!»9ignlna plačana v gotovini. Letna Barožnnu 20 Dü. Glasilo Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani. lakaj« • krat letno. - Ur.dalltvo la upravniStvo Ja v SalanVrovI ulici Stav. t. - Telefon Stav. 428;. Tiska tiskarna Makso Hrovatin v LJnMJanl. - Odgovorni arednlk Ivan Frellfc. štev. 1. Ljubljana, 10. januarja 1939 Lato XIX Članarina za ljubljanske hišne posestnike Danes smo priložili ljubljanskim hišnim posestnikom položnice ter prosimo, da nemudoma pošljejo članarino za leto 1939., ki znaša pri hišah do letne najemnine 5000 Din 30 Din; do letnih 10.000 Din 40 Din; do letnih 20.000 Din 60 Din; do letnih 30.000 Din 80 Din; do letnih 40.000 Din 120 Din; do letnih 50.000 Din 200 Din. V tem znesku je zapopadena za ljubljanske člane tudi naročnina za »Moj domMojega doma« smo priobčili notico, da so postrežnice podvržene zavarovanju pri Okrožnih uradih, če presega njihova plača v gotovini ali v naturi 200 dinarjev mesečno. Zavarovanju pa niso podvržene one osebe, ki so zaposlene priložnostno ali nestalno v gospodinjstvu kot dninarji. Sedaj pa je Državni svet pod številko 23.440-38 razsodil, da postrežnice ne morejo biti člani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Nek delodajalec ni hotel plačati prispevka za postrežnico in tako je prišel proces do Državnega sveta, ki je izdal naslednjo razsodbo: Po § 6. točka 3. zakona o zavarovanju delavcev, izvzete so od obveznega zavarovanja osebe, katere so zaposlene priložnostno ali nestalno v gospodinjstvu. Iz spisov je razvidno, da je N. N. bila zaposlena pri tožitelju v svojstvu postrežnice. Njena dolžnost je bila po izjavah tožitelja, katere niso bile ovržene, da čisti in pospravlja stanovanje. Dnevno je delala v gospodinjstvu nekaj ur, kar je zaviselo od slučajnega posla. Osebe, katere so na tak način zaposlene v gospodinjstvu, izvzete so od obveze zavarovanja. Na obveznost zavarovanja ne vpliva niti višina plače. Zato je brezpredmetno tudi vprašanje, katero se nahaja v odloku Osrednjega urada, da je imenovana imela več kakor 200 dinarjev mesečne plače. Osvoboditev od obveze zavarovanja zavisi v smislu § 6. točka 3. zakona o zavarovanju delavcev samo od načina posla in ne od velikosti zaslužka. Posel v tem primeru je bil tak, da ni obstojala obveza zavarovanja. Ta razsodba je veljavna samo za navedeni slučaj in s tem še ni rečeno, da bi sploh ne plačevali prispevkov za zavarovanje postrežnic. Kater« zemljišča so prosta zemljarlne Oddelek za kataster in državna posestva v ministrstvu za finance je izdal pojasnilo o oprostitvi zemljarine po čl. 10. zakona o neposrednih davkih v zvezi z oprostitvijo dopolnilne takse po tarifni številki 12. zakona o taksah. Po tem pojasnilu se oproščajo zemljarine takšna zemljišča, ki se kmetijsko obdelujejo ali neposredno služijo v gospodarsko-vzgojne, na-rodno-prosvetne, kulturne, sanitarne in dobrodelne svrhe brez zaslužka. Za ta zemljišča preneha oprostitev, kakor hitro se več ne uporabljajo v svrhe, zaradi katerih so bila deležna zemljarinske oprostitve. Prav tako se oproščajo zemljarine zemljišča, ki se sploh kmetijsko ne izrabljajo, temveč neobdelana služijo v druge javne, splošno koristne svrhe. Tudi za ta zemljišča preneha oprostitev, kakor hitro se začnejo kmetijsko izrabljati. Zemljišča posameznih dobrodelnih ustanov, ki se v režiji kmetijsko izkoriščajo, imajo pravico na oprostitev zemljarine samo tedaj, ako se dajejo brezplačno na izrabljanje siiromaš-nim osebam ali pa se vsi dohodki tega zemljišča dajejo v dobrodelne svrhe. Ako se dohodki s takega zemljišča uporabljajo za potrebe same ustanove in njenih članov ter se samo ostanek daruje v dobrodelne svrhe, takšno zemljišče nima pravice na oprostitev. Katera zemljišča dobrodelnih ustanov imajo pravico na oprostitev, ugotavlja finančna direkcija na prošnje zainteresiranih strank. ZaSČEtena zemljišča v Ljubljani In okolici Opozorilo vsem, ki kupujejo stavbišča. Na vseh koncih in krajih Ljubljane naglo rasto hiše in domovi. Mnogi imajo šele kupljeno zemljišče, drugi pa spet nameravajo kupiti stavbišče, da bi si sezidali dom. Preden kdo v Ljubljani kupi zemljišče, naj na vsak način gre prej v mestni tehnični oddelek vprašat, če je na izbranem zemljišču sploh dovoljeno zidati. Premnogokrat se namreč dogodi, da ta ali oni s težko prihranjeno vsoto ali z izposojenim denarjem kupi zemljišče, nato pa šele izve, da na tem zemljišču ni dovoljeno zidanje. Da obvarujemo interesente za ljubljanska zemljišča pred škodo, jih opozarjamo predvsem na to, da mestna uprava pripravlja nov regulačni načrt vse ljubljanske občine, ki se bo raztezal tudi po sosednih občinah, kjer tudi že sedaj deloma veljajo v Ljubljani veljavni predpisi glede novih zgradb. Če torej Ljubljančan kupuje zemljišče v sosedni občini, naj se pa glede izbranega zemljišča informira pri dotičnem občinskem uradu, če na dotičnem prostoru sme zidati ali ne. Kar se tiče ljublj. mestne občine opozarjamo posebno na zaščitene pasove, kjer je zidanje sploh prepovedano. Zaščiten je ves Grad, kar še ni zazidanega, razen podnožja grajskega hriba ob cestah. Prav tako se ne sme zidati na Golovcu, razen na podnožju ob cestah. Enako je zaščiten ves Rožnik in šišenski hrib ter dolina Gmajna na obeh straneh Večne poti. Tudi hrib Brdo med Starim Vičem in vasjo Brdo je zaščiten. Nadalje ni dovoljeno zidati v Mestnem logu do občinske meje, proge na Rakek, Malega grabna in bodoče jadranske ceste. Poti na Rakovo jelšo, Ljubljanice in dalje proti Ižanski in Dolenjski cesti. Zaščiteno je tudi vse ozemlje med Celovško in Tyrsevo cesto nad bodočo 20 m široko krožno cesto, ki bo tekla v glavnem po sedanji opuščeni zvezni železniški progi. Prazno mora ostati tudi ozemlje na severni strani svetokrižkega okraja od občinske meje, Ceste v Jarše, Šmartinske ceste in bodoče 30 m široke obodne ceste, ki bo tekla od Hmeljnikov do kolonije Brinje. Prav tako je zaščiteno ozemlje med aerodromom, mestno mejo, podaljšano Poljsko potjo, železniško progo na Zidani most, bodočo 30 m široko tranzitno cesto, ki bo šla za tovarno »Saturnus« in Šmartinsko cesto. Razen vseh teh zeml jišč ne sme biti zazidano vse ozemlje vzdolž Ljubljanice med Zaloško cesto, mestno mejo, Potjo na Fužine in projektirano krožno cesto za dirkališčem. Tudi za ostale dele mesta se pripravlja nov regulačni načrt. Zato naj vsi, preden kupijo kako parcelo, vprašajo regulačni odsek mestnega tehničnega oddelka v kresiji, če je na dotični parceli sploh dovoljeno zidati ali ne. Nadaljnji sestanki hišnih posestnikov Sestanki hišnih posestnikov so se nadaljevali v raznih mestnih delih. Dne 10. novembra 1938. se je vršil sestanek v gostilni g. Franca Kramerja na Viču za posestnike iz bivše občine Vič. — Dne 16. novembra v restavraciji g. Oset Justi pri »Kržiču« v Spodnji šiški za posestnike iz Spodnje šiške. — Dne 18. novembra v gostilni g. Bajc A. v Mostah, Marenčičeva ulica 3, za posestnike iz Most. — Dne 24. novembra v gostilni g. Rebec Alojzija, Tyr-ševa 71, za posestnike iz Bežigrada. — Vsi ti sestanki so bili tako izvrstno obiskani, da so bili vsi prostori zasedeni in da je na dveh celo prostora zmanjkalo in da so poleg miz stali posestniki tik eden poleg drugega. S tem so posestniki pokazali in to ne glede ali spadajo med stare ali nove hišne posestnike, kako zelo se zanimajo za naše društvo, kateremu popolnoma zaupajo za njih pravilno zastopanje. Na vseh teh sestankih je predaval in pojasnjeval društveni predsednik g. Frelih Ivan o občinskih davščinah ljubljanskih, banovinskih in državnih davkih, nadalje o napravi davčnih prijav za zgradarino, najemninskih pogodb in pobotnic ter o stanovanjskih zadevah. O potrebi skupne enotne organizacije so govorili razni posestniki, ki so zlasti poudarjali, da bomo še večje uspehe dosegli samo pri enotni organizaciji, ki bo s tem postala še močnejša. Predsednik g. Frelih pa je končno tudi uvergel vse trditve nasprotnikov, da smo se premalo brigali za nove posestnike, ker nam nihče ne more dokazati niti v enem vprašanju, da ne bi bili v polni meri in pri vsakem vprašanju zadostno nastopili za pravice vseh hišnih posestnikov, naj si bodo novi ali stari, kateri razloček postaja že smešen in tako dokazovanje škoduje vsem hišnim posestnikom. Odločno pa je odklonil zbornice hišnih posestnikov, zoper katero so se izrekli vsi mednarodni kongresi hišnih posestnikov, ker se z zbornicam nalaga le nepotrebna bremena, uspehov pa ne morejo doseči. Dobre prostovoljne organizacije so povsod boljše kakor prisiljene. Sestanki se bodo nadaljevali še v raznih delih Ljubljane. Razno Prijave za odpis zgradarine so podvržene kolekovini po Dini 10.—, ker se predlože v interesu davkoplačevalca. Prijave, s katerimi se prazna stanovanja in lokali zopet prijavljajo kot v najem oddana, se v smislu točke 1, čl. 6 zakona o taksah, kolka proste. Najemninske pogodbe in odrezke pobotnic ('kupone) je treba dobro in za več let hraniti. Večkrat pride do spora med hišnim lastnikom in najemniki glede plačila najemnin, kar se zamore dokazati samo s pobotnicami in pogodbami. Radi večkratnih preiskav pa je treba dokaze doprinesti tudi davčnim in finančnim uradom. Ponavljamo ponovno, da je na pobotnicah vstaviti vedno oni datum, katerega dne je bila najemnina plačana, če tudi se je to izvršilo za več mesecev nazaj. Pobotnice je izročiti šele tedaj, kadar je najemnina plačana in navesti mesec, za katerega je bila plačana z datumom dneva plačila. Vnovič tudi opozarjamo, da je v interesu hišnih lastnikov samih, da se najemninske pogodbe napravijo tudi pri najemninah pod 200 din mesečne najemnine, četudi to ni v zakonu zahtevano. Samo s pismeno pogodbo se lahko dokaže mesečna odpoved, ker drugače prinese to v neštetih slučajih hišnim posestnikom škodo na stroških in na neplačanih najemninah. Ne loščite stopnic preveč! V neki stanovanjski hiši je pred kratkim padel najemnik na preveč pološčenih in zato zelo gladkih stopnicah tako hudo, da je dobil resne poškodbe. Hišni lastnik je bil od višjega deželnega sodišča obsojen, da ponesrečenemu najemniku povrne škodo, ki je že in ki bo morda že nastala. Najvišje sodišče je to odločbo potrdilo s tem, da je navajalo naslednje: V smislu ugotovitev je treba iskati vzroka padcu v tem, da je neka najemnica preveč pološčila stopnice in so te zaradi tega bile zelo gladke. Dolžnost hišnega lastnika, plačati odškodnino, sicer ni izhajala iz nedovoljenega dejanja, kajti za to je podal razbremenilne dokaze, pač pa iz najemniškega razmerja, iz katerega sledi dolžnost stanodajalca, da plača odškodnino, ki nastane iz nedostatkov najetih objektov. Sokrivda pri hoji po stopnicah baje oviranega najemnika ni izpričana, marveč je najemnik celo neovržno zatrjeval, da je padel, čeprav se je iz previdnosti posluževal držaja na stopnicah, da bi se trdno držal.