra: Izsiljena ženitev. Ljn-bezen-zdravnik. Premiera. Premierski abonma.
Nedelja- 2. oktobra: Žene na Niskaivuorjju. Izven.
Ponedeljek, 3. oktobra: zaprto. Torek, 4. oktobra: Veriga. Red A. Sreda, 5. oktobra: Žene na Niiskavuoriju. Izven.
Četrtek. 6. oktobra: Izsiljena ženitev. Lju-bezen-zdravnik. Red Četrtek. Vprizoritev dveh enodejank francoskega klasika Moiierea bo v soboto 1. oktobra. Igrali bodo »Izsiljen« ženitev« in »Ljube-zen-zdravnik«. Prva emodejanka pokaže okolnosti, v katerih se oženi pariški meščan Sganarelle. druga pa se vrši čez 20 let in pokaže možitev njegove hčere. Moliere je nedosežen kritik preciozne dobe, graciia njegovega dovtipa je nenadkriljiva. Glavno vtogo igra Lipah. Sodelujejo še: Gabrijelči-čeva Drenovee. Kralj, Gregorin, Jan. Plut, Potokar, Slavčeva in Levarjeva ter: Danilova Rakanieva. Bratina, Danes. Sever, Gole in Presetnik. Režija je prof. Sestava. Scenograf inž. Franz.
Repriza finske igre: »Žene na Niskavuo-riju«. ki jo je spisala Hella Vuoli joki bo v nedeiijo izven abonmaja po znižanih cenah. Izredni uspeh, ki ga je dosegla premiera, priča o kakovosti dela in igralskih kreacijah. Dejanje se vrši v Tavastlandu v današnjih dneh Zaplet se godi med štirimi glavnimi osebami: babico (Maria Vera), njenim sinom-posestnikom Arnejem (Jan), niegovo ženo Marto (Vida Juvanova) ter učiteljico Ilono (Miira Danilova). Režija je
Kreftova.	.
Drama pripravlja kot naslednjo premie-
ro krstno predstavo izvirne slovenske drame »Potopljeni svet«, ki jo je spisal Stanko Cajnkar. Delo bo zrežiral Ciril Debe-vec. V igri bodo zaposleni: Mira Danilova, Vida Juvanova in Saričeva ter: Debevec, Gregorin in Sever.
V Drami se je dne 27. t. m. našla denarnica z manjšo vsoto denarja. Dobi se pri odrskem mojstru Lebnu v Drami.
OPERA Sobota, 1. oktobra: Boris Godunov. Red A.
Otvoritvena predstava. Nedelja, 2. oktobra: Prodana nevesta. Tz-ven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek. 3. oktobra: zaprto. Torek 4. oktobra: Boris Godunov. Red B. Sreda,' 5. oktobra: Ero z onega sveta. Red Srfiidfl
Četrtek 6. oktobra- Na sinjem Jadrana. Opereta. Premiera. Premierski abonma.
Nova operna sezona bo otvorjena dTevi z veliko rusko opero »Boris Godunov«. Naslovno vlogo poje g. Robert Primožič, kije opero tudi zrežiral, vlogo meniha Pimena pa poje g. Betetto. Otvoritvena predstava
je za red A.
Češka »pera »Prodana nevesta«, kjerpo-
jo glavne vloge gospa Vidalijeva in g. Franci ter ravnatelj Betette in Banovec.bo vprizorjena Jutri zvečer v operi. Dirigira kapelnik Neffat.
»Na sin jem Jadranu« je naslov novi opereti skladatelja Edvarda Gloza. ki jo vpri-zori "naša opera v režiji g. Zupana in pod muzilkalnim vodstvom g. Žebreta v četrtek, 6. oktobra, za premierski abonma.
Iz življenja na deželi
Iz Krškega
k—posnemajte! Ob priliki poslovilnega fantovskega večera sreskega pristava g. Igorja Puca se je zbralo 666 din, ki so jih kot »Igorjev kaimen« naklonili Sokolske-mu društvu v Krškem. V spomin obletnice smrti goetihiičarke ge. Ane Jama so pri-jatelji-gostje poklonili 100 din Sokolu v Krškem. Bratska hvala!
Zaplsld
»Življenje m svet« prinese v prihodnji (ponedeljski) številki članek »2ivali slutijo bodočnost«, dalje pripovedno črtico mladega bolgarskega pisatelja Orlina Va-sileva »Greh« v prevodu K. Špur in St Atanasova, Vladimira Ličena članek »Aktivno oglje«, nadaljevanje povesti Franca Sebjaniča »V mestu je lepo«, odlomek iz avtobiografije dr. Frana Gostla »V Kro-merižu,« dalje članek »Kuguvar ali puma,« daljši zapisek o rasizmu in rubrike: Fo-toamater, Filatelija, Za ljubitelje cvetlic, Knjige in revije, Praktične novote, uganke in šah.
Radivoju Vrhoven, dolgoletnemu predsedniku Matice Srpske in kulturnemu delavcu v Vojvodini, je posvečen najnovejši zvezek Letopisa Matice Srpske (skupen zvezek za julij, avgust in september). Izmed številnih prispevkov v tej »spomenici »beležimo kronistično samo nekatere: literarno-primerjalno študijo Bogdana Po-poviča o podobnem motivu v pesmih Mil-levoyea in Branka Radičeviča, članek Slobodana Jovanoviča o angleški zunanji politiki, Marka Carja esej o Gunduliču, P. Mitropana študijo o Stevanu Sremcu in Gogolju, razpravo dr. Milana Jovanoviča »Problem smisla života i naša narodna poezija«, dr. Sime Grozdaniča študijo o Grillparzerju in Slovanih, B. Božo-viču članek o Francaisu Copeeju kot pariškem pesniku in Miodraga Stajica prispevek o stilu Borisava Stankoviča. Mnogi članki obravnavajo osebnost in delo Kadi-voja Vrhovca.
Natečaj mariborskega Umetniškega kluba. Umetniški klub v Mariboru razpisuje sledeče nagrade: 1. Za dve novi še neobjavljeni leposlovni deli; 2. Za dve novi, še ne razstavljeni deli upodabljajoče umetnosti; 3. Za dve novi glasbeni kompoziciji, ki še nista objavljeni in še nista bili izvajani; 4. Za dve odrski stvaritvi po oceni v sezoni 1937-38 in 1938-39 do dne razsodila. Natečaja se morejo udeležiti vsi v Mariboru in njega področju ustvarjajoči umetniki. Nagrade so: prva din 2.000, druga din 1.000. Dela je predložiti predsedniku kluba, in sicer: ad 1. do vštevši 4. XI. 1038, ad 2. do vštevši 1. XII. 1938, ad 3. do vštevši 15. X. 1938. ad 4. naj se vpošljejo prijave z označbo stvaritev, na katere se igralec, oziroma režiser posebej sklicuje, do vštevši 1. XII. 1938. Obenem se pozivajo knjif«svn;ki, da pred-lože do 15. X. 1938 izvirno še neobjav.ie-no in neizvajano dramo, ki bi se naj uprizorila ob priliki letošnjega umet. tedna. Uspehi natečaja bodo razglašeni ob zaključku Umet. tedna, ki se bo vršil od 4. do 10. XII. 1938 in to po predstavi 10. XII. 1938. Odbor.
k— Tečaj za prostovoljne b°lničarKe.
Sreski odbor društiva Rdečega križa v Krškem bo predvidoma v oktobru izvedel tečaj za prostovoljne bolničarke. Obsegal bo teoretični in praktični pouk. Vabimo, da se v tečaj priglasi čim več gospa in go-spodičen iz mesta kakor iz okolice. Prijave sprejema sreski odbor Rdečega križa v Krškem
k— Učiteljsko zborovanje bo v soboto 8. oktobra v risalnici meščanske šole v Krškem.
Iz Trbovelj
t—strelska družina v Trbovljah priredi v nedeljo, 2. oktobra, strelske nagradne tekme s koristnimi dobitki. Dobitki in pogoji so razstavljeni v izložbi gostilne Berger. Dobrodošli strelci sosednih družin.
Iz Novega mesta
n— Udruženje vojnih invalidov iz Novega mesta naznanja, da je svojo proslavo dvajsetletnice Jugoslavije, združeno z akademijo, preložilo zaradi prepovedi javnih zborovanj.
BLED. Zvočni kino igra danes in jutri velefilm z malo Shirley Temple »Dete sreče« in predigro šalo z Miki-miško.
ribnica. Sokolski zvočni kino bo predvaja danes ob 20. uri in jutri ob 15.15 in 20. uri film »Novi ljudje« (Predstraža v Maroku). Za dodatek Paramountorv zvočni tednik.
ČRNOMELJ. Sokolski zvočni kino predvaja drevi ob 20. in jutri ob 16. in 20. fiilm »Ljudje na Santi«.
KRANJ. Slovenska služba božja s pridi-diigo bo jutrišnjo nedeljo ob 11. v Narodnem domu v Kranju v sokolski garderobi. Vstop je vsakemu prost. Za vernike staro-katoliške eerkve pa je udeležba dolžnost! Nihče se pač ne more izgovarjati, da se enkrat na mesec ne more udelžiti službe toz]1©
LJUTOMER. Zvočni kino Sokolski dom bo predvajal danes ob 20. in jutri ob 16. in ob 20. film »Sisi«. Dodatek Foksov zvočni tednik. Naslednji film dne 8. in 9.
oktobra.
JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 20. uri (v nedeljo tudi ob 15. uri) velefilm »Hči samuraja«. Prvi nemško-japonski film. Med dodatki tudi Paramountov zvočni tednik. Sledi velefilm »Dve siroti«.
PTUJ. Zvočni kino predvaja danes ob 20. uri in jutri ob pol 19. in pol 21. uri velefilm »Pesem obtožbe«. Kot dodatek Alfa-žurnal in kulturni film o naši državi.
sevnica. Zvočni kino predvaja danes in jutri film »Zlati kodrčki« z maloShir-ley Temple in več dodatkov.
TRŽIČ. Kino to predvajal v soboto in nedeljo film »General Gareia«.
R
0
Nedelja, 2. oktobra Ljubljana 8. Kmečki trio. — 9. Napovedi, poročila. — 9.15: Cerkvena glasba iz framč. cerkve. — 9.45c Verski govor (g. J. Jagodic). _ 10: Koncert za naše malčke (radijski orkester). — 11: Otvoritev razstave slovenske knjige. — 11.30: Otroška um (gč. Slavica Vencajzova). — 12: Narodne pesmi s Pohorja in okolice poje septet bratov Živko. — 13: Napovedi. — 13.30: Kar želite, to dobite (pdošče po želijah). — 17: Kmet. ura: Pomen izdelovanja siadosoka v kmečkem gospodarstva (g. Priol Josip). — 17.30: Za dobro voljo (piošoe). — 18. Čigav je otrok?« (izvajajo 51. rad. igr. družine). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Pisana trata (plošče).— 20.30: Koncert s sodelovanjem g. Roberta Primožiča in Radijskega orkestra. — 22: Naipovedi, poročila. — 22.15c Adamič Bojan in njegov orkester.	_
INSERIRA JTE V „JUTRU"!
IZDELEK SVETOVNEGA
SLOVESA!
Mali oglasi
Kam pa,kam ?
Beseda 1 Din. da vele 3 Din; za 61fro ali <±a)a nje naslova & Din. Naj manjši znesek 17 Din.
»Restavracija
pri Šestici«
Danes v soboto in jutri v nedeljo domače klobase, krvavice in pečenice. Iz-borna štajerska in dolenjska vina. Se priporoča A. Iz-laker.	23081-18
V gostilni
Kramer, Glince
se dobe vsako soboto in nedeljo krvavice m pečenice.
23030-18
Službo dobi
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za Slfro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Služkinjo
ki zna kuhali, sprejmem za takoj event. tudi pozneje. Pristavec, Ljubliana, Erjavčeva c. 4a, I. nad.
23082-1
Mesto uradnice
oddam za takojšen nastop. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Uradnica«.
23079-1
Ekonoma
ali volonterja, — samskega sprejmem k večjemu vino-gradnemu posestvu. Ponudbe z natančnim opisom dosedanje zaposlenosti pod »702« na ogl. odd. Jutra.
23020-1
Trgovskega
pomočnika
prvovrstno, samostojno moč v manufakturi in špeceriji, sprejmem. Ponudbe s sliko, prepisi spričeval ir. navedbo referenc na ogl. odd. Jutra pod »Manufakturist«.
22983-1
Službe išče
Vsaka beseda 10 par: davek 9 din; za Šifro ali daiaoie naslova 5 din: natmaniS' znesek 13 din.
Natakarica
išče mesto za Ljubljano ali okolico, mlajša izvežbana moč. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Natakarica«.
23029-2
Brivski pomočnik
prvovrsten, hiter delavec, išče službo za takoj. Salon Erntner Rudolf Bajaji Ka-rol.	23037-2
Pouk
Beseda I Din, davek s Din za šifro ali dajanje aaslova 5 Din Najmanj Št znesek 13 Din.
Strojepisni pouk
(Desetprstni sistem.) Večerni tečaji, oddelki od pol 7. do 8. in od pol 8. do 9. zvečer za začetnike in izvežbance — pouk tudi po diktatu. — Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zvečer. Največja strojepis-nica, najrazličnejši stroji. Pričetek pouka poljubno. Šolnina zelo nizka. Christo-fov učni zavod. Domobranska cesta 15. Tel. št. direktorja 48-43.
22950-4
PrUUm
Beseda 1 Oln. davek 8 Din ta, Smo ali dajanje
na.iiov,- a >J'n Na
bi rneeek 17 Din. Gobe na slanici
ln prešna Jabolka nudite takoj tvrdfa Artur
Nachbur. Radeče.
22583-33
Oblačila
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za SUro ali daja nje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dve zimski suknji
rabljeni in površnik, prodam. Predovičera 26.
22978-13
IN SEKIRA JTE
Prodam
Uesecte 1 Din. daves i Dtn za šifro ali dajanje naslova S Din Najmanj Si znesek 17 Din
Električne svetilke
za kolesa, zelo dobre, z močnimi žarometi, dobite jo najnižjih cenah. NOVA TRGOVINA, Ljubljana, — Tyrševa 36, nasproti Gospodarske zveze.
22904-6
Prodajni pult
steklom, stelaie in 2 amer Heating peči, pripravni za večje prostore, prodam. Poizve se pci K. Soss, Mestni trg 18.
22964-6
Avto, moto
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova S Din. Naj
manjši znesek 17 Din.
Motorno kolo
350 ali 500 ccm, novejše dobre znamke, kupim. Plačam -	"i. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober motor«.
23046-10
Posest
ueseda i Din. davek . Din za šifro ali dajanje aaslova 5 Din Naj manj St znesek 17 Din
Parcele, načrti
Imam več kupcev za parcele sev. del Ljubljane. — Ponudbe na: »Kopiros«, Detelova 5-II., levo. — Ljubljana. Istotam se kopirajo načrti najugodneje.
23049-20

Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro aH daja nje naslova S Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Dvosob. stanovanje
komfortno, s kopalnico, od
3- event. 4-sobno stanovanje
solnčno, s kopalnico, m vsemi pritiklinami v I. n. oddam. Napoleonov trg 7, I. levo od 15.—16. ure.
23070-21
Moderno stanovanje
4 velikih sob in pritiklin, I. nadstropje — v sredini Ljubljane, odda Društvo hišnih posestnikov, Salen-drova 6.
23043-21
Dvosob. stanovanje
oddamo pri K. Soss, Mestni trg 18.	22965-21
Sobo odda
Beseda 1 Din. davek 3 Dtn: za šifro &U daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din
Opremljeno sobo
v centru, oddam 1—2 boljšima osebama event. tudi dobro domačo nrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	23083-23
Prostor
velik, suh oddam za lahko obrt ali za skladišče. Župančič, Sv. Jakoba trg 8.
22939-23
Opremljeno sobo
oddam. Slomškova ul. 7, prid., levo.
23064-23
Opremljeno sobo
lepo, oddam blizu muzeja le boljši in stalni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23071-23
Sobe išče
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Sobo
s posebnim vhodom, solnčno, išče gospod za takoj po zmerni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »lentpetrska okolica«.
23031-23a
Razno
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova S Din Naj-manjši znesek 17 Din.

Prvovrstni trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, suha drva nndi
L Pogačnik,
bohoričeva 5, Telet. 20-59
Dežne
plašče balon svila,
veterni suknjiči, obleke, perilo itd. si nabavite najboljše ln najcenejše pri
Preskerju,
Sv. Petra c. 14.
KLI5EJE
ENO VEČBARVNE
JUGOGRAflKA
mihmui
Med mestom in deželo
posreduje »Jutrov« mali offlasnib
ŽIVČNO RAZRVANIM
Znanstveno Je dognano, da regulira »KA-LJ5-
________________.	FLUID« delovanj« vsen žlez, krepi organizem
dam v novi hiš' za 500 din, uravnoveša živčni sistem taio, da postane
1. novembra. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23080-21
Malo trisobno
stanovanje
oddam na Domobranski cesti 5 za din 700. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23072-21
Enosob. stanovanje
s shrambo, oddam takoj ali 15. oktobra. Opekarska 41.
23063-21
Samsko stanovanje
komfortno, poleg justične
človek zopet močan in sposoben za delo ln borbo za svoj obsoaneiL
Brezplačno detajlna literatura zalite vej te: Beograd Masarykova 9, Miloš Markovih. »KA-LE-FLUID« se prodaja v lekarnah,
S. br. 10537 33

čitajte in širite »J U T R 0«
mmmmMmmm

■■■■■■■■■■■■■■■■i
_ ^^^^^^ Z pnim samim aparatom (Tiflf+tp N I K S E praktično in ekonomično kuhate, pečete, cvrete, dušite, pražite itcL, ogrevate sobo, sušite lase in se obsevate. Informacije in za nakup neobvezna predvajanja brezplačno. Na Vašo zahtevo pride zastopnik na dom.
KOMERCIJAJLNI BIRO CEBULJ JOŽE, Jesenice, Gorenjsko.
Za Ljubljano in okolico: Zastopstvo NIKSE, Ljubljana, Tyrševa 15/1, telefon št. 33-38.
imimHiHiuiiHMii
OGLAS - Sprejem orodjarjev
Uprava zrakoplovnega tehničnega zavoda
v Kraljeva
sprejme večje število orodjarjev
Prošnje za sprejem dostaviti po pošti afl osebno. - Višina dnevnice se določi po sposobnostih.
jz pisarne tehničnega oddelenja zrako^vno tetmifeega zavoda
Y Kraljevu T br. 4605 od 27. septembra 1938. 1.

Nasnanja™ ^ nas je za vedno zapustil naš ljubljeni	»u«^, u
gospod
MARTIN OREHOVC
KRZNAR
ob pol 7. uri zjutraj v ^rnicerkvL
Celje, Ljubljana, G«-, ** ^ septembra
žaecjoci ostali
Urejuje Davorin Eavijen. - Izdaja za konzorcij >Jutra< Stanko Virant. - Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnama Fran ton.
_ 2a lomni* M j* «4gow«a	— * Kpfcljant.