IM UFRJLVA: LJUBLJANA. raBMJCRa ITALJANA 8. UNIONK PUBHLJCITA RALIAKA S. A-, MILANO. Due piroscan ne affondati Batterie della difesa e cacciatorl hasmo abbattuto 19 velivcli H Quartierc Oencrale delle Forze Armate cornunica in data di 8. luglio il segruentc brJfrttino di cuerra No 1119: Nsstri a^rosiluranti hanno effettuato riuscite puntate offrnsive lunso te coste tunisine colpendo due piroscafi d i com-plcssive tredirimila tonnellate cosi grave-mente da far ritenerc sicuro il loro affon-damento. Incursioni avvcrsarie su Trapani. Porto Empedmlr et Catania oausavano dannj !ie-vi rt poehe perdite tra le popolazioni. Quattordiri apparecchi venivano distrut-ti dal tiro dellc batteric della difesa, tre a Trapani, quattro a Porto Empedocle et set te at Catania. Cacoiatorj deff'Asse abbattevano in com-battimenti cinque velivoli nel cielo della Sieilia. Ecro i nomi dei piloti che si sono segna-latj nelle azioni di aerosiluramento citato dal Bollettino odierno: Tenente Bernardo Braghieri da Piacen-za. tenente Francesco Panriolfo da Aei-reale. fCatania>. maresciallo Silvio Fioren-tu da Roma. sergente maggio^? Lorenzo Sciarra da Roma. Dva sovražna parnika potopljena Protiletalsko topništvo in lovci so sestrelili 19 letal Glavni st«n italijanskih Oboroženih sil je objavil 8. julija naslednje 1139. vojno poročilo: Naša torpedna letala so izvršila posrečene napadnim' sunite vzdolž tuniške obale ter zadela dva parnika s skupno 13.000 ton tako težko da je treba njuno potopitev smatrati ki gotovo. Sovražni poleti na Trapani, Porto Empedocle in Catunijo so povzročili lahko škodo in nekoliko izgon med prebivalstvom. Topništvo obi umbnih baterij jo uničilo 14 letel: 3 v Trapunijii, 4 v Portu Empedocle in 7 v Cataniji. • Osni lovci so v boju sestrelilj 5 letal v Traku nad Sicilijo. * V akcijah letalskih torpedovk. omenjenih v današnjem vojnem poročilu so se odlikovali piloti: porečnik Eerpardo Bravlen iz Piaeenze. poročnik Francesco Candolfo iz Acirealeja (Catanija). naredn'k Silvio Fio-»-etitu iz Rima. višji narednik Lorenzo Sciarra iz Rima. Učinkovitost protiletalske obrambe Ankara, S. jul. s. Turški listi navajajo italijanska uradna poročila zajdnjih dni. ki govore o velikem številu sestreljenih so_ vratnih letal med napadi na itlijansko narodno ozemlje. V tej zvezi pripominjajo, da je razvoj italijanske protiletalske obrambe zelo otežkočil zaveznikom letalske napaie na Italijo. Razen tega ugotavljajo, da so izgube ameriških letalcev, ki jih je težko nadomestiti, čedalje večje. Falanga zločincev v framasonskem objemu Him, 8. jul. s. Velika framasonsk*-. loža v VVashingtonu, katere častni član je Roo-sevelt. je sklenila imenovati za častne fra-masone severnoameriške letalce, ki so se udeležili bombardiranj It al: je. Aspirpnt: na to značilno pri^n^.nje bodo morali svoja dejanja predležiti v pregled posebni komisiji strokovnjakov. Letalci, ki so izvršili »junaška dejanja- v Giossettu. kjer so obstreljevali s strojnicami žene in otroke, nadalje tisti, k' ao »e proslavili v Palcrmu, Neaplju. Me.ssini in Cagl ariju ko so uničili prekrasne baziliko, zgodovinske spomenike, bolnišnice in druge pomembne vojaške cilje: tc vrste, bodo seveda Imeli takojšnjo prednost in bodo od fra masonskih bratov- posebej proslavljeni. Nato bodo prišli na vrsto drugi, namreč tisti, ki so sicer prežeti istih plemenitih namenov, a so se mcrali zadovolj-U s tem. da so odvrgli svejc bombe na navadna stanovanjska poslepja in pobili neoborožene civiliste. Pozab;li pa ne bodo nikogar. Velika \vashingtonska loža se bo tako lahko ba-hala. da je sprejela v svoje vrste poleg naj-čistejš h predstavnjkov židovstva in vojno hujskaške plutekracije tudi to falango zločincev, ki so omadeževali čast vojaka in poteptali sleherni čut človečnosti m civilizacije, in s s tem upravičeno pridobili pravico do naslova framason. Podrobnosti o potopitvi sovražne podmornice Pristanišče XXX, 8. jul. s. Uradno poročilo glavnega stana oboroženih sil št. 1.138 je objavilo, da so italijanske in nemške edinice. ki so sodelovale v Sredozemlju, potopile sovražno podmornico. Te edinice. katerih akcija zasluži, da jo zaradi naglice in uspešnosti obrazložimo, so bile v spremstvu nekega osnega konvoja, ki bi moral doseči nek naš otok. Konvoj je odplul iz neke naše baze na polotoku in je plul po popolnoma mirnem morju. Noben zunanji videz ni dal slutiti, da se bliža napad, toda edinice v spremstvu so poostrile svoje nadzorstvo, dobro vedoč. da bo konvoj moral prepluti zelo nevarno področje, kjer so sovražne podmornice. Italijanska edinica pod poveljstvom korvetnega kapitana Nicola NicolJnija je namreč tedaj, ko je konvoj že opazil obalo, kamor je bil namenjen, zagledala neko sovražno podmornico. Napad je bil tako nagel, da podmornica ni imela niti časa napasti naše ladje. Ko so bile vržene prve globinske bombe, se je edinica pod poveljništvom kapitana Nicolinija vrnila h konvoju, da bi ga sama spremljala do pristan-šča. medtem ko so nemške edinice *»bkol'le podmornico, da bi ji preprečile njen pobeg. Kmalu nato se je tudi italijanska spremljevalna edinica vrnila ca kraj. da bi nadaljevala z lovom na podmornico, ki jo je prej sama začela. Nedvomno so med tem globinske bombe, ki so bile odvižene v krogu, peškodovale podmornico, kajti nekaj petrolejskih madežev se je pojavilo na površini. Popoldne istega dne sta dve nadaljnji italijanski korveti prispeli na kraj. da bi ojačile napad. Proti večeru je korveta pod poveljn štvom kapitana Carla Thcrela vzpostavila stik s sovražnikom ki je bi sicer zadet, pa se je vendarle skušal izmazati. Korveta je izvršila napad s štirimi salvami bomb in je tako dokončno onespcsobla podmornico. N'i površini so se pojavili nevi petrolejskj madeži, ki so potrdili, da so bombe zadele svoj cilj. Navzlic temu sta pa obe korveti ostali še vso noč na tem mestu, iri z gonjo-metrom ugotovle. da je sovražna ladja ostala stalno na istem mestu, iz česar se je dalo jasno sklepati, da se podmorn-ška edinica ne bo nikdar več dvignila na površino. Ob zori naslednjega dne sta korveti zaradi večje zanesljivosti odvrgli nadaljnje globinske bombe jn spet so se na površini pojavili petrolejski madeži. Ko sta tako korveti bili prepričan1, da je sovražna edinica uničena, sta se vrnjli na oporišče. Sovražnik št. i Dejstva iz prejšnje svetovne vojne postavljajo na laž tudi vsa sedanja Churchillova zagotavljanja Tudi tedaj kakor danes :n kakor vselej je Anglija »sovražnica št. 1. Italije. Evrope in civilizacije 20. stoletja«, vodila samo živčno vojno. Kljub vsem tem mastnim in slovesnim zagotovilom se je Anglija takoj po končani vojni polastila tegale ogromnega vojnega plena: Oper (anektiran) 3554 kv. km, nemška južnozapadna Afrika 322.450 kv km. nemška vzhodna Afrika 383.180 kv km. Togo in Kamenin (razdeljena s Francijo) 112 415 kv. kelornetrov. Samoa na Novi Zelandiji 1050 kv. km. nemška Nova Gvineja in otoki južno Ekvadorja do Avstralije 90.000 kv km, Palestina (mandat) 9000 kv. km, Irak (mandat) 143.250 kv. km. skupno torej 1 milijon kvadratnih kilometrov brez protektorata nad Egiptom, ki je bil spremenjen v zavezniški odnos šele L 1936 v času italijanskoabesinskega konflikta in pod pritiskom posledic italijanske zmage proti Angliji in Društvu narodov (a tudi zavezniška pogodba je samo navidezna, kakor je danes praktično razvidno). Italija je odločno odbila Churchillovo laž. ko je Duce izjavil, da dopušča vojna samo i eno pot: nadaljevanje do zrnate. Rim, 7. jul s. •Messaggero* objavlja komentar k Mussciinijevem govoru »Sovražnik št. 1«, v katerem piše: V svojem govoru v Guillhallu ic Churchill najprej dejal da je Anglija stopila v vojno prostc\oljno, ne da bi bila neposredno napadena, s čimer se je izjemoma dotaknil resnice, kateri jc pa takoj dodal klasično laž. ki je bilo vedno jedro vseh britanskih govorov v voini: »NJe iščemo nobene koristi, nočemo povečati svojega ozemlja in ne pričakujemo nobenega plačila« Churchill ;c bil eden izmed voditeljev prve svetovne vojne. Ali je mogoče, da se ne spominja več podobnih zagotovil, ki so jih njegovi tedanji tovariši na široko dajali svetu v tedanji vojni? Takole so njegov predniki govorili pred četrt 6toictjcm: Prvi minister Smith je februarja I. 1916 izjavil: »Ne želimo pridružiti našemu imperiju nova ozemlja ali nove odgovornosti.« Bonar Law je decembra leta 1916 dejal: »Ne borimo se za osvajanje ozemlja«, in Uoyd George februarja L 1917: »Ne vodbno osvajalne vojne.« WsJter Long, notranji minister, je februarja 1. 1917 izjavil: alložemo zmago, ki naj ne pridruži novega Menilja našemu imperiju.« Velika tankovska bitka se je razvila na področju pri Bjelgorodn — Nad 400 sovjetskih tankov in 193 letal uničenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 8. jul. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Nia področju pri Bjelgorodu in južno od Orla je prišlo včeraj do hude oklopne bitke, med katera je bilo po zaslugi oddelkov kopne vojske kakor tudi protiletalskega topništva in letal vseh vrst uničenih več kakor 400 sovjetskih oklopi Jh voz. Sovražni sistem postojank v globoki razporeditvi je bil predrt kljub težavnemu gozdnatemu in močvirnatemu terenu. Bojna letala in letala za bl-žnje polete so podpirala napa-tfadne operacije kepne vojske in prizadela nasprotniku hude izgube ljudi kakor tudi težkega orožjn in prevoznih sredstev. V" hudih letalskih borbah je bilo samo na področju nad srednjim odsekom vzhodne fronte uničenih 193 sovjetskih letal. Višji narednik Strassel, pilot v neki lovski eska-drfli, je dosegel v treh dneh 25 zmag v zraku. Pogrešamo 13 lastn-h letal. Nočni letalski napadi so bili razen tega naperjeni na bivališča čet. prometne zveze in dovozna oporišča v zaledju tega odseka. Z ostale vzhodne fronte ne poročajo o nobenem pomembnem bojnem delovanju. Nad obalnim področjem Sicilije so uničile nemške in italijanske letalske obrambne sik* 16 angleških in ameriških letal, po ve-činj večmetornih. Nad Atlantikom in obalo prj Rokavskem prelivu so bila razen tega sestreljena še 4 nadaljnja letala. Pri nočnih v/.nemirjevalnih poletih so sovražna letala nad zapadnim nemškim obmejnim ozemljem posamič metala bombe, ne da bi povzročila omembe vredno škodo. 777 sovjetskih letal sestreljenih Berlin, 8. jul. s. Nemški lovci in protiletalsko topništvo so včeraj pri Bjelgorodu in južno Orla po doslej prispelih ve- steh sestrelili 140 sovražnih letal. Pri tem je bilo izgubljenih, kakor se doznava iz vojaškega vira. le 8 nemških letal. Od 5. do 7. t. m. je bilo na tem bojišču sestreljenih 777 sovjetskih letal, med tem ko je sovražnik uniči! samo 49 nemških letal. Zgražanje vsega sveta nad bombardiranjem kolnske stolnice Koln, 8. jul. s. Iz katoliških in političnih krogv vsega sveta prihajajo odmevi največjega zgražanja zaradi bombardiranja stohrce v Kolnu. Mnogi katoliški dostojanstveniki so poslali kolnskemu nadškofu izraze svoje bolesti za svetokrunsko dejanje, ki so izvršil; britanski pileti. Ze dospelim brzojavkam so se sedaj pridružile, kakor se doznava iz pristojnega vira. še sožalne brzo;avke španskih in madžarskih škofov. Nova sovjetska grozodejstva Berlin. 8. jul. s. Poleg nekaterih splošnih ugotovitev o bitki med Bjelgorodom in Orlom, ki je v teku. ugotovitve, ki izhajajo iz maloštevilnih uradnih vesti, ki so bile doslej izdane (razlogi-za to so tisti, na katere je že včeraj opozoril vojaški sotrudnik agencije DNB). se vsi listi obširno Dečajo predvsem z novimi grooo-vi, odkritimi pri Vinici. V tej zvezi pripominjajo, da tudi te jame jasno dokazujejo, da je bil sovjetski sistem vselej (umori pri Vinici segajo v leto 1938 in 1939) sistem množičnega uničevanja vseh, ki so si upali, pa čeprav le s strahom, zo-perstaviti se boljševiškemu režimu. Iz tega pa izhajajo novi elementi, ki osvetljujejo Dojem. da si Angleži in Američani ne delajo prav nobenih očitkov, ko stopajo vštric rdečim krvnikom proti katerim predstavljajo jarki v Katvnu in Vinici strahotno obtožbo. Vojska za osvoboditev Indije ustanovljena Poslanica čandre Boseja indijski narodni vojski, ki je bila ustanovljena v šenanu Šortari. 8. jul. s. Cb priliki ustanovitve Hfdijske -narodne vojske, ki je uradno priznana od Japonske kot neodvisna vojska, je Candra Bose naslovil na oficirje in vojake te vojske poslanico, v kateri pravi med drugim, da bo nacionalna vojska nele osvobodila Indijce izpod angleškega jarma, temveč bo tvorila tudi jedro bodoče neodvisne vojske svobodne Indije. Bojni klic indijskih vojakov mora biti: Naprej v Delhi! Šonan, 8 jul. s. Ob priliki parade narodne indi>ke vojske pred predsednikom japonske vlade Tojom je imel Candra Bose govor sledeče vsebine: Vojaki osvobodilne vojske Indije! Današnji dan je najsrečnejši dan v mojem življenju. Previdnost mi je naklonila pred: >t in čast, da sporočim vsemu svetu, da je bila ustanovljena vojska za osvoboditev Indije in to prav v mestu, ki se je nekoč imenovalo Singapur in ki je bilo eno izmed glavnih mečnih oporišč britanskega imperija. Ta vojska ne bo le osvobodila Indije izpod britanskega jarma, temveč bo tvorila tudi prvo jedro velike nacionalne vojske svobodne Indije. Vsak Indijec mora biti ponosen, da se je ta voiska. ta njegova vojska organizirala povsem pod indijskim vodstvom in ko bo napočil trenutek, bo ta vojska šla v borbo pod vodstvom Indijcev. Mnogi so mislili »n še vedno misli da bo imperij, v katerem sonce nikdar ne zaide, večen. Takšna misel me ni nikdar vznemirjala. Zgodovina me ie poučila, da Je vsakemu imperiju usojeno pojemanje in razpad. Takšna usoda se bliža tudi britanskemu imperiju. Ko so hrabri japonski vojaki v decembru 1941 začeli svoj pohod, je bil njihov bojni klic: V Singapur. v Singapur! Tovariši, vaš bojni klic naj bo: \L Delhi, v Delhi! V vsej moji javni karieri sem ve- dno imel občutek, da je Indija v vsakem pogledu zrela za neodvisnost, manjkala pa ji je osvobodilna vojska. In danes, tovariši, je vaša prednost in čast. da ste prvi, ki ste sestavni del te indijske nacionalne vojske. To vaše navdušeno sodelovanje odstranjuje poslednjo oviro na poti k naši svobodi. Naša naloga je vojna. Z močjo orožja in za ceno vaše krvi morate priboriti narodu svobodo. Ko bo pa Indija svobodna, boste morali organizirati stalno vojsko svobodne Indije, katere naloga bo, da ohrani svobodo za vse čase. Pravi vojak pa mora biti vojaško in duhovno izve-žban. Vi morate izvežbati sebe in svoje tovariše tako. da bo sleherni vojak imel popolno zaupanje vase in se zavedal, da je neprimerno jačji od sovražnika. Zaradi naše politične sužnosti nimamo sicer vojaških tradicij, ki bi nas navdihovale. Pozabiti moramo mnogo stvari, ki so nas jih naučilj Britanci in naučiti se moramo mnogo drugih, ki nas jih oni niso naučili. Zaupam, da boste na višini svoje naloge. Vedite tudi, da bo iz vaših vrst moral priti bodoči glavni stan vojske svobodne Indije. Tovariši! Vi ste prostovoljno prevzeli poslanstvo, ki je najplemenitejše. ki se ga lahko zamisli človeški razum. Ako hočete to svoje poslanstvo izpolniti, potem vam ne sme biti nobena žrtev prevelika, kajti žrtvovanje lastnega življenja za zasužnjeni narod je le največji ponos in največja čast za vsakogar, še posebej za vas, ki ste prvi člani prve osvobodilne vojske. Toda ta čast obenem zahteva odgovarjajočo odgovornost in glede nje sem popolnoma prepričan, da jo imate. Zagotavljam vas, da bom z vami v temnih in svetlih dneh, v boju in veselju, v trpljenju in v zmagi. In prepričan sem. da mi boste sledili v življenju in smrti, ko vas bom vodil k zmagi in svobodi. Moskva se pritožni« nad peto kolono v Ameriki Lizbona. 8. jul. s. Posebni Reuterjev poročevalec v Moskvi pošilja svoji agenciji dopis, v katerem piše. da^je organ sovjetskih delavskih sindikatov pod naslovom: »Odgovorni v Detroitu« objavil članek, v katerem obtožuje tiste, ki jih imenuje »voditelje pete kolone Zedinjenih držav«. V Detroitu. piše »Trud«, je pravo gnezdo voditeljev pete kolone. Polkovnik Scott, šef fašistične organizacije Cu Jlux-Clan in predstavnik še drugih fašističnih in na pol fašističnih organizacij razvija med člani sindikata delavske zveze za avtomobilsko industrijo rušilno propagando. Pater Coughin, ki odkrito priznava, da je fašist, razvija propagando v korist organizacije »Kogloom«, Coughmov prijatelj general Smiths. profesor duhovnih ved. prav tako razvija mrzlično delovanje. Njegova revija »Križ in zastava«, razširja laži in obrekovanja o zevezHkih Amerike. List »Trud« omenja rudi znanega fašističnega izkoriščevalca polkovnika Lindberga. V Washingtonu in v Detroitu pa predstavljata peto kolono člana kongresa Clare Hoffmann in Hamilton Fish. »Trud« obtožuje naposled tudi polkovnika Mac Con« nigha. ki ga imenujejo glasnika pete kolo-ne v Chica£u. List »Chicago Tribune« podpirata lista »Washington Times Herald« in »New York Dailv News«. Ta poslednji list objavlja neki Patterson, bratranec Coughi in general Smiths ima tudi svojega zaupnika v kongresu, senatorja Wailanda Brooksa. Fašiste podpirata v kongresu tudi senatorja Wkeeler in Taft Sovjetski list navaja nadalje najnovejše napore pete kolone, da bi izkoristila razkrojevalne tendence in moralno nestalnost Johna L. Leslsa. Nadalje navaja ugotovitve »urada dejstev in številk«, po katerih prihaja do zaključka, da si filofašistični elementi v Zedinjenih državah prizadevajo, da bi pod-minirali vojne napore in narodno edinost Zedinjenih držav, da bi tako ločili ameriško ljudstvo od angleškega in ruskega naroda in ustvarili v državi razpoloženje za obrambno vojno in kompromisni mir. Peta kolona predstavlja notranjega sovražnika, ki razpolaga celo sredi vojne s svojim tiskom in svojimi zagovorniki v kongresu. Prav zaradi tega predstavlja nevarnost. Ameriško javno mnenje, zaključuje »Trud«, polagoma že spoznava cilje pete kolone in tudi to. da je ta peta kolona edina odgovorna za nerede v Detroitu. 8. Jul. s. Ameriške vojaSke ob. lasti so sklenile razSiriti novačenje črncev, ki bodo tvorili samostojne pol k ovne edinice. Ta ukrep se spravlja v zvezo s poostritvijo Zbiranje volne Rim, 8. jul. s. Na pobudo konfederacije poljedelcev so se te dni vršili v Rimu, Firenci, Bologni, Milanu, Aleksandri ji, Benetkah. Veroni, Triestu, Pescari, Bariju, Avez-zanu in Catanzaru medpokrajinski sestanki, da bi se proučil položaj pri zbiranju vojne in najprimernejši ukrepi, da bi se pospešil dotok pridelkov v ohranjevaina skladišča. Sestankov so se udesležili voditelji goapo-dairske ustanove za pastirstvo, zveze p< vi jedel jce v in pol jedel jskih konzorcijev in uradov ANEEA iz pokrajin, ki se najbolj zanimajo za ovčjerejo. Med drugim so govorniki opozorili na ministrske določbe, ki ukinjajo možnost pridržka določene količine volne za domačo uporabo. Z namenom, da bi se oljašala izročitev proizvodov zlasti manjšim proizvajalcem, je bila poudarjena potreba po izpopolnitvi organizacije stalnih in ambulantiuli zbiralnih središč. Opozorili so tudi na potrebo, da je treba izročiti zbiralnim središčem ves narodni pridelek volne glede na potrebe v tej dobi n; rodne oskrbe. Preskrba Rima Rim, 8. jul. s. Ob priliki obletnice, odkar je Duce osebno dal rimskemu guvernerju in podguvernerju natančna navodila o vidikih, po katerih naj vodi svoje delo za preskrbo glavnega mesta s prehrano, je gunerner podal obširno poročilo o doseženih uspehih. Iz primerjave količin, ki so prispele v času od junija 1942 do maja 1943 s količinami, ki so prispele v istem razdobju prejšnjega leta, izhaja med drugim tole: Leta 1942-43 je bilo pripeljane zelenjave 1.011.900 stotov, krompirja 636.300 stotov. sadja 1,023.600 stotov. limon pa 74.700 stotov. Novi red v Vzhodni Aziji Sanshaj. 8. jul. s. Sklep Japonske, da prizna vrhovne pravice Taja nad štirimi pokrajinami severne Mala je in nad d verni pokrajinami države Šan. pozdravljajo v vsej Vzhodni Aziii kot nov dokaz, japonskih čustev do azijskih narodov in kot potrdilo, da je novi red v Vzhodni Aziji rodovitna zamisel, ki se že izvaja. Status quo ki je temeljil na angleško-ameriškl nadvladi v smislu samovoline razdelitve ozemeh in prebivalstva, da bi tako lažje izkoriščali, ie že mrtev in pokopan. Ozemlja, ki so bila sedaj vrnjena Taju. so mu že prej pripadala in si jih ie po večini samovoljno prilastila Anglija. Novi japon-sko^tajski dogovor bo poglobil sodelovanje Taja z državami trojnega pakta. Zaupanje Iitdifcev v vodstvo čandre Baseja j&anghaj^ 8. ju!, s. Delovan;e čandre Bo-seja vzbuja še nadalje največjo pozornost v vsej vzhodni Aziji. Napoved o ustanovitvi svcboclne tedijake vlade, ki je sledila takoj po imenovanju čandre Boseja za predsednika lige Za neodvisnost Ind';o na prostoru Vzhcdne Azije, je vzbudila velika upanja in pričakovanja r,ndijcev, ki vid1 jo v Candri Boseju rodoljuba, ki je sposoben vžgati svoje rojake v duhu najvišja požrtvovalnosti, a tudi bojevmika, ki ;'e sposebon, da jih popelje v oboroženo borbo proti zatiralcu. Zadrega Londona Bern. 8. jul. s. Iz dopisov švicarskih listov iz Londona se razvidi, da v tamkajšnjih političnih krogih ne prikrivajo zadrege zaradi akcije nemške armade na sovjetskem bojišču in to ne toliko zaradi pomena te akcije, saj še ni mogoče vedeti, kakšna bi utegnila biti njena vrednost, kolikor za to. ker je celo iz moskovskih vojaških poročil razvidna namera, da se opozorita London in Washington. da doslej še ni bila uresničena slepilna akcija, ki nai bi oborožene sile Osi odvrnila na druga bojišča. Da bi pa medtem Moskvi dokazali, da nekaj le store, je London pokazal dobro voljo, da prepove poljskemu listu, ki se tiska v Angliji, nadaljnjo kritiko Sovjetske Rusije. Zopet en čangkajSkov general prestopil v naclonal- Tokio, 8. jul. s. Doznava se, da se je general Maču, član generalnega štaba glavnega stana prvega vojnega področja v Čungkingu stavil na razpolago kitajski nacionalni vladi. Ta 62-letni general je bil vzgojen v Londonu in je zavzemal razne pomembne položaje, med drugim položaj generalnega direktorja protikomunistične-ga gibanja v pokrajini Sansi. Pred davnim časom je bil tudi predsednik muslimanskega združenja v navedenih pokrajinah. Britanski narodni dolg Lizbona, 8. jul. s. Britanski narodni dolg:, ki je ob koncu marca 1939 znašal 8.279 milijonov funtov, se je po informacijah angleških listov povzpel na 19 miljard funtov dne 30. junija 1943. Nove davščine v Angliji obremenjujejo dohodke posameznih dr-žsuvljanov do višine 40 odstotkov. Američani wo zasedli iranska petrolejska področja Ankara, 8. jul. s. Oddelki severnoameriških čet, ki so nedavno prispele v Iran, so bili nujno poslani na petrolejska področja glede na možnost razširjenja neredov, ki so izbruhnili v nekaterih sosednjih pokrajinah Petrolejska ozemlja in nekatera prometna serisča so bila postavi i ei a pod nadzorstvo ameriške vojaške oblasti. Stran 2 »SEOVENSICT NAROD«, ***** * Štev. 153 Odobritev pravil Fašističnega avtonomnega zavoda za ljudske stanovanjske hiše Ljubljanske pokrajine Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na naredbo z dne 14. septe.n-bra 1912-XX št. 1S5 o ustanovitvi F*JL-stičnega avtonomnega zaveda za ljudske stanovanjske hlSe in olajšavah za gradnjo malih in cenenih stanovanj, proućtvsi pia-vila tega zavoda in po ugotovitvi, da so sestavljena in sklenjena skladno s predpisi člena 10. navedene naredbe, tako da se lahk:> odobrijo, odloča: Odobrujejo se priložena pravila Fašističnega avtonomnega zavoda z# ljuds 'z stanovanjske hiše Ljubljanske pokrajine. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Slvžbenem nstu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 23. junija 1943 XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Giuseppi> Lombrassa. Pravila Fašističnega avtonomnega zavoda za ljudske stanovanjske hiše Ljubljanske pokrajine Ustroj zavoda ćlen 1. Fišističnemu avtonomnemu zavodu za ljudske stanovanjske h'.šc Ljubljanske pokrajine fc sedežem * Ljubljani je namen, da skladno z veljajoCj zakonodajo o gradnji malih in cenenih stanovanj j j iskrbuje hiše :nanj imovitim .^loj-m v vseh cbčur-ah pokrajinskega obiočja, Kjer bi se pokazala potreba. Za^-^d ima lankj enega ali vi-.č samostojnih odsekov z ločeno imovino 1n proračuni za hi&e posamezne občine ali sku-p.'i.e cJčin. Člen 2. Za dosego svojih namenov sme Zavod: a) nakupovati stavbišča in jih prodajati, če hi se izkazala za odvečna ali neuporabna za potrebe ali sredstva Zaveda; b) zidati ljudske stanovanjske hiše ali mala in cenena stanovanja z ustrezaj';"!-mi pritiklmami za prodajalne, delavnice in podobno; o> nakupovati poslopja za preuredit-rv v ljudske stanovanjske hiše ali mala cenena stanovanja; d) prodajati ali dajati v najem stanovanja b pritiklmami v poslopjih iz prednjih črk b) in c) ali jih oddajati v naiem s pogodbo o njih kasnejši prodaji najemnikom ali njih dedičem; e) zidati in obratovati gostišča, prenočišča in ljudska kopališča; f) upravljati ljudske stanovanjske niše in mala cenena stanovališča za račun občin ali drugih ustanov v svojem območju; g) poskrbeti za postranske naprave, katerim je namen socialna, nravna in zdravstvena povzdiga ali vzgoja lastnih stanovalcev; h) sprejemati naklonila, darila, dediščine in volila kakršne koli oblike, ki se rmi zde koristni; i) najemati posojila s hipotekarnim jamstvom ali brez njegpa In sprejemati vloge na obrestovanje kot jamstvo najemnim pogodbam ali v zvezi z upravljanjem podpornih skladov za svoje osebj?;; k> opravljati pri bankah vse za svoj namen neogibne pesle, izključivši pri tem vsak spekulativni značaj: 1) izvrševati vsa druga po zakonu dovoljena opravila in posle za dosego namenov. Člen 3. Začetna glavnica Zavoda, ki se lahko kasneje zviša, sestoji iz vležkov naslednjih ustanov: Visoki komisariat (gotovinski vložek) ....... 1,000.000.-- Občina Ljubljana (vložek v naravi - stavbišča) . . . 461.700.— Hranilnica Ljubljanske pokrajine (gctovinrki vložek) . . 200.000.— Poštna hranilnica (gotovinski vložek)...... 200.000 — Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani (gotovinski vložek)..... 200.000.— Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine (gotovinski vložek) . . . 200.000.— I Skupaj Lir 2,261.700.— Člen 4. Zavod vodi upravni svet, sestavljen iz: enega predsednika in dveh svetnikov, ki jih imenuje Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino; enega svetnika, ki ga imenuje tajnik Zveze bojevniških fašijev v Ljubljani; enega svetnika, ki ga imenuje ljubljanski župan; dveh svetnikov, ki ju imenujejo sporazumno ostale ustanove, prispevajoče h glavnici. Člen 5. V upravnem svetu ne morejo biti, če so bili vanj imenovani pa izgubijo Bvoje mesto: a) tisti, ki imajo z Zavodom pravdo ali ki so nru dolžni; b) kdor je v sorodstvu ali svaštvu do 3. stopnje: ta nezdružljivost zadene po imenovanju mlajšega, ob sočasnem imenovanju pa se to šteje po starosti; c) kdor je neposredno ali posredno udeležen pri službi, izterjavi, dobavah ali na-jemih. tičočih se Zavoda. Člen 6. Predsednik Postane na svojem mestu štiri leta in se lahko zopet imenuje. Svetniki se imenujejo za dobo štirih let ln se lahko ponovno imenujejo. Ob preteku prvih dveh .et se obnovi polovica njih z žrebom, pozneje pa odpadajo po •funkciji starejši člani. Svetniki, ki se brez upravičenega vzroka trikrat zaporedoma ne udeležijo seje, izgubijo svoje mesto. Člen 7. Ob izgubi mesta, ob odpovedi ali smrti posameznih članov sveta morajo imenovatelji takoj nadomestiti odpadle. Novi svetniki ostanejo na svojem maatu preostalo funkcijsko dobo njih prednikov. Člen 8. Člani sveta se ne morejo udeležiti sklepanja ali dejanj in ukrepov ki se tičejo koristi njih ali njihovih sorodnikov po krvi ali svaštvu do četrte stopnje aH družb, pri katerih o sami poslovodje ali neomejeno jamče« družbeniki. Člen 9. Predsedniku in članom sveta se lahko določi odškodnina. Tak sklep mora odobriti Visoki komi« za Ljubljansko pokrajino. Clcn 10 Predzsdnili je pravni zastopnik Zavoda, slicuje seje sveta in jim pred-peduje, skrbi za izvrševanje njegovih skle- pov, podpisuje spise in dopise, nadzoruje upravo Zavoda in vodi sklepanje in opravo poslov. Odreja, če je nujno potrebno, ukrepe, ki bi padali v pristojnost sveta; v takem primeru ga nemudoma skliče, da o njih pore ca in zahteva odobritve. Predsednik skrbi nadalje za oddajo in odpoved najemov, započenja vse postopke, potrebne za razvezo najemnih pogodb v primerih plačilne nezmožnosti ali nespol-njevanja pogobe, radi plačila najemnin in pripadkov, radi prisilne izselitve in drugo nasproti stanovalcem, kakor tudi posestne in vse druge tožbe pred katerim koli sodnim oblastvom, ne da bi bila potrebna posebna pooblastitev sveta. Člen 11. Ce je predsednik odsoten ali zadržan, opravlja njegove posle po funkciji najstarejši svetnik. Člen 12. Upravni svet ima sejo vsaj enkrat na mesec; skliče se tudi, kadar koli se to predsedniku zdi umestno ali na zahtevo treh svetnikov ali dveh preglednikov. V vabilih na sejo morajo biti navedeni ura in kraj ter nadrobno našteti predmeti, ki naj se obravnavajo. Vabila se morajo vročiti članom sveta vsaj tri dni pred dnevom seje. V nujnih primerih, ki jih prizna seja za take, zadostuje vročitev na dan pred sejo. Člen 13. Sejam upravnega sveta predseduje predsednik, če je zadržan pa po dobi najstarejši navzočni svetnik. Za veljavnost sklepov sta potrebni navzočnost vsaj polovice članov in absolutna večina glasov navzočnih. Ob enakosti glasov odloča glas predsedujočega. Člen 14. V pristojnost upravnega sveta spada opravljanje vseh dejanj tako redne kakor izredne uprave radi ostvarjanja in doseganja namenov Zavoda, kolikor niso dodeljena v pristojnost predsedniku, zlasti pa sklepanje o: a) sprejemanju daritev, volil ali obveznic; b) nakupovanju, prodajanju in zamenjavi nepremičnin in ustanavljanju aktivnih in pasivnih služnosti; c) odobravanju gradbenih načrtov ln preurejanju hiš; d) sklepanju posojil in vpisovanju, odstopanju vrstnega reda, omejevanju, obnavljanju in izbrisu hipotek; e) imenovanju pooblaščencev, poravnavanju in dogovoru na razsodnike oziroma mirne poravnalce, pooblaščanju za vodi-tev pravd pred sodnimi in upravnimi ob-lastvi, kolikor niso izvzete po členu 10.; f) sprejemanju novih prispevkov družbenih deležev in o določanju načel za cenitev deležev, prispevanih v nepremičninah; g) odobrovanju notranjih pravilnikov In o sistemizaciji osebja, določanju varščin, ki naj iih dajejo poslovalci, ki ravnajo z denarjem; h) odobrovanju pravilnikov za zidavo, oddajanje, vzdrževanje, uporabljanje in upravljanje hiš; i) imenovanju in odpuščanju posloval- cev in stalnih uradnikov; k) odobrovanju proračunov in zaključnih računov; 1) uporabi vsot, ki presegajo potrebe blagajne; m) izrekanju glede odpada ali nezdruž-liivosti svetnikov v primerih iz členov 5. in 6.; n) določanju oseb za izterjevanje ln potrjevanje preiema na račun Zavoda in o plačilnem načinu. Člen 15. Poslovodje odgovarjajo kot posamezniki in nerazdelno za dolžnosti, ki so jim naložene z zakonom, ustanovitveno naredbo in pravili ter za natančno izvrševan ie sklepov upravnega sveta. Poslovale!, ki ravnajo z denarjem in vrednotnicami Zavoda, morajo položiti primerno varščino. Člen 16. Upravno nadzorstvo opravlja odbor treh preglednikov in dveh njihovih namestnikov, ki jih imenuje Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino . Pregledniki se imenuiejo za štiri leta in se lahko ponovno imenujejo. Glede njih nezdružljivosti, odpada in nadomestitve veljajo predpisi, določeni za člane upravnega sveta. Preglednikom se sme izplačevati nagrada. Tak sklep pa mora odobriti Visoki komisar za Ljubljansko pokraiino. Člen 17. Pregledniki so dolžni: 1. pregledovati računske knjige in vpisnike, primer jaje izpričujoče listine; 2. ugotavljati, ali so položili varščino uradniki, ki so v to obvezani; 3. pogosto in nepričakovano pregledovati blagajno; 4. pregledati zaključni račun in q tem poročati; 5. nadzorovati spolnjevanie pravil in določil pravilnikov nanašajočih se na finančno poslovanje. Pregledniki smejo prisostvovati vsem sejam sveta. Člen 18. Poslovna doba Zavoda se začne s 1. julijem vsakega leta in se konča 30. junija naslednjega leta. Vsaj tri mesece pred koncem vsake poslovne dobe mora predložiti predsednik svetu v odobritev načrt proračuna za naslednjo poslovno dobo glede celotne uprave, razdeljen na poglavja. Načrtu proračuna je treba priložiti pojasnimo poročilo s posebnim ozirom na razvoj stanovanjskega trga in na ljudske stanovanjske potrebe v vseh prebi valni h središčih pokrajine in na morebitni spored novih gradenj, ki naj ga izvrši Zavod. Proračun se mora poslati Visokemu komisarju za Ljubljansko pokraiino hkrati s pojasnilnim poročilom in odobritvenim sklepom sveta vsa i dva meseca pred začetkom poslovne dobe, na katero se nanaša. Noben Izdatek se ne sme napraviti Se nima kritja v postavki ustreznega proračunskega poglavja Morebitne potrebne spremembe mora predhodno odobriti svet ln lih le nemudoma sporočiti Visokemu komisarju. Člen 19. V treh mesecih po zaključku vsake poslovne dobo mora predložiti pred* sednik nadrobno obrazloženi računski zaključek odboru preglednikov, Id mora o njem v enem mesecu poročati s posebnim poročilom. Ta računski zaključek se predloži s poročiloma predsednika in odbora preglednikov upravnemu svetu. Ko se računski zaključek odobri, se mora najkasneje v mesecu februarju vsakega leta poslati Visokemu komisarju za Ljubljansko pokrajino, opremljen z nadrobnim izkazom dobička in izgube in z navedbo porazdelitve čistega dobička kakor tudi s poročiloma predsednika ter pregledniškega odbora in z izpiskom iz zapisnika o seji upravnega sveta, na kateri se je račun obravnaval. Člen 20. Zavod mora ustanoviti rezervni sklad in mu odkazovati vsaj dvajsetino letnega Čistega dobička, dokler ne doseže vsaj petine Zavodove imovine. Rezervni sklad se naloži po eni četrtini v zemljiške zastavnice, po ostalem delu pa v nepremičnine. Ostali čisti dobiček poslovne dobe se sme določiti samo za dosego namenov, kakor so navedeni v členu 2. Gradnja in upravljanje hiš Člen 21. Hiše, ki se zgradijo, nakupijo ali prevzamejo v obratovanje in upravljanje, morajo ustrezati oziroma se urediti tako, da ustrezajo zahtevam zakonov, ki veliajo za gradnjo malih in cenenih stanovanj in tudi ustrezati predpisom prajev-nih gradbenih in zdravstvenih pravilnikov. Glede oddajanja ljudskih stanovanjskih hiš se mora Zavod ravnati po predpisih veljajočih zakonov in svojih pravilnikov. Podnajemi so prepovedani. Stanovanja se smejo oddati v najem ali prodati samo osebam, ki imajo dohodke pretežno od svojega dela ali od dela rodbinskih članov. Najemniki in kupci ne smejo biti rastm-k* za stanovanja namenjenih poslopij v občini. Člen 22. O oddaji građeni in dobav sklepa upravni svet po predhodni opravi javne dražbe ali zasebnem natečaju med vsaj 5 posebno sposobnimi tvrdkaml. Samo izjemoma in iz opravičenih vzrokov sme upravni svet z obrazloženim sklepom odrediti drugače. Ce gre za oddajo del ali dobav za več ko 500.000 lir. postane sklep izvršen, ko ga odobri Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. Člen 23. Pritlični prostori se smejo uporabljati kot prodajalne, skladišča, delavnice ali pisarne, ki se oddaio v najem, iz-kliučene so pa točilnice alkoholnih pijač. Vsi prostori vobče se smejo določiti za zdravstvene in vzgojne naprave, kopališča, zavetišča za doienčke. otroške domove, pošolnice, ljudske knjižnice, zboroval-nice in čitalnice. Dejanski ali proračunsko verjetni dohodek od prostorov, ki niso določeni za stanovanja, ne sme rre-egati četrtino dohodkov vsega poslopja. Člen 24. Nikakor se ne sme dovoliti brezplačna UDoraba prostorov Zavoda, razen dobrodelnim in nodnornim ustanovam. Upravni 9vet doleči najemne pogoje in najemnino, upoštevajoč vse dohodke in pt*-trebe oodjetja tako. da se zagotovi proračunsko ravnoteža. Na njegovi pasivni strani mora upoštevati vse upravne stroške, in sicer: a) obresti za ustanovno glavnico in za posojilno službe; b) splošne upravne strc?ke za zavarovanje in izterjavo najemnin: c) davke, doklade, splošne in posebne takse; d) stroške za stražno osebje in za razsvetljavo občnih delov poslopij; e) stroške rednega vzdrževanja in vodne oskrbe: f) znesek v nadomestitev najemnine za neoddane prostore; g) prispevek za ustanovitev rezervnega sklada in za ustanovitev sklada za izredne vzdrževalne stroške. Svet sme poleg tega, dokler traja oprostitev od zgradarine. všteti v najemnino prispevek za ustanovitev izravnalnega sklada za dobo. ko bodo poslopja morala plačevati predpisani davek. Ta izravnalni sklad se mora v računovodstvu ločeno raz-videvati. Razne določb? Člen 25. Predloge glede spremembe teh pravil mora skleniti upravni svet, odobriti pa Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. Za veljavnost sklepov o takih predlogih in sklepov o imenovanju ali odpustitvi osebja je potrebna vsaj dvetretjinska večina članov sveta. Člen 26. O likvidaciji Zavoda mora sklepati upravni svet na isti način, kot Je določen za snremembo pravil in samo če ni več mogoče dosegati njegovega name-m> ali ob izgubi polovice imovine. Ce «e Zavod likvidira, se morajo po zadostitvi obveznostim na^nroti drugim vrniti vsote, katere so dejansko vplačali ustanove ali" zasebniki v osnovno Zavode*-vn glavnico, ako niso bile dane nevračljivo. Morebitni prebitek imovine se odkaže Bednosfnemu skladu Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana. 9. julija. Zopet je smrt vsekala v vrste naše akademske mladine hudo vrzel s tem, da je ugrabila mlado življenje študenta tretjega letnika tehnične kemije, cand. inž. Mavrici j a Pavlovčiča. Ni preminulo zgolj mlado, upapolno življenje strokovno že zelo izobraženega Mo-rica. kot so ga poznali pod tem imenom kolegi, saj je bil zlasti med študenti medicine splošno znan zaradi svojega uspešnega asistentskega delovanja na fiziološkem institutu naše univerze, prenehalo je utripati tudi srce človeka-dobričine, nalboliSega tovariša, ki si je skušal iz najtesnejših razmer poiskati pot do svojega vzvišenega znanstvenega cilja, ki bi ga Lil s svojimi duševnimi zmožnostmi prav gotovo tudi dosegel. Toda. prišlo ie vse drugače in mladi mož je moral skusiti pre-bridke udarce usode, pod katerimi ie končno omahnil in ki so mu strle peruti v nleaovem tako težkem, *» vendar ie tako usnešnem poletu h končnim ciljem. Moric bo prav gotovo ostal vsem, ki so ga poznati. še bolj pa onim maloštevilnim, ki so vedel! 5e za nlegove Sivlffentske po— gole. v nailepSem enonvnu. sai ie bil kljub tako bridkim in tako Številnim nadlogam skoraj vedno veder, orav vselej pa s vsakim prijazen in uslužen, kot je znal to biti le on. __ Kakor je silna akoda zaradi izgube takega Človeka, tako bo ostala tudi vrzel v našem znanstvenem in tehničnem naraščaju, saj je bil Moric na tem. da se še prav specialno izobrazi v problemih fiziološke kemije, kjer mu je bil mentor njegov profesor dr. E. Kansky, ki je imel v Morieu prvovrstnega, prav nenadomestljivega asistenta kljub njegovi mladosti enaindvajsetih let; v nadaljnem razvoju svojega študija bi utegnil zavzemati Moric v doglednem času prav vidno mesto v .svoji stroki * Ni mogoče najti besed tolažbe za njegove že itak bridko prizadete svojce. Za njim žaluje poleg njegovih profesorjev tudi dolga vrsta njegovih kolegov in prijateljev ter znancev, katerim bo ostal Meric v neizbrisnem spominu kot dobri tovariš, ki ga je poklicala smrt v prerani grob. v katerem na i najde njegovo telo oni mir. ki mu ga živemu ni mogla dati, a njegova duša naj poleti k Stvarniku Energije, da se dopolnijo večni zakoni Narave. Dragi naš Moric, naj Ti bo zemljica lahka! Otroško igrišče v Tivoliju bo v neflelto popoldne svečano izročeno svojemu namenu Ljubljana, 9. julija. Ze dober teden je silno razburjenje med najmanjšimi Ljubljančankami in Ljubljančani, saj se vsi ljubljanski otroški vrtci in podobna zavetišča otročičev z vnemo pripravljajo na slovesno otvoritev Otroškega paradiža. Uče se dolge vrste deklamacija prelepih pesmic in razposajenih plesov in iger, da se čim najbolj izkažejo pred najvišjo gospodo in prav tako tudi pokažejo dolgemu in širokemu okviru gledalcev okoli igrišča. Gledalci seveda ne bodo smeli motiti otročičev pri nastopu, zato mamice in tetke ter drugi prijatelji otrok ne bodo mogli na veliko pozornico, ki bo to pot ves otroški paradiž. Toda tudi med gledalci bodo otročiči, sestrice in bratci nastopajočih, imeli prednost. Ob robu široke obrobne ceste otroškega paradiža bodo namreč po vsej dolžini v strnjeni vrsti postavljene klopi, kjer bodo pa smeli sedeti in gledati otroško rajanje samo otroci. Za njimi naj stoje odrasli gledalci. Prosimo jih, naj nikakor ne silijo na igrišče ter s tem ne motijo nastopajočih malčkov. Pod poveljstvom resnega, a prav tako dobrega gospoda bo delalo nad 20 mestnih uslužbencev red, da prireditev ne bo motena. Vsi dohodi v otroški paradiž bodo zaprti, samo za povabljene goste bo odprt dohod čez železniški prehod kraj Nunske ulice, vsi drugi gledalci naj pa pridejo iz glavnega drevoreda ali pa po potih nad mestno vrtnarijo. Začetek slovesnosti je določen na 17. uro. Tedaj se bo pred Eksc. Visokim Komisarjem, najvišjimi dostojanstveniki vojaških in civilnih oblasti ter skupino drugih povabljenih gostov razvil iz mestne vrtnarije pester sprevod. Na čelu sprevoda bodo nategovali mehove harmonikarji, se vozili kolesarji, za njimi pa korakale skupine posameznih zavodov z igračami, punčkami in konjički ter vozički. Veseli sprevod otročičev bo zaključila vriskajoča svadba z ženinom in nevesto, svati in godci. Ko se bodo otročiči pred skupino dostojanstvenikov postavili v polkrog, bodo belo oblečene deklice v svoj paradiž pripeljale Ekscelenco kneza in škofa" ljubljanskega v velikem ornatu. Ko bodo vsi otroci odpeli »Mi se imamo radi«, bo spregovoril župan, general Leon Rupnik. ter otroški paradiž izročil naj-nežnejši mladini. Za prelepo darilo se bo korajžen dečko zahvalil Ekscelenci Visokemu Komisarju, dr. Giuseppu Lombrassi, dražestna Alenka pa županu z lepo zahvalno pesmijo. Vsi otročki bodo pobožno zapeli »Hitimo k boži i mamici«, nato bo pa Pre vzvišeni iz nebes priklical božji blagoslov na otroški paradiž in njegove majhne lastnike — otroke ter jim spregovoril nekaj lepih besedi. Za blagoslov se bo Prevzvišenemu zahvalila skupina najmanjših otrok s kratkim prizorčkom, nato bodo pa spet vsi otroci zapeli »Lepa si roža, Marija*. S pesmico ^Delajmo zlata kolesa < se bodo otroci po vsem igrišču razvili v posamezne kolobarje ter s pesmijo : Pleši kolo« zaigrali ringa-raja. Nadalje bodo posamezne skupine igrale naslednje igre: 8 dečkov in 10 deklic iz Sp. Šiške: >Izidor ovčice pase; 5 dečkov m 5 deklic iz Zg. Šiške: »Bel* lilija*; otroci iz zavetišča na Gosposvetski cesti: z-Majka prišla s kolodvora«; 20 dečkov in 20 deklic iz Trnovega: »PcJžek in petelinček«; 20 dečkov in 30 deklic iz Most: cvetlicami, z venci hitimo na plane; 10 dečkov in 14 deklic iz Marmontove ulice: »Rdeče češnje rada jem«; 23 dečkov in 34 deklic z Ledine: -2abiceDobro jutro, striček«; 15 dečkov in 10 deklic z Viča: 2>Peričice<<:; 10 dečkov in 10 deklic s Karlovške ceste: -Zajček, al" se ne bojiš?«; 15 dečkov in 30 deklic iz Zelene jame: »Na tratico A R Dane-**: Potek, 9. julija; Veronika. U A 24 A S J>l 4 B i* R I K E D I I V E Kino Maticu: Ljubica z masko. Kino Slofra: ... in zvezde, gledajo. Kino l nion: Glas krvi, IJ E 2 L K X E L K K A R X E Dane*: Dr. Piccoli, Rlenveisova cesta 6: Hočevar, Celovška cesta 62; Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. Maksimalna cena za olivno olje Visoki komisarijat za Ljubljansko pokrajino je na temelju člena 1. naredbe z dne 9. V. 1941-XIX. štev. 17. (»Službeni list« štev 38-41), v zvezi z določbo člena 2. naredbe o cenah (^Službeni list« štev. 236-26-41.) ter na temelju določil čl. 2. naredbe o kontroli cen (Službeni li.st« štev 68-15-41.) upošteval predlog Prevoda ter določil naslednje maksimalne cene za prodajo olivnega olja: pri prodajah na debelo za 100 kg 1500 lir izpostavno skladišče vključno trošarina; pri prodajah na drobno za 1 liter 15 lir, postavno trgovino, vključno vse dajatve. Cene morajo biti v smislu določil čl. 4. naredbe z dne £ V. 1941-XIX. nabite v prodajnem prostoru. Kdor bi kršil te maksimalne cene bo kaznovan po naredbi z dne 26. I. 1942-XX., štev. 8. (»Službeni list« štev. 8-42). Radio Ljtiblfana PETEK, 9. JULIJA 1943-XXI. 12.30 Poročila v slovenščini — 12.43 Napevi in romance — 13.00 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Simfonična glasba —-13.25 Radijske pesmi — 14.00 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec: Simfonična glasba — 15.00 Poročila v slovenščini — 17.00 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.15 Koncert sopranistke Pavle Lovšetove — 17.35 Italijansko glasbo osemnajstega stoletja izvaja violinistka Nilde Pignatelli in tenorist Manfredo Pon-ce de Leone — 19.00 »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 20.00 Napoved časa. poročila v italijanščini — 20.20 Radio za družino — 21.15 Simfonični koncert, vodi dirigent Previtali — 21.45 Predavanje v slovenščini — 21.55 Domovina v vojni: himne in pesmi — 22.15 Orkester »Armonia«, vodi dirigent Segurini — 22.45 Poročila v italijanščini. SOBOTA, 10. JULIJA 194SXXI. 7.30: Pesmi ln napevi. 800: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 11.50: »Pod ure za vojake r. 12.20: Plcsče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Valčki. 13.00: Na. povel časa — Poročila v italijanščini. 13 10: Por-čila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Operna o^asba 13 30- Orkester vodi dirigent Rizza. 14.00: Poročila v ItalijanSčini. 14.10: Koncert Rsdij^keg-a orkestra, vedi dirigent D« M šijanec. — Operetna glaaba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17 00: Napoved ča»a, _ poročila v italijanščini. 17.15: Koncert kmečkega tria. 17.40: Pisana glasba na ploščah. 17.45: Pisana glasba. 18.00: Gospodinjsko predavanje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini 20.20: Pripombe k dogodkom. 20.40: Lirična prireditev družbe EIAR: WAGNER: Tannhauser. V odmorih: pre tavanje v slovenščini; poročila v italijanščini. liiMiiliKiifa al Cinema Prlhsdaji spored v kini UNION \d:MATJJtAZZO 5lcv. 153 »SCOVENSKI NAROD«, petek, fl. Julija lMMDCT. Strta 3 Ustanovitev Združenih podjetij za elektriko, plin, vodovod in tramvaj — Ljubljana Visoki komisar za Ljubljansko pokra ji - Bo na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3 maja 1941-XIX st. 291, pretvorjenega v za-kos z dne 27. 3prila 1943-XXI st. 385, cma trajoc za umestno, da se občinski obrate mesta Ljubljane za elektriko, plin, vodovod in cestno železnico združijo ped enotno upravo, odreja : Člen 1. Ljubljanski občanski obrati za elektriko, plin vodovod in cestno železnico ee združijo v eno podjetje, Ici ima industrijski značaj in se imenuje: »Združena ped-jetja za elektriko, plin, vodovod in tramvaj — Ljubljanac. To podjetje je ločeno od redne uprave mestne občine in ima svoj* posebne proračune in računovodstva. Člen 2. Podjetje oskrbuje dobavo električne energije in plina: gradi in vzdržuje naprave, potrebne za p'tno vodo. kaker tudi vodi obratovanje na obstoječih tramvajskih progah in seradi nove po sklep:h mestne občine. Člen 3. Premoženje rvrdjetja je last mestne občine. Cišt; dobiček od katerega se odteguje vse. kar je treba nameniti za izboljšanje in razvoj električne pl'nske, vodne In tramvajske službe, pripade vsako leto mestni obč:ni. Člen 4. Upravi podjetja načetuje upravni odbor, sestavljen iz petih članov, vštevaj predsednika. Predsed-:ka in ostale štiri člane imenuje župan izmed oseb( ki imajo pogoje za izvolitev za občinske svetnike ;n imajo *"udi potrebno tehnično in upravno sposobnost. Izjemoma }n kadar to zahtevajo posebne razmere v upravi, se predsedstvo odbora lahko poveri tudi podžupanu. Predsednik in člani ostanejo na svojem mestu stlri leta in se lahko ponovno imenujejo. V upravnem odboru podjetja ne morejo Wti sočasno očetje in sinovi bratje, tast in zet^ n?ti se ne cmejo imenovati za člane odbora osebe, ki so v sodnem sporu s kakim obrate m podjetja. Člen 5. Upravni odbor se shaja na redne seje dvakrat mesečno, na izredne pa vsakokrat, kadar bi to zahtevale posebne potrebe. Seje so sklepčne, če je prjsotna absolutna večina članov. Sejni zapisniki, podpisani od predsednika jn tajn'ka, se morajo prepisati v posebne vpisnike in v jzvloćku priobčiti v treh dneh županu. Za Člane odbora, ki se ne udeležijo treh Zaporednih sej. se izreče, da so izstopili Iz upravnega odbora ali pa tudi Iz mestne uprave. Črlen 6. Sejam p r-Ls>o st \~uJ c jo samo s oo-SvetOvalnim grle-som ravnatelji obratov in generalni tajnik mestne občine. Člen 7. Upravni cdbor: — sklepa in odloča o vseh poslih podjetja, ki ne spadajo v pristojnost občinske uprave: — predlaga županu proračun in računski zaključek podjetja. S proračunom se lahko predlagajo tudi izdatki za potrebe, ki zavezujejo čez debo proračunskega leta; — sestavlja letni načrt za izboljšanje ln razvoj obratov; — odobruje izdatke v mejah proračunskih postavk, kakor tudi dvige iz sklada za večje in nepričakovane stroške; — odobruje pogodbe za dela in dobave v mejah proračunskih postavk; — predlaga županu plodonosno naložbo razpoložljive gotovine kakor tudi cene proizvodov in razne tarife posameznih obratov podjetja; '— ukrepa glede nameščanja, napredovanja jn odpuščanja uradništva in delavstva: jim določa področ;e in odloča o uporab^ disciplinskih predpisov; — predloži vsako četrtletje županu poročilo o upravljanju in poslovanju podjetja; — pooblašča ravnatelja za sodno Izterjevanje terjatev iz poslovanja podjetja: — odobruje poslovnike, kj bi bili potrebni za dobro poslovanje podjetja; — daje vse podatke in mnenja, ki jih zahteva obč'nska uprava; — odloča o eventualnih odpisih terjatev. Člen 8. Predsednik upravnega odbora: — sklicuje in vedi seje odbora: — skrbi za izvedbo sklepov odbora; — razpravlja neposredno z ravnatelji obratov; — prejema od njih poročila in jim daje navodila; — odobruje nakupe do zneska lir 25.000; — odreja pregled blagajne in skladišč blaga po enem članu upravnega odbora, generalnem ravnatelju podjetja in Sefu mestnega računovodstva. Zapisnik o pregledu se posije upravnemu odboru, prepis pa županu; — skrbi za izvedbo sklepov upravnega odbora in nadzoruje poslovanje podjetja tri delovanje ravnateljev; — podpisuje korespondenco kakor tudi plačilne naloge in predpise za dohodke ln Izdatke. V nujnih primerih ukrene po zaslišanju ravnateljstva kar je potrebno, poroča pa o tem upravnemu odboru radi odobritve. Ce je odsoten ali pa začasno zadržan, ga nadomestuje eden jzmed članov odbora, ki je za to posebej odrejen. Člen 9. Po službi najstarejši med ravnatelji posameznih tehničnih obratov podjetja prevzame funkcije generalnega ravnatelja podjetja. Člen 10. Ravnatelji obratov pomagaic generalnemu ravnatelju v vseh poslih, ki jih mora obravnavat: in odobravati uprav-n; odbor. V ta namen odredj generalni ravnatelj, da se ravnatelji redno skličejo dvakrat mesečno, k izredni seji pa vselej čc je njih sklic potreben zaradi poslov posebne važnosti ali to zahtevata dva ravnatelja obratov. O vsakem sestanku se spiše poseben zapisnik. Člen 11. Generalni ravratelj: — nadzira celetno tehn-čno poslovanje podjetja, za kar prevzema popolno od^o vomost; — načeluje celokupnemu osebju in odreja v posamezrih primerah disciplinske ukrepe, milejše od odstranitve iz služba, ter Za le-to, kakor tudi za sprejem, premestitev in odpust osebja predlaga česar treba; — poroča kdaj pa kdaj o vsem, kar je važno za upravljanje podjetja in sproža ukrepe, kj se mu zdijo potrebni za ohranitev, delovanje in napredek podjetja; — predloži konec vsakega meseca poročilo o poslovanju podjetja; — izvršuje sldepe upravnega od tvora; — pripravlja osnutek proračuna in računskega zaključka: — urejuje plačilne naloge, sezname dohodkov in izdatkov, podpisuje korespondenco in vobče vse sprse podjetja, ki jih ne podpisuje predsednik; — zastopa podjetej pred sodišči na podlagi danega mu posebnega pooblastila. Člen 12. Podjetje ima tudi svojo upravno-računovodsteno službo za reševanje sporov z osebjem in s strankami, za upravljanje materiala in inventarja kakor tudi za splošno in posebno računovodstvo in za vse drugo, kar zadeva upravno-računovodstveno poslovanje podjetja. Člen 13. Računovodstvo je za vsak obrat ločeno in morajo knjige o vsakem času pokazati stvarni položaj finančnega poslovanja s posebnim razvidom prevzetih obveznosti in izvršenih izdatkov, kakor tod* splošro stanje poslovanja. Člen 14. Upravni odbor izda s posebnim pravilnikom pravila glede esebja. računovodstva, glede poslovanja z amortizacijskimi jn rezervnimi skladi, proračuna ter za-vršnega računa in Čistega dobička, ki naj se odvaja mestni občini. Člen 15. Ta naredba, s katero se razveljavljajo, kolikor se nanašajo na omenjena Združena podjetja, vse njej nasorctuioče ali z njo nezdružljive določbe, stopi v veljavo od dne objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. , Ljubljana, dne 1. julija 1943-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Gluseppe Lombrassa L3ANSKI KINEMATOGRAFI . KINO MATICA Slavna češka igralka Lida Baarova in Gustav Nezval v ljubezenski romanci po noveli pisatelji Honore-ja de Balzaca Ljubica i masko Produkcija: Lucerna-Film-Praga Režiser: Otokar Vavra Predstave ob 16., 18.30 in 20.30 uri KINO SLOGA Po svetovno znanem romanu A I. CRONINA n... in zvezde gledafo" Pilm rudarjev in velemesta V glavni vlogi: Michael Redjrrave Predstave ob: 14., 16., 18. in 20. uri KINO UNION Pretresljiva usoda mladega kmečkega dekleta — Švicarski film, nagrajen na XI. beneški filmski razstavi Glas krvi V* glavnih vlogah: Robi Rapp, Petra Marta Predstave ob: 16.30. 18.30 in 20.30 uri — Iz zadružnega registra. Pri Kreditnem gospodarskem društvu v Logatcu, zadrugi z omejenim jamstvom se izbriše član upravnega odbora Trpin Janez, vpiše pa se član upravnega odbora Počkaj Anton, posestnik Cevica št. 57. — Monteverdijeve proslave v Karlsrube. Ob 300-letnici smrti Klavdija Monteverdi-ia je bila tudi v Karlsruhe spominska proslava v okviru velike glasbene manifestacije. Izvajane so bile Monteverdijeve skladbe pod vodstvom dr. Nestlerja in gledališkega intendanta Miehelsa. — Reševalec štirih človeških Sivljenf. V vodah Cerva pri Bielli sta se kopala Atilij Mantanaro in Ivan Nicola iz Cos-sata. Četudi nista znala plavati, sta zašla proti sredini struge, kjer je bila voda precej globoka. Nenadoma pa se je Mantanaro pričel potapljati. Oklenil se je Nico-le. Oba bi bila prav gotovo utonila, ko bi jima ne bil priplaval na pomoč 32-letni Franc Douda. Douda je rešil s tem že Štiri življenja. V Nemčiji je bil namreč rešil pred utonitvijo nekega inženjerja in nekega častnika. — Skoraj mrtev, zdrav, mrtev. Iz Milana poročajo o redkem primeru 40-letnega delavca Valentina Tonce. Med delom v obratu se ie nenadoma onesvestil. Zdravnik je označil njegovo stanje kot brezupno in niti ni mogel priporočiti prevoza v bolnišnico. Nepričakovano pa se je Tenca osvestil. Bil je popolnoma zdrav. Sam je šel ob koncu dela domov in ni čutil nobenih bolečin. Nekaj ur po vrnitvi domov pa se je spet onesvestil. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je kmalu po prevozu izdihnil. DNEVNE VESTI st T Mi^.sterfl p°h7re,li Je P«***'1 razstavo MmaziJske Arhitekture. Minister za ljudsko kulturo eksc. Polverelli je poseti! raz-fitavo dalmazijske arhitekture v Rimu Organizirala jo je akademija San Luca Spremljal ga je akademijski predsednik senator grof Albert Calzabini ki je mini stru obrazložil razstavljeno gradivo. Minister se je živo zanimal za razstavo ter izrazil svoje iskreno zadovoljstvo. — Nove milijonske oagr»de. Pri nadaljnjem žrebanju 4% nakladnih bonov so bile izžrebane sledeče 5tev.: V seriji Ali milijon lir za št 803.156: pol milijona lir za štev. 400.249. V seriji A12 milijon lir za st. 380.285: pol miliiona lir za Stev. 375.130. Serija A13 milijon lir za Stev. 1.073.294: pol milijona lir za st. 472.945. Serija A 14 milijon lir za stev. 1.500.831: poi milijona lir za štev. 733.769. Serija A13 milijon lir za št. 1.282.582; pol milijone lir za štev. 139.071. Serija A 16 milijon lir za Štev 623 655: pol milijona Ur za štev 274.155. Serija A17 milijon lir za stev 1,538.474; Dol miliiona lir za št 1.884.934 Serija A18 milijon lir za št. 1,056.576; pol milijona lir za št. 19.286 Serija A19 milijon Hr za 5t 480.950: pol milijona lir za žt 1,849.300 V seriji A20 milijon lir za St 637.980. pol milijona lir za št. 1.176.175 Serija A21 milijon lir za št. 1,307.980; pO? milijona lir za St. 395.486. V seriji A22 milijon lir za It. 1.921.877; pol milijona lir za St. 1.199.643 Serija A23 milijon lir za št 54.595; po! miliiona Ur za št. 93.920 Serija A24 milijon tir za št. 914.170; pol milijone lir za št 1.853.002. V seriji A25 milijon lir za St. 681-113: pol milijona Hr za it 193.353 is »Službenega list*«, »službeni list m Ljubljansko pokrajino* kos 54 z dne 7. julija 1943-XXI. objavlja naredbo Visokega komisarja: ustanovitev 2dmženih podjetij za elektriko, plin vodovod in tramvaj-Ljubljana; Odločbo Visokega komisarja: odobritev pravil Fašističnega av-toBotnnega zavoda za ljudske stanovanjska bile Ljubljanske pokrajine in zadevna pravila. — Umrl Je slikar Rivaroii. Po daljši bolezni je umrl znani italijanski slikar Jo-sio Rivaroii. Rojen je bil pred 60 leti v Bramoni. Študiral je na akademiji lepih ti ▼ Cremoni. V Florenci se je ae- znanil z mojstri preporoda. Prišel je v Rim, kjer se je stalno naselil in kjer je deloval nad 30 let. Svoj atelje je imel v bližini vile Papa Giulio Njegove umetnine krasijo med drugim dvorano mednarodnega poljedelskega zavoda, dvorane v palači mornariškega ministrstva v ulici Flaminia in v palači Torlonia. —, Predstavniki ustanov za slepce v Bo-\ogni. Dne 9. in 10. julija se zbero v Bo-logni predstavniki ustanov za slepce. Razprave bodo v prostorih zavoda Frančiška cavazze in sicer v okviru sveta in skupine nacionalne federacije ustanov za slep-Ce Bolosna je bila določena za važne raz- prave zaradi svojih odličnih tradicij na tem torišču in pa zaradi pomembnih ustanov nacionalnega delovnega zavoda za slepce, ki bodo zrasle na bolognskth tleh. Na Stotine nesrečnih slepcev bo naSlo tu-kaj V tihi delavnosti svoje življenjsko I sredstvo m duševnega podneta. — Dmtf stenografi kongres. Te dni ie bil otvorjen v Rimu drugi stenografski kongres. Otvoril ga je prof Mohrhov. Na kongresu je bil storjen sklep, da bo stenografski svet sklical rimski kongres za prihodnje leto in sicer bodo razglasili ta kongres kot rimski kongres italijanskega središča za stenografske studije. — Na polio slave sta padla Črna srajca Ivan Franceschina in mornar Anton Osel-ladone. Franceschina je našel junaško smrt na vzhodnem bojišču, Osellandore pa na krovu svoje vojne ladje. Franceschina zapušča ženo in otroka. — Monteverdi v nemščini. Iz Berlina napovedujejo novo izdajo vseh Montever-dijevib del v založbi Neue Schutzgesell-schaft. V osmih letih bo izšlo 16 zvezkov Besedilo bo italijansko in nemško. — Sprememba priimka. Z odločbo z dne 18. VI 1943-XXI. n. št. 1847/1. je Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino na osnovi čL 13. zakona o osebnih imenih do-volil Strelec Jožefi roj. 25. 0. 1929 v Ga-berniku pri Kostrivnici, Strelec Mariji roj. 24 VI. 1934 v Hotiču pri Litiji in Strelcu Janku, roj. 7. 8. 1935 v Ljubljani spremembo rodbinskega imena iz »Strelec« v »Hočevar« z veljavnostjo od dne objave v Službenem lista za Ljubljansko pokrajino. IZ LJUBLJANE Prodaja mesa Pokrajinski prehranjevalni zavod objavlja, da bodo v soboto. 10. julija t. 1. potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih me>ai jih proti odvzemu odrezkd 110 julijske živilske na-1 kaznice, izdane od mestnega poglavarstva v Ljubljan, 100 gramov govejega mesa. Delitev se bo pričela ob 7. —Ij Prenos razdeljevalnih skladišč raci-joniranih živil detajlistom mesta Ljubljane. Prehranjevalni zavod Visokega komi-sarijata javlja, da se bo počenši od ponedeljka t. 1. razdeljevanje racioniranih živil trgovcem v Ljubljani preneslo iz skladišč Volk in Vok v skladišče v Mestni klavnici (desna stran). —!j de hujši nalivi kakor prejšnji me. sec. Pogosti hudi nalivi juniji niso pri nas nič nenavadnega. Tudi julija poletne plohe niso nenavadne, toda takšno deževje, kakršno traja v zadnjih tednih je botj jesensko kakor poletno. Sicer je snoči lilo med pravo poletno nevihto; bliskalo se je in pogrmevalo kakor bi vrela kasa neprestano skoraj dve uri, a ploha je btia tako močna, kakor da se je združilo poletno in jesensko deževje. Tako baje dežuje samo v tropičnih krajih v deževn* dobi. Včeraj so nekateri že upali, da se bo vreme izboljšalo, za ka*- pa Se n! bilo nobenih zanesljivih znakov. 2e dopoldne so se kupičili na zahodni strani težki luZni oblaki. Nebo pa nam je prizaneslo vsaj do večera. Solnce je od časa do časa posijalo izza oblakov in popoldne je makU-malna temperatura dosegla 23.4°. Zvečer se je začelo zopet močneje oblačiti ln ko se je zmračilo, se je približala mestu nevihta, ki ni obetala nič dobrega. Naznanjal jo je močen pis. Liti je začelo ob 21. Veter je nosil prave slapove vode, da je začela vdirati v stanovanja. Ulice so bile «3« čez nekaj minut popravljene. Celo c*vi je stala voda tu in tam na cestah in v obcestnih jarkih, kjer so se zamašile cestne kadunje. Naliv je, kakor kate, napravil precej Škode na vrtovih in njivah. Z** krompir je zdaj ie mnogo preveč močo, neprestano deževje pa Škoduje tudi drugim pridelkom, ki so začeli gniti. — Davi je bilo malo hladneje kakor včeraj zjutraj; minimalna temperatura je znaSav. 11.5°. S tem se tolažimo, da se bo vre.™? izboljšalo, čeprav je zračni tlak. ki *e začel ponoči naraščati in je davi znašal 759 mm, precej nizek. —lj zahvala. Družina umrlega Ivana Kiferla. šol. upr. v pok., se iskreno zahvaljuje vsem za sočustvovanje, poklonjeno cvetje, pevcem za lepo petje. M sestram in vsem za tako častno spremstvo na zadnji poti nepozabnega pokojnika. —!j Islandski ribic je najboljši roman znanega francoskega romanopisca Pierre Loti-ja. Pisatelj slika z U\o "besedo zanimivosti pomorskega življenja — opisuje pestrosti eksotičnega življenja, ter mojstrsko obravnava problem ljubezni in ženske zvestobe. Znameniti roman je prevedel v slovenščino g. Vladimir Levstik ln je delo pravkar izSlo v založbi Knjigarne Tisk°vBe zadrug« v Ljubljani, eelenburgova al. 8« —lj Op°z«>ri1o davčne oprave. Delniške družbe (rasen navarovahtih). družbe * o. z. in vsa podjetja, ki so zavezana voditi poslovne knjige, morajo po določilih t p 37 taksnega zakona prijaviti davčni upravi najpozneje do 15. julija vsakega leta saznam odprtih ali tekočih računov v minu. tsai polletju. Taksa znala I- 12 - - za vsak odprti att tekoči račun ter sv nalepila na tn izvod seznama, ki se vlaga v dvojniku. Opustitev »prijave v navedenem: raku se kaznuje, poleg plači':* redna takse, trt s kaznijo v višini trikratni* iznesa redne takse. Družbe oz. podfecja* ki v minulem polletju niso imela odprtih aH tekočih rt-iinov, so dolžna prav tako p; ?dložiti f.rl-javot ki pa ni zavezana taksi, ce te prijave ne predložijo, se kazjujcio z jrlobo L 100. —lj Kr°mpir za gostilne. Združenje trgovcev poziva vse gostilničarje, ki so pri-iavili. da izkuhavajo jedila, da takoj, to je v petek ali v soboto dne 9. oziroma 10. iulija dvignejo rani krompir pri tvrdki Nikelsbacher. Bleiweisova št 36. —I j Osebne izkamice. Lastnike novih (zamenjanih) osebnih izkaznic opozarjamo, naj to listino vestno hranijo, ker duplika-tov ni dovoljeno izdajati po izvršilnem razpisu Visokega komi?ariata k uredbi o zamenjavi osebnih izkaznic —lj Prodaja toaletnega mila ▼ Špecerijskih trgovinah. Združenje trgovcev obvešča, da bodo trg ovci-špecer isti počenši s ponedeljkom dne 12 julija prodajali na nodlaei odrezkov št 102 živilske nakaznice po 100 g toaletnega mila za osebo za mesec julij in avgust. —lj vX predajeUa glasbene i°le bo v nedeljo 11. VII. ob pol 11. uri v šolski glasbeni dvorani. Spored obsega pevske in instrumentalne točke, ki jih izvajajo gojenci raznih oddelkov in razredov. —lj O živalih, ki pri nas izumirajo, je objavljen zanimiv članek v i Domovinu tega tedna. Nadalje sta objavljena domača no-velica >Njeno prijateljstvo«, ter Šaljivi podlistek * Hudiča so aCi klicati. Gospodinjam v pouk je dalj ilanek o vlSffanJu ter laz-ličon drobiž. Roman >Obsedenec se živahno razpleta. Vsem čitateljem v mestu in na deželi bo spet v razvedrilo velika križanke. »Domovina« prinaša tudi po itična poročila in vest: iz raznih krajev domovin*. Ker se je ptavkar zaCclo nov d p fileti 2 in z njim novi roman ^Obsedenec«. priooročamo meščanom in deželenom, da se naroče na najcenejši slovenski tednik. Saj stane naročnina za pol leta le 12 lir. posamezna številka pa 60 centesimov. Zg arite se z do. pisnico na upravo »Domovine«, Ljubljano^ Puccinijeva 5. —11 Vil. produkcija glasbene *ole »Sloga« bo v ponedeljek 12. VII. ob 18 uri v šolski clasbeni dvorani. Gojenci pevskega in klavirskega oddelka ter orkester gosli bodo izvaiali skladbe H. Svetla S to prireditvijo zaključi sol a letošnje produkcije A. Strindberg o ženski« zakonu in ljubezni K uprizoritvi njegove drame ,«Nevesta s krsno14 na Ljubljana, 9. iulija. Avgust Strindberg. eden največjih modernih dramatikov, švedskih romanopiscev m znanstvenikov, je stalno na repertoarju tudi slovenskega gledališča. Po tragediji *Oče« se uprizori za zaključek sezone še njegova drama »Nevesta s krono«. Iz njegovih del prinašamo nekaj aforizmo-v o ljubezni, zakonu :n ženski: »Moža odstaviti in ga z žensko nadomestiti s ponovno uvedbo matrijarhata, odstaviti res* ničnega gospoda stvarstva, ki si je :zmislil civilizacijo, razširil dobrote kulture-, ustvaril vse: velike misli, umetnosti ti poklice, njega vreći s prestola, a dvigniti nanj neumno žensko, ki se z redkimi izjemami dela za civilizacijo ni udeleževala, je zame izzivanje moškega spola. 2e sama misel, gledati kako bi se razčeperile take »inteligence«, taka človeku podobna bitja, take napol opice, take tolpe škodljivih živali, vzburka v meni moštvo«. (Nof- čeva izpoved TV., 2.) »Ali je na svetu mož, ki lahko z gotovostjo reče. da je edini, ki je imel kako žensko? Čeprav hi živel zakonski mol sto let. bi vendar ničesar ne vedel o resničnem bistvu svoje žene. Fa čeprav pozna ljudi, ogromni vsemir ne bo nikoli imel jasne predstave o ženi, ki je zvezana z njegovim »življenjem.« (Izpoved 1V.? epilog.) »Ljubezen je maska, ki jo uporablja narava, da nas navaja k svojemu cilju, množitvi človeštva. Ljudje pa so ovili ljubezen z lažnivo romantiko m sentimentalnostjo, da gledamo na žensko kakor na kako svetost.* ^Popolni ljudje so neznosni. Življenje Je večen fragment. Začetek je pozabljen in konec neznan.« »Pri zakonskem življenju ne gre M »lktt. temveč za talent, ki ga imata mož in ženi za duete. Za dve primadoni v istem zakonu pa ni prostora.« »Mc^ki zahteva od ženske le, da je sposobna, vzbujati v njem iluzijo in da mu je takoj ne uniči. Ženska je in ostane ilovica, s katero si lahko vsakdo ustvari svoj ideal* »Ženska je zakrnela oblika med moškim ^n otrokom.« »Edina in visoka vrednost žene je. da lahko postane mati. Na v^ch Hru^h poljih pa ie ženska od\cč. ker mo/ /na vse umpo ho!je kaker ona in trna tudi dovolj moći za vse to.* (Razvoj neke du^e ) »Ženska *e je zbudila v spoznanju, da je njeno stakšče slabo, skoraj rekel pmr/c-valno. In prav ima Toda samo ena pot je, vsaj začasno, da še ženska rc£i iz tega položaja: potrudi na i se da So koristna v domači hiši. naj vodi gospodinjstvo m Goji otroke. Tako se bo (koristno) cmancmiialu ;n si za-sIužMa svoj kruh.* (Razvoj.) ■»Če sanjajo ljudje o tem. da bi se osvobodili utrujajočega dela. ie menda ženska ta sen uresničila z zakonom« (Sin dekle.) »Rodbina, ti si dom vseh socialnih arehot, preskrbovalnlca vseh nemarnih žensk, kovač-nica za očete, pekel za otroke'« (Sin.) »Menda sem zelo zdrav mož. ker me sili narava, da si poiščem zmerom iznova nezdravo žensko, da jo popolnim s svoj'm /dra\ icm, in ker sploh nimam interesi n življenje brez ženske.« (Frida LThl.) ■Boj v meni in med nama ic vcCni boj za ohranitev osebnoeti, jaza. Po moj:h izkušnjah nič ne pomaga, v zakonu sklepati kompromise; treba je podvreči se ali ločiti se. Sovra/im vsak atentat na moio neodvisnost, zato sem stražnik žensk. Ljubim Te. sicer bi ne bil oženjen, m sovražim to ljubezen, ker moja duša je v nevarnosti. Sanjarim o puiCcfoiitvu a bi ga ne mogel prenašati. Zaprl hi se rad v samostan — a le z možmi? Že sama prisotnost te .matere* (avguštinske nune v bolnišnici) mi je tolažba in pomirjen je. A to ne zadošča.« (Fr. Uhl.) »Ljubezen je sreča, ki zlati vse umazano življenje.« »Da, moj zakon je bil pekel, ki sem ga trpel. Toda bilo je velikansko. Zivcl sem polno in popolnoma.« (Sin.) Novi roman DK: JE I Z 6 E L! Hišna protiletalska zaščita Ljubljana. 9. julija. Vsi hlSni posestniki v ožjem nevarnostnem okolišu mesta Ljubljane so dobiti pozive za gradnjo ali prireditev hišnih zaklonišč in za predložitev tozadevnih poročil % načrtov. Določeni roki so že potekli. VeČina hišnih posestnikov je tudi že ugodila predpisom, ki so predvsem v njihovem Interesu in v Interesu stanovalcev. Zamudnike pa spet >opozarjamo na naslednje: »Glavna navodila za obrambo hiae pred sovražnimi napadi« je treba nabiti v veži vsake hiše na vidnem prostoru. Zaklonišča 33 treba dokončno urediti ln stalno vzdrževat* v uporabnem stanju. Hišni gospodar ali upravitelj mora sam ali pa za to določen;. osebi skrbeti, da se zaklo-niSče pri vsakem letalskem alarmu takoj odpre, rr.zsvetli ter pripravi voda in c od-je za prvo pomoč, kolikor se ni pripravljeno. Kjer so zaklomsea *e pripravljena. Je treba takoj namestit? predpisane napisne table 'n naslikati predpisane puščice (splošna navodila odstavek D). ZaS£itnemu od<3.elku mestnega poglavarstva v II. nadstropju kresije v Lingfarjevi ulici št 1, soba St. 43. je treba nemudoma predložiti' izr>ain jene obrazce D tn natrte zaklonišče v treh izvodih. Tamkaj se d^be tu d j vsa podrobnejša navodila in pojasnila. V kratkem bod tehniem orgrant pričeli s kontrolnimi pregledi na licu mesta ter bo proti onim. Ki predpisov niao izpolnili, po-stepano po zakonu. Maksimalni cenik Maksimalni cenik stev. 9, ta velja po na* redbl Viaokega komisarja ss Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. I. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na đrobno iz vSteto trošarino): L Kron iz enotne moke ? Kosih đo 400 g 2.30 Ure, v kosih od 400 do 1.000 g 3.20 2-30 Ure. v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 Ure: testenine ta enotne moke S 00 Ure za kg: enotna pienttna moka 2.70 lire: enotna koruzna moka 2.20 Ure; rti navada 2.70 Ure; fižol 0 Ur za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 Ure srn ttter: anrovo maslo 28.40 lire za k*: slskhm ao- ijena 19 Ur za kg: mast 17 Ur aa kg. 3. S*, 4% maki 5.30 Ura aa liter. a. Mleko 2.50 Ure za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 19.00 Ure z« dozo. v dozah po 885 g 7.58 Ure sa doso. 6. Sladkor: sladkorna sipa 8.35 Ura aa kg. t kockah g 35 Ura, 8. Metaka drva, razzagana, franko akla-diftce trgovca ▼ Ljubljani 33.60 Mre aa atotj mehkj roblancl (zamanje)( približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razlagana drva 40 ilr za stot; enotno mit*, kj vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg. GLEDALIŠČE DRAMA Petek, 9. julija, ob 19.: Nevesta s kron«. Premiera. Red Premierski, Sobota, 10. julija, ob 19.30: V Ljubljano jo dajmo! Zadnjikrat v sezoni. Izven. Cene od 12 lir navzdol. Nedelja, 11. julija, ob 19.: Nevesta s krono. Izven. Ponedeljek, 12. julija, ob 19.: Nevesta • kronO. Red B. OPERA Petek, 9. julija: zaprto. Sobota. 10. julija, ob 19.: Mrtve o*l. Premiera. Red Premierski. Neielja, 11. julija, ob 19.: Zemlja smehljaja. Opereta. Izven. Cene od 28 lir na, vzdol. Ponedeljek, 12. julija: zaprto. Spodnja Štajerska — IzobraŽevanje kmetov. V Trbovljah je bil 2. t. m. otvorjen kmečki izobraževalni tečaj, ki se ga je udeležilo nad 100 kmečkih deklet in fantov ter okrog 150 kmetov in kmetic. Zastopnik urada za kmetijstvo v zveznem vodstvu Štajerskega Hehmtbunda Pietor je pojasnil udeležencem tečaja njegov namen in naglaSaJ, da bo dobil kmečki naražčaj vsa potrebna na volila za bodoče delo. Zahteve, ki se postavljajo zdaj na kmetovalca, ne zahtevajo samo znanja kmečkega dela kot takega, temveč tudi poznavanje modernih kmetijskih strojev ter drugih tehničnih naprav. Za njim je govoril okrožni vodja Eberhsrdt, Iti je dejal, da lahko trt narod mimo v bodočnost samo tedaj, Ce živi njegov kmečki stan v urejenih razmerah. MALI OGLAS? SUHE GOBE a X> najvišji dnevni ce-ni kupuje acver * Komp, au »n 8K N8 VEST«, da ram oglas ▼ venskem Narodu« odvzame vae Vaaa skr* oit oe tacate etufto tu stanovanje oa aatt> -e amrfcou kupna, ee lomite na oglasni od* telsk »Slovenske** Marodac ki Vam bo e *pn*-tm or^TOTB |a> *SL2 i fouaj zeijo* t Strati 4 »S« O VEM SIC I NAROD«, Ljubljana privlačuje industrijo Zakaj Ljubljana nI v lepotnem in gatrnvrtv Ljubijana. 9. julija. O Ljubljani govorimo bolj pogosto kot o vrtnem mestu kakor o industrijskem kraju. Sicer Ljubljana ni brez industrije, vendar ni izrazito industrijsko mesto. ČJ© se ozremo na mesto z Gradu ali Rožnika, ne opazimo skoraj nikjer mnogo tovarniških dimnikov. Zlasti levi breg Ljubljanice zahodna polovica mesta, ima zna-liće stanovanjskih okrajev. Na zahod in razprostirajo med hišami vrtovi in parki; /idovje se utaplja v poživljajočem 7.2lq. Posamezni tovarniški dimniki se zćić le kakor izjema, ki potrjuje pravilo, da tam ni industrije. Na zahodnem robu mesta je malo megleno, ob vznožju Brdn. kjer so se opekarne zajedle - iško teraso. Ce : ranimo še tobačno 4 rno, smo našteli •_ vso »težko m-du~t .hodnega . mesta* Precej drugac Lee pa nudi vzhodni del mesta. Tovarniški dimniki ?o tam bolj gosti, poslopja so bolj »stvarna«, če hočete, pusta in hladna, boli siva ter mračna. Ni vrtov in ne vil. Moste in Vodmat izdajata značaj predmestja s kmečkimi, delavskimi in industrijskimi poslopji. Ta okraj bi lahko imenovali industrijski, čeprav ne v istem pomenu besede, kakršen velja za prava industrijska me>ta. Industrijski okraj se prav za prav začenja že na vzhodni strani ResTjeve ceste in na Poljanah. Na levem bregu Ljubljanice, na vzhodni strani Resiieve ceste daje mestu industrijski značaj že tovorni kolodvor s svojimi napravami, še bolj ga pa poudarjata elektrarna in plinarna. Ob Ljubljanici opozarja nase velika, nekdanja Pollakova lignjama. Na poljanski strani najprej opozori Reichova pralnica, med tem ko dru-g£n industrijskih, odnosno obrtnih obratov ne izdajajo dimniki. Pač pa na spodnjih Poljanah ni mogoče prezreti klavnice. Ce se ozremo še na sever, opazimo, da ima Šiška neka i značilnosti industrijske četrti, predvsem veliko pivovarno, sicer na tudi tam čedalje bolj prevladujejo stanovanjske hiše. Bežigrad je pa izrazito stanovanjska četrt. Zakaj ni več indusrije? Kdor se seznanja z ljubljanskimi znači Incstmi, ne more prezreti, da ima Ljubljana zelo malo tovarn ter izrazito industrijskih obratov. Zakaj Ljubljana nima več tovarn? Nedvomno se industrija v mestu ni razvijala tako kakor se je mesto samo v splošnem. Pogosto smo govorili o ljubljanskem napredku, naglem razvoju novih mestnih okrajev. Kdor je poznal Ljubljano pred prvo svetovno vojno, mora priznati, da se je res zelo razvila iz malega deželnega mesta v srednje veliko mesto z nekaterimi značilnostmi modernih mest. Toda razvoj je bil enostranski. Industrije se ni naselilo posebno mnogo v mesta Izrazitega industrijskega okraja, dognano razvitega z vsemi svojimi značilnostmi, nismo dobili. Novih večjih industrijskih Dodjeti.i ni bilo mnogo ustanov-ljenh. pač pa so bili razširjeni nekateri starejši obiati. Vedno bolj očitno je bilo, d^» se je industrija izogibala Ljubljane, zlasti še. ko so se nekatera podjetja začela izseljevati. Industrija se je začela razvijati v gorenjskih Krajih, predvsem v Kranju in precej dobro tudi v Medvodah. Nekatera ljubljanska industrijska podjetja so Da snloh pi-opadla. n. pr. stara znamenita zvonarna in potem še Strojne tovarno in livarne. Mislili bi. da Ljubljana lahko nudi ugodnejše pogoje za razrvoj industrije kakor mesteca kakršno je Kranj. Toda za razvoj industrije v Ljubljani ni bilo pravega razumevanja. Nekateri ?o ce'o trdili. KaKo srečna je Ljubljana, ker nima industrije; dokazovali so, da je nase mesto zato tem bolj zdravo in lepo. ker ga ne kazijo tovarne m ne kuži zr:>!:a dim. Toda ali je zarr.di tega tudi bogata? Da. so trdili nasprotniki industrije v mestu; tudi iz gospodarskih razlogov je boije. da mesto nima mnogo industrije, češ. v industrijskih krajih se osredotočuje revščina. Ce bi bi'a pri nas industrija razvila bolje, bi bila struktura prebivalstva drugačna — mesto bj imelo več delavstva in nreživl jiJti bi moralo številne ostare*e. onemogle delavce. Razen tega bi bilo me«' 3 tudi bolj nezdravo, kar bi zopet zahtevalo večje gmotne žrtve od občine. Vendar je težko pritrditi tej čudoviti logiki. Kako nujno potrebno bi bilo. da bi bilo v Ljubljani več industrijskih podjetih, se je pač najbolje izkazalo že pri tedanji obdavčitvi industrije. Industrijska, podjetja so bila izredno dober vir dohodkov občine, celo tako dober da so se zaradi prevelike obdavčitve začela izseljevati iz mesta. Namen obdavčitve pa menda ni bil. da bi pregnali industrijo iz Ljubljane, temveč, da bi donašala čim več. Da bi se mestu? — Industrija. KI r~ x***n]c mestu obratov ki uporabljajo za P°6°n električni tok kakor se boje hrupnih tovarn. —• Brez vsake škode za lepoto mesta in zdravstvo prebivalstva bi se mnoga podjetja lahko naselila tudi v stanovanjskih črtrtth. Tega jim navadno ne dovoljujejo. Mnogi obrati so tako tesno zvezani s prometnim in gospodarskim življenjem mesta, da lahko uspevajo dobro le v določenih mestnih okrajih, predvsem v središču. Ce niso hrupni in ne motijo okolice, bi pač ne bilo tehtnih razlogov proti naselitvi v središču, odnosno v stanovanjskih četrtih. Zato bi naj končno opustili stare nresodke proti razvoju industrije v Ljubljani in naj bi ne delali ovir ustanavljanju novih obratov. Razvoj manjše industrije in obrti Nekatere stroke industrije in obrti se v zadnjih letih dovolj lepo razvijajo v Ljubljani. Izkazalo se je. da Ljubljana res lahko privlačuje industrijo. Pod besedo »industrija« pa razumemo tudi napredno urejene obrtne obrate, večje ali manjše delavnice. Takšnih obratov je bilo ustanovljenih ali izpopolnjenih precej, kar bomo o priliki še opisali. Gospodarski ljudje si želijo, da bi bil ta razvoj neoviran ter da bi občina poslej kazala večje razumevanje za gospodarski napredek kakor ga Je včasih. Nesmiselno bi bilo osredo-točati vse obrate na vzhodu, zlasti še, ker bi mnogi tam ne dobili primernih prostorov in bi tudi njihov obstoj ne bil zajamčen. Dovolj prostora je še v mestu samem za moderne, higienično urejene delavnice. Obrati, ki uporabljajo električno energijo za pogon in kjer delo ne povzroča hrupa ter ne kvari zraka, bi se naj naselili, kjer je pač za nje najprimernejši prostor. Pri tem je seveda treba upoštevati tudi lepotne ozire. a naselitev primemo urejenih delavnic v mestu ne more biti v nasprotju z urbanističnimi načeli. pa gospodarska moč občine z industrijo povečala čim bolj, bi bilo bolj priporočljivo, da bi ori vabil i čim več industrijskih podjetij v mesto in obdavčili bi jih naj zmerno. Nudili bi jim naj tudi nekatere ugodnosti kakor so jih v drugih krajih. Zdravstvo in industrija Nedvomno industrija vpliva na zdravstvene razmere kraja. To pa seveda velja za obrate, ki uporabljajo kot pogonsko silo paro in ki okužujejo zrak z dimom in plini. Prav tako niso priljubljeni sosedi stanovanjskih četrti industrijski obrati, ki kupičijo neblago dišeče surovine in ki je njih okolica zavita v oblake prahu zaradi živahnega prometa. Industrija vpliva na zdravstvo kraja tudi s tem. da se blizu tovarn razvijejo delavski okraji s hišami, ki niso vselej vzor zdravih bivališč. Da bi omejili čim bolj škodljive vplive tovarn, določajo v večjih mestih za nje posebne okraje. Tudi pri nas so že mnogo razmišljali in sklepali o tem, kje bi naj bila industrijska četrt. V splošnem soglašajo, da je najbolje, če se industrija laz-vija na vzhodu, proti Devici Mariji v Polju, za kar so tudi ugodni prometni pogoji. Iz zdravstvenih razlogov zagovarjajo preselitev* industrije na vzhod predvsem zaradi tega. ker v Ljubljani piha po večini veter od zahodne in južne strani: to se pravi, da odnaša dim od mesta, če so tovarne na vzhodu; če bi pa bile tovarne na zahodu, bi dim zanašalo na mesto. Odpor proti industriji v mestu Odpor proti industrijskim obratom v mestu, čeprav je razumljiv, je vendar prehud. Predvsem bi bilo treba bolj točno oprediliti. kaj je prav za prav industrijski obrat po svojem vplivu na okolico. Ne smeli bi uvrščati sleherne delavnice med tovarne ter se prav tako bati Židovski pustolovec pred sodiščem Tibor Scbulhof je bil v Budimpešti obsojen na 4 teta ječe Pred kazenskim sodiščem v Budimpešti se je dvignila oni dan zavesa iznad senzacionalne židovske pustolovščine. Zaradi sedemkratnega ponarejanja listin in prevare, pa tudi zaradi drugih grehov se je moral ogovarjati pred sodiščem ž:d Tibcr Schulhof. star 35 let. rojen v Sathmaru. Po dovršeni srednji šoli je deloval nekaj časa kot vicenotar pri občini Szony pn Komornu. Leta 1924. se je dal krstiti in odrinil je le vojakom. Kot kadetaspirant pa ni odrinil k svoji ediniei, temveč ca posestvo svoje ljubice, kjer ie ostal pod imenom Jeno Kalamann. Ko se je svoje neveste naveličal, jo je kratkomalo zapustil ter se napotil v Budimpešto. Kot dr. Jeno Kalamann je otvordl tam pravno posvetovalnico in 1. 1919. se je poročil z novo nevesto Erszevet Bergerjevo. Ko so se pa oblasti L 1922. zanimale za njegovo pisarno, so ugotovile, da nima niti strokovne usposobljenosti za to, niti pravega imena. Tod? mož je nevarnost pravočasno zavohal in čim SO ga obtožili ponarejanja dokumentov in prevare, jo je popihal s svojo ženo v Rumuniio. Leta 1923. sta se vrnila v BucHmpe&to, kjer je Kalmann kupi! v neki kavarni av- loriziran prepis doktorata prava in izvleček iz rojstne matrike dr. Szoltana Bentsi- ka, Cim je imel ta dva dokumenta v žepu, se je odpeljal s svojo ženo v I>ebrecin, kjer je postal ravnatelj nekega električnega podjetja. Nekaj mesecev pozneje se je> v Kronstadtu poročil z Ilono Ballagh in pripel"al svojo novo izvoljenko v Debre— cin. Tam je svojo zakonsko ženo izdajal za svojo sestro Suzano. Ilono Ballagh pa za svojo pravo ženo. Zavzemal je vodilna mesta pri raznih velepodjetjih in ko mu je Ilona Ballagh leta 1931. rodila otroka, ga je dal vpisati za svojega pravega. Končno se je iz Debrccina preselil v Budimpešto in ostal tam dve leti, potem je pa krenil v Csongrad in postal tam ravnatelj elektrarne. V Csongrad u je začel srdito kampanjo proti županu in izdajal se je za najhujšega nasprotnika korupcije. Potem se je znova preselil v Budimpešto, kjer je leta 1941. njegova zakonska žena umrla. Premeteni slepar je bil takrat član upravnega sveta neke delniške družbe. Kot dr. Szol-tan Bentsik je bil poklican k Vojakom i« res ie služil tri mesece kot nad^ročnik. Ker pa svojega čina in porekla ni mogel dokazati, je odložil vojaško suknjo in se zmuznil od vojakov. V civilnem poklicu so pa oblasti zahtevale dokaze, da je arijske krvi in Bentsikovi dokumenti so se jim takoj zazdeli sumljivi. Zopet so postala sleparju tla pod nogami prevroča. Poleg tega ga je bil pa njegov brat Deseso Schulhof ovadil policiji. Zato je Tibor Schulhof pobral šila in kopira ter dal svoj4 službi slovo. Se enkrat je poskusil rešiti se z rafiniranim ponarejanjem dokumentov, pa se mu ni posrečilo, k?r ga je policija aretirala. Tibor Schulhof je živel 25 let dvojno življenje. Zaslišanje je pokazalo, da je živel od 1921 do 1925 pod imenom Szoltan Bihari kot novinar v Aladu. Poleg tega je pa nekoč ovadil samega sebe seveda spet pod tujim imenom. Podjetni židovski pustolovec ie bil obsojen na štiri leta težke ječe, tako (te bo imel dovolj časa razmišljati o svojih pustolovščinah in sleparijah. Nevi Španski poslaniki uradni list je objavil dekret zunanjega ministra generala grofa Jordana o imenovanju novih poslanikov. za Urugvaj je imenovan Teofomtro Aguiiar y Saiae, xa Turčijo Jene Rojaa y Moreno, za Rumnmjo Maaraet y Garda Barsanali-ana, za Venezuelo Mlg-uel v Pedrofeo Idem, za Paragvaj Luia Olivaros y Bruguera Medved ostane medved V alpskih gorskih naseljih se je pojavilo ▼ začetka letošnje pomladi več medvedov. Prodrli so do naselbin ter si privoščili drobnice m vsega, kar jim je prišlo pod Sape, V nekaterih gorskih naselbinah so hudo obdelali tudi nekaj žensk in otrok. Sledil je lov na nevarne medvede. Posrečilo se je nekatere ujeti žive. Pričeli so jih dresirati, da bi jih prodali cirkusom. mm so jih tudi nlesatL 60 letni Peter Tornestron je tudi imel svojega medveda, ki SO ga bili vaččani ujeli. Tornestron ga je hotel zdresirari, da bi znal plesati in zabavati ljudi. \ Oni dan je hotel Tornestron pokazati va-šcanom uspehe svoje dresure. Prignal je Balkansko operacijsko področje: čiščenje italijanskih oddelkov v notranjosti ki so ga zažgali partizani j medveda na vas. kjer so bili zbrani va-J ščani. Seveda so prišli gledat vaško čudo i tudi dečki, dekleta in otroci. V začetku se je zdelo, da je medved povsem udomačen, i Ko pa se je približal mladini, je nenado-j ma začel skakati in se zaganjati proti njej. i Preden so se ljudje prav zavedli, kaj se i godi, jih je že pretresel krik štirih ranje-I nih deklet, ki so jih morali prepsljati v ' bolnišnico. Medved je pobesnel tako. da so se prestrašeni vaščani razbežali na vse . strani. Stari Tornestron je moral podivjanega medveda ustreliti. odredilo najstrožje vaj-če vanje, obenem je pa zahtevalo od uradništva, n*:j se z večjo vnemo loti dela. S 1. julijem je stopil v veljavo zakon o znižanju stanovanjskih na>-jemnin. Vsi državni uradniki, ki »o jim plače zaradi dolgov zasežene, ne morejo napredovati, dokler ne poravnajo dolgov. Tobačna tovarna v štipu V Stipu bo v kratkem dograjena in iz-! ročena svojemu namenu največja in najmodernejša tovarna Bolgarije. Ves v Makedoniji pridelani tobak se bo predeloval v tej tovarni. Velike zaloge tobaka so že pripravljene, da bo lahko šlo delo v novi tovarni gladko od rok. Lasje in starost Norveškemu zdravn-ku prof. Hirdenu se je posrečil nov postopek za točno ugotovitev človeške starosti. V neki kemični tekočini je razkroji] prof. Hirden človečke lase in tako spoznal koliko je dotični Človek star. 2e nad 2.000 takih primerov jasn<« kaže, t in. jo ta postopek povsem zanesljiv. Starost človeka se ugotovi po tem kako dolgo so razkraj-i.jo v kemični tekočini njegovi lasje. Ta postopek bo velikega pomena slast] za a M no-medicinska raziskavtnja. MaSčaba iz tobačnega semena Bolgarsko kmetijsko ministrstvo je po-krenilo lani jeseni akcijo za zbiranje tobačnega semena in tobačnih zrnc. iz katerih pridobivajo maščobo. Zbrali so en milijon kilogramov tobačnega semena, iz katerega bodo izdelali 300.000 kg maščobe. Iz 400.000 kg tobačnih zrnc bodo izdelali 40.000 kg maščobe. Nova barva nemških tovornih avtomobilov Na temelju praktičnih izkušenj se jo j nemška vojska odločila za novo barvo tovornih avtomobilov, podobno barvi mo- j tornih vozil, ki so jih uporabljali v Afriki. Vsi tovorni avtomobili in prikolice ■ nemške vojske, kakor tudi vsa motorna j vozila, ki se uporabljajo za razne vojne dobave in prevoze, bodo pobarvana tem-nommeno. Orjaški globus to je vrstil v Nemčijo V gradu vojvode Priedricha III. v GoN torpu pri Schies\vigu je bil shranjen 16d0 PO VSem svetu Sloveči globus. Bil je tako velik, da so lahko sedeli v njem na stoleh trije možje. Mnogi vladarji so prihajali na dvor v Schlesvoigu občudovat to Čudo. Med njimi je bil tudi car Peter Veliki, ki mu je Friedrich podaril orjaški globus. Prepeljali so ga na dvor v Petrograd, a zdaj so ga po čudnem naključju našle nemške čete pred Petrogradom. K Sreči je bil pri nemških četah strokovnjak, asistent Tawlovega muzeja v Kielu, ki se je takoj zavzel za dragoceno najdbo. Globus so podarili deželnemu namestniku Loch-su, ki ga je poslal v Sehle>wig-Hohlstein. Profesor Dohrn umrl V Berlinu je umrl znani kemik prof. Max Dohrn, star 68 let. Leta mi. se mu je posrečil sestaviti znano zdravilo proti išijasu in revmatizmu atophan. Znanost se mora zahvaliti njemu tudi za rentgeno-kontrastni sredstvi uroselecran B in bili-selectan ter za zdravilo albucit. Socialni ukrepi argentinske vlade Nova argentinska vlada je storila ze več UjrjepOV, Ki kažejo njeno prizadevanje, da se zboljšajo prilike v socialnem in moralnem pogledu. Tako je finančno ministrstvo Za smeh VRHUNEC SREČE — S ponesrečeno ladjo so se potopili tudi novoporočenci. — To je vrhunec1 sreče, preživeti medene tedne v nebesih. PRAKTIČEN MOŽ — Dobro, sprejeti ste V službo. Jutri za-čneet delati. Plaća bo znašala pet lir na uro. Pozneje boste dobivali ec, — Dobro, gospod ravnat olj. potemtakem pa začnem delati pozneje. RIMA Pijanec; — Rad bi poznal tistega pesnika, ki bi napravil rimo na mojo žcio in na moj prazen žep1 ZVITO Mati: — Kai tc ni sram. da si tako dolgo spal? Sin: — Mama. sanjalo se mi ie. dn sem zgubil klobuk, pa sem ga tako dolsjo i>k.-.!' V SRECl — Kai pa je tvoj ženin? — Izredno pameten mož. ki me blazna ljubi. PRIMERA — Iva je Pa danes lepa Kakor roža: — Umetna! ZELJA Mlada /.ena po poroki: — Vež, ljubi moj mož. jaz sem tako skromna, da imam samo eno željo, in ta je. da mi bož vse želje izpolnil. OTROŠKO VPRA5AN\fE — Teta. ali si bila ti kdaj zaljubljena? — Da. Da še kako! — No in ., . — Brezuspešno! NEKAJ VIŠJEGA — Ali imaš ti še čevljarja za fanta? — Ne. imam nekaj višjega. Krovca namreč! VPRAŠANJE Gospodična: — Meni je petje prepo\*e-dano! Gospod: — Od zdravnika ali od sosedov? UVOD Profesor: — Prišel sem pogledat vato znamenito zbirko starin. Gospodar: — Dovolite, da vam najprej predstavim svojo /eno in hčere. NA LICEJU. V osmem razredu liceja opazi profesorica. matematike da je neka dijakinja kljub zelo zanimivemu predavanju zaspala in srdu to se zadere na njo: — Spite pri komur in 9 komur hočete, pri sebi pa tega ne trpim . .. P. G. HODEHOUSE: Tucala pepita Humoristi cen roman »Ne. nikoli ne.« >Torej bi bilo vsekako najbolje, da bi postali za nekaj časa navaden pomožni učitelj in opravljali baš to delo. Tako bi si pridobili trden pojem o... aa. . . mnogoternih težavah našega poklica, ki bi vam bil v veliko korist, kadar bi se odločili, da ustanovite svojo lastno šolo. Učiteljski poklic je poklic, ki se mu ni moči priučiti drugače kakor v praksi. Kako že pravi filozof? ,Samo kdor pogleda njegovim nevarnostim v oči ,bo — aa ... zapopadel njegovo skrivnost*. Da, res bi vam priporočil, da začnete s spodnjega klina lestvice in se vsaj za nekaj časa oprimete navadnega dela.« »Seveda,c sem pritrdil. -Kakopak.« Moje naglo privoljenje mu je bilo všeč: videl sem, kako ga je poživilo. Prej je menda mislil, da bi se utegnil ustrašiti takega posla. »Slučajno,« je nadaljeval, »me 5© moj učitelj za klasične predmete ob koncu minulega šolskega leta aapostil. Hotel sem se že obrniti na agencijo, da bi mu našel naslednika, ko sem prejel vaše pismo. Ali se vam ne zdi... ?« Toda stvar je terjala trohico premislika. Ker je bil gospod Abney proti meni tako ustrežljiv, sem mu hotel prizadejati kar moči malo škode. Prišel sem bil, da mu odpeljem učenca, ki sicer ni mogel postati dedni zakonodajalec, niti če bi ga še tako preoblikovali, a je vendar pomenil del dohodka Ab-neveve šole; in ker je bilo tako, vsaj nisem želel povečati svoje krivde s tem, da bi mu naprtil nezmožnega učitelja. Nazadnje pa sem pomislil, da znam konec koncev toliko latinščine in grščine, kolikor je treba znati, če hočeš vtepati dečkom osnove teh jezikov. In vest se mi je pomirila. »Zelo me bo veselilo,« sem odgovoril. »Izvrstno. Torej lahko smatrava stvar za... aa... urejeno.« Spet je nastopil kratek molk. Moj sobesednik se je jel kakor v zadregi poigravati s popelnikom. Čudil sem se, kaj bi še utegnilo biti, a mahoma sem uganil. Bližal se je poslovni del najinega razgovora, Inrko me je obšla ta misel, sem hkratu zagledal nov izhod za svojo plašljivo tenkovestnost. Konec koncev je šlo pri vsej stvari za novce. S tem, da vzamem gospodu Abnevu Ogdena, ga prikrajšam za denar; če mu pa plačam neko vsoto kot svojo »učnino«, mn ta denar vrnem. Pretehtal sem vse sMHMb Ogden je utegnil imeti kakih trinajst let, in običajna starostna meja za pripravljalne šole je menda štirinajst let; to je pomenilo, da bi mogel fant v najugodnejšem primeru še leto dni ostati v Sanstead Housu. Slo je po tem takem samo za to, da uganem, koliko bi nanesla vzdrževalnina in učnina. Da se ne bi uštel, sem zaokrožil približno vsoto dokaj navzgor in sem jo nato izrekel. Našla je popolno odobravanje. Moj računarski dar mi je bil resnično v čast! Gospod Abney je kar zasijal. Ko sva popila čaj z maslenimi kruhki, sva bila Že najboljša prijatelja; v pol ure sem zvedel o učiteljevanju več, nego sem vobče mislil, da je moči povedati. Pri vratih kluba sva se poslovila. Vrli gospod Abnev se mi je blagohodno nasmehnil z vrha stopnic. »Do svidenja, gospod Burns, do svidenja. Vidiva se . .. aa .. . pri Filipih.« Ko sem se vrnil domov, sem takoj pozvonil Smithu. 2>Smith,