Issued daily oxcopt Baturdajs. Sundajrs and Holidaja. j^TO-VEAR XXXVI PROSVETA _• GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' U red n lik i tn upravniikl prostori: 2607 South Lawndale Ava. Offlea of Puhlica tion: 2687 South Lawndala Ava. Telephone, Rockwall 4004 Cena lista je $6.00 f*^ •• •"»•d-cU« matur Januarr II. t»3S. at tha poat-otfio* •t Chlcago. IUlnot*, under iha Act ot Congrvaa ot March S. Wt. CHICAGO 23. ILU PONEDELJEK. 8. MAJA (MAY I). 1944 Subscrlption 00 00 Ysarl/ STEV.—NUMBER 90 Acceptance for mailing at apecial rate of postu« provided for ln seetion 1103, Act of Oct. 3.1017, authorlsed on Juna 4. 1010. Masni letalski napadi na Berlin in Bukarešto sinoči bombardirale Berlin in nih bqmb na železniško omrežje. Bukarešto in devetnajst drugih London, 6. maja. — Sovjetsko poveljstvo poroča, da so enote ruske bojne mornarice in letalske sile potopile nadaljnjih pet nemških parnikov in transportov v bližini Sevastopola, mornarične baze na Krimu ob Črnem, morju. Število nemških parnikov in transportov, katere so Rusi potopili v zadnjih treh tednih, je,narastlo na 110. Moskva poroča, da se položaj na frontah ni izpremenil, dočim radio Berlin omenja ruske priprave za obnovo ofenzive na o-jjemlju stare Poljske. Mogočna sovjetska oborožena sila je zbrana v bližini Kovela, 170 milj južno vzhodno od Varšave, poljskega glavnega mesta, in pri Kolo-miji, 30 milj južnovzhodno od Stanislava nedaleč od stare če-hoslovaške meje. Sovjetski komunike, objavljen danes zjutraj, pravi, da je več mest v zasedeni P.vropi od Belgije do Balkana. Bombardiranje je bila največja demonstracija zavezniške letalske sile v tej vojni. Letalske ofenzive se je udeležilo čez sedem tisoč ameriških in britskih bojnih letal ter bombnikov. Letala so priletela nad osiščno Evropo z baz v Angliji in Italiji. Nemške radiopostaje so sinoči opozarjale ljudstvo, da"so se zavezniška letala spet pojavila v ozračju nad severozapadno Nemčijo in Parizom, kar dokazuje, da se napadi nadaljujejo. Čez dva tisoč ameriških bojnih letal in bombnikov je metalo bombe na Berlin, Munster, Osnabruck in druga nemška mesta. Nemško poročilo preko Stock-holma, Švedska, priznava, da so bombe, katere so ameriški letalci orali na ----- — —---------------- utrneš /.juuaj, piuvi, u« jc vet Berlin, ubil« tisoč flto Nemcev padlo v bitki r Ruri ljudi in da je nemška prestolnica v razvalinah in plamenih. Druga vest pravi, da so bombe porušile železniške proge, postaje in druge naprave v Bukarešti, glavnem mestu Rumunije, ter zanetile ogromne požare. Tarče bombardiranja iz zraka so bila tudi glavna rumunska železniška središča in letalske tovarne pri Brasovu, 85 milj severno od Bukarešte. Neapel. Italija. 6. maja. — A-meriški in britski letalci so metali bombe na veliki jez pri Pescari, ki so ga porušile. Sproščeni toki vode zdaj ogražajo nemške utrdbe v bližini Jadranskega morja. Voda je odnesla mostove in pretrgala glavno nemško za-lagalno črto v tem sektorju. Jez jc v dolini ob reki Pescari, •S milj v ozadju fronte. Po tej vodi cesta v Rim. Voda je za-•ila nižine pri Ortoni, kjer so v akciji čete Osme britske armade. Jtz lo/.i 12 milj nadjChieto in 20 ^'Ij od Jadranskega morja. Italijanska mesta pod nemško okupacijo in osiščna obrambna čr-zgrajena na nasprotni strani lin»r britske armade, so v nevarnosti poplave. Ameriški in britski letalci so izvršili nove napade na nemške komunikacijske zveze v severni IullJi- Bombe so razbile želez-proge, postaje in druge napi.ivc. Položaj na fronti, ki se razte-7il "(l An zija da Cassina, se ni ,zl«etrienil. Poročilo pravi, da * Vrši' le Spopadi med zavezni-Kk|mt in nemškimi vojaškimi tražarni. A"«nški letalci so se ponovno avigruli v zrak z baz v Italiji in '» rumunske železnice, či-" "Ija pri Pleiti in Turnu-Istočasno so britski le-ktali bombe ns železniške naci j (tka oporišča v nap ktilr Oriti t !' 'oj| zavezniških letal so 'dirali Pod gorico, jugo-ko mesto v bližini alban-kjer ae nahaja nemška • {'»sadita. Bombe so pa-lf|i na Budimpetto, glav- Ogrske. /f»isko omrežje na ozem-Kolinom tn Biskajskim ri je bilo ponovno tarča Nizanja u zinhm, na fronti pri Stanislavu in da se je 600 ogrskih vojakov podalo. Sovjetske čete so izvršile več u-spešnih napadov na pozicije nemške in rumunske sile na fronti ob reki Siret, Rumunija. Nevv Dol h i. Indija. 6. maja. — Ameriške in kitajske čete pod poveljstvom generala Josepha W. Stilwella so zasedle več vasi v severni Burmi in obkrožile japonsko garnizijo v Inkagah-tavvngu, poroča glavni stan admirala Louisa Mountbattena, vrhovnega poveljnika zavezniške oborožene sile v južnovzhod-ni Aziji. Britske in indijske čete so začele ofenzivo proti japonski sili pri Kohlmi, vzhodna Indija. O-peracije čet podpirajo zavezniška bojna letala z bombardiranjem japonskih pozicij. Zavezniški letalci so bombardirali železniško progo v Burmi med Arakanom in Mandalajem. Bombe so razdejale progo v več krajih, porušile postaje in druge naprave. Pearl Harbor, Havaji. 6. maja. — Ameriški bombniki so bombardirali japonske mornarične in letalske baze na Para-muširu, otoku Kurilskc grupe. To je bil že peti napad iz zraka na te baze v zadnjih osmih dneh. Drugi roji ameriških letal in bombnikov so metali bombe na japonske baze na otokih Nauru, Ponaju in Schoutenu. Rabaul, japonska mornarična in Malska baza na Novi Britanci, je bil tudi bombardiran iz zraka Napetost med Finci in Nemci naraica Stockholm, Švedska, « maja — Enajst vojakov, ki 00 dezer-tirali iz finske armade, je razkrilo naraščajočo napetost med Finci in Nemci. Politična situs-cija je tako resna, da civilna vojna ni izključena Izpoved dezerterjev je v soglasju s poročilom smeriške časniške agentu-re United Pre« iz Helsinke, da je nastala kriza v finski vlad, Poročilo tudi pravi, da bo Ed mond A Gulhon, opravnik p< " C • Cez sedem tisoč letal bombardiralo evropska mesta. Ameriške in angleške bombe porušile Pnrtbnni nhleonin jez pri Pescari v ozadju italijanske fronte.- UriUUm Enote ruske bojne mornarice in letalske sile potopile nadaljnjih pet nemških parnikov in transportov na Črnem morju v bližini Sevaš topola. Priprave za obnovo sovjetske ofen žive na ozemlju stare Poljske.—Ameriške in kitajske čete obkrožile japonsko vojaško posadko v Burmi London. 8. maja. — Ogromne in ameriški letalci so vrgli več zavezniške letalske formacije so sto ton razstrelilnih in zažigal i___i____]:__1 ~ D/..1!« L__u_________u- Split in Zagreb Ofenziva proti nemški sili v Bosni London, 6. maja. — Radio Svobodna Jugoslavija poroča, da so enote osvobodilne armade maršala Tita obkrožile Split, najvažnejše pristaniščno mesto v Dalmaciji ob Jadranskem morju, kakor tudi Zagreb, hrvaško prestolnico. Partizani oblegajo obe mesti. Glavni stan maršala Tita je prej poročal, da so partizanske enote obkrožile MrkonjiČ-grad v Bosni. Ljute bitke med partizani in Nemci so v teku pri Užicah, 75 milj zapadno od Sarajeva, in ob progi železnice, ki vodi v Sofijo, glavno mesto Bolgarije. Partizani so razdejali železniško postajo na tej progi in ubili več sto sovražnikov. Partizanske enote so začele protiofenzivo proti nemški okupacijski sili pri Vočinu, Slavonija, in Žumberaku, Bosna. Poročilo trdi, da so partizani zadali težke udarce sovražniku. Uposlitev vojnih na farmah Nadomestili bodo civilne delavce Chlcago. 6. maja. — Čez 8200 nemških vojnih ujetnikov bo delalo na farmah in v podjetjih za procesiranje živil v Ulinoisu, VVisconsinu ln Michiganu v prihodnjih tednih. Zadevni dogovor je bil pravkar sklenjen med vojaškimi avtoritetami in federalno komisijo za mobilizacijo in dobavo moštva, katere načelnik je Paul V. McNutt." Komisija je dobila prošnje od farmarskih organizacij, naj jim preskrbi 27,000 vojnih ujetnikov, ki sc nahajajo v taboriščih v Ulinoisu, VVisconsinu in Michiganu. Štev^o ujetnikov bo enako razdeljeno v teh državah. Več sto ujetnikov je uposlcnih v gozdovih in na parnih žaguh v severnem Michiganu, drugi pa opravljajo različna dela v vojaških taboriščih. Okraji Allegan, Berrien in Van Buren v michl-ganskem sadnem pasu bodo dobili veliko število vojnih ujetnikov. Naznanilo pravi, da bodo poslani v kraje, kjer je pomanjkanje civilnih delavcev. "Farmarji, ki žele dobiti vojne ujetnike, bodo morali plačevati običajno plačo," pravi naznanilo. "Sleherni ujetnik bo dobil 80 centov na dan v obliki note, katero lahko Izmenja v taborišču, ali pa se mu zapiše na kredit. Razlika med vaoto, ki jo plača farmar in ono, katero dobJ ujetnik, bo šla v fede-talno blagajno." Vojni ujetniki bodo delali p*id nadzorstvom vojaških stražnikov. V krajih, kjer bo veliko število uposlenih, bodo ujetniki ht a nova I i v šotorih. Vojaški tovorni avti ood oboroženo stražo bodo prevažali ujetnike iz taborišč na farme in obratno. Noben ujetnik ne sme delati več ko šest dni v tednu in ne v nevarnih p«»kliclh na podlagi trn-».vitke konvencije Ujetniki n* dobivajo isto hrsno kM ameri* j tki vojaki V Vojaške avtoritete niso razkrile, iz katerih taborišč bodo ujet-1 ritki poslani na farm^. Prl/aku-ae, da bodo ujetnrec preskr mond A uuuiun,, r • taborišča G ran t v Rockfor- V* MtO;)' v Wiaconstnu. tito priporoča izmenjavo vojaških misij Jugoslovansko ljudstvo proti povratku kralja AMERIŠKE ČETE V JUGOSLAVIJI London. 6 Vladimir Velebi jaške misije veljnika jugoalo dilne armade, je v razgovoru s časnikarji dejal, da je Tito za izmenjavo misij 3 Ameriko. On je že vprašal za zadevno dovoljenje v Washingtonu, toda doslej še ni dobil odgovora. Velebit je pojtsnil Titov položaj in celo orisal osebnost maršala. Na vprašanje, ali je sporazum med Titom in generalom Mihajlovičem, vojnim ministrom v jugoslovanski ubežni vladi, mogoč, je Velebit odgovoril: "Zdi se mi, da se ne zavedate, da se Mihajlovič bori na strani Nemcev proti nam. Kako naj bi mi sodelovali z njim? Protifašistični svet za narodno o-svoboditev je 1. decembra preteklega leta izjavil, da je proti povratku kralja Petra v Jugoslavijo, dokler ne bo vojna končana. Po vojni bo ljudstvo odločilo za ali proti monarhiji. To je zakon, katerega lahko prekliče le protifašistični svet. Zdaj nI nobenega izgleda za dosego sporazuma Na drugo vprašanje glede stališča ljudstva nupram kralju, je Velebit dejal: "Ako bi jaz rekel, da jc ljudstvo proti kralju* bi vi smatrali to za propagando. Mi ne širimo propagande proti kralju, dasi ljudstvo ve, da kralj daje medalje možem, ki sede v trdnjavah sovražnika. Ljudstvo tudi ve, da je kralj podelil visoka odlikovanja onim, ki so sodelovali s fašisti pred kapitulacijo Italije. Mi ne maramo sklepati kupčij s kraljem." Z Velebitom je dospel v London polkovnik Dolfe Vogelnik. Velebit je dejal, da upa, da se bo sestal z generalom Eisenho-vverjem, premierjem Churchillom in člani britakega generalnega štaba. On je razkril, da se ameriške čete bore na strani partizanov proti nemški sili v Jugoslaviji. Titova armada štele 300,000 mož in 80 odstotkbv te tvorijo mladeniči v starosti 10 do 25 let. Ta je že zadala težke udarce sovražniku. Za vsakega partizana, ubitega v bitkah, so ubiti štirje Nemci. Velebit je zanikal trditve, da je osvobodilns aimada komunistična, priznal pa je, da so ko-murjisti organizirali uporniško gibanje proti nemški okupacijski sili. Ljudje iz vseh krsjev Jugoslavije so m* pridružili tej armadi in število komunistov v tej je neznatno. Poroča se, ds je Titovs vlada pooblastil* dr. Hudolfs Bičsnl-ča, bivšega governerja jugoslovanske državne banke, za vodstvo kampanje, da partizani do Im* kontrolo nad jugoslovanski' ml denarnim skladi v tujini, Bičanič je zdaj v b intimni. Bruzilaka državna banka je zavrnila zahtevo jugoslovanske ubežne vlade, nuj ji izroči SV.-1 00,000 iz jugoslovanskega sklada. To Je prvi usp»h Titovei kampanje za "zamrznenje" jugo slovanskih skladov v bankah za-, vezniških in nevtralnih držav. Velebit je povedal časnikar-j jem, da ima Tito vojaški misiji v Ijmdtmu «n Moskvi in da bi ■ rad poslal vojaško misijo tudi v Waahington. On je zanikal obstot organakih veti s Moskvo tri težnje, da JugoalavtJe postane nadoljnja republika v okviru Sovjetske unije. Domače vesti Is Clevelanda Clevelend, O. — Po kratki in mučni bolezni je umrla na domu svoje hčere Agnes Turšič, roj. Debevec, stara 67 let in doma od Sv. Vida nad Cerknico. V Clevelandu je bivala 24 let in bila je članica društva 28 SNPJ. Zapušča štiri hčere in osem vnukov, izmed katerih so trije pri vojakih, dva pravnuka in več drugih aorodnikov. Nov grob y Pennl Imperial, Pa. — V bolnišnici Mercy v Pittsburghu je umrla Mary Dolinar, stara 62 let in doma iz vasi Podgora pri Stari Oslici. Zapušča moža, štiri sinove (dva pri vojpkih), dve hčeri, dva brata in eno sestro, v starem kraju pa enega brata in dve sestri, če so še živi. Podlegel operaciji West Pullman, III. — Anton Jakšič, star 65 let in doma Gra-daca pri Podzemlju na Belokranjskem, je podlegel operaciji. V Ameriko je prišel 1. 1912. Tu zapušča enega sina in dve vnukinji, v starem kraju pa ženo, eno hčer in pet vnukov. Stavke se razširile na Kanado Produkcija tankov in vojaških vozil zavrta Detroli. Mlch.. 6. maja. — Čes 30,000 delavcev Je prizadetih v stavkah, ki so nastale v tovarnah v Detroitu ln.Windsorju ter Oshawi, Ont„ Kanada. Produkcija tankov, vojaških Vozil In tovornih avtov je zavrta kot po slcdica stavk v tovarnah General Motor Corp in Ford Motor Ca Samo v Detroitu je 21 tovarn prizadetih zaradi, stavke. Stav karji so člani avtne unije CIO. Konflikt je nastal «aradi plu če. Stavke, ki so izbruhnile v Detroitu, so se raztegnile na avtne tovarne v Kanadi. Pričakuje se intervencija federalnih avtoritet. Johnstown, Pa« 8. maja. — Okrog 1250 delavcev, članov Jeklarske unije, ki so zastavkali proti Bethlehem Steel Corp., ae je odločilo za vrnitev na delo v pondeljek. Stavka je bila preklicana po sklenitvi sporazumu med unijo in korporacijo. Poveljnik japonske mornarice ubit v akciji New York, fl. maja. — Radio Tokio poroča, da je bil admiral Mineihi Koga, vrhovni poveljnik japonske bojne mornarice, ubit v akciji, "ko je nadzirsl splošne operacije z letala nad fronto." Tokijski rsdio je s sko. ro Istimi besedami naznanil amrt admirala Isorotuja Jama* mota, Kogavega prednika pred enim letom Jamamoto se je po japonskem napadu na Pearl Hui-bor bahal, da bo on diktiral mirovne i h igo je v NVsshlngtonu. Ali je bil Koga v tešeči ubit v akciji, ali pa te izvršil samonvir, ker ni mogel ustaviti zavezniškega pohoda v smeri Tokija, svet ne bo najbrže nikdar zvedel Obtoieni zarotnik umrl v Waskingtonu NVaahington, D. C., « maja. Klmer J, Garner, star HO let in doma iz Wichlte, Kans., najata-rejši med 'Mi ljudmi, ki ao obtoženi zarote, je bil najden mrtev v sobi hiše, v kateri je stanoval. Preliminarna pretakava Je ugotovila, da je umrl naravne amrt I Njegova smrt bo tvorila legalno podlago zm odložitev obravnave proti zarotnikom Garner Je izdajal list Publtclty, v katerem jo na poda I Žide In zahteval od kiŽirt :=J-Jaae PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE Organ of and published JEDNOTE by Slovana National BenefU Soclety Naročnina aa Zdrušene driave (iav.n Chicaga) in Kanado »J|0 JZČTOO aa po. tele. 11.50 aa čatrt lota, ^ Cook Co.. 17.50 ta celo lete. $3 71 aa pol lete, *a ino^tvo M-ao Susbcnplion rele.: Ior the United SUt« (.x^t CWcego) «d Cen^TuM per year. Chicago and Cook County $7M p« 'Tet ^A^o^RokopUl dopUov člankov ae ne vračajo. Rokopisi literarne v«biM(črtlce^«tl. drame, pesmi Ud.) ae vrnejo pošiljatelju la v alučeju. če Je priloiU PAdvwllalng rate« on egreement.-Manuscripts ol Communications and unaoHcUed article wlll not be return^l. Other manujcrip^ luch aa .torte«. plays. poenu. etc.. will be returned to ajndar only when eccompanied by seli addre««ed end .lamped envelopa. ------- • r " Na«lov na vae. kar ima »tik i listom« PROSVETA 2657-59 So. Lawndale Av«., Chicago 23. Iliinola MEMBER Of THE FEDERATED PRESS Glasovi it naselbin Datum v oklepaju na primer (May 31. 1944) pole« vašega na nuklovu pomeni, da vam Je a tem datumom potekla naročnina. vju* jo pravočasno, da ae vam li*l ne gatavi. imena Pono- la novo mezdno formulo Kmalu bo dve lcti-mcseca julija-odkar je vojni delavaki odbor postavil "strop" na vse delavske mezde in plače. V ta namen se je posiužil znane formule "malega lekla." Po tej formuli so bile vse delavske plače "zamrznjene" na podlagi plač, ki so bile v veljavi meseca januarju 1941. Omenjenega meseca—januarja 1941 —bo delava v tovarnah malega jekla dobili zvišanje plač za 15%. Od takrat ao na podlagi te formule smele biti zvišane za 15% plače tudi drugih delavcev, toda ne več. Če bi bile ostale zamrznjene tudi cene življenjskim potrebščinam na isti točki kot delavske plače »n mezde, bi bilo vse dobro. Ker pa vladu ni omejila in zamrznila tudi profite, so cene plezale iz nudstropja v nadstropje. Po zatrdilu vladnega biroja za delavsko statistiko so se cene zvišale za 23.4',i, po zatrdilu CIO pa so naiasle za 43.5' ,, odkar je v veljavi mezdna formula malega jekla. Statistika vladnega biroja bazira na študiju cen, ki ga je izvršil v okrog 90 mestih širom dežele leta 1941; na podlagi tega študija Je potem popravljal svojo statistiko. Ekonomi CIO pa so preštu-diiali cene zadnje mesece, in sicer bolj točno in natančno kot jih je vladni biroj. Zdaj je snor med prizadetimi ekonomi, ki pobijajo statistiko drug drugega. SpI< šno mnenje med ekonomi te vrste pa Je, du je vladn? statistika zelo pomanjkljiva in da je potrebno temeljito preštudiranje cen po vsej deželi. Nuj bo bližje resnice že statistika vladnega delavskega biroja uli |>u CIO, dejstvo je nu dlani, da so se cene v zadnjih treh letih veliko bolj zvišale kot pa delavske plače in mezde. Dejstvo je tudi, da je vsled tega mezdnu formulu malega jeklu zelo krivična za delavstvo, posebno pa zu nizko plačane delavce in delavke. In teli je po ugotovitvi posebnegn senatnega odseka, ki mu načeluje Claude Pepper iz Kloride, 20 milijonov. Tu odsek, v kuterem je tudi senator Lu Foi let te iz \Visconsina, je zadnje dni objavil poročilo, v kuterem pravi, da je treba zavreči mezdno foi mulo malega jekla, kajti vpričo draginje je postala unuhronizem. Dognal je, du Je zaslužek 20 milijonov delavcev zelo nizek in du se zvišanje njih plač ne da niti od daleč primerjati x najbolj konservutivnimi ocenami gjede zvišanja ccn. Te delavce je razvrstil po raznih kategorijah. Štiri milijone in nol pisarniških delavcev zasluži povprečno $28 89 na teden—$5 vee kot leti 1940; tri in pol milijona delavcev v trgovinah povprečno $24 88 nud milijon bančnih, inšurenčnih in /emljiško-agentnih delavcev picjemu povprečno $36.84 tedensko; skoiaj dva milijona državn'h in krajevnih vladnih uslužbencev $28 85. Skoraj četrt milijona učiteljic je letu 1942-43 prejelo manj kot $900 plače na leto; povprečna oluča vseh učiteljev in učiteljic v oanovmh šolah dežele ziiušu okrog $32 na teden* Še na slabšem je štiri milijone in i>ol oseb, ki so odvisne od penzijc ali vladne podpore, kajti povprečno prejemu|o le $23.42 na meaec—7'3» več kot leta 1940. Pti vsem tem m morajo tudi delavci z nizkimi pla ca m i ptiaoevnli okrog 22'« sv« |c;;a zaslužka za dohodninski duvek iu druga odtrgunia. Nu podlagi svojega študiju i • ta senatni odsek prišel do zaključka, naj vlada odpravi vso kontrolo nud plučami, ki znusujo man, knt $200 nu mesec zu poročene delavce ln manj kot $150 za sam ske. Strop nuj velja le zu višje plače. To je prvo konstruktivno priporočilo, ki smo ga čitali v zadnjih p.u letih glede tegu vpiušunju. Taka mezdnu formulu .bi bila ve hko bolj pravična kot pa Je foi mula inalega jekla, ki ne delu nobc ne razlike med slabimi in boljšimi plačami In v deželi je skora ena trctina delavcev, ki prejemajo plače, katere absolutno ne od > ovarjajo v dunušnji dtuginji. Seveda, če bi ne bilo vladne kon ' m »le cen, sluhu kukoi je. hi bila draginja še večja. Philip Mutray m VVilliam Green sta v imenu organiziranegu de lavstvg zadnjic podulu dobre sugestije in močne argumente prec odseki obeh kongresnih zbornic. Zahtevala stu, da kongres obnov i /ak»»n za kontrolo cen. ojuča . udevnn' administracijo, da bo lahko t Minn dr/ala strun nad cenami; nu drugi atrani je pu trebu vsogla •iti deluvske plače in mezde s cenam*, nato pu oboje držati na mestu . K ten.u priporočilu je treba dodati še to, du dežela potrebifje tudi/akon. ki hi preprečil nrolitaratvn. To ae lahko doseže z orne j 11 v i jo pmfitov nu nek odstoti k, alt nu s 100'. obdavčenjem vseh l'i< lito\ nad nekim odatntkom Tako *ta storili Avstralija in Nova Ia landiju kjer ne more noben kapitalist spraviti več kot štiri od •4ulk« piofltu v svoj žep S»*vi< »1jmi odpomoč pi ot i temu je zadružništvo. Kil i m sloj, ki noat najmaiiiM breme tudi v tet vojni, ao kapitali-sti ki /itnjejo profit«*. kakor jih mv> ieli sv n«kdar v zgodovini dežel e. Kljub vsemu krH'.«nm uroti vaokim in "vlaokim" plačam s strani vladajočega razreda «n njegovih valpelov, kljub viaokr-mu dohodmnakrmu davku tudi na velike motaj«. bo po vaeh videzih ta vojna skotila še veliko vee milti«»nar|ev kot Jih je zadnja svetovna vojna Vpričo teh razmer te me/dna formula malega jekla ne aamo velfk ena hrom* en». marveč tudi velika krivica r.a delavstvo. RAZNO IZ COLORADA Salida. Colo.—Več dopisnikov je poročalo, da je v raznih krajih snežilo čez velikonočne praznike, tako tudi prej in pozneje. Tudi pri nas je na velikonočno nedeljo dokaj snežilo; padlo ga je skoraj en čevelj, a je kmalu skopnel. Na belo nedeljo pa je spet snežilo; to pot ga je padlo okrog osem inčev. Sedaj, ko to pišem (25. aprila), nas je pa že obiskala pomlad in vse kaže, da jo nastop majnika lep, kajti mesec maj je pač najlepši mesec letu. Tudi naši fantje odhajajo k vojakom, tako da ie že kar prazno. Naše društvo je primeroma majhno, pa imamo že štiri člane pri vojakih—John Struna, Eddy Struna, Martin Fier in Henry ier. Hepry je bil pred kratkim na dopustu in se dobro počuti; on je pri marinih. Tudi Harry Costelc je prišel domov in tudi on se dobro postavi. Seveda, starši so veseli, ko pridejo sinovi na dopust, čim pa pride dan slovesa, je pa spet jok in tuga, ampak v tem oziru se ne more nič pomagati. Le eno je gotovo: tudi vojne mora biti enkrat konec; čim prej pride konec, tem x)lje. Letos praznuje naša jednota svojo 40-letnico in v teku je jubilejna kampanja za pridobivanje novih članov v oba oddelku, ^aša SNPJ pač zasluži, da sc ob njenem jubileju potrudimo vsi, da ji pridobimo čim več novih članov in članic. Vsi vemo, da e naša jednota največja, najboljša plačnica in najtrdnejša finančno in moralno. Vsi skupaj primimo za delo in uspeh bo zagotovljen. Kakor povsod drugod, tako je tudi pri nas obilo dela; vsak, sicer odšla, ampak ne brez posledic—pustila je za seboj ne-cakšno trganje ali revmatizem. 3ri tem me pa veseli to, da ni bilo hujše in ni bilo treba jednote nadlegovati za podporo. riporočam pa vsem, ki še niso zavarovani, da pristopijo k SNPJ, ki baš sedaj slavi svojo 40-etnico in v ta nemen je v teku posebna jubilejna kampanja za pridobivanje novih članov v oba oddelka. Pomnite, da nihče ne ve ne ure ne dneva, ko ga lahko zadene neprilika ali bolezen. Tu rtdc, ki je svoje gubili vse dobre dopisnike. Se-ae zgodi najhujše, kar ae jc ime gotovo dobila po kloridu,!daj ie Prosveta zame prazna in i Ompa namtklh vojakov katere ae Ruai ujeli r teh vrstic pa so me prisilili nekateri dopisniki in pa Prosveta i *vi] naročnino na Proletarca ~An samu. Večkrat si namreč mislim ton §koberne, na novo pa se j, kam smo prišli po 25 letih, to jo I raarooil Louis Berlot. Ta druži na ima edinega sina pri vojakih ki je štabni saržent in mehanik pri letalskem oddelku ter je bi že enkrat odlikovan. Na Bartonu je obnovil naroč nino na Proletarca Louis Ber gant. Tam sem obiskal tudi Grosa, ki je na bolniški listi vsled revmatizma. S teksijem za $14 se je podal v VVarren, kjer baje neka ženska leči to bolezen, ampak njegov revmatizem se ga kar naprej drži. Rojak bodite previdni in nj^jiasedajte na limanice rafcnim mazačem in mazačkam, k» oglašajo svojo žavbo proti raznim boleznim Ako bi res kdo imel kakšno zdravilo, k< bi odpravilo revmatizem. bi kmalu postal milijonar. Vroče kopeli so menda najbolj učinkovite, poleg tega pa posebna dleta, ampak to je odvisno od posameznega slučaja, kajti vsak pacient drugače reagira na lečenje. Iskreno se zahvaljujem Škofovim n Krofličevim za prenočišče in naklonjenost. Tam sem se pozneje seznanil tudi z Micko in njeno sestrico, ki se je nahajala na dopustu. Ona je uposlena pri vladnih delih v Davtonu. tako tudi Virginija Selakova iz Star Cityja, ampak do sedaj ae še nista videli. Obe »ta članici SNPJ. Krofličeva je rekla, na i še pridem v Bridgeport in me bodo z veseljem sprejeli. Nien mož je zelo aktiven na društvenem in političnem polju. Naslednji dan sem šel v Tfia-delphio in Elm Grove. Rojakinja Guzel. ki s svojim možem še od tistega časa, odkar sem naroč' nik dnevnika Prosvete in toliko časa tudi član SNPJ. Prihodnjega septembra poteče 25 let, odkar smo ustanovili društvo Tabor št. 387 SNPJ. Od takrat sem tudi stalen naročnik Prosvete, kar je pač dolga doba. Prosveta je bila zelo priljubljena meni in moji ženi, zato sem ostal njen zvest naročnik do danes, ne vem oa kako dolgo bom še, kajti izgleda, da Prosveta ni več glasilo SNPJ, temveč je bolj podobna glasilu partizanov, sanaevcev in rusevcev. Tega mnenja nisem samo jaz, temveč pretežna večina trauniških naročnikov. Odkar smo izgubili našega nenadomestlijevu boritelja in urednika Molku, smo obenem iz- na krimski fronti. upravlja farmo za sirote Novakovi; ker slučajno niso bili doma, so vsoto po slali za menoj, čim jim je soseda povedala o mojem obisku. udi rojakinja V. Šuštaišič Je ponovila Proletarca in nu po. vedala, da je bil nien sin ubit avtni nesreči, drugi so pa v armadi. Proletarca je' ponovila tudi Josephine Peternel, brhka udovica, zgovorna in naprednega mišljenja: Na novo sta se naročila na Prosveto J. Krašovec in Majk Burnik, nazajgrede v Boydsville pa Anton Bobnar in na Proletarca Louis Gorenc. Ko sem se za $2.01 pripeljal Fairmont, sem so najprej ustavil pri pečlarju Jožetu Tur-rfarju, ki je ponovil Prosveto in se naročil na Proletarca ter se ponudil za spremljevalca k drugemu pečlarju, kateri pa je rekel, da je prestar in se no briga za svetovne dogodke. Ustavila sva se pri družini John Prelc. On je naročen na oba lista, ampak naročnina mu še in potekla. Prenočil sem pri Prelčevih, ki so kupili Adamičevo knjigo My Native Land za svoji hčerki, ki sta dobro izšolani in nadarjeni; ena je knjigovodkinja v posojilnici, druga pa dela v uradu lokalne premogokopne družbe. Ena teh ie zaročena z mornarjem Polancem, čijega ladja je bila torpedirana in čez sto mornarjev je izgubilo življenje, on pa se je rešil in je bil odlikovan. Prelčevi se bodo preselili v lastni dom. Naslednje jutro me je Prelčeva hčerka spremila na busno postajo in mi pokazala krajšo pot, tako da nisem zamudil. Prelčevi so res uljud-ni in postrežljivi ljudje, zakar jim gre topla zahvala. Od osmih zjutraj do treh popoldne sem se voz'1 do Thoma-sa in potem na Pierce, kjer sem se ustavil pri prijatelju A. Vidmarju in tam tudi prenočil. Vid-marjeva sta sedaj sama, ker njuni dve hčerki delata v Clevelandu. Proletarca so ponovili Jack Klevišar, S. Gassar in John Mihelič, čiiega sin je bil. na do-pustup služi v mornarici že pet let. Doma imajo 14-letnega sina, ki je že dolgo bolan, hčerka pa je pravkar graduirala kot bolničarka in je uposlena v Bal-timorju. Prosveto sta ponovila George Belin in Louis Bajt. ki je že delj časa bolan, ima sedem sinov, od teh pet v službi strica Sama, poleg tega pa ima tudi hčere, a se pečla. Adamičevo knjigo My Native Land sta kupila John Nered in Royce, dočim je moj gostitelj Vidmar ponovil Proletarca in prispeval copak v podporni sklad. Na Davisu je Proletarca ponovil čevljar Jakob Benčan, tajnik društva 217 SNPJ. Prosveto pa sta na novo naročila Frank Mahnič in Louis Gruden, ki sc je baš vrnil iz Clevelanda, kjer je delal 15 mesecev za družbo Heinz, kjer ljudje baje zaslužijo od pet do šest sto cnpakov mesečno. Tud' on, četudi star in četudi je včasih delal / metlo, je zaslužil na dva tedna 230 co-pakov. Pravil jc, da omenjeni kapitalist prireja mlečne bankete in za osebo stane osem co-pakov. Delavcem servirajo lune in kadar pride gospodar delavcem govorit, počivajo vsa kolesja. Omenjeno delo sta mu preskrbela njegova sinova, ki sta sedaj v mornarici. Istotani je naročila Frances Zadel koledar, njena hčerka pa My Native Land. V pomoč križani Sloveniji so prispevale Anna P""tar $2. rojakinja Okoliš $1 in CJ8' kinja Arčar SL Na Coketovvnu pri Th'>maW je ponovil Proletarca A K-tni^ na novo oa ac-je naročil J" n u J Land J« Ogrinc ter v Thoma: Ponlkvar. Mv Nativr kupil Jos. Mleku*; pri njih ** prenočil. Oni imajo dva sin v armadi;'eden, od njcnei« P^ vega moža. je nadpon-čnik in je v poletih že večkrat ndljl^ val; njegov sin pa J** s;,r7fr\ je noročen s hčerko i/ dru*n> Stabanja blizu Warrena njeni starši imajo veliko far J Nazajgrede sem m lld nekimi pofloji. Oni |*#udarjejo, da ae lahko poloAaj »premeni, če bi na primer Rusi poizkusili vreči nemške divirije i* Finske trr Jim i led tU v severno Norveško Ali pa če bi zavezniški vdor Skan dtnivije imel za posledico nor ! dijake in daoakr upore. V teti , slučajih ni popolnoma izključeno, da bi Nemčija podvzela korake iz obupe, to je vštevši ne- C Sovjetski list za priznanje Titove vlade V zadnji izdaji moskovske revije. "Vojna in delavpki sloj", pod naslovom "Ali m zadnji čas za prekinjenje odnošajev z jugoslovansko begunsko vlado?" je izšel članek sledeče vsebine: "^ri leta so minula, odkar so hitlerjevska Nemčija in njeni vazali napadli Jugoslavijo. Skozi tri leta vodijo narodi Jugoslavije divjo borbo proti tujim osvajačem za svobodo svoje domovina. Tekom razvoja te borbe se jim je posrečilo, da so si ustanovili redno narodno-osvobodilno vojsko, ki šteje četrt milijona ljudi. Po volji ljudstva je Antifašistična zveza narodne "osvoboditve formirala začasno vlado v obliki Narodnega odbora. Nasprotno pa so se tekom treh let jugoslovanski rcakcionarji, zbrani okrog begunske "vlade", popolnoma razgalili. Zavzeli so odločno nepomirljivo stališče proti narodnemu osvobodilnemu gibanju Jugoslavije, zavzeli so smer intrig in protlljudskih pro-vokacij. Ti reakcionarci, kl so izgubili vsako vez z ljudstvom, nimajo pravice, da govorijo v imenu naroda, ki se bori hrabro za svojo svobodo. Vse delovanje jugoslovanskega naroda tekom teh treh let je bilo' izvršeno ne samo brez pomoči begunske "vlade", temveč celo kljub njenim poizkusom, da prepreči razvoj osvobodilne borbe in kljub odkriti oboroženi borbi agentov 6ne "vlade" v domovini sam<, ki so se stavili na razpolago hitlerjevskim okupatorjem in njihovim sokrivcem. Ze tri leta ima ona "vlada" med svojimi člani izdajalca Dra-žo Mihajloviča, kl stoji na čelu četnlških band in ki obenem s hitlerjevskim! okupatorji napa drfjo Jugoslovansko ljudstvo. Skozi Mihajlovliča ima begunska "vlada',' zveze s hitlerjevi-mi lutkovnimi vladami in z nemškimi okupatorskimi trupa-ml. Begunska "vlada" je popolnoma odobrila sporazum, ki ga je sklenil Mihajlovič z italijanskimi okupatorskimi četami in Pavelič z ustaši leta 1942, za skupne operacije proti narodni osvobodilni vojski Jugoslavije. Vse aktivnosti begunske kama-rile, ki naziva sama sebe "Jugoslovanska vlada", obstojajo iz ene same dolge verige provoka-cij, s katerimi poskuša podko-pati napore jugoslovanskega ljudstva v borbi proti Hitlerjev ski Nemčiji. Ali ni resnics, da je bil častnikom jugoslovanske vojske, ki se junaško bore v vrstah narodne osvobodilne vojske proti nemškim vpadnikom, vzet častniški čin, na aramoUj ljudi, kl se Imenujejo ministri jugoslovanske vlade? Kako gleda kairska jugoslovanska vlada na narodno osvobodilno gibanje, Je kazalo vpelje one "vlade", kadar je izvedela o začasnih uspehih nemških čet za časa š**te ofenzive na osvobojenem jugoslovanskem teritoriju decembra meseca lanskega leta. V očigled teh dejstev ae zdi, da ie skrsjni čas, ds sovjetaka vlada 'n vlade ostalih Združenih narodov orekinejo diplomatske odnošaje s propadlo grupo jugoslovanskih uradnikov v Kairu, kl «ie zastopa nikogar ra-zun sanSa Mfbe, Zavezniki priznavajo narodno osvobodilno vojsko Jugoslavije, kl Jo je organiziral narod sam. Ali ni skrajni čas, da se orizna tudi zečst^a vlada, ki Jo J« oanoval narod sam in ki. sodeč po ne-*porečenih podatkih, u#.iva oporo ogromne večin«' Jugoalovs* nov? Ali ni skrsjn čas. da ae vzame pronadll kliki v Kairu pravica, da imenule sama sebe "vlada" nekega naroda ki ga ne /a«tot>N In ki je riurod ne pri-zns?,H -ZOJ8A iz obrambnih * Nemci i/ra Ameriški ln kitajski vojaki v Burmi nalagajo munlcijo na Čolne. Govor maršala Tita ped na S vedsko razlogov, kot bi Zlil. RAZVOJ OSVOBODILNE BORBE V ZVEZI Z MEDNARODNIMI DOGODKI (Združeni odbor jugoslovanskih Amerikancev nam je |>oslal za priobčitev daljši govor voditelja in ustvaritelja osvobodilnega gibanja v Jugoslaviji, Josipa Broza-Tita. Ta govor je imel na dtugem zborovanju Antifašistične zveze narodnega osvobojeuja Jugoslavije 29. novembra 1043 v Jajcu, Bosna. V tem govoru je Tito odločno nastopil proti povrnitvi starega režima v Jugoslavijo in proti obnovi kraljevske, dinastije po vojni. Njegov govor sledi.—Ured.) Našo narodno osvobodilno borbo lahko razdelimo na štiri razdobja: 1. Kapitulacija Jugoslavije in začetni ljudski odpor, tekom katerega so se oblikovali mnogoštevilni partizanski oddelki za boj proti okupatorju. 2. Preoblikovanje partizanskih oddelkov v redne vojne edinice, bataljone, brigade In divizije, in tvorjenje narodno-osvobodilne armade Jugoslavije. • • 3. Preoblikovanje n a r o d n o-osvobodilnih odborov v pravo ljudsko oblast In ustanovitev An t i fašistične zveze narodne osvoboditve Jugoslavije, ln 4. Razdobje, v katerem se nu hajamo sedaj, in sicer: Preobli kovanje Antifašistične zveze nu rodne osvoboditve Jugoslavije iz splošno-strankurske oblasti v najvišjo zukonodujno oblast in ustanovitev Narodnega odboru ljudskegu • osvobojen ju Jugoslavije kot začasne narodne vlade. Prvo rasdobje Vzroki, zaksj Je Jugoslavija tako hitro padla in zasužnjttnje naše domovine s struni nemških, Italijanskih, ogrskih in bolgarskih čet so dmies jasni večini našega ljudstva. Dvajset let zatiranja Hrvatov, Maeedoncev, Slovencev In drugih od strani vel«-srbskih hegemonistov; daljo nezaslišana koru|>ciJa vladajočih krogov v domovini in njihove zveze z najreukrlotiarnejšimi krogi v zamejstvu, posebno z nemškimi In italijanskimi, z namenom, da obdrže na oblusti, |>otem nezaslišano izdajstvo lil šplonuža v naši armadi, u posebno v generalnem štabu. Vse (o so bili vzroki katastrofalnega ln sramotnega pora/o Jugoslovanske armade v vojni. Ta poraz je imel katastrofalne posledice za ljudatvo Jugoslavije Kralj In vliulu, obenem z grupo ljudi, ki ao bili odgovorni za um. do naše domovine, so pobegnili v tujino Jugoslavija je bila razkosane in je postala plen razbojnikov, kakršnih ne pozna zgodovina. V domovini je nastal nezaslišan teror in iztrebljanje ne samo najnaprednejših ljudi, temveč iztrebi jevarije vsega srbskega sts-l riovinštva na llrvatakem, v lio* tli lil Ifereegovtrii, Vojvodini, slovenakega prebivalstva v Sloveniji it>l Nemški in italijanski i okupatorji ao up'iatavili ns Hi -vatskem kr.vave uataške zveri, u v Srbiji r ia Joga bil* jšega izdajal ca Nerltča Jn ao z njihovo pomočjo začeli izvrševat i avojo peklensko tu* me ro, ds izIm bi jo Slovane na Balkanu. V tej težki, z gotovostjo lahko nVtftn, najtežji situac iji v zgodovini našega narodu, ar jr našla samo ena organizacija v naši domovini, ki je bi ia dvajnet let ta korekoč izven piava in preganjana od vseh oblastnikov v Jugo- slaviji, u ki je dala nu ruzpolugo vse svoje skušnje in orgunizato-rlčne sposobnosti in vse svoje izkušene boroe v službo zasužnjenega naroda, Komunistična Ntrunku je bilu edinu, ki je vodilu ljudstvo v oboroženi upor, edina, ki ni obupulu, temveč Je dvignilo zastavo osvobodilne fronte visoko in je vztrajala, obenem z ljudstvom, do danes. UstunuvlJuti so se znČell pur-tižanski oddelki, najprej v Srbiji, Bosni in Hercegovini, dalje obči ljudski upor v Črni gori mesecu julija, zatem širjenju partizanskega pokretu nu llrvutakem, v Sloveniji itd. Vse tu je pokuzu-lo, du Je našli domovina, tuko zu-sužnjena, ostala neuklonjenu in da no nuši narodi pripruvljeni doprinesti tudi nujvečje žrtve za svojo osvoboditev. Muli purti-zunskl oddelki, skoraj prašnih rok, so zučeli naglo rasti In se ruzvijnti v krepke oddelke, kl so jemali sovražniku orožje, zu-dajuli mu vse težje ln močnejše udarce in pokuzuli, da Jih nI mogočo uničiti navzlic vsem nemškim, italijanskim, in ostalim okuputorsklm močem, ki so začele boj, du bi zutrle partizanski pokret v raznih krajih domovine. Odbijajoči (uko vnc sovražnikove napade In pretvarjajoči se čim dalje bolj v močne partizan ske skupine, je bllu nu Jesen le lu 1942 nu odredbo vrhovnega štaba ustanovljena narodna osvobodilni! vojska Jugosluvije. Drugo rasdob)* Pride drugo razdobje v na-rodno-osvobodllni borbi. Ustanovljene so bile brigade, divizije in oddelki, osvobojena so erlu področju od sovružnikov In njihovih ustuških in četnlških slug Naša mludu namdno-osvobodll-na vojska je pokuztfu takoj Iz počet ka, du Je sposobnu izvršiti ludi najtežje naloge Veliko mest Je bilo osvobojenih, n« primer Llvno, aiumoč, Mrkonjič-grad, Jajce, Ključ, Bihuč, Ki upu, Slunj itd. Z ustanovitvijo narodno-»svobodIIne vojske se je jMijuvll uporniški duh ludi v krajih, kjer Je dd tedaj vladalo relativno zu-tišje V tem razdobju Je nurod-no-osvobodlinn vojska dobila stabilnejšo obliko in s tem tudi zuupanje vseh večjih ljudskih miiim iz vseli krujev Jugoslavije Nurodno-osvubodilni odbori, ki so se do teduj ustunuvljull nu osvobojenem ozemlju, so se žareli ustuiiuvljatl tudi nu iiujhiI-»svobojeticm in še celo nu zase-lenem ozemlju, ker Je ta novi začetek narodne oblusti postu ju I vedno populurricjši in ker ji Je narod vedno bolj zaupal. čeprav so bili irpo/-etku ti na-rodno-osvobodiln! odbori usta-ouvljani bolj.kskor |>ornožni or-guni partizanskim odredom v /Mvobodilnl vojni, zu i^asu tvor- jenja nurodno onvol>outtiranskim enotam in niirndiKHNVoliiKlIlni vojaki Tretje rasdobje Nastalo je tretje razdobje, kl p nujno zahtevalo ustariovljenje ene edine vlu'le vseli atiank, ki U» centralni organ ln kl ho ze-«fitill vse ln ustanovil nove rta-lodno-ottvobocljliut, odbore, hklieunu je' bila rgodovinska skupščina antifašlstičnega giba nja narodnega oavobojenja Ju-goalsvijr v liihsču. Na tej skupščini »e bile sklenjene vsžne do ločbe Prvič po okupaciji Jugo- sluvije je bil na ta način ustanovljen centralni politični organ, v kuterem so Htli predstavniki vsega jugoslovanskega naroda. Prvič se je sestala vlada, ki jc bilu izbrunu Iz naroda samega, in to v najtežjih časih vse#jugo-slovanskc zgodovine. Vlada, pred kutero je vrhovna komandu lahko odgovarjala za svoje takratno delo. Ustariovljenje untifašističnega gibanja narodnega osvobojenju Jugoslavije je eno največjih pridobi t kov naše narodno-osvobodilne borbe do tega času, Položeni so bili temelji, na katerih se gradi nov, pravičnejši red Jugoslavije. Položeni so bili temelji, nu kuterih se ustvarja resnično bratstvo in enukopruvnost vseh narodov Jugosluvije, temelji prave, resnično demokratična ljudske vlade. Z ustanovljenjem slovenske osvobodilne fronte in njenegu izvršnega odboru, so sc začeli izvajati v praksi principi enakopravnosti narodov Jugoslavije, so se začele uresničevati stoletne želje Jugoslovanskih narodov, dn bi sami odločevuli o svoji usodi. V teku letu, odkur je osnovana Antifašistična zveza narodnega osvobojenju Jugoslavije, so se dogodile velike spremembe, ne samo v nuši domovini, temveč po vsem svetu. Mi smo, posebno tekom tegu letu, morali voditi težke in krvave borbe z okuputorjem. Pred našo narodno-osvobodilno vojsko so bile postavljene Velike, težke naloge. Tekom šestih mesecev, (nI januarja pu do juliju 1043. smo prestali dve veliki sovražnikovi ofenzivi, četrto in peto, ki sta bili začeti s ciljem, da uničita našo narodno-osvobodilno vojsko in ponovno pridobita osvobojeni teritorij. To so bile težke preizkušnje za našo narodno-osvobodilno vojsko. Vzdržali smo ogromne nupore, v kuterih so sinovi našega naroda pokazuli čudovito junaštvo in samopremagovunjp. s katerim se bodo ponašali še stoletja rodovi našoga naroda. Brez ozira na številčno ln tehnično premoč sovražnikovo, mu nI uspelo, da bi uničil Jedro narodno-osvobodilne vojske. Nasprotno, pretrpel je ogromne Izgube, u ml smo si s temi težkimi iti krvuvimi borbami pridobili pred vsem naprednim svetom velike simpatije in občudovanje po eni strani, po drugi strani pa—prvikrat so zaveanlki pričeli priznavati našo narodnoosvobodilno vojsko s tem, Ua so poslali v vrhovni stan narodnoosvobodilne vojske In partizanskih oddelkov Jugosluvije svojo vojaško misijo. V tej veliki borbi smo posebno tekom pete ofenzivo pretrpeli težke izgube. Nu tisoče naših najboljših sinov Je pudlo. Med njimi so ludi člani Izvršne-gu odbora Antifašistične zveze narodnega osvobojenju Jugoslavije— Nurllu Pozderao, Veselln Musleiu, Simu Mlloševsc ln nekoliko članov Antifašistične zveze narodnega osvobojenju Jugosluvije. To so težke In nenadomestljive izgube. Treba Je bilo preliti potoke diagocene krvi, treba je bilo, du deset tisoči naših- najboljših sinov izgube avoju življenju v teku dveletne neenuke borbe s sovražnikom, da bi končno resni* cu o dejanskem položaju v Ju-goaluviji priborila sebi pol pred svetovno Jsvnoai Morda nI še nikoli majhen narod tako drago plačal tega, da prepriča svetovno javmsit, du je krt, prelita v Jugoslaviji, njegova kri in ne tl-atth nesramnih Izdajalcev, katerih voditelji uživajo gostoljubnost v zavezniških državah Tekom tegu leta je blls razkrita nezaallšsua goljufija pred |x4t#no svetovno Javnostjo. Izdajalska londonska vlada j« celi dve lett varala ves avet s tem, ils J«* govorila, da vodi boje v Jugoalavijl njen minister Drsža Mihajlovič. Da bi btla ironija še večjs, ao četniškr bande, s tem tninlstrom-lrdajslcem ns čelu, ve« čst v«idile tn še danea vodij«) bArbo proti nsrodno-osvnbodil: nl vojaki in psrtizsnakim oddelkom, toda na strani okupatorja. Teh pokvarjence* nI motilo nič, da ne bi kazali uspehov narod-no-oavobodllne vojaltr kot svojih impehov. , A (Dslje prftudnHi.) V Prosveti se dnevne svetovne hi delavske vesti. AU )U» čttats vsak dsn? MIHAIL ARCIBASEV S ANIN Poslovenil Steno Krešovec (Nadaljevanje) Zopet mu je prišel na misel Semjonov in hladnost pokojnega študenta napram najveličastnejšim in vzvišenim mislim in ciljem, ki so njega, Jurija in milijone njemu enakih ljudi tako globoko pretresali; hipoma mu je posebno jasno stopila pred oči spričo tistega njegovega naivnega in odkritega vzhičenja nad življenjem, zadovol^nostjo, ženskimi, mesečino in slavčevim petjem, ki ga je tako presenetilo ln celo neprijetno dirnilo drugi dan po onem mračnem pogovoru s Semjonovim. Takrat se mu je zdelo neprijetno, kako more on, Semjonov, uvaževati tako ničeve stvari kot na primer vožnje s čolnom, lepa dekliška telesa in to potem, ko je za vedno odbil najgloblje misli in najvišja pojmovanja. Toda sedaj je Jurij lahko razumel, da drugače tudi biti ni moglo: Vse te ničeve stvari so tvorile življenje — pravo življenje, polno napetih doživljajev in vabljivega uživanja življenja, dočim so bila vsa visoka pojmovanja samo prazne kombinacije besed in misli, ki niso imele nobenega vpliva na neizmerne tajnosti življenja in misli. Naj se mu ona zdijo še tako važna in končnoveljav-na, bodo na vsak način morale biti za njimi še bolj pomembne in končoveljavne besede in misli. Ta izvajanja so se zdela Juriju tako tuja in so se tako nepričakovano izmotala iz njegovih misli o dobrem in hudem, da se je on sam zmešal. Pred njim se je odprla nekaka praznina in za trenotek je razsvetlil njegove možgane oster občutek jasnosti in svobode, podoben občutku, kadar v sanjah vzdigne človeka v zrak, da lahko leti, kamor hoče. Jurij se je pa prestrašil. V silni in mukepolni napetosti je zbral vse svoje razpadle, vsakdanje misli o življenju in strašni, predrzni občutek je izginil. Zopet je bilo vse temno in zapleteno. Za trenutek je bil pripravljen priznati, da je zmisel pravega, živega življenja v uživanju lastne svobode, da je naravno in iz tega seveda tudi dobro živeti samo v naslanjanju. Zdelo se mu je, da ima celo Rjazancev s svojega primitivnega stališča več zmisla in da je logičnej-ši od njega, ker stremi po kolikor mogoče velikem spolnem uživanju kot po ostrejših občutkih življenja. Toda po tem sklepanju bi moral priznati, da so pojmovanja o požrešno^U in čistosti suho listje, ki pokriva mlado, svežo travo in da imajo celo najbolj poetična in ne-omadeževana dekleta, celo Ljalja in Karsavina, pravico, pogrezniti se v vrtinec čutnega uživanja. Jurij se je prestrašil te svoje misli, smatral jo je za umazano in bogokletno, groza ga je bilo, da ga ona razburja in jo je skušal izriniti iz glave in iz prs z vsakdanjimi, težkimi in groznimi besedami. "No, da," je mislil in zrl v neskončne, lesketu joče se nebo, potreseno z zvezdami; "življenje je občutek, toda ljudje niso živali brez pameti in morajo |>eljuti svoje želje k dobremu in jim ne smejo prepuščuti oblusti nad seboj..." "Kaj, če biva kukšen bog nud zvezdami!" se je spomnil Jurij in plašno, medlo spoštovanje f a jc potisnito k tlom. Nepremično je zrl v veliko, svetlo zvezdo v ropu velikega medveda in se je nehote spomnil, du je rekel kmet Kuzma z zelnika tej veličastni zvezdi "voz". Bog ve, zakuj se mu je pruv tuko nezavestno /u/dol tu spomin umesten in gu je celo nekako užalil. Začel je gleduti nu vrt, ki je bil potem, ko jo gledal zvezdnato nebo, čisto črn, in je zopet jel misliti. "Ce bi oropali svet ženske čistosti, ki je tako palubna prvim pomludunskim še čisto nežnim, a tako krasnim in ganljivim cvetlicam, kaj bi potem ostalo v človeku svetega . . . ?" Tisoči mladih, krasnih in kot jx>mladansko cvetje čistih deklic na solncu, na pomladanski travi, pod cvetočimi drevesi so nju prišli na misel. Nizke prsi, okrogle rame, gibčne roke, vitka stegna, ki so se sramežljivo in tajinstve-no premikala, so mu zablisnili pred očmi in v glavi se mu je sladko zavrtelo v nasladnem vzhičenju./ Jurij je počasi potegnil z roko po čelu in se je hipoma zavedel. "Živci so razburjeni . . . spet moram iti." Nezadovoljen, nejx>mirjen, razdražen in ko ga je še mučila trenutna, nasladna prikazen, je odšel Jurij v hišo z jezo v duši, ne da bi vedel, na kaj, in se je pri tem mukoma premikal. Ko je že ležal v postelji in se brezuspešno trudil zaspati, se je spomnil na Rjazanceva in Ljaljo. "Zakaj me prav za prav tako razburja, da ne ljubi Rjazancev Ljalje edine in kot prvo?" . . . Misel mu ni dala odgovora; pred njim je pa vzplavala podoba Zine Karsavine in vzbujala v njem tiho milino ter mu nepopisno prijetno laskala razbeljene možgane in če se je še toliko trudil, da bi zatemnil svoje čuvstvo, mu je postalo umljivo, čemu mu je treba, da bi bila čista in nedotaknjena. "Pa saj jo ljubim!" je prvič šinilo Juriju v glavo in ta misel je hijsoma izpodrinila vse druge in mu privedla na oči solze ginjenja nad svojim novim čuvstvom . . . Toda že naslednji trenutek se je Jurij vpraševal z bridkim nasmehom: "Pa zakaj sem še jaz sam ljubil druge ženske prej kot njo? . . . Res, da še nisem vedel, da biva ona, pa saj tudi Rjazancev ni vedel za Ljaljo. In svojčas sva oba mislila, da tista ženska, ki jo hočeva v »pravem trenutku imeti, tudi biva, "prava", in da je nama najpotrebnejša in najprimernejša. Toda motila sva se in motiva se morda tudi sedaj! Torej, ali ohraniti večno čistost, ali si pa dati popolno svobodo ... in tudi ženskam, seveda, in uživati ljubezen in strast . . . Sicer pa, kaj govorim ..." je prekinil Jurij samega sebe in se oddahnil. "Rjazancev ... ni grdo to, da je ljubil, je pa to, da se še zdaj poslužuje gotovih žensk, tega pa jaz ne . . ." Ta misel je navdala Jurija s ponosom in s čistosjto, a samo za trenutek; že naslednjo minuto se je zo(>et spomnil čuvstva, ki se ga je polastilo ob pogledu na tisoče solnčnih, vitkih in čistih deklet, in je postal čisto zmešan, ko ni imel niti trohice moči, da bi se obvladal in da bi končal s kaosom čuvstvev in misli. Jurij je čutil, da mu je neprikladno ležati na desni strani in se je z nerodnim naporom obrnil. "Prav za prav," si je mislil, "me vse ženske, kolikor sem jih kdaj poznal, ne bi mogle zadovoljiti za celo življenje .. . Torej je to, kar sem jaz imenoval pravo ljubezen, neizvedljivo in je sploh neumno sanjariti o njej!" Juriju je postalo nerodno tudi na levi strani in se je zopet obrnil ter se motal s potnim, lepljivim telesom v sprijeti, vroči rjuhi. Glava ga je začela boleti. "Čistost je ideal, todu človeštvo bi poginilo, če bi ljudje izvajali tu ideul," mu je nepričakovano prišlo v glavo; "torej je to nonsens. Pa potem je tudi vse življenje nonsens!" je rekel skoro glasno in tako besno stiskal zobe, da so se mu zlati obroči bliskali pred očmi. In čisto do jutra je ležal Jurij v težki in ne-prikladni legi in s topim obupom v duši prevračal kamnom podobne, težke in nasprotujoče si misli. (Se nadaljuje.) Zakon življenja Jack London 2 Koskoosh je vrgel še eno poleno na ogenj in njegove misli so krožilo v preteklost. Huda lakota jo bila takrat. Možje ao »epeli k praznimi želodci okoli «»gnja in ni pripovedovali žulost-no pripovedke o starih časih. Tri /ime ni zamrznila Yukon, potem pa jo kar tri poletja bila pokrita / ledom V času, ko se drste losom' Lakota mu je ugrabila mater Kod pa je Upal na zimo, «la Ivi lovil jelene. Jelenov pa oi bilo, fte nikoli sr ni pripetilo kaj sličnega. niti najstarejši možje ni**~doživeli takih časov. J« Ionov nt bilo in Iskota je zašla ie v sedmo leto. Zajčki ae niso množili m psi so bili sestra-dani do samih konti. V tej straš-iii temi ao jokali in umirali otrobi in /ene In stari možje Niti vsak deseti ni dočakal pomladnega holnca. To je bila lakota' Pa je tudi preživel čaar blago, stenja Takrat je bilo mo»a, da jo gnilo in psi so postali od ptr-obile hrsne leni in za nobeno m. bo in lovci ae niso zmenili za divjačino; ime ao bile rodovit- ne in šatori prenapolnjeni malih dečkov in deklic. Tedaj so postali možje bojeviti in stari prepiri so se obnovili. so na pohod preko razvodja na jug, da bi morili Pellyjce in na vzhod, da bi posedali ob izgorelih ognjih Tananov. Spominjal se je prizora iz deč-jih let. ko je gledal, kako so volkovi umorili jelena. V snegu je ležal in poleg njega Zing-ha, ki je pozneje postal nsjpremete-nejšl lovec. Našel je smrt v Yukonu, ko je padel skozi luknjo v ledu v vodo. Našli so gs mesec pozneje. Napol je visel nad ledom, polovico ga je bilo v vodi in bil je ves leden. Toda jelen' Tistega dne sta odšla s Zing-hajem Iz tabora, da bi so igrala lovce. Ob potoku sta našla jelenove sledove ln mno* ilco volčjih sledov. "To je star jelen." je dejal Zlng-ha *8tar jelen, ki ne mo-n >u« \ eo slediti črr Money Order v pismu in si naročite Prosveto. list kl Js »sss lasia»* Za Chicago ln okolico i* 1 tednik la............... t tednika la................ 3 tednike la............... 4 tednike ln............ 5 tednikov ln..... 17« S.J0 5.10 3.99 2-79 lil PROSVETA. SNPJ. 26S7 So. Lewndele Ave. Chicago 23. IU. Priloieno pošiljam naročnino sa Ual Prosveto vsoto I Ime........................................................ČL društve it. 1. Naslov Ustavite tednik ln ga pripišite k moji naročnini od * članov moje druiine: 2. 3 . ... 4. a Mesto Nov naročnik □ _____ČL društvs « _____ČL druitva it ...... ČL druilva « _ ČL druitvs it ___Dršave naročnik □