j Izhaja ob 4 zjutraj* Stane celoletno , . 180 K mesečno....... 15 m ca zased, ozemlje . 300 „ »ka inozemstvo . . 40* Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K {bali oglasi do 30 mm ctolpca (58 mm) . 1 „ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta št Ufl. Telefon št 72. Upravnlštvo: Sodna ulica it. 6. Telefon št 36. RaEon kr. pošt ček. urad. štev. 1L842. Pred tremi dnevi se je zaupno izvedelo, da je generalna direkcija carin izdala na carinarnice brzojavko, s katero se odreja 100% ni povišek uvozne in 50%ni povišek izvozne carine. Vsled tega je načelstvo JDS naprosilo poslanca dr. Brezigarja, da brez odloga odide v Beograd in ugotovi, odkod ta povišek izhaja. Danes se je dr. Brezigar vrnil, na kar se je za jutri v soboto ob 3. uri popoldne v mestno dvorano sklicala izredna seja načelstva JDS., k kateri so povabljeni zastopniki gospodarskih krogov, ki so sodelovali pri pripravah najnovejše naredbe o poslovnem davku. Sp©? radi nesa- Ljubljana, 5. novembra. JDS se od lanske jeseni skoro neprestano nahaja v borbi s finančnim resortom. Ko je z ozircm na interese naloga gospodarstva prišlo februarja 1920. do velikega konflikta s tedanjim finančnim ministrom Vcljko-vičem, je izbruhnila ministrska kriza. Za njim je radikalec Jankovič vslsd sklepa Protič-Koroščeve vlade odredil izvedbo zamenjave kron v razmerju 1 : 4 in prišel z novimi bremeni. Ko jc finančni minister Stojanovič nastopil z novimi idejami, ki so se glede stanja naše valute nekaj časa prav dobro obnesle, ga je JDS podpirala. Finančni problem je sploh najtežja sivar v državi. Država potrebuje za svoje rastoče izdatke velikanske vsote denarja, če pa te hoče pokriti, zadene na naraven JDS je v "tem pogledu branil kar je bilo razumno in se je govarjati. Najhujša borba je začela, ko je b:l objavljen proračun. Naši poslanci so v finančnem odseku dosegli Naši delegati odpotovali. Pecgrad, 4. novembra. (Izvirno). Nocoj ob 23.40 so naši delegati odpotovali na jadranska pogajanja v Italijo. Odšli so delegati Vesnič, Trumbič in Stojanovič, Trumbičev tajnik dr. Cveta Pavlovič, tajniki Na-s'as Ilič in Cincarmarkovič. Na po- stajo so jih spremili mnogi ministri in poslanci ter mncžica nareda. Na postaji je dr. Trumbič nekemu novinarju izjavil, da je prepričan, da bodo pogajanja ob obojestranskem popuščanju mogla uspeti! ga svobodne volitve; ZmesIs v Rusiji* in proti v&iekdajniškl Moskva, 5. novembra. (Izvirno). sgštasiiš. ! V Rusiji se vrši močna monarhistič- Beograd, 4. novembra. (Izvini .Jna propaganda, ki jo vodi bivši vc-Minister notranjih del je poslal vsem ^ knez Mihael, brat umorjenega oblastem okrožnice, v kateri jim uka- carja. Revolucijonarm socialisti huj-zuje, da morajo storiti vse za popol- Aain "a nrnti v,arfl noma svobodne volitve. Svobodne skajo na upor proti sovjetski vladi, ki jo delajo odgovorno za vojno s Poljsko. ILisingfors, 5. novembra. (Izvir.) ■Kljub temu, da je smrtna kazen v Rusiji že odpravljena, je po poroči lih moskovskih „ Izvesti" revolucijsko sodišče od 23. junija do 21. avgusta izreklo 1183 smrtnih obsodb, ki so se tudi izvršile. Med drugim je bilo ustreljenih 10 oseb aradi vohunstva 100 oseb zaradi izdaje, 24 zaradi vojaške nepokorščine, 74 zaradi upo ra, 451 zaradi dezertacije in 130 zaradi vojnih zločinov. Kopenhagen, 5. novembra. (Izvir.) Pdrograjski list „Svoboda" prinaša obširno poročilo o ubojih v Moskvi. Revclucijonamo gibanje je pospešilo zlasti dejstvo, da so bile zanes- MfetiM"*8ASlOV. tP«0¥-!I,"ive S3.vie'fke čete odposlane na juž- jno russo {rcnto. čete zunaj mesta volitve pa ne pomenijo, da je dopuščena tudi eventuclna proti državna agitacija. Stališče vlade je, da narodno jedinsivo ne more biti predmet diskusije, gre edino le za vprašanje notranje uredbe države. Politični organi, ki bi dopuščali kakšno propagando proti državi, pridejo takoj v preiskavo. Proti krivcem je treba brez odlaga nastopiti. Poverjeniki za notranja dela morajo to nadzirati, obenem ia skrbeti, da se ne godi snt v Beograd, 4. novembra. (Izvirno). Reg-nt Aleksander in knjeginja jelena sta orispda davi v kograd. | so se uprle in zahtevale letnemu ča-Praga, novembra. (Izv.) Urad, su primerne obleke. Oddelek moskav-za zunanjo trgovino objavlja listo ?ke garnizije se je pridražil upomi-Dredmetov. katerih izvoz v jumsla-! kom. V mestu so ječe tako prena- znaine olajšave zlasti za Slovenijo. Proti davku na poslovno cbrtsoiz-vcjevali ta uspeli, da se je finančni ^efci in a, : 100 do 300 oseb. Kljub vsem poiz- Prajn, 5. novembra. (Izvirno.) \ ^^ ® preiskavam pa se vladi ® ' j se vedno ni posrečilo, izslediti sre- Povodom včerajšnje zopotne otvori- i • • ; • 'disca revolucionarjev tve zbormoe pripominja ..Cas :, 11 Uradniški kabinet učinkuje v par-j Pariz, o. nov. (Izv.). ..Matin" po-1 amen tu kakor olje na valovili. Po- bveea obupnemu položaju Vranglove minister na enketi z. gospodarskimi jsani&ne stranke ee ne morejo več ta- armade posebno pozornost in nagla-organizacijami zedinii na to, da se j ko obtoževati kakor v koalicijskih šs, da je nujno potrebno, da jo an-fa davek premeni v drugo obliko, ki J kabinetih. Tudi klorikalci, kakor tn- tanta oskrbi vsa j s potrebno zimsko bo pri lično onaka po efektu, a bo bolj • di narodni demokrati bodo glasoval: obleko. „\Vestminstcr Gasette" pra-racionelna in manj mučna. Gospodarske organizacije, l sa vlado. Sooijalisiični organ ,,Pra- vi, da jo poraz Vranglove armade medivo Lidu" pa naglasa, da ei uradni- sicer neizogiben, da pa Anglija ni-njimi tudi ljubljanske, so se° odločile j škega kabineta t J kdo ni želol, kar zna napram njej nobenih obveznosti, za težke žrtve, ki gredo v mnogem-je pokazal že prvi dan. da ni na 5» smalA*!«® vreko interesov našega gospodarstva. mestu, ^emci broz razlike 50 v prin-. •-»"Meac^ _ t go . Vendar smo na kompromis naših go- Jcipijelm opoziciji in sicer bolj iz so-; London. 5. novembra. (Izvirno), spodarskih korporacij več ali manjjvraštva proti državi kakor proti vla-,Velika delavska stavka v Angliji je vezani. Zato pa se moramo toliko | di. Vkljub temu pa včerajšnja iz-[ končana. V ponedeljek se delavci vr-bolj protiviii vsaki premembi njihovih \ java nemškega bloka ni bila tako iz-: nejo zopet na celo. Velika mesta bo-sklepov in prenagljenemu uveljav- 'zivalna kakor poprejšnje. Nemei- so | do imela jutri zopet običajno lice. Ijeniu nove naredbe. [prišli do spoznanja, da morajo ži-! Racidniranje živil je prenehalo. Hvalisanje dr. Koroščevih „uspe- |vcti skupno & Oelii in da se bi mogel J hov" pri podpisu proračuna v kleri- "da*e.c. ki 30 ca pripravljali proti; državi maščevati r.a njihovem last-, nem telesu. ; hov- pri podpisu proračuna kalnem časopisju je naenkrat ovrž no z najnovejšo carinarsko odredbo. JDS ni demagoška stranka. Njo vodi samo prepričanje, da pretiravanje ne more vesti do uspeha in da more nenadno uveljavljenje daleko-sežnib odredb peljati samo v kaos. Zato bo nastopila odločno, ne pla šeč se nobenih konsekvenc. Naredba g. Kukiča mora pasti in kompromis gospodarskih korporacij se mora točno izpeljati po primerni vakaciji, da se tnore naš gospodarski svet na nov položaj pripraviti. Velika nesreča v Beosrsdu. Beograd, 4. novembra. (Izvirno). Danes se je ob 5. uri popoldne zgodila tu velika nesreča. Tramvajski remorker je vozil poln voz premoga do vojne akademije. Voz se je odpel in zdrčal po tiru navzdol, pre vrnil v diru dva voza, ubil dva konja ter se z vso silo zaletel v glavni uhed kolodvora. Tam je težko ranil 12 oseb. Enemu ranjencu so zvečer morali amputirati obe nogi Materi-jalna škoda je znatna. Jyg©s§@vanš v Pragi. Praga, 5. novembra. (Izvirno). Glasbeno društvo Lisinski iz Zagreba priredi cd 19. do 22. novembra v Pragi štiri koncerte, katerih protekto-rat je -revzel predsednik republike Masarvk. ieSeznlčarska stavka v Ostrili. \ Dunaj, 5. novembra. (Izvirno). Včeraj je na južni železnici izbruhnila delna stavka. Voziti zamorejo le lokalni vlaki od Dunaja do Včsslaua. Od tu do Miirzzuschlaga je promet pretrgan, odtod dalje pa je promet zopet reden. Gre za mezdno gibanje Pričakovati je, da bo stavka že danes končana. Volilni shod JDS v Unionu. Li'/b>jara, 5. novembra. Za dane~, ob osmi uri zvečer je bil sklican prvi volilni shod JDS v Ljubljani in „Un:onova-' dvorana je bila po'na volileev in enako rudi galerija. Shod je otvoril g. dr. V7. Ravnikar, ki je omenil velik pomen volitev za konstituanto, ki naj ustvari podlago edinstveni Jugoslaviji. Predstavi vse štiri kandidate stranke za Ljubljano: no-sitelia list- starega voditelja dr. Ivana Tavčarja, preiskuj aega parlamentarca, prof. dr Rcisnerja. ki ga tudi poznamo iz fcivše deželne zbornice, potem zastopnika gospodarskih krogov Moho-riča in ministra r.a razpoloženju doktorja Kramarja, enega najbolj talentiranih in najmarljivciših politikov. Zupan. g. dr. Ivan Tavčar, burno pozdravljen izjavi, da sprejme kandidaturo samo zato. da bi združil okrog napredne zastave vso napredne glasove v Ljubljani, sicer je pa kandidatura breme že z ozirom na nasprotnike, ki 9;a že živahno r onadajo. „S!ovencu" in ..Večernemu Listu" se je že pridružil ?Sen k^-sne „oči" v nedeljo Caribrod in Bosiljgrad se priprav- 7 t m ne vrši. Ta večer se bo upri-ljajo velike svečanosti. zoriia Smetanova „Prodana nevesta" -f- Poraz generala Wrangla. Mo- jZVen. skovska in londonska poročila govore _ K jcy ^^ j utri K o porazu generala Wrangla, ki ga koncertom otvori vrsta umei- caka ista usoda, kakor je dočakala _ lKJVC aašeuma_ Denjikma, Kolcaka in Judenica ^ ^neracije. Kogoj je najkrep- Akoja generala VVrang a je b la po ezen,tant ^ ^JensE strckovnjaskth mišljenjih vojakih ^ £ ^ nj ^^ krogov zev naprej obsojena da kon- *a priredltevpomeni L našo glas- f Jc sedaj končala. bo ^čefek novTrazvojne dobe. Kon- S-n Kerenski je opozarjal da se cert bo za ^ y ljivo rob fce j-pirnri ne sme m ne sleduj . slovenskega duha "TšeS ^SSTSB hžeJlnon^t. 'kajti KogoTeva mu-ijSwVm . O .p. tr.no lzramii zlka m le nekaj novega, tera- premirje na p-Ijrki f-ntt z neverje ve- ■ ^ Ja ^ na. no energijo m n-guo so premestili & Iasbe v s^pnoVmto zglasba-svoje divizije na jikho, frc.do wi za- ^ cstal ^ M novih dal blagajniško porooK Dcuodkov izraževalnih možnosti Doslej ni bila Kakor dehritivno so mare smatrati, slovenska g!asba & ^dar tako izda je njegova akcija končana, da je razUo sodcfana _ Kogojevemu kon-boljsevikom ccprto pot na Krim in ^ sledi otvoritev r^ave mladih črno morj:. j slov. slikarjev v Jakopičevem pavi- Zcp-.t puč v Nemčiji. Levičar- (jjonu in kot tretja prireditev 12. L sko-sccijalictični dok vzdrzuje tr- m. literarna soareja pesnika Antona ditev, da se pripravlja monarhisti-1 podbevška v dramskem gledališču, čen puč, tudi „Vor,varts" in „Ham- na kar interesente že danes opozar-burger Ncchrichten" trdita, da sta jamo. Isto kar pomeni Kogoj v glas-v posesti podrobnih informacij o na- bi, pomeni Podbevšek v poeziji, isto meri, da so 15. t. m. [»skusi monarhi« tičen prevrat. -f Grško prestalo-' "-ledstvo razpravlja obširno zavezniško časopisje Ln popolnoma odobrava stališče Veni-zelcsove vlade, da se počaka z rešitvijo tega vprašanja do sestanka novega p3~lamenta. Italijanski listi objavljajo tudi poročilo ameriške novinarske agencije United Press glede personalne unije med Grško in Jugoslavijo ter rgotavlja, da zavezniki ne )i pristali na tako kombinacijo. Potovanje Take Jonescua v Varšavo ni obrodilo sadu, ki ga je pri- pomenijo tudi naši mladi vpodablja-joči v kiparstvu in slikarstvu. — Vstopnice za Kogojev koncert se bodo jutri dojioldan in pojjoldan prodajale kakor doslej še v trgovini J.Vidmar, Pred škofijo 19, zvečer paj>ri blagajni v Unionu. — Rusko gledališče v Beograda. Z ruskimi begunci je prišla v Beograd tudi neka ru6ka gledališka družba, sestavljena iz članov moskovskega gledališča. Ta družba bo v Beogradu uredila stalno rusko gledališče. — Velik Martinov večer v prid koroškim dijakom-beguncem priredi tnari- čakoval rumunski zunanji minister, borska dijaška kuhinja dne 13. novera-Po obisku v Pragi in po rezervira- bra v koncertni dvorani mariborskega nih izjavah češkega časopisja o spre- j gledaliča in vseh stranskih prostorih, jemu Poljske v malo antanto je bila j s sodelovanjem vojaške godbe, moške-poljska javnost kakor tudi poljski po- ga in ženskega učiteljišča ter članov io itični krogi precej nezaupni proti j članic mestnega gledališča. Take Jonescuu. | - * Slovenski puškarji v Borovljah so sklenili preseliti se v Jugoslavijo in prenesti sedež puškarske obrti v Kranj. Kot prvi je otvoril svojo delavnico za izdelovanje in popravo lovskih pušk v Kranju Zdenko Mi-šič, brat profesorja Mišiča. To je neizogibna posledica nesrečno izpadlega plebiscita na Koroškem, ker slovenski puškarji bi bili v Avstriji bojkotirani in zato je dolžnost naše vlade, da da vso podporo borovelj-skim puškarjem, ki prenesejo svoje delavnice iz Borovelj v Igoje kot Rusom, in takrat (to, kar ne stoji pisano, si lahko mislite zraven) bomo* že pokazali svetu, kaj smo mi in kaj so Rusi." S tako malenkostnega stališča je torej presojala vodeča skupina sedanjega trenotka. (Ponavljam zopet: trdno smo prepričani, da je večina z njimi samo iz solidarnosti.) Obenem pa si usojajo — in to je primer, ki mu ga ni para v kulturni zgo-dovzini — ti igralci, avtorji pisma, v tisku spuščati se v samokritiko, seveda v svoj prid. in iavno ocenjevati zmož- nosti svojih tovarišev na odru (pismo z dne 27. oktobra, 2. stolpec, vrsta 11). Toda kaj bi soloh govoril? Slepota ie slepota, slepota iz namena pa je šc strašnejša! Po isti nekulturnosti diši gesta slovenskih tovarišev s pismi, ,katera prihajajo dan na dan od strani občinsfva ..o nepriljubljenosti ruskih predstav". Teh pisem nisem čital io ne vem, kaj stoji v njih, zate pa dobro vem, kako sc rusko predstave obiskane. Vidim in čutim, kako sprejema občinstvo ruske predstave in čital sem v beograjskem. zagrebškem in ljubljanskem tisku mnenje pravih, kompefentnih kritikov. Torej meni niti treba ni citati teh pisem. Vem samo eno: če bi se kaj sličnega dogodilo slovenskim gostom pri ans v Moskvi, ne bi oni o tem zvedeli niti v osebnem pogovoru, tem manj v tisku. To so zahteve najprimitivnejše gostoljubnosti v kulturni družbi. Končujem in [»navijam: Smatram nastop ljubljanskega pododbora Udruženja glumaca za nekulturen in nekolegijalen napram ruskim tovarišem. Zahtevam od osrednjega odbora preiskavo in se bom pridružil (četudi prot? svojemu prepričanju) stavki samo na zahtevo centralnega odbora. Boris Putjata. L ca, vseoališčru profesor Sfanojevič in zastopniki beograjskih listov. * Dr. Orosel prijatelj tujskega pometa. Že mnogo let vodi markacija od postaj« na Tali čez Ilgoje v Brod do Sv. Duha na novo, najlepšo izletniško točko na našem Pohorju ob levem bregu Drave. Tik pred koroškim plebiscitom, za katerega izid je najbržo Orosel že vedel, je izdal na Slov. planinsko društvo v svojem in imenu elektrarne prepoved uporabljanja poti in zahteval odstranitev markacije. Prepovedal je tudi pot. čez most pri elektrarni in protestiral, da so to pot markirali naši. Take neverjetno drznosti si že dovoljujejo pri nas ljudje, M bi morali biti veseli, da jih 3ploh trpimo v naši državi. * Poziv vsem dobromislečim! Na strelišču na Suhem bajarju v Ljubljani je pokopanih 23 žrtev avstrijske vojne ju-stice. Naše javne oblasti bi se rade obr nile do sorodnikov žrtev, ne bi li dali tam pokopane svojce prenesti na pokopališče v domači kraj. Kjer bi ne bilo najti sorodstva, bi se ukrenilo potrebno, da se ustreljeni uradoma prepeljejo na ljubljansko pokopališče. Treba p3 je, da se ugotovijo imena. Vsled osebnega zanimanja slovenskega podčastnika, ki ie med vojsko služboval na strelišču, jc dognano, katerega dne je bil kdo ustreljen, ki leži v tem ali onem grobu. Imeni sta pa onemu podčastniku bili znani le dve. Naša pokrajinska viada se je s temi podatki obrnila na vojni sodni arhiv na Dunaju, ki je odgovoril, da bi bilo vse iskanje po datumih zaman, ker obsega arhiv poldrag milijon aktov in bi se moralo vedeti za opravilno Številko vojaške sodr.ije in za ime sodnije. Obračamo se torej na vsakogar, zlasti do onih, ki so med vojno službovali pri avditorijatih iu vojnih sodni-jah, da nam preskrbe podatke, katere naj blagovolijo vposlati mestnemu magistratu v Ljubljani. * Drinkovič se izgovarja na Korošca. Na naš članek ,,Razmere na naših poštah" smo dobili pojasnilo, da beograjske pošte zato ni bilo do torka v Ljubljano, ker so na železnici pozabili pri-klopiti poštni voz brzovlaku. Drinkovič in Korošec se izgovarjata drug na dru-zcgn, oba pa ne znata drugo, ko poviševati tarife. v Državna posredovalnica za delo. Pri vseh pdružnicah „Drž. posredov, za delo" v Ljubljani. Maribora, Ptuju iu Murski .Soboti« jo iskalo v pretočenem tednu od 24. do 30. okt. 3020. dela 197 moških in 99 ženskih dejavnih moči. Delodajalci so pa iskali 103 moških in 79 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 141. Promet od 1. januarja do r:0. oktobra 1920. izkazuje 24631 strank in sicer 11.004 delodajalcev in 33.637 delojemalcev. Posredovanj se je izvršil« v tem easu 6700. Dela iščejo: pisarniške moči, trgovski so-frudniki, sotrudnice, stavbni in strojni ključavničarji, mizarji, tolarji, peki, mlinarji, mesarji, slikarji, pleskarji, čevljarji, navadni ključavničarji. navadni in podk. kovači, knjigovezi, služkinje, kuharice, po-ofcreinice, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: mizarji, za splošno delo, pohištv. model, stroj, mizarji, zidarji, ključavničarji, tesarji, hlapci, dekie za živino in polje, pletarji, šivilje, pletilke vzgojiteljice, služkinje, kuharice, postrežnice, sobarice, natakarice, vajenci, vajenke itd. Avstrija zastavlja dragocenosti. Kakor poroča „Wiener Abend^ zeitung", bodo gobelini bivšega državnega zbora, ki so bili pred kratkim razstavljeni v Berlinu, zastavljeni sedaj skupno z raznimi drugimi dragocenosti Nizozemski za dobavo živiL " Boljševiki bežijo z Dunaja. Bratislavski JSlorenski dnevnik"' javlja, da madžarski boljševiki kar trumoma beže iz Dunaja, ker se boje izpremembe režima. Avstrijska državna policija je odredila, da se norajo madjarski begunci tedensko dvakrat zglasiti na policiji. Emigranti beže večinoma vsi na Slovaško. * Na novo vpeljana vlaka bosta od dne 7. t m. vozila vsako nedeljo in praznik iz Maribora v Dravograd-Me-žo. Zelo sta pripravna za nedeljske popoldanske izlete. 4 Društvo „Gosposvetski Zvon" vabi celokupno javnost na velik ma-nifestadjski SHOD, ki se vrši v torek dne 9. novembra t i. ob %8. uri zvečer v veliki dvorani ho tela „Union". Dnevni red: Koroške vprašanje. Predava g. dr. Oblak in govore gg. dr. Arnejc, Ar naš in ramo s tem za osvoboditev' Koroške. — Odbor. * Gosposveiski Zvon. V četrtek se jc vršil v mestni posvetovalnici občni . /bor „Gosposvetskcga Zvona", ki je t bil mnogoštevilno obiskan. ,,Gospo-[ rvetski Zvon1' je bil ustanovljen kot kulturno progagandno društvo pretečeno leto za koroški plebiscit Ker pa je sedaj naloga našega dela na Koroškem še bolj vržna, se jc stari odbor odpovedal in je bilo treba izvoliti nov odbor. Občni /.bor ie otvoril dr. Arnejc, ki je pojasnil pomen društva, bivši tajnik dr. Rožič je podal pregied dela za. časa plebiscita, blagajnik Likozar je podal blagajniško poročilo. Dohodkov je bilo 113.200 K, stroškov 44.300 K ostane 68.C00 K. Po daljši debati o nadaljnjem delu cs jc pre-b k izvolitvi p/ed~:dnik-. Trvoljci je L:1 soglasno dr. Ohkv:. Novi prcdcediik je pedal rvoj pr^rem, nate se je izvolil nov odbor. V odboru so: G. Er?i -b,.;!*, ga. Debelakova, inž. Mu-kcr. Lah, g. Urbane, dr. Arnejc. g. L&ozar, dr. štefančič, g. Lavren-čič, dr. Fornazarič, g. V.edendor-fer, ga. Hudavernikova, ga. Tavčarjeva, dr. Melik, dr. Rozman, dr. Janežič, teh. Grafenauer, g. Miiller, g. Leitgeb, gdčna. Kuralt in več zunanjih odbornikov. Izreklo se je pri zborovanju mnogo važnih nasvetov. V torek bo velik shod za Koroško v Unionski dvorani. * „Gosposvetski Zvon" vabi ves novi odbor na 1. cdborovo sejo, ki se vrši v nedeljo ob 9. uri v pisarni dr. J. C. Oblaka, Dalmatinova ulica (hotel Štrukelj). * Duhovni urad stalne vojne bolnice zahvaljuie vzorni mladini ljubljanskih ljudskih in meščanskih šol na podarjenih 700 vencih, s katerim se ie o:crasilo grobove vojakov na pokopališču pri Sv. Križu. * Predaja koroških poštnih uradov v upravo Avstrije. Med 26. in 29. oktobrom smo predali koroške poštne ic brzojavne urade, razen uradov Dravograd, Kotlje Guštanj, Prevalje Mežica, Črna pri Preval j ah in Jezersko avstrijski postni upravi. Ker so odslej koroški poštni uradi: Bistrica v Rožu, Borovlje, Djekše, Dobrla ves. Galicija. Globasnica, Grabštani, Grebiui, Hodi-še, Kopališče Bela, Labod, Libeliče. Loče pri Bačkem jezeru, Plibcrk, Pod-gora, Podgorje, Podrožčica. Pustiica, Ribnica ob Vrbskem jezeru, Rožek, Ruda, Siača ves. Svetna ves, Št. Jakob v Rožu, škocian v Podjunu, Šmarje ta v Rožu, Šmihel pri Pliberku, Tinje, Velikovec Vetrinj. Vovbre, Zgornje Trušnje, Železna Kapla, Žihpolje, Žalec. Žita-ra ves. Loga ves, Otok ob Vrbskem jezeru, Klopinsko jezero, Kotmara ves in Ledenica ter poštne nabiralnice Apače pri Galiciji. Kamen pri Škocianu v Podjunu, Kazaze p. Sinča ves. Krčauje p. Grebinj, Mohliee p. Galicija, Pokrše p. Grabštanj, Spodnje Krčanje p. Grebinj, Stara ves p. Dobrla ves, St. Peter na Vošinjah p. Velikovec, Šmarje ta pri Velikovcu, Stftf>en pod Juno p. Dobrla ves, Švabek p. Pliberk v inozemstvo kamor je dovoljen samo pisemski in paketni promet, se vrši promet seveda po mednarodnih predpisih. * Vlaganje prošenj za shfžbena me* sta pri poštni upravi. Poštno in brzojavno ravnateljstvo naznanja, da so vsa službena mesta pri poštni upravi zasedena. Glede na to je vsaka prošnja za podelitev kakršnekoli službe brezuspešna. (K temu treba dostaviti, da ostane zahteva slovenskega uradništva in meščanstva, da se na cesto vrže aspirant-ke zopet sprejme v službo. Teh 200 uradnic pošta vkljub takšnim objavam rabi. ker je pri najbolj obleganih okencih treba stati v kadrilji, ker ni poskrbljeno za dovoljno osobie.) * Invalidski shodi na Štajerskem. Dne 31. oktobra se jc vršilo zborovanje invalidov v Vojniku, dne 13. t, m. bo shod v Celju za celjski okra j, dne 14. t. m. pa v Žalcu. * Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celju sc je preselila v svoje nove prostore, na oglu Kralja Potra in Aleksandrove ceste. Hiša je bila v zadnjih mesecih popolnoma preurejena in je naravnost v kras Celju. Poslovanje se prične v pon-deljek 8. L m. * Zastave v nad eojski. Podpisana je navedba o zastavah v naši vojski. Vsi polki in divizije v operativni in rezervni vojski, kakor taidi poveljstvo celokupnega orožništva dobijo svojo zastavo, sestavljeno iz državne trobojnice in trakov. Na eni strani zastave bo letnica izročitve, na drugi pa napis: „ Verujem v Boga — za za kralja in otaebino". * V Račjem so iz kmetijske zadruge •ukradli v noči neznanistorilci za okrog 100.000 kron manufakturaega blaga. Na vozu naloženo ukradeno blago so odpeljali v smeri proti Framu. Nova bremena. Država potrebuje denar, ker se izdatki množijo. Davki in drugi državni dohodki se morajo povečati. Ravnokar je finančni minister zopet stopil pred javnost z novim državnun bremenom, to je s poslovno obrtnim davkom, oziroma s povečano carino. Ta nova bremena so za naše gospodarstvo hud udarec. Škoda, ki jo bo trpelo gospodarstvo, je večja kakor dohodki države. Carinarnice so dobile 3. t. m. nalog, da bodo obremenile uvoženo blago z dvojno carino in da naj zahtevajo vrh tega še 2 r c, ozir. 10 ^ od fakturne vrednosti. Ravno tako naj se obremeni rzvoz s 50 <:'<. večjo i zvezdo rermo. Opstovano smo ze poudarjali, da j« nedopustno izdajati lake raredh; p;ekc noti. S takimi naredbami se crerr-gciujt poslovanje poštemgc trgovca ter se ga navaja k lihvarsfcim cenam. Onemogoči se vsaira k?!kilacija za produkcijo in trgevL:o. Kar se fič: viociosti. novih bremen smo mnenj*, da t ^ nekatera bremena brezpogojno previsoka. 2e ta okolšrna, da ce kar vse uvozne in izvozne c?.r:v* br*? razlike povečajo za 100 ■?<-, oziroma za 50%, nam dokazuje, d3 zakonski projekt ni preštudiran in ni prilageden našim gospodarskim prilikam. Nerazumljivo nam je, zakaj se poveča izvozna carina n. pr. za les in lesne produkte. S čim bomo podprli našo zunanjo trgovino, ako ne ravno z izvozom lesa? Naša industrija itak ne more konkurirati v tujini. In nadalje, ali so se uradnikom pevišale plače za to, da bo uradnik ne le povišanje, ampak tudi del prejšnje plače odraj-tal državi vsled povišane uvozne carine in ker bo trgovec še sam nekaj dodal k ceni uvoženega blaga? Država potrebuje denar, a ne sme slepo udariti davek na vse predmete. Razumljivo nam je, ako zahteva 10 odstotkov fakturne vrednosti od vseh tovarn, ki izdelujejo luksuzne predmete. Nikakor pa ni na mestu, da se poslovni davek zahteva tudi od premoga, od živine itd. Ta davek, ako se bo izvajal, bo prinesel državi še precejšnjo vsoto, ali škoda, ki bo nastala posebno za konzumente bo desetkrat večja, ker bodo vse cene vohče poskočile. Država bo zopet morala povišati plače, kar jo bo več stalo kakor bo znašal dohodek iz tega-davka. Circulus vi-tiosus, ki nam je itak znan, se bo zopet ponavljal. Naredbo o pošlovno-obrtn etn davku podajamo v naslednjem v glavnih točkah. Čl. 6. določa: Poslov no-obrtni davek iznaša: 1.) uvozna carina se poveča za 100%; 2.) izvozna carina se poveča za 50 %; 3.) pri uvozu luksuznega blaga se mora vrhtega plačati 10cv od fakturne vrednosti; 4.) pri blagu, ki je oproščeno uvozne ali izvozne carine, se plačajo vsote pod 1 do 3 ravno tako kakor da ne bi bilo oproščeno carine; 5.) za blago, ki je že uvoženo, se plača 10% od precenjene vrednosti za luksuzno blago in 2 % za ostalo blago; 6.) obči pridobninski davek se podvoji, in sicer državni davek, kakor tudi vse državne doklade; 7.) industrijska in tovarniška podjetja plačajo 1 % od prodajne cene svojih produktov; S.) podjetniki, ki delajo za državo ali samoupravna telesa, kakor tudi vsi oni, ki jim dobavljajo blago plačajo 1 cc cd skupne vrednosti; 9.) pri prodaji živine (izvzemši drobnave) se plača 1 % od prodajne cene; 10.) denarni zavodi Ln akcijska podjetja plačajo 2 % od brutto-dobička po bilanci, kakor jo odobri občni zbor, in sicer samo za denarne posle. Od plačanja poslovno-obrinega davka so oproščeni: 1.) država in državne ustanove, občine in samoupravna telesa; 2.) Narodna banka; 3.) prodajalci monopolskih predmetov; 4.) proizvodi domače industrije; 5.) poljedelci za prodajo svojih pridelkov (izvzemši živine); 6.) finančni minister sme oprostiti od tega davka kmetijske in druge zadruge, ki po svojJh pravilih ne razdeljujejo dobička, kakor tudi humanitarna in kulturna društva m ustanove. To so prilično glavne točke te naredbe. Pripominjamo, da načrt te naredbe ni bil predložen finančnemu odboru. = Gremij trgovcev opozarja vse tr- krone 160. francoski franki 910, napo-irovce ki imajo svoje uslužbence zava- ;eondori 500 do 5Q5 marke 182 do rovano pri okrainih bolniških blagaj- 186. leji 222 do 227, italijanske lire nah, na naredbo deželne vlade za Slo- 535 do 540. venijo šte-510 v Uradnem listu št 127 Efekti: k ureditvi bolniškega zavarovanja delavcev na bivšem avstrijskem oremlju kraljevine SHS. Glasom te izvršilne naredbe morajo vsi delodajalci vse svoje zavarovance naznaniti z novimi plačami najkasneje do 15. novembra t. 1. okrajnim bolniškim blagajnam. — Gospodarski shod sklicuje za nedeljo dne 7. t. m. združene kmetijske podružnice celjskega okrožja. Shod se bo vršil v Narodnem domu. Razpravljalo se bo o cenah živine in mleka. = Iteccntraiizacija inonopilske uprave. Komisija, kateri je bilo poverjeno unificiranje mocopolskcga zakona, jp končala svoj? delo ter ce izjavite za decentralizacijo monopilske uprave. Ni- <^50 do 69.80, rubel 310, Kanta za Pricotje..............MO tft Koica za irgoviBo, obrt in mdo«trqo 415 W> iirratska eskomptaa banka.....14*0 1*>0 Hrod na Sari...............S7S *80 Trgov-iiiVa banka.............I170 ■Uaransc. banka ........ 1»0 Jur>''ovansta Banka ....... MO 614 L ubiianska kreditna.......1100 lOlS N._ praktično delovali. V Maksimira se Po zelo znli*nl rfn^nlP^ osnuje samostojen zavod za gojitev, ce„| n0Ta UVUnUibilu, tračnice, rastlin. finalni ct»nii in T8akovT8tni ^ kaz' = Zadružni Savez v Splitu je v zvezi 81MI8I SIIIIJI bidnesretUjke.gorilelitA s Savczom hrvatskih seljačkih zadrug, Sprejemajo ^ v popra.vUo d»^cleM sklenil da si zgradi lastln dom, v ^ terem bo nastanjena Zadružna banka »j—< a kakor tudi stalna razstava poljedelskih CfannnaniD n f.inhliani ležeže * strojev in poljedelskih pridelkov Zgrad-j ulflllOBflBJB W UJUU1J0UI, ba bo stala na enem najlepših delov mesta. Borze 5. novembra Zagreb. Današnja borza ima zaznamovati naravnost brezglavo rušenje efektov Poset borze je bil jako slab in še ti so vsi prodajali, ne da bi bilo kupcev-. Tečaji so zato močno nazadovali. Tako je padla Jugoslovanska banka za 25 K, Eskomptna za 25 K, Ljubljanska za 25 K, Jadranska za 100 K, lsis za 5 K, Trgovinska za 15 K itd. Devize: Berlin 192 do 193. Milan 540 do 560, Newyork 147.50 do 148.50, Pariz 925 do 930, Praga 164 do 166, Švica 2200. Dunaj 31.50 do 31.75. Valute: doiarji 147 do 147.50, avstrijske krone 34 do 35, rublji 100 do 108. če&e sredini mesta, obstoječe iz <"*eh šob jri znani tvrdki ALEKSAHSE& ©BUIT, Ljubljana, Sv. Petra cesta 23. Tndi 88 pošilja po novzstiu pc vsem krUjeslm Klobuke in slamnike vseh vret, od preprostih do najfinejših ima. i vedno v zalogi tovarna klobukov la slamnikov 152 13—8! Franc Cerar v Stoku posta m 3&B1&3 cosižia Bsašals pn LiasttaiL Prevzema tndi vsa tozadevna dela ter po pravlia iu preo liknje po najnovejši modi V Ljubljani prevzema vsa naro-ila in moderniziranje tvrdka Ecvačovlž & TrSan v PreSernovl ulici št. 5, kjer so tudi vsi vzorci vedno na razpolago. Več te@§p©s,!erje& sprejme takoj Iščem kočijaia pridnega, ki bi lahko takoj vstopil v službo. Ponudbe sprejema: 417 3-1 Sm. Ebenspaz&ger-a sin, Bjelovar. IRIJA TICAR Ljubljana— Selenburgova u ica Tovarniška zaloga šolskih potrebščin, papirja in razglednic. no 10 Zastopstvo prvih konfekcijskih tovarn ===== iz Prostejova (Češkoslovaška) ===== Glavna zaloga za kraljestvo SHS Fran Derenda, Ljubljana nudi po primerno znižanih cenah bogato zalogo vsakovrstne konfekcije za gospode, fante in dečke ter za vsakovrstne delavske sloje. 125 8 Trpežno Sslago. Samo na debelo. Mir si želi nabsslii pristnega io znsseoa COSUUCH-LINE Irit-Mka KewYorb-Buenoft-Ayres-Blo dl Jaselro 3an toa- JM onte vldeo. »4 17-10 Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listov ..'ijiLJ,\»'T^t-Sat®" ga potnike iz Slovenije edinole pari: SIMON KMETEC, UUBUANA, Kolodvorska ulica 2«. saj se iilagoiaii psslažltl tsrdle: Prva iiaic^o trgovina z vinoni Snte fmM io pri Sveti ^ Barbari v Halozah. 36 11 11 11 priporoča 85 13—10 Odon ICoutnsr Ljubljana, Kolodvorska ulica 37. ! 8 8 ■■a aaaaaaaaaasaaoBas» ilinepihonstio strojno i Olje, lahko, za vretena; olja za traosmisije; olje, strojno za poljedelske stroje; Olja, strojno za teške stroje; olje za avtomobile, lahko; olje , „ , izredno težko; olje za cilindre; olj« proti praha. 57 104—19 Glavna zaloga: lli.Z0.if. prej A. Zanki "i! sinovi. Usnj rski tema M Pol«IMi izdeluje zopet priznano najboljša usnjata gonilna jermena za vsakovrstne stroje in pogone, kože za prevleko mobilij specialnega stroja in najokusnejših vzorcev. ■■7i i—g 21 101-22 99 CL. Z O. 25. Ljubljana, Dunaiska cesta št. 9 ima v skladišču in oddaja po najnižjih cenah: Pšenično moko, banačko in lastne mletve, koruzo, oves, pšenične otrobe, proseno kaio, ješprenj, sladkor češki v kockah, amerikanski, Java kristal beli, kavo, najfinejše namizno jedilno olje, testenine, riž. Ceylon-čaj, poper v zrnju, eci, morsko in nemško-belc, petrolej, belo čiščeni, bosanske slive vseh vrst, čebulo makovsko, orehe, krompir in različno drugo blago, tudi snkneno in manufaktorao perilno blago, čevlie, moške, ženske in deške, izborno blago v vseh številkah, oddaja se le v večjih množinah. Naročajte dnevnik „Jutro"! MEJL11 ▼ Ptuju izdeluje po konkurenčnih cenah z modernimi amerikanskimi stroji vseh vrst vijake, dele sfrolev §n aparatov, vrši popravila teh ter dobavi fs inozemstva indusftrijalne izdeSke. 8*7 i—8 i-tt B—1 r>—<3 E>—tt ft—d B—<3 fr R—fl 1P—<31>—<3 b—<3 P^lF^Tgn Angleška sekcija plebiscitne komisije v Celovcu prodala 1 eselBit avtomobilov, I miri io 2 toiaa i m sicer: 2 limuzine tipa Talbot-Darracq, 16 HP., modre barve, z 6 sedeži, samopogonom, električnimi svetiljkami, nikljastim okovom, širokimi kolesi, kompletnim orodjem, garnituro na kolesih. kakor nove, stalno v porabi. 2 odprta voza, tipa Talbot-Darracq, 16 HP., s 5 sedeži, samopogonom, električnimi svetiljkami, niklastim okovom, modro barvana, z orodjem in kompletno garnituro koles, v izvrstnem staniu. 8 motornih koles, tipaTriumph, 33/4 HP., z orodjem, ozkimi kolesi in ventili, v dobrem stanju. Zračne cevi in plašče, ki spadajo k tipu Fiat, model 2 15 do 20 HP., k tipu Fiat tovorni avto model 15 Ter.. 25 HP. ter k tipu Talbot-Darracq, 16 HP., kakor tudi posamezne dele, spadajoče k navedenim tipom. 3 odprte potovalne avtomobile tip Fiat 2, 15 do 20 HP., 1 sivo. 1 zeleno, 1 belo barvan, v izvrstnem stanju, kompletne, s Fiat električnimi svetiljkami, cevmi in plašči, ognjevarstveno pripravo, orodjem, stekleno ploščo proti vetru, streho itd. 2 tovorna avtomobila tip Fiat 15 Ter., 35 HP., kompletna, s platneno streho, ozkimi kolesi, ognjevarstveno pripravo, generatorjem, svetiljkami, orodjem itd. v izvrstnem stanju. 392 7-7 Avtomobili in motorna kolesa se lahko upo-gledajo v četrtek, petek in soboto, dne 4., 5. in 6. novembra. Oferti za ta vozila se zaključijo v torek 9. novembra. Po 9. novembru vložene ponudbe se ne bodo upoštevale. Ponudbe se morajo glasiti samo v angleških funtih (bterlingih) ali francoskih frankih. Pivovarna „LrNION Telefon St. 311. Brzojavni naslov: Pivovarna, Ljubljana. Uubljana»Spodnja Siika priporoča svoje Izborno pivo v sodcih In steklenicah. Dobe se tudi tropine in sladne cime, ki = so kot živinska pita zelo priporočljive. 43 53-11