CELJSKI TEDNIK CELJE, 3. marca 1961 Leto XI., štev. 8 CENA IZVODU 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE >CELJSKI TISK« ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO V. kongres SZDL Slovenije v torek, 7. marca se bo V prostorih Gospodarskega raz- stavišča v Ljubljani začel pe- ti kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Poročilo o nalogah organi- zacij Socialistične zveze v komunalnem sistemu bo imel predsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije Miha Marin- ko. Zatem se bo delo kongresa odvijalo v komisijah, in sicer za organizacijska ih ka- drovska vprašanja, za poli- tično in ideološko problema- tiko ter za družbeni sistem in gospodarstvo. Za kongres je bilo na mi- nulih občinskih konferencah izvoljenih 720 delegatov. Ra- zen tega pa bodo kongresu prisostvovali tudi zastopniki Slovencev v Avstriji in Ita- liji ter številni drugi gostje. Člane SZDL iz celjskega okraja bo na kongresu zasto- palo 71 delegatov. M. B. Konference o DRUŽBENEM UVELJAVLJANJU 2ENA V tem mesecu bodo občinski odbo- ri Socialistične zveze oziroma komi- sije za družbeno uveljavljanje žena po vseh občinah pripravile konfe- rence, ki bodo razpravljale o vpra- šanju družbenega uveljavljanja že- na. Ker je še vedno zaposlovanje žena pereč problem in ker bodo na konferencah pregledali perspektivo zaposlovanja žena, bodo nanje po- vabili tudi predstavnike kmetijskih zadrug, podjetij, sveta za prosveto, delo, socialno politko, varstvo otrok, društvo prijateljev mladine, občin- ske politične forume in druge. NA PRAGU V. KONGRESA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA PREDSEDNIK OO SZDL CELJE FRANC LUBEJ Z optimizmom zremo v prihodnost V torek, dne 7. marca bo pričel % delom V. kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Slove- nije v Ljubljani. Kongres pomeni za vse nas velik zgodovinski do- godek. Ni pomemben samo za nas Slovence, temveč za celotno jugo- slovansko skupnost, saj sovpada v čas, ko pričenjamo izvajati po- membne naloge novega gospodar- skega sistema. Nedvomno bo tem nalogam bližnji kongres dal po- seben poudarek, saj vstopamo v najbumejše obdobje socialistične graditve. Nov gospodarski sistem ni no- vost kot ideja, temveč kot dejstvo in realizacija takih družbenih od- nosov, ki jih že v praksi omogoča materialna osnova nase družbe. Sedanja reforma v gospodarstvu pomeni pogoj in poroštvo za ure- sničevanje take ekonomske poli- tike, ki je bila izražena na V. kon- gresu SZDL Jugoslavije, pred- vsem pa v referatu tovariša Tita. Prav na tej osnovi je bilo možno postaviti tudi planske naloge za tekoče petletno obdobje. Vse to bo dalo vidno obeležje V. kongresu SZDL Slovenije. Kon- gres bo nedvomno dal bogat pri- spevek k uresničevanju novih go- spodarskih in drugih ukrepov, ki jih je v tem tednu sprejela Zvez- na ljudska skupščina. Vsi ti ukre- pi bodo uspešni le takrat, če bo vsak naš delovni človek skušal ne samo čim bolj doumeti njihovo vsebino, temveč jih tudi v nepo- sredni praksi s polno zavestjo in odgovornostjo izpolnjevati. To to- liko bolj, saj postaja delovni člo- vek — proizvajalec in upravljalec — v novem sistemu gospodar družbenih materialnih sredstev. Skratka od vseh delovnih ljudi zavisi, kakšen bo start v novo ob- dobje, ki naj pomeni nadaljnji polet v smeri materialne krepitve družbe in krepitve družbenih od- nosov. Kongres bo nedvomno dal mo- čan poudarek nadaljnjemu raz- voju komun, saj postajajo komune v novem gospodarskem sistemu v resnici nosilec razširjene družbe- ne reprodukcije mnogo bolj kot doslej. Prav to pa neogibno zahte- va nadaljnjo učvrstitev organov delavskega in družbenega uprav- ljanja v komuni. Decentralizacija materialnih sredstev in upravlja- nje z njimi zahteva v komuni in kolektivih mnogo več treznega posluha in poudarka, predvsem pa večjo zavest in odgovornost. Tedaj ne moremo pričakovati boljših življenjskih pogojev le od že sprejetih zveznih predpisov, temveč predvsem od ukrepov v gospodarskih organizacijah v sme- ri nadaljnjega iskanja poti za čim boljšo interno ekonomiko, V tej zvezi se sproščajo subjektivne sile dosedanjih administrativnih okvi- rov. Ustvarjeno živo delo stopa v ospredje kot osnoven element de- litve dohodka med družbo in po- sameznikom. Nov gospodarski si- stem zahteva aktivnost vseh dr- žavljanov, ker bi sicer lahko na- stale motnje in težave. Mnogo se govori o dvigu cen. Ni izključeno, da novi sistem ne bo prinesel s seboj tudi tu in tam določenega dviga cen, pa tudi njihovega pad- ca, saj je v našem burnem druž- benem dogajanju nemogoče ostati in vztrajati ha statističnih gospo- darskih elementih. Rešitev ne bo možna v posplošenem kritikastr- stvu, potrebno jo bo iskati na konkretnih primerih in omogočiti učinkovito družbeno kontrolo nad tem, za nadaljnji razvoj standar- da tako važnim vprašanjem. Osnovna rešitev standarda na sploh pa je nedlvomno v večji proizvodnji, boljšem asortimanu, kar vse naj bi sledilo ob uveljav- ljanju novih ekonomskih instru- mentov. Naš povojni družbeni razvoj je močno razširil obseg in poglobil vsebino političnega vpliva v času borbe organsko nastale* najmno- žičnejše politične organizacije Ljudske fronte Jugoslavije ozi- roma Osvobodilne fronte sloven- skega naroda. Na IV. kongresu ljudske fronte Jugoslavije in kasneje na IV. kon- gresu Osvobodilne fronte Slove- nije sta bila sprejeta pomembna sklepa o preimenovanju te naj- večje politične organizacije v So- cialistično zvezo delovnega ljud- stva. Zato označujemo obdobje med dvema kongresoma dobo graditve socialističnih odnosov na najširši fronti in ob aktivni ude- ležbi milijonov delovnih ljudi. To razdobje pomeni likvidacijo mezd- nih odnosov in postavlja prvič v zgodovini na pravo mesto delavca upravljalca, ki si ne odmerja sa- mo nagrado za vloženi trud, tem- več razpolaga tudi s presežkom »vojega dcIarTo-dejstva je tolifc«-' bolj prepričljivo, da so novi od- nosi postali resničnost. Na tej osnovi je bilo možno do- seči velike rezultate v delavskem in družbenem upravljanju. Ti rezultati so pospešili razvoj na- šega gospodarstva ter ustvarili realne možnosti za nove velike uspehe v bodočih letih. Nadaljnja investicijska vlaganja, razvoj družbenega standarda, koopera- cija proizvajalcev in podobno so poti k napredku, uvajanje avto- matizacije pa nam že odpira pot med najnaprednejše države sveta. Nedvomno to pomeni tudi uspeš- no uveljavljanje v mednarodni delitvi dela, saj smo tudi na tem področju dosegli že velike rezul- tate. Naloge, ki so jih pred nas postavili zvezni in slovenski IV. kongres SZDL kakor tudi VII. kongres ZKJ, so bile uspešno uresničene. Organizacija komun, stanovanjskih skupnosti, decen- tralizacija in približevanje oblasti ljudstvu, izpolnitev delavskega in družbenega upravljanja, razvoj našega gospodarstva in enako- meren porast življenjske ravni delovnega človeka, vse to je bilo na programu dela SZDL in re- zultati tega dela dokazujejo, da je bilo izvršeno z uspehom. Vseskozi smo govorili, da mora organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva postati »tri- buna najširših plasti delovnih ljudi«. Danes na pragu kongresa lahko ugotavljamo, da je postala tudi organizator naše socialistič- ne graditve, močan in odločujoč činitelj naše socialistične zavesti, sikratka zavedna množica^ ki Je ideje socializma vzela za svoje in vidi v njihovem uresničevanju tudi svojo prihodnost. Smo na ta- ki ravni družbenih odnosov in materialnega stanja družbe, da lahko s polno mero optimizma zremo v prihodnost Ln se še aktiv- neje lotimo nalog in sklepov, ki jih bo nakazal V. kongres Sociali- stične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Predsednik Tito v Gani v torek je prispel piredsednik Tito s svojim spremstvom v re- publitoo Gano. V pristamišču Temi in v glavnem mestu Aikri so goste iz Jugoslavije sprejeli z najvišji- ma častmi. Vse ulice, po katerih se je peljal pred'sednik Tito, so bile okrašene z jugoslorvansikimi io gainslkiimi diržavn'imd izastavami. V odgovoru na dobrodošlico predsednika Gane Nkrumaha je predsednik Tito med drugim de- jal: »Naši ljudje so zelo pozorno spremljali boj, ki ste ga bojevali za neodvisnost in pravico, da sami urejate svoje življenje. Prav tako pa danes spremljamo vaše napore za izgradnjo države. Mnogo skupnega imamo tudi na zunanjepolitičnem področju, kjer nas povezujejo skupni napori za ohranitev miru in za mirno ure- jevanje raznih problemov na sve- tu, predvsem pa boj za odpravo kolonializma.« Predsednik Tito in predsednik NkirumaJi sta govorila tudi na ve- likem političnem zborovainju na stadionu v Akrl. Na vsej poti je gansiko ljudstvo pozdravljalo ju- goslovansko delegacijo in s tem manifestiralo prijateljstvo med Gano in JugosUavijo. Tudi v Togu, Liberiji in Gvineji, ki jih bo obi- skal predsedniik Tito, potekajo in- tenzivne priprave za sprejem šefa prijaiteljsike Jugoslavije, OBISK Auschwitzo Sekcija internirancev pri Okraj- nem odboru Zveze borcev v Celju bo organizirala v mesecu aprilu obisk zloglasnega koncentracijskega tabo- rišča v Oswiecimu na Poljskem (Auschwitz). S tem se bo uresničila želja preživelih, internirancev in svojcev umrlih v "tem taborišču. Organizacijo obiska je prevzelo podjetje »Kompas« v Celju. Doslej se je za obisk prijavilo že nad 70 interesentov. Vse podrobnosti o tem obisku lahko dobite pri občinskih odborih Zveze borcev, ki tudi zbira- jo prijave, ali pri »Kompasu« v Celju. VREME Nestalno z gostimi padavinami in hladneje. Nočne ohladitve s snegom do nižin pričakujemo okrog 6. in 11. marca. POMEMBEN MEJNIK V SOCIALISTIČNEM RAZVOJU V torek se je začelo prvo plenarno zasedanje Zvezne ljudske skupščiae v tem letu. Dnevni red zasedanja je bil izredno obsežen, saj je obsegal preko 30 točk. Med njimi so bili najvažnejši številni zakonski predpisi v zvezi s spre- membami našega gospodarskega sistema. Na skupni seji je podpredsednik zveznega izviršnega sveta Mijalko Todorovič podal ekspoze o predloženih spre- membah v našem gospodarstvu. Njegov govor so poslanci sprejeli z navdušenim odobravanjem. Po razpravi, v kateri so poslanci na ločenih sejah obeh zborov dali več predlogov za izvajanje novih ukrepov, je Zvezna ljudska skupščina sprejela predlagane predpise, ki bodo omogočili izvajanje gospodarske reforme v Jugoslaviji. Sprejem teh predpisov uvršča sedanje zasedanje Zvezne ljudske skupščine med najpomembnejše mejnike v razvoju naše socialistične skup- nosti in odpira široko pot nadaljnjemu razvoju. CELJSKI OKRAJ NA PETEM MESTU Na četrtem kongresu SZDL so med drugim poudarili, da mora postati Socialistična zveza še bolj množičma organizacija din da je treba omogočiti člansitvo v njej vsem državljanom, ki imajo do naše stvarnosti pozitiven odnos. Od takrat (1953. leto) pa do danes so organizacije SZDL dosegle pri sprejemanju novih članov po- membne uspehe, saj se je število povečalo za dvanajst odstotkov. Po sitaitističnih podatkih je bUo ob zaključku lanskega leta v or- ganizacijah Socialistične zveze v Sloveniji 67,3 % vseh državljanov nad osemnajst let, oz. 692.557 čla- nov. Od tega števila je 247.895 de- lavcev, kar pomeni, da je skoro 80 % vseh delavcev v naši repub- liški včlanjenih v Socialistično zvezo. V nekaterih pomembnejših industrijskih središčih pa je de- lavsko prebivalstvo včlanjeno v SZDL v šele večjem odstotku kot ga kaže republiško povprečje. Ta- ko je na primer v občina Šoštanj od vseh članov SZDL 85 % delav- cev itd. Ce bi ddočadi vrstni red okra- jev po številu volivcev, včlanje- nih v Socialistično zvezo, bi prvo mesto pripadlo Kranju (80.3 % vo- livcev v SZDL), drugo mesto Kopru (75.4 %), tretje Ljubljani (73.7 %), četrto Gk>rici (73.6 %), peto Celju (70.0 %), šesto Mariboru (62.7 %), sedmo Novemu mestu (52.5 %) dn osmo Murski Soboti (45.7 %). Namesto uvodnika pred 8. marcem Namesto običajnega uvodni- ka smo to pot pred osmim mar- cem — dnevom žena poprosili za razgovor -ljudsko poslanko Vinko Simonič z zeljo, da nam pove nekaj o' vlogi žena po ukinitvi ženskih društev: Letos, ko v svetu že petdese- tič praznujemo osmi marec kot simbol borbe za ekonomsko enakopravnost žene, njene po- litične pravice, proti vojni in imperializmu, je pri nas prišlo do velikih sprememb v ženskih organizacijah. Njihova reorga- nizacija se je pravzaprav zače- la že takrat, ko je prenehala delovati Antifašistična fronta žena in smo namesto nje usta- novili Zvezo ženskih društev. Kasneje so ta društva, ki so najprej razp'-avljala le o raz- bremenjevanju žena, prerasla svoj ozek okvir. Pokazalo se je, da so tista društva, ki so imela dober delovni program kaj kmalu prenehala biti samo ženska društva. Njihovi proble- mi so prešli na stanovanjsko skupnost in žene so tam našle novo področje svojega dela. Zdaj ženska društva kot spe- cifično ženske organizacije ni- so več potrebne. Ostanejo naj le tam, kjer Socialistična zve- za meni, da bodo koristila. V petdesetih letih borbe za enakopravnost žena se je nji- hovo obzorje močno razširilo ženini interesi so postali inte- resi vse družbe in njeni proble- mi so zdaj tudi družbeni. Po- stala je močan faktor pri kre- pitvi novih odnosov in novega življenja. Z razvijanjem komu- nalnega sistema, družbenega upravljanja, vztrajno krepitvi- jo delavskih svetov in stano- vanjskih skupnosti se naši ljudje iz dneva v dan nepo- sredne je vključujejo v reševa- nje političnih, gospodarskih, so- cialnih, zdravstvenih in drugih vprašanj. Toda pokazalo se je da je kljub velikemu številu za- poslenih žena njihova udeležba v organih upravljanja še vedno premajhna. Res je, da se neka- tere temu same odtegujejo, po drugi strani pa spet ne moremo zanikati tega, 'M'T^Wnd'/ne- nimo, da tisto majhno število žena, ki ga vključujemo v or- gane upravljanja, le zastopa svoj spol. Dokler bo temu tako dokler bo torej v organih, ki razvravljajo o sredstvih ali o kakršnem koli pomembnem go- spodarskem ali družbenem vprašanju, premalo žena, bo skrb za družino slonela še ved- no le na njenih ramah. Danes pa vemo, da je razbremenjeva- nje žene, ki je hkrati tudi pro- izvajalka, vzgoja otrok in s tem v zvezi ustanavljanje var- stvenih ustanov — in o tem so žene v svojih društvih največ razpravljale — problem vse družbe. Zato je prav, da prene- hamo govoriti o ženskih proble- mih, ker so ti problemi v veliki večini primerov problemi dru- žine in s tem družbe. In če je tako, o njih ne bo razpravljala samo žena, temveč vsa družba V programu Zveze komuni- stov Jugoslavije je zapisano': ^»Problem enakopravnosti že- na v Jugoslaviji ni več politi- čen problem, niti problem pravnega položaja žene v druž- bi; v glavnem je ostal kot pro- blem primitivizma, religioznih in drugih konservativnih pred- sodkov privatno lastninskih od- nosov, ki še delujejo na življe- nje v družini.^ Reševanje teh problemov pa gre vzporedno z našim socia- lističnim razvojem — v ljud- skih odborih in njihovih svetih delavskih svetih, prosvetnih socialnih, zdravstvenih službah itd. Tudi v proizvodnji se žene vedno bolj uveljavljajo 2 CELJSKI TEDNIK STEV. 8 — 3. marca 1961 Srečanje z delegati za V. kongres SZDL JANEZ KOVACiC, sekretar Občinskega odbora SZDL Celje Za javnost dela samoupravnih organov Peti kongres SZDL Jugoslavije je nakazal potrebo, da se tudi or- ganizacije SZDL prilagodijo teri- torialno samoupravnemu načelu in zato najdejo svoje mesto v ko- muni oziroma v stanovanjski skupnosti in v določenih krajih. Prav zato smo se tudi v celjski občini lotili nekaterih m-ganiza- cijskih sprememb, ki jih je na- rekovala potreba, da velikost in zaokroženost krajevnih organiza- cij SZDL prilagodimo določenim področjem, ki imajo vsaj slično. če že ne isto problematiko. Tega načela prilagajanja pa nismo iz- vršili v celoti in naenkrat. Se imamo krajevne organizacije, ki obsegajo stanovanjsko skupnost in še en, dva krajevna oidbora ali tudi obratno. Razumljivo je, da delo takih organizacij ne more biti uspešno. Posebno močno se je ta neskladnost pokazala v pripra- vah na zbore volivcev. Ob tej pri- liki se je pokazala tudi potreba po spremembah območij nekate- rih krajevnih odborov. Ko bodo urejene te spremembe, bo delo krajevnih organizacij SZDL prav gotovo še bolj napredovalo. V polnem teku je tudi ureja- nje enotne evidence članstva in uvedba enotnega finančnega po- slovanja. Nesporno je, da so vsem držav- ljanom z zakoni zagotovljene ena- ke pravice za sodelovanje v druž- benem dogajanju. Aktualno in pe- reče pa postaja vprašanje, kako jim praktično omogočiti in olaj- šati položaj, da bodo te pravice izkoristili, da bodo organizirano in z odgovornostjo vplivali na do- gajanje v komuni. V tem pogledu nas spremljajo še zmeraj nekate- re pomjahjldjivosti. Med prvimi naj omenim obveščanje. Naši državljani so še vse premalo se- znanjeni z raznimi podajtki, po- kazatelji in analizami gospodar- skega in družbenega razvoja. Javnost dela vseh samoupravnih organov je nujna. Vendar je brez rednega obveščanja ne bomo mo- gli uresničiti. Za državljana je bistveno zlasti to^ da je obveščen o tistih zadevah, pri katerih lah- ko odloča. Pri vsem tem pa ne gre samo za to, da državljanu omogočimo,, da pove svoje mne- nje in stališče, mnogo važnejše je, da ve, kakšna je nadaljnja usoda njegovih predlogov in kako nanje reagirajo organi komune. Novost v delu organizacij So- cialistične zveze so sekcije. Za- enkrat so jih naše organizacije ustajnovile 23. Za razvito druž- beno in ekonomsko komuno, kot je celjska, je to število premaj- hno. Največ sekcij je formiranih za komunalno dejavnost, premalo pa za kmetijstvo in družbeno de- javnost žensk. Zal ugotavljaHno, da mnogi sekretariati sekcij zme- raj ne vedo, kaj naj delajo. Za takšno stanje je v precejšnji meri odgovoren tudi Občinski odbor SZDL. V krajevnih organizacijah opa- žamo veliko zanimanje za zuna- njepolitična vprašanja. Navzlic temu pa še nimamo nikjer sekcij za to področje. To kaže, da imamo še premalo posluha za aktivira- nje držvljanov na podlagi njiho- vega {zanimanja. To sekcijo bo v kratkem ustanovila komisija za politično in idejno vzgojno delo pri Občinskem odboru SZDL, ki bo lahko nudila konkretno pomoč sekcijam pri krajevnih organiza- cijah §ZDL. INTERVJU S SEKRETARJEM OBČINSKEGA ODBORA SZDL LASKO tov. MIHOM PROSENOM USMERJEVALEC DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA Vprašanje: Z vidnim izboljšanjem politič- nega položaja v občini Laško se je v zadnjem času dvignilo tudi število članstva SZDL od 40 na 71 odstotkov. V čem vidite ta uspeh in kaj bo potrebno še sto- riti za nadaljnjo učvrstitev orga- nizacije SZDL na vasi? Odgovor: Res je, da se je ipali'tiično stanje v naši občini v zadn,jih letih moč- no ispremenilo.. Od 40 % članstva SZDL v lotu 1957 je ito število v letu 1900 naraslo na preko 70 %, torej za celih 30 %. Brez dvoma, da Igre pri tem izr,jsluga • našim krajevnim organizacijam, ki so v letu 1960sBvojimdeilom,piokajzale, da sio ipostale tista poLitiona orga- nizacija, ki združuje vse napredno misleče ljudi na obmiočju fcraja, z namenom, da jiih miolbiliizira v iboir- bi za iapolniiltev programa Socia- listične z;veze. Največji usipeh, ki so ga naša krajevna 'vodistva dosegla, se izra- ža y tem, da ljudje na terenu v vsaikodnevnem delu čutijo, da ob- staja orgamizacija Socialistične zveze, da je iona tisita sila, k'i iz dne- va v dan bolj povezuje sivoje čla- ne, jiim omogoča sodelovanje in soodločanje pri vseh političnih in gospodarskih kakor 'tudi drugih vprašanj njihovega ikraja. Ne samo to, naši državljani se tudi v osebnih zadevah obračajo za nasivete na posamezne funkcio- narje kirajevnih organizacij SZDL, kar dokazuje, da smo s pravilno kadrovsiko politiko izvolili v vod- stva SZDL najboljše državljane, to je tiste, ki uživajo zaupanje širših množic njihovega kraja. Posebno naj še poudarim, da smjo v prateMem letu uspeli tudi organizacijsiko utrditi naše kra- jevne organizacije. Sedaj iimamo na področju naše občine 8 krajevnih organizacij in 4 ipodružnice SZDL. Z reorgani- zacijo, ki smo jo i25vedli konec leta 1960, smo dosegli, da obsega' območje krajevne organizacije vse tisto področje, ki dejansko ipomeni enotno zaokroženo celabo, 'območ- je, ki lima iskupne pirobleme in skupne interese. Kaj bo potreibno še storiti, je vprašanje, kateremu ni mogoče povsem enostavno odigovoriti. Mislim, da bomo mnogo napravili, če ibodo naše kraja|vne organi- zacije na teranu postale 'dejanski usmerjevalec celotnega družbene- ga življenja. Organizacije SZDL na terenu miorajo v svoje vrste vključiti vse tiste državljane, ki niso člani SZDL. To p'a bodo lah- ko dosegle le, če bodo iskale in izvajale takšne oblike dela, ki za- nimajo in pritegnejo Ijuidi k so- delovanju. Doseči moramo to, da bodo krajevne organizacije SZDL postale javne tribune kraja, pre- ko katerih bodo člani SZDL in ostali državljani informirani o vseh ukrepih zveznega, republi- škega in lokalnega pomena, ki za- devajo nji'hov kraj, in preko ka- tere bodo uveljavljalii svoje pred- loge. Mislim, da prav na tem pod- ročju še nismo vsega napravih. V naslednjih letih m'oramo doseči, da se bodo bolj upoštevali pred- logi in nasveti članov SZDL in državljanov. V MLADINI JE BODOČNOST Za razgovor smo prosili tov. Franca Vidmarja, predsednika občinskega komiteja LMS in delegata za V. kongres SZDL, ki je o družbeni vlogi mladine med IV. in V. kongresom v žalski občini dejal tole: Obdobje med IV. in V. kongresom je potekalo v zelo intenzivnem udej- stvovanju mladine na vseh področ- jih družbene dejavnosti. Viden na- predek je bil storjen na področju idejno-vzgojnega delovanja mladi- ne. S širokim udejstvovanjem mla- dine na idejno-vzgojnem področju v sodelovanju s SZDL nam je uspelo usposobiti precejšnje število mladih družbenih delavcev, ki danes že pre- vzemajo odgovorne funkcije in me- sta v našem političnem in družbe- nem življenju. V tem obdobju nam je uspelo zlomiti tudi staro pojmo- vanje nekaterih odgovornih činite- Ijev, da se mladina ne uči samo z raznimi teoretičnimi razglabljanji, ampak da aktivno posega v družbe- no življenje. Tu smo naleteli na ve- liko razumevanje SZDL, ki je mla- de ljudi konkretno zadolžila za raz- na vprašanja družbene dejavnosti. Poudariti je treba pomoč in sodelo- vanje mladine v SZDL ter ostalim organizacijam na področju širšega idejno-vzgojnega dela. V obdobju med IV. in V. kongresom smo uvedli v žalski občini širok program iz- obraževanja mladih proizvajalcev in komisijah, bo odlikovanih najmanj tisoč borcev in aktivistov, upravljavcev. V tem času je delo- vala mladinska politična šola, ki je usposobila okrog 100 mladinskih ak- tivistov. Prirejeni so bili razni se- minarji, katerih se je udeležilo ca. 200 mladincev. Poleg tega so delo- vali klubi OZN, debatni klubi, klu- bi mladih proizvajalcev, tribune mladih, marksistični krožki, šole za življenje, seminarji za mlade preda- vatelje in mladinska katedra pri De- lavski univerzi. Vse te dejavnosti mladine so rezultat sodelovanja med LMS in SZDL ter ostalimi družbe- nimi in političnimi organizacijami v žalski občini. Prav tako je imela mladina lepe uspehe pri udejstvovanju na zvez-' nih in lokalnih delovnih akcijah. Sa- mo v pretektem letu je mladina so- delovala pri gradnji športnih in dru- gih komunalnih objektov in je vred- nost njenega dela znašala 1,580.000 din. Pri tem ne poudarjamo toliko vrednosti dela, ki ga je mladina opravila, kakor vzgojni pomen de- lovnih akcij. V zadnjem času smo poudarjali predvsem vključevanje mladine v razna društva in organi- zacije ter tesno sodelovanje pri vseh nalogah z o.stalimi organizacijami. Ta povezava na terenu pa se pred- vsem kaže v letošnjem letu, ko bo- mo praznovali 20-letnico vstaje in ko se pripravljamo na kongres te- lesne kulture. Ce se bo sodelovanje organizacij še naprej razvijalo tako plodno in s takšnimi uspehi kot doslej, potem bo odpadla bojazen starejših, da mladina ni sposobna voditi in upravljati, spoznali bodo, da je edi- no v mladini perspektiva za nadalj- no gradnjo socializma. Petek, 24. februarja PO VSEJ DRŽAVI bodo gostinske organizacije uvedle pobiranje postrež- nine. Sobota, 25. februarja CENTRALNI ODBOR RDEČEGA KRI2A Jugoslavije je sprejel nad štiri tisoč pisem, v katerih naši državljani izražajo pripravljenost, da sprejmejo v nego kongoške otroke. Nedelja, 26. februarja LETOS se bo na avtomobilski cesti »Bratstva in enotnosti« usposobilo za razne poklice nad 48,000 mladincev in mladink. Ponedeljek, 27. februarja NA SEJI SVETA ZA ZDRAVSTVO LR Slovenije so razpravljali o osnut- ku novega zakona o zdravstvenem varstvu. Torek, 28. februarja v BEOGRADU se je začelo redno zasedanje Zvezne ljudske skupščine. Na začetku seje je podpredsednik Zveznega izvršnega .sveta Ivlijalko To- dorovič poročal o piedloženih spre- membah gospodarskega sistema. Sreda, 1. marca V ZAVODIH za socialno zavarova- nje se pripravljajo na obračunavanje novih pokojnin. DANICA KOŽELJ, delavka v celjski »Aureia bo mnogo doprinesel k lepotam dn zanimd- vostim našega mesta, ki se po svo- jih kulturno zgodovinskih spome- nikih (Stari grad, gotsika arhitek- tura, Stara grofija, rekonstruirano Heraklejevo svetišče na Sadniko-« vem vrtu) uvršča med pava mesta v naši državi. In končno si brez tega tudi sodobnega turizma niti zamisliti ne moremo več ... Zato bo celjski muzej v bodočnosti tudi s turističnega pogleda lahko v re- du opravljal svojo nalogo. ' Milena Moškon S polic Študijske knjižnice Beutler W.: Meine Dunkelkammer-Pra- xLs. Dusseldorf ok. 1957. S. 20201. Calvi B.: Fonti italiane e latine nel Pre- šeren magpore. Torino 1958. S. 20185. I.užnik M.: Sociometrija v šolski praksi. Celje 1959. S. II 1924. Makarenko A. S.: Knjifta za roditelje. I. Sarajevo 1956. S. 20077. Marković D.-S. Bosiljčić: Moša Pijade. Ljubljana 1960. S. 20138. Mara K.-F. Engels: Kritika Gotskog pro- grama. — Kritika nacrta Erfurtskog programa. Beograd 1959. S. 20672. Marx K.-F. Engels: Prepiska. I-III. Beo- grad 195^^-1959. S. 20111. Menaše L.: Gabrijel Stupica. Ljubljana 1959. S. II 1920. Mrvos D. P.: Propaganda, reklama, pub- licitet. Zagreb 1959. S. II 1951. UGLEDNI GOSTJE Po uspeli turneji po IitaMji, kjer je Slovenske soliste vodila pot preko koncertnih odrov Milana, Bologne, Brescie in Verone, sre- čujemo ta sestav zopet na doma- čih koncentnih odrih. V sredo, 8. marca bodo gostovali v Celju, na- kar odpotujejo 9. marca v Mari- bor in naslednji idan v Ptuj. Sodeč po imenitnih ocenah ita- lijanske iglasbene javnosti, se raz- vijajo iSlovensiki solisti pod takltir- fco prof. ljubljanskega konser- vatarija, Karla Rupla, v orezentno telo, o katerem se bo še govorilo. Debutiraflii so ileta 1957 in v krat- kem času svojega obstoja dosegli zavidno stopnjo zlitosti in vigra- nosti, GrOdlbeniki, ki virtU'Ozno obvladajo svoje ins^trumente, bodo izvajali v Celju znameniti Bachov K'oncert za violino v a-molu (so- list Karlo Rupel), Vivaldijev Con- certo grosso, Padre Martinijevo Sinfonijo a quattro, ki zrcali poz- nobaročna italijanska stilna pri- zadevanjai, medtem ko bo moder- na glasba zastopana z deli Tajče- viča dn Ramovša. Ansambel — Slovenski solisti NOVA PREMIERA DELAVSKEGA ODRA »SVOBODE« CELJE V soboto, 4. marca ob 19.30 se bodo člani Delavskega odra Celje predstavili Celjanom s komedijo »Kukavičje jajce«. Igro bodo ponovili v nedeljo, 5. marca ob 17. uri v Delavskem odru V glavnih vlogah nastopajo: Zo- ra Cervinko. Marija Ramšak, Franc Planine, Jože Jordan, Zani Uranič, Jožica Zupan, Jaro Zelinka, Janja Skorjanc in drugi. Režiral je Cveto Vernik. P. A. IZ CELJSKEGA GLEDALIŠČA Skrh za domače novitete Doslej so na celjskem gledališkem odru uprizorili kar 21 novih sloven- skih dramskih del. V minulih dneh pa se jim je pridružil še Kališnikov prvorojenec, drama v štirih dejanjih »Ozka špranja za sonce«, ki je bila izbrana in nagrajena na lanskem natečaju celjskega gledališča. Avtor drame Štefan Kališnik po- ' udarja, da je napisal dramo iz da- našnjih dni. polno sodobnih, aktu- alnih življenjskih problemov. V ospredju je nasprotje med dvema človekoma, ki sta si po svojih zna- čajih, svojih težnjah in dejanjih na- sprotna, sovražna: nasprotje med poštenim in hkrati premalo ambici- oznim in odločnim poštenjakom ter poletnim in stremuškim koristolov- cem in karieristom. Vzporedno ob njunem nasprotju in nastalih kon- fliktih pa se prepletajo nujna do- gajanja: neurejeno življenje in ek- sistenca poštenjaka, razrahljan za- kon, brez prave topline in urejeno- sti, kar vodi ljudi v brezup, pijanost, prepire in razdor. In če k temu do- damo še gibčnega karierista. ki z ogabnimi intrigami pomaga razdi- rati to že itan krhko zakonsko vez je o drami že veliko povedanega. Dodati je treba le še slučajno in hkrati niti bistveno potrebno vzpo- redno zgodbo osamele in bolne so- sede in znanke Marije, ki skuša z zločinom popraviti to zakonsko po- drtijo in hkrati maščevati svajo ne- doživeto in neizživeto ženskost. Avtor je načel nekaj povsem živ- ljenjskih in aktualnih problemov so- dobnega človeka. To mu je šteti v pohvalo. Lotil se jih je pogumno in odkrito. Vprašanje pa je, kako je te probleme obdelal vsebinsko in teh- nično. Priznati moramo, da niti vse- binsko niti dramaturško tehnično ni bil dosleden samemu sebi in svoje- mu hotenju, ustvariti delo, ki bo gledalca v vsem pritegnilo, ga pre- pričalo in zadovoljilo. V določenih trenutkih je imel gledalec vtis, da mu je zmanjkalo prikladnih besed in situacij ter se je posluževal mar- sičesa, kar delu bolj škoduje kakor koristi. Resni zasnovi in razmišlja- nju glavnega junaka Metoda se pri- druži naivno in skoraj nasilno skonstruirana zgodba o nezvestobi njegove žene, večni prepiri in pijan- stvo, ki nimajo globlje in tehtne vzročne osnove; strahotno maščeva- nje razočarane Marije in končno ne- logičen samomor žene, ki sploh ni- ma vzroka zanj. Marsikaj je v delu na silo skonstruiranega, nepreprič- ljivega in neživljenjskega.^ To gle- dalca moti in mu ne nudi resriične- ga umetniškega užitka. Tako je s Kališnikovimi ljudmi, med katerimi je najbolj prepričljivo izdelana He- da, vsi ostali pa so bolj ali manj enostranski in ozki v svojih karak- ternih lastnostih. Delo je režiral kot gost Jože Ti- ran, igrali pa so: Jože Prislov kot Metod Golob, Marjanca Krošlova kot njegova žena Heda, Marija Gor- šičeva kot Marija in Janez Eržen kot Igor Zumer. Režiser je v svojem konceptu skušal zajeti Kališnikovo dramo v čim realnejši okvir. V tem sta mu pomagala scena Svete Jo- vanoviča, kakor tudi igra nastopa- jočih. Vsekakor pa je bilo med nji- mi čutiti razliko, ki jo je povzro- čila že vsebinska oznaka posamez- ne osebe. Obe igralki, ki sta že v delu obdelani dosti bolj življenjsko, prepričljivo in logično sta tudi s svojo igro izstopali in presegali oba soigralca. I. B. Prizor iz Ozke špranje za sonce O prevajanju FILMSKIH NASLOVOV (Poljudno razmišljanje) Potem, ko smo v Celju vi- deli Reko smrti. Vstajanje in še celo vrsto podesnih filmov, pravzaprav filmskih naslovov, je zdaj priromalo k nam še »Dolgo, toplo leto«. Tako je brezimni celjski prevajalec film- skih naslovov ustrelil še enega kozla (v primeru z Vstajanjem kozliča) in obogatil svojo »lov- sko« zbirko s trofejo, za kate- ro mu vsekakor pripade vsaj skromno priznanje. Za katerim grmom poterrita- kem tičijo kozli in v čem je skrivnost uspehov prevajalske flinle? To je vprašanje. Prevajanje filmskih naslovov spada skupaj s prevajanjem filmskih podnaslovov v kompe- tenco kulture, in kdor je reci- mo iz Vstajenja naredil vsta- janje — ker pač vstaja vsak. dan, o Vstajenju pa verjetno še ni nič slišal — ta je s področja kulture zašel v območje kritike satire ali epigrama, to je, iz trdnega v plinasto stanje. In dalje: filmi imajo svoje naslove in naslovi imajo svoj smisel — ne glede na to, da so dostikrat nesmiselni; so krat- komalo potrebni, kakor je na primer na steklenici arcnij potrebna etiketa, ki te arcnije točno označuje, ^amenjava pa- rafinovega olja z ricinusovim oljem bi bila kajpak zelo ne- ugodna. Toda, če ostanemo v sferah prevodov, bodo pač za- govorniki tolerance že vnaprej odklonili vsakršne organske ne- prijetnosti, ki bi jih utegnilo povzročili slabo prevajanje filmskih naslovov. To je docela točno. Se tako popačen in iz- maličen prevod tega ali onega izvirnika prav gotovo ne more učinkovati na prebavo (čeprav drastični primeri niti niso iz- ključeni), ampak vsa stvar na- zadnje ni samo v prebavi! Je namreč drugje. Ce smo se že odločili, da naslovov filmov ne bomo puščali v originalu, ker imamo navsezadnje svoj jezik in ker jezikovni pacifizem na Slovenskem še ni toliko razvit, da bi te originale lahko vsakdo tudi razumel, tedaj jih torej prevajamo. Prevajamo pa jih seveda lahko na različne na- čine. Najtežji način je prav go- tovo tisti, če ne poznamo no- benega jezika, torej tudi ne ti- stega, iz katerega prevajamo. V takih primerih je skoro iz- ključno, da nam bo prevod uspel. To velja predvsem za ta- ko imenovane tuje jezike. Ne- koliko laže je prevajati iz srbo- hrvaščine, to je, iz jezika, ki nam je končno tudi tuj, če ga ne poznamo. Ta jezik ima nam- reč, podobno kakor slovenščina vse polno fines. Vendar pa za tale primer vse finese odpade- jo: srbohrvaško LETO ni tudi slovensko leto, o čemer se je mogoče prepričati v slovarčku. Iz tega sledi, da ima to LETO v slovenščini drugačni pomen in da bi ga moral pač prevod če že ne točno, vsaj smiselno opredeliti. Pa ga ni. In ker ga ni, ni poprej smiselno presadil niti vstajenja! Sicer pa — male so te reči toliko manjše, kolikor večja je prevajalska kultura! dhr CELJSKI TEDNIK STEV. 8 — 3. marca 1961 7 IZ HIMALAJSKEGA DNEVNIKA CIRIL DEBELJAK 24. 5. Dan počdivanja. Po dolgem času zopet umivanje, preoblačenje, in misel na polujenje želodca, 'kar je v prostiih dneh naše glavno opra- vilo. Prispela je pošta 'Od doma. Lep kup na moj nasliov. Vesel sem, da se tako zanimajo za nas in spremljajo našo pot. Pisma ter- jajo odgovor, vendar mii danes še ni do tega posla. Kurir odide s pošto čez tri dni, do »taikrat bom upam gotov. Jezi me, da v pismih vsi sočustvujejo z nami zaradi življenja na ladji in indijske vro- čine, v resnici pa nas že tri tedne miori vse kaj drugega. Sicer pa nič ne pomaga, vmes je 10.000 km poti, nazaj grede bo pa ravno oib- ratno, saj potrebuje pošta tja in nazaj mesec dnii. Ob štinih so od- rinili fantje proti itaiboru I. Zunaj vztrajino sneži, vreme 'se slabša. Upamo na lepo predmonsunsko dobo, ki naj nastopi okrog prvega junija. Prosim, držite fige. Zvečer poslušava z Aratejem evropsiki idel radijsike oddaje New Delhi, ven- dar nimam dosti od tega, ker me počasi draži stara bolezen — he- meraidi. Upam, da sedaj v odlo- čilnih dneh ne bom imel z njo preveč sitnosti. Spanje je polovič- no, sneg naletava, veter udarja v sunkih ob šotorsko platno. 25. 5. Zbudim se zgodaj, narava za- hteva svoje. Sneži brez prestainka. Grebeni sio vsii v snežnih 'zastavah in šele po deveibi postane mirneje. Onim na poti v tabor II sigurno ni pos'tlanio z rožicami. Upam, da &e popoldne umiri in bodo laMco dovršili svoj namen, sicer pade postavitev taborišča 'ria nas in s tem gre v izgubo dragocen čas. Iz baze I, kjer domuje Stame z zdrav- nikom, pride po kurirju spioročilo, naj pošljemo taikoj plazmo. Izgle- da, da je s Stanetovo boleznijo resneje, kot je izgledalo prvotno. Pišem pisma, dnevnik in lureju- jem opremo, vmes prebiram TT in Tovariše, ki so prišli včeraj s pošto vred. So sicer stari, še zim- ski, vendar za nas popolnoma no- vd, ker nas datumi ne zanimajo. Zakosdlose je Ang Nima potrudil^ saj ve, da moramio biti jutri pri- pravljeni za naslednjih nekaj dni, kjer bo Ikuhanje in sploh hrana velik problem. Popoldne je minil v šotoru, z Ante jem sva naičrto- vala naš vzpon na greben Trisula I. Ce bo lepo vreme, namerava prva 'Skupina postaviti relejn'o ta- borišče III pod grebenskim delom, nadelati s stalno vrvjo začetek gretoena, nato pa prenesti tabor III sedlo pod vrhom II. Najina na- loga bo nato postavitev ta'bora IV nekje pred ali za vrliom Trisula II in če bo lepo vreme, poizkius vzpona na glavni vfh. Zvečer zo- pet radijska oddaja, nekaj melo- dij je šlo do srca, rodijo se spo- minji, — človek je pač slabič. 26. 5. Zbudi me prihod nosačev z baze I, ki nosa jo idrva in sedaj ttudi po- što med nami in Stanetom. Enemu izmed njih so gledale iz nahrfbt- nika tanke noge barala. Zgodil se je čudež. Naš zdravnik je v M'ižini taborišča podrl eno najilepših tro- fej Indije — Himalajskega gamsa — barala. On trofejo, mi pa sveže meso, ki sd ga že tako želimo po petih tednih »pločevinaste košte.« Stanetu gre na bolje Ln vsi upa- mo, da še poseže z nami v zadnji naskok. Še vedno pada sneg, vr- hovi so v meglah.- Jezi rne, da mo- rava z Antejem še danes v vsa- kem vremenu do talbora I, ker smo dogovorjeni, da se juitri zju- traj srečamo s prvo skupino v ta- boru II oeirama III. Sneži! Kljuib temu odhod ob 16. V gosti megli iščeva prehod preko razpokanega dela ledenika, iki je sedaj že po- polnioma brez snega. S seboj no- simo precejšen zalogaj baralcvvega stegna in se že vsi veselimo dobre večerje. PASJI POKOL Večkrat je mežikal pred pragom. Rjavkaste oči so bile tople. Kadar me je pozdravljal, ni lajal, le cvilil je in se skušal vzpeti po nogah. Z rahlo zakrivljenim repkom, ki je bil temnejši od rumenorjavkastega ko- žuščka, je živahno mahal. Bilo mi je enajst let in s Flokijem sva bila nerazdružljiva prijatelja. Brata so Nemci odgnali, oče je bil v zaporu; sploh so bili takrat tako čudno tes- nobni dnevi. Ponoči je venomer lajal. Nihče se ni mogel pritihotapiti k osamljeni hiši pod gozdom. Na Cipeka je bev- skal še podnevi. Njega ni maral. Pa Cipek je res bil čuden patron. Pra- vili so, da mu delo nikoli ni preveč dišalo, zatoje z domače kmetije nad gozdom raje uhajal k trškemu velja- ku, kjer se je motovilil poleg kamio- na in prinašal vse vaške čenče. Te- ga so novice vedno zanimale, zato je Cipeku celo naročal, naj prislu- škuje večernim pomenkom pri do- mačijah. Flokiju in tudi ostalemu vaškemu pasjemu rodu nočni obiski niso bili všeč. Ce se je Cipek sku- šal mimogrede pritihotapiti pod okno, je psiček srdito zalajal in se skušal strgati z verige. Ljudje so slutili, kaj se dogaja okrog oglov. Johan, pri katerem je Cipek ve- nomer tičal, je bil zares v prvih dneh okupacije pravi trški veljak. Nekdanji petokolonaš je bil zdaj žu- pan in vodja nacistične stranke in tako skoraj neomejen gospodar nad življenjem občanov. 2e prve dni je pometel s tistimi, ki mu niso bili najbolj pri srcu. Pregradove, Drob- ničeve, Bovhetove, Počivalškove, učiteljice in župnika, brata in še ne- kaj drueih je poslal v pregnanstvo, nekatere pa v smrt in v Dachau. Znesel pa se je tudi nad zvestimi hišnimi čuvaji, ki so bili Cipeku in podobnim prihuijencem napoti. Le- pega junijskega dne je bilo zapove- dano, da morajo vsi prignali svoje pse na zbirno mesto ob gozdiču bli- zu Pasaričeve trgovine. Floki je veselo skakal okrog me- ne, ko sem ga spustil z verige in pripel na vrvico. Cvilil je od zado- voljstva. V prsih me je dušilo. Vse sem mu dovolil. Plezal je name in me oblizoval po rokah, po laseh. »Jaz ga ne bom gnal, mama!« sem skoraj jokaje spregovoril v sobi. »Moraš ga!« je rekla mama, ki je bolna ležala. »Vidiš, očeta ni, od- gnali so ga. Micka ga tudi ne bo, stara je. Zdaj nam moraš ti poma- gati namesto očeta! Flokija moraš gnati, sicer še nas odpeljejo in oče- tu bi se lahko še huje godilo.« Stopal sem počasi, Floki me je skoraj vlekel po cesti. Ze od daleč sem videl, kako so z vseh strani vo- dili pse proti- gozdiču. Srečal sem sosedovo teto, ki je nekako čudno smrkala. »Kaj pa delajo? Jih cepijo?« »Zaklali so ga. Pa tako zvest je bil,« je stokala. »Zaklali?« Nisem mogel več na- prej. Solze so mi curkoma spolzele po licih, obrnil sem se in s Floki- jem stekel domov. Pritulil sem k mami: »Ne bom ga gnal; zaklali ga bodo!« To je bilo preveč zame. Ta- krat sem jokal, kričal in v neboglje- ni jezi bi hotel raztrgati Cipeka in tiste zelene žandarje. Stekel sem na hlev za svisli in do poznega .dopol- dneva osamljeno ihtel. Zvečer Flokija ni bilo več. Naša stara Micka je pripovedovala: »Ta- ko se mi je smilil, ubogi Floki.. Kar za gobček ga je zgrabil in mu z nožem prereza! vrat. Samo za hip je zacvilil, kot bi zavekal. To niso ljudje, to so svinje!« Zgodilo se je nekako junija 1941 v Podčetrtku. V enem dnevu je umolknil pasji lajež po vaseh. Nem- ci so se znesli nad hišnimi čuvaji in uprizorili pasji pokol. Tudi naš psi- ček Floki je moral umreti. Sotelski Mesto Chicago je ustanov- ljeno leta 1830. Ob reki Hudson so si ljudje postavili lesene bajte. V bližnjih gozdovih je bilo materiala dovolj. Leta 1871 je štelo mesto že 300.000 pre- bivalcev, in ravno tega leta je mesto pogorelo do tal. Ostala je samo vodovodna zgradba katero so pozneje spremenili v čeden spomenik. Zakaj je me- sto tako naglo pogorelo? Lese- ne bajte so se tiščale ena poleg druge, in še ob ozkih cestah, tako, da je ogenj imel prav lah- ko delo. Vse to je mestno upra- vo pri obnovi mesta spameto- valo: hiše smejo biti široke sa- mo 30 čevljev, t. j. nekako 7 in pol metra, razdalja med hi- šami tri do štiri čevlje, hiše z več nadstropji morajo imeti na eni steni zasilne železne stop- nice, po katerih imajo gasilci dostop v višja nadstropja, v primeru, da je stopnišče že v plamenih. Pred vsako hišo je predviden mali vrt, dva metra širok pločnik in spet dva metra zelenja z drevjem, za cestišče pa je predvideno 12 do 24 metrov širine. Takrat niso mi- ■ slili na to, da so s tem posta- vili temelje za sedanje široke avtomobilske ceste. Mislili so le na to, da bi bile razdalje med posameznimi hišami čim večje. Danes pa se kaže blagoslov tega koraka: navadne ulice (Street) imajo po štiri cestišča, t. j. dve za parkiranje in po dve za vožnjo. Avenije pa kar po osem cestišč na obe strani. Veselje je gledati promet na takih velikih križiščih. Pri North aveniji in Ogden aveniji se križajo tri ceste, avenije in vendar teče promet tako glad- ko, da je kaj. Rdeča, rumena zelena prometna luč. Na dveh avenijah se ustavijo vsi avto- mobili, tretja z zeleno lučko pa ima prosto pot. Nato zasveti zelena luč na drugi aveniji, po- tem na tretji. In to teče na vseh križiščih avtomatično, brez kontrole kakega redarja. Edino na najvažnejših križiščih vidiš redarja. Tega reda se drži tu- di vsak pešec. Tu se ne zgodi da bi kak pešec hotel pred av- tom smukniti preko ceste, ka- kor pri nas. Vsaka stvar, ki jo vidim tu- kaj, me spominja na naše kra- je, potem pa primerjam. Pra- vijo, da imam verular domo- tožje, čeprav to vedno zanikam Znanec, slovenski odvetnik, je potrdil moje mnenje: star člo- vek se tukaj ne more vživeti. Cim pa se vrne v domovino potem mu pridejo v spomin vse dobre stvari, katere je »tam« videl in ne more razumeti, za- kaj ni tudi pri nas tako. Torej sem tudi pri urbanističnem na- črtu Chicaga mislil na naša mesta. Pri nas se gradi mnogo. Nastajajo nebotičniki in zaseb- ne hiše in hišice. Med njimi so ceste, široke komaj šest do osem metrov. Kaj pa bo čez dvajset, trideset let, ko se bo- mo tudi mi približali ameri- kanskemu prometu? Potem nam bodo vse ceste preozke, nemo- goče za vsak promet, ali bomo potem podirali cele bloke, da razširimo cestišča? In naše ce- ste izven naselbin? Se vedno so vijugaste. Tudi te bo treba ne- koč izravnati. Dovolj o cestah. Grem v naj- bližji Grillroom na pisker ka- ve. Zrhven doliješ mleka po- ljubno in dobiš še čašo sveže vode z ledom. Ta sveža, hlad- na voda mi je pri kavi narav- nost užitek. Spet sem se spom- nil na domovino in na naša go- stinska podjetja. Vsako podjet- je ima svoj hladilnik, ki avto- matično izdeluje led. Ali ne bi bilo mogoče vsaj poleti privo- ščiti vsakemu gostu k čaši vode še pol kocke ledu? To ne bi stroškov zzušalo niti za paro. Ali vsega tega ne vidijo tisti gostinski delavci, ki službeno potujejo po inozemstvu? Kaj sem do sedaj kritiziral: namiz- ne prte proč, mizne plošče iz umetne mase, vsakemu gostu pošteno celo servieto, postrežba poleti z res hladnimi pijačami. Kaj bom videl, ko se vrnem? Domovina, vedno mislim na Te. Ciril Rakuša. Ce pričakuje Marko sestrico Kot dekle je stanovala pri nas. Bila je poštena in mama jo je imela zelo rada. Kadar sta se prav zaupno pogovarjali in se je Milči, tako je bilo dekletu ime, skrivnostno na- smehnila, sem bila skoraj ljubosum- na nanjo. Takrat mi je bilo kakih 11 let, Milči pa jih je morala imeti že okrog 19. Dopoldne in popoldne do kakih štirih je bila v službi kot pomočnica v kuhinji naše menze. Domov je prihajala v začetku zelo točno, potem pa vedno kasneje. Tu- di po večerih je. odhajala in kmalu potem se je poročila. Njen mož je bil menda kmetijski tehnik ali nekaj podobnega. Prve tedne sta se imela strašno rada, saj sta vedno tičala skupaj. Morila ju je samo misel na stano- vanje. Za nekaj časa jima je mama oddala sobico na podstrešju, ki pa je bila majhna in ozka, da se je človek komaj pošteno obrnil v njej. Čeprav sta napela vse sile, da naj- deta vsaj malo večjo sobo, če že ne stanovanje, kot se spodobi, za mla- da zakonca, ki pričakujeta otroka, je bilo vse zaman. Ostala sta v tesni sobi, v katero so morali dati zdaj še košaro za malega kričača. Moja mama je imela otroke rada. Kljub temu, da se je morala jeziti že nad nami štirimi, je večkrat pri- nesla malčka v naše stanovanje. Bil je krepak fant — Marko. Ker stanovanja še vedno ni bilo, sta ostala Milči in njen mož v tes- ni sobi. Zopet sta vsako jutro odha- jala v službo in se vračala popol- dne domov. Malega Marka sta pu- ščala pri nas. Midva z mlajšim bratcem sva bila v začetku nejevolj- na, potem pa, ko je začel kobacati po kuhinji, se smešno kremžiti, ko je poskušal govoriti, se nama je zdel čudovita igračka in sva se po- lagoma močno navezala nanj. Ma- ma ga je imela še prav posebno ra- da. Večkrat ga je ljubkovala in mu celo pela. Milči je v začetku takoj, ko se je vračala iz službe, prihajala po Mar- ka. Ko pa sta se z možem začela prepirati, je deček ostajal tudi dlje, celo spal je večkrat pri nas, kadar ni bilo nikogar ponj. Mama je bila takrat večkrat zaskrbljena. Ko je Milči drugi dan po takem izostan- ku prišla, se je mami opravičevala in temni kolobarji ter objokane oči so pričale, da zakon ni šala. Stisni- la je Marka k sebi in ga poljubo- vaje odnesla v tesno sobo. Marko je skoraj vedno takrat jokal. Bolj ko je rastel, bolj se je upirat oditi od nas. Kadar sta se njegov oče in Milči prepirala, je vedno pribežal k nam in se jokajoč zarit v mamino krilo. Mama ga je vedno potolažila in kmalu je pozabil na očeta in ma- ter, ki sta včasih še dolgo rohnela v ozki podstrešni sobi. Spominjam se, da je nekega ve- čera Milči prijokala k nam. Med solzami je neprestano ponavljala: »Vsega je konec, ločila se bova, to ne gre več dedje, jaz ne zdržim več v tej luknji.. .«r Mama jo je tolažila in ji prigo- varjala. Marko je čepel ob maminih nogah in začudeno pogledoval okoli sebe. Bilo mu je pet let in bil je kre- pak in bister. Tudi Milčinemu možu je mama prigovarjala, a nič ni pomagalo. Rohnel je in preklinjal vse, ki imajo stanovanje, češ, da so oni krivi, da se bosta z Milči razšla in ves rdeč od jeze je odšel v gostilno in se skoraj do onemoglosti napil. Vse je bilo pripravljeno za ločitev. Oba Milči in njen mož sta se polagoma umirila. Dobro se spominjam, da je mama nekega dne listala po koledarju in grbančila čelo. Zadnje dni je bila močno zaskrbljena zaradi Marka in Milčine zadeve in kar naenkrat se tako listajoč po koledarju spomni, da bo imela sedmo obletnico poroke, dva dni pred dnem, ki je bil dolo- čen za ločitev. Nekaj ji je šinilo v glavo in z veliko vnemo je začela učiti Marka pesmico. Samo tega se še spominjam, da se je začenjala nekako takole: Jaz sem mali sinček, pojem kot petelinček in rad kričim, da mamici veselje naredim ... Marko je na dan obletnice poro- ke povedal to pesmico tako prisrč- no, da so Milči in njenemu možu privrele solze. Milči je hlastno ob- jela Marka in ga tako močno privila k sebi, da je tiho zajavkal, potem pa se z otrokom vred vrgla možu okrog vratu in od sreče zajokala. Ozka in majhna izbica je bila spet polna sreče in zadovoljstva. Loči- tev in vse nevšečnosti z njo so bile kmalu pozabljene. Marko ni več prihajal k nam. Do- poldne in popoldne je bila naša ku- hinja prazna in majhna podstrešna izbica spet mirna in tiha. Kmaiu po tistem dogodku s pes- mico so se preselili v blok. Dobili so lepo sončno stanovanje z otroško sobo kot se spodobi, če pričakuje Marko sestrico ...! Marija R. 20-LETNICA VSTAJE ^ 20-LETNICA VSTAJE ^ 20-LETNICA NAJSTAREJŠI UDELEŽENEC NARODNOOSVOBODILNE VOJSKE Redko kateri prebivalec Nikšiča pa tudi Crne Gore je tolikokrat so- deloval v bojih in zamenjal toliko gospodfi-rjev ter kraljev kot Krsto Knežević. Vse njegovo življenje je v glavnem bilo posvečeno borbi za svobodo. Začnimo pri tistem, o čemer on najraje pripoveduje, o dnevih zad- nje borbe v narodnoosvobodilni re- voluciji. V petinosemdesetem letu življe- nja je prišel stari junak Krsta Kne- ževič v štab nikšičkega partizanske- ga bataljona 1941. leta. Bataljonu je takrat poveljeval legendarni junak Sava Kovačevič. Bilo je v jesenskih dneh, ko je ko- mandant pregledoval Prvi udarni bataljon. Na njegovem čelu je stal že povsem osivel starec. Sava je motril borce. — Izstopi ti... Borec je izstopil iz vrste. — Tudi ti izstopi. Starejši so izstopili iz vrste, ko- mandarit dobro ve, da je naloga tež- ka. Pristopi h Krstu Kneževiću in reče: — Ti si sodeloval v mnogih bit- kah, veliko bi nam koristil kot sve- tovalec pri štabu odreda, je dejal Sava. — Mar jaz! — Da, ti. — Slišiš Savo, nikdar nisem bil svetovalec, pa tudi sedaj ne bom. Raje ti mene pusti, da grem s temi dečki v akcijo. — Krsto, pot je naporna in boriti se bo treba. Težko bo celo mlajšim borcem, a kaj šele tebi starcu. — Za mojo starost ne skrbi. In končno je bolje, da pade moja stara glava kot neka mlada, — je odgo- voril Krsto in ni hotel iz vrste. Z udarnim bataljonom je bil v vseh akcijah. Boril se je ramo ob ra- mi z mladimi borci vse do pohoda partizanov v Bosno 1942. leta. Tudi Krsto je hotel z njimi. Starešine niso privolile, da bi stari borci odšli na daljnjo pot in v težke borbe. Tako je Krsto moral proti svoji volji ostati. Do vrnitve edinice iz Bosne v ma- ju 1943. leta se je Krsto Knežević kril pred sovražnikom v gozdu sku- paj s partizani, ki so ostali v za- ledju. Ko so edinice prispele iz Bos- ne v Crno Goro, je zopet zgrabil za puško. Postal je borec šeste briga- de. V njej je ostal do avgusta 1944. ko so osvobodili Nikšič. Komandant njegovega bataljona .pripoveduje: »Nekoč sem odšel na položaj. Ko sem se po končani borbi vrnil v štab bataljona, stari Krsto Knežević ni hotel govoriti z menoj. Navzoče sem vprašal, kaj mu je. Povedali so mi, da se jezi, ker ni sodeloval v tej borbi. Izvlekel sem tobak in mu po- nudil, da bi zapalil. Odklonil je ter dejal: Jaz ne bom tebi kuhar, vedi, da sem borec in borec bom tudi ostal.' Komaj sem se z njim pobo- tal.« Kot partizan je Krsto že tretjič vkorakal v osvobojeni Nikšič. Prvič 1877. leta kot borec župolukovskega bataljona, ko je bil Nikšič osvobo- jen od Turkov. Drugič kot komit v borbah za osvoboditev Nikšiča 1918. leta. Tretjič z enotami narodno- osvobodilne vojske 1944. leta kot partizan. Umrl je pred dvema letoma v Gornjem polju pri Nikšiču. M. V. V RESTAVRACIJI »Kaj boste pili?« »Vodo.« »Uniili se boste lahko kasneje. Vprašal sem, kaj boste pili?« 8 CELJSKI TEDNIK ŠTEV. 8 — 3. marca 1961 Veselo potovanje Ko sem hodil v četrti razred osnovne šole, sem ob toancu šol- skega leta izvedel, da pajdem na tritedensko leitovanje v Avstrijo. Zbrali smo se na dvorišču eko- nomske srednje ^le — kot voijaki vsak s svojim kovčkiom. Od tod smo €dšli na postajio in čakali na vlak. Ko smo se peljali proti Je- senicam, mi je srce h/itro utriipalo. Kmalu bomo v Avstriji, sem si mislil. In ires. Ko smo prišli iz csemkilometrskega predora pod Karavankami, smo bili v Avstriji — toda na naši Koroški zemlji. Potovali smio proti Celovcu, od tam pa bi moraH z ladjo na drugo stran Vrbskega jezera kjer je bil počitniški dom. Toda zaradi sla- bega vremena smo na ipct krenili kar z avtobusi. Z avtobusi smo se P'Otem vozi'M tudi na daljiše izlete. Ogledali smo si G-asposvetsiko po- lje, Celovec, Vrbsko jezero in drugo. Najgloblje se mi je vtisnil v ispomin pogovor z nekim sta- rejšim Slovencem, ki sem ga tam srečal. Hitro, prehitro so minili trije tedni in spet smo se ivrnili domov. To so bili zame najlepši in najve- selejši dnevi. Milan Jeršič, Teharje 15 SPET JE LEPO Billo je veselo, sončno popoldne. Sosedovi otroci so se igrali, meni pa ni bilo za igro in živ-žav, če- prav sem se večkrat dgrala in ve- selila z njimi. Gledala sem nji- hove vesele in brezskrbne obraze, moj pa je bil teman in žalcsten. Strmela sem skozti okno na cesto, po kateri je malo prej odpeljal rešilni avto mojo mamo. Dva dni je ni bilo domov in pust in žalo- sten je bil naš dom. Cez dva dni se mi je na obraz vrnilo veselje — mama je prišla domov. Čeprav je že dolgo od ta- krat, ise tega dogodka — najvese- lejšega v življenju — še vedno dobro spominjam. Irena Sumeč, Bukovžlak, Teharje SRNA S sestrično sva se napotili v gozd. Mikalo naju je, da bi videli kako siual. Toda razen zajčka nisva nič opazili. Podali sva se dalje v gozd. V ne- ki gošči pa sva zagledali lovca. Lo- vec nama je povedal, da so v tem gozdu tudi najljubše živali — srne. Da jih je Zavod za zaščito živali zaradi redkosti spet naselil v gozd. Prosili sva ga, naj bi nama pokazal kje so. Odšli smo. Prišli smo že daleč, r Nenadoma nekaj neglasno zaprasketa. Pogledali smo. Videli smo srno. Srna je zelo plaha žival, zato nam je brž odhitela izpred oči. Bila je zelo ljubezniva žival. Imela je tenke in visoke noge, ki so no- sile temnorjav trup. Lovec namayjs^: povedal, da razen varovalne barve' nima obrambe. Srnjak ima rogoi/e, s katerimi se močno ubrani. Poleti je rdečerjave barve pozimi pa tem- nosive. - ■ Kmalu smo se razšli. Lovcu sva se zahvalili za pojasnilo in sprem- stvo. Midve pa sva bili veseli, da sva videli nekaj poučnega. ■ ' Ida Kajtna Trnovlje Kako mnogo je takih hišic v na- šem lepem-mestu! Stojijo v parku, ob Savinji, pa tudi pred šolami. To- da vseh niso napravile male roke. Včasih se male roke niti spomnile niso na ptičke in mraz. Le sneg so grabile, ga »stiskale v kepe in ga me-, tale sošolcern za vrat. Toda ne! Vse male roke pa vendarle niso takšne. Poiskale so deščice, prosile očka za žeblje in kladivo in zbile so hišice za svoje niale, drobne prijatelje. Zdaj jih vsako jutro krmijo in ptič- ki šo se navadili nanje. Pomladi in poleti male roke ver- jetno ne bodo več krmile pevcev; le včasih se bodo dvignile njim v po- zdrav. Ko pa bodo zopet zapihali jesenski in zimski vetrovi in ko bo- do v zračnih vrtincih spet zaplesale snežinke, bodo mlade roke spet zbi- jale hišice, krmile ptičke, pa tudi grabile sneg in ga metale sošolcem za vrat... VEČER Savinjske Alpe se ble,TČe v ve- černem soncu. Njihova lepota je 'tako m'oona, da zvabijo k sebi mar- sikaterega ljubitelja plani'n. Ko sem se pTvič podal v gore. se ni- sem miogel načuditi vsej tej lepoti. Opazoval sem cvetje, drevje, z vsemi pljuči vdihaval čisLi zrak iiD strmel. Najleipši je večer. S'cnce pojema in večerna zarja privabi k stajam pastirje; čez ča'3 zagcre 'O'gnj'i in ob pokanju drv na ognjišču -se zasliši pesem. Ogenj pojema, toda pesem ne utihne. Sele takrat, ko že naokrog vse miimje, tudi pesem utone v 'da- ljavi. Vse spi. Tudi plani'ne? Ne, meni se zdi 'kot da bi čakale jutiro, čakale, da bo sonce zqpet posijalo in pozlatilo njihovo 'Svežo lepoto. Jože Kramer Medlog 511 Prvič v Beogradu Bilo je pozno popoldne v juliju. S prijateljem sva na travniku me- tala »disk« — navadno .kamnito ploščico. Cez čas me je poklical očka in mi povedal, da še tisti dan odpotujeva v Beograd. Kako sem bil presenečen! Očka je dobro va- roval svojo skrivnost. Tista noč je bila prva, ki sem jo preživel v vlaku in ne morem reči. da bi kdo ve kako odlično spal. To- da tudi to je minilo. In ko sem se zjutraj zbudil, sem se presenečeno zazrl v prostrano ravnino, ki sem jo zagledal skozi okno vlaka. Nisem se mogel načuditi. Kmalu pa se mi jepokrajina zazdela dolgočasna — toda le za hip, kajti V daljavi sem že videl polja, za njimi pa hiše, ki so popolnoma drugačne od naših. V Beograd smo prispeli nekaj pred poldnem. Čeprav je bilo šele v začetku poletja, je sonce že kar po- šteno pripekalo. Oziral sem se po visokih hišah in nenadoma stal pred palačo Ljudske skupščine, ki mi je bila zelo zelo všeč. Z očkom sva odšla po ulici, ki je vodila na Tera- zije in se od tam odpeljala s tro- lejbusom na Dedinje. Tam sva obi- skala strica, popoldne pa smo vsi odšli na Avalo — na grob nezna- nega junaka. Razgled z Avale me je presenetil. Izredno lepo sem lah- ko videl okolico, pa tudi Kosmaj. Veliko stvari sem videl v Beo- gradu. Ogledal sem si ambasade, Belo hišo, ker sem kos športnika tu- di stadion »Partizan«, Kalemegdan in drugo. Lep je Beograd in vesel sem bil, da sem ga obiskal. Andrej Arko, Trubarjeva 13. Kaj nam pa morejo Ceste so na Smarskem res blatne. Toda Bojanček in Tomo se ne ustra- šita. Prvi v škornj.ih, drugi v gojze- ricah, a oba v toplih plaščih. Ma- mici jima zaupata. Po taki poti v trgovino: to je pa že korajža! Pa ne vračata se iz trgovine: z novega ob- sotelskega postajališča, kjer sta se vozila celo z vlakom, sta prišla. Da, Tomo in Bojan, to sta že mo- žička in pol! Ljudje nergajo in se izogibajo blata, kolikor morejo. Onadva pa: naprej in samo naprej! Takele drobne in mehke nadloge se bojite. Ljudje! Noga se.samo pogrez- ne, brozga brizgne, pa greva naprej! In ob vsem si vlivata korajžo z me- lodijo: Kaj nam pa morejo ... Škrata sta res, toda mamici po- magata rada. Drva ji nanosila, iz trgovine prineseta, če mama napiše listek. Oblatita se res, pa še kakšno drugo nerodnost zagrešita, toda la- žeta ne. Tudi to pot bosta mamici hudi, ker bosta plaščka in hlačke blatne. Nič ne bosta prikrivala. Kri- va je cesta, ker je blatna, onadva pa korenjaka, ki se blata ne bojila! Mhm — ja, pa krivi so tudi tisti ve- liki ljudje, ki nočejo kamenja navo- ziti na cesto, da bi bila trda! Da, da prav imata, tisti veliki ljudje so krivi! s. ŽENA•DOM • DRUŽINA Sonček v njuni sobi Ko sem pri Cafičevih pozvonila, pravzaprav še nisem vedela kaj bi rada zvedela. Pozneje pa, ko sem vstopila, hi bilo treba ničesar spra- ševati. V njuho življenje je pred de- vetimi meseci prišel mali Saša in sedaj' je to čutiti v vsaki srečni be- sedi ih pogledu: Strahote vojne, ki' sta. jih Cajičeva doživela postajajo z dnevi Saškbvega sniehljaja pse manj strašne. Tilčka Cajičeva je pdraščala na Polzeli, kjer jo je zalotila vojna. Z V30 družino je bila izgnana na Hr- vatsko, kjer se je kaj kmalu poveza- la s partizani in zanje opravljala kui-irske posle. Zaupali so ji, čeprav je bila stara kama j petnajst let. Po- leg tega pa je morala z bratom po- prijeti za vsako delo, da je poma- gala staršem^ ki se v novih krajih niso mogli znajti. Leta 1944 je od- šla v Zagreb kot kurirka. Ko se je vračala, je vlak pripeljal na mino in pri težki nesreči je tudi Tilčka stara komaj sedemnajst let, izgubila nogo. Začelo se je mučno zdravlje- nje, obenem pa je prežala nevarnost da jo okupator odkrije in se mašču- je, kajti bitka je bila tedaj že izgub- ljena. Po vojni se je Tilčka vrnila na Polzelo. S težavo se je premikala in skrbelo jo je, kako se bo preživljala. Toda volje ji ni manjkalo. V tečajih za invalide je opravila sprva tečaj za telefonsko-telegrafsko službo pozneje pa postovodski tečaj. Po dveh letih je zapustila tudi ljubljan- ski invalidski dom brez bergel. Od- tlej hodi s protezo. Pred dvema letoma se je poročila. Njen mož Ivo Cajič je bil borec- že 1941, pri veliki bitki za Sutjesko pa je bil ranjen. S Tilčko sta se spo- znala'- šele pred dvema letoma na Krku, Kmalu sta se poročila in za-: živela riovo življenje. Sašek, ki se je rodil pred devetimi meseci, je pri- nesel v njuno malo sobo novo vese- lje in srečo. Le to ju teži, da imata za svoje življenje le malo sobo- in da morata po vodo k sosedi, in da stanujeta v drugem nadstropju, saj je obema težko hoditi po stopnicah. Ko sem odhajala, sem bila še vedno vsa prevzeta od življenja teh ljudi, ki je tako tiho in vendar tako polno. Kajti težko je razumeti, da je nekaterim ljudem vsako opravlje- no delo^ veliko zadoščenje, kljub te- mu, da je vsako, tudi najlažje delo, težko. Se sama sem vesela njunega otroka, ki zmore samo z gibom svo- je ročice priklicati srečen smehljaj na njuni lici, ki jima je tem dražji, ker je tako zdrav in živahen. Pri- voščim jima malo lepo stanovanje, kjer jima ne bo tako težko oprav- ljati vsakdanjih del. Mala potrošnikova knjižica Mesečnik Sodobno gospodinjstvo, ki je pred več kakor sedmimi leti začel izha- jati, je opravil svojo nalogo, da je nudil orientacijo pri razvoju podružbljenih oblik gospodinjstvu in pomoč zaposlenim ženam v njihovem gospodinjstvu. Po- družbljeno gospodinjstvo se razvija v najrazličnejših oblikah v stanovanjskih skupnostih, ki ustanavljajo servise, ob- rate družbene prehrane, vzgojno varst- vene ustanove in drugo. Za te stano- vanjske skupnosti je prinašala revija Sodobno gospodinjstvo precej pomemb- nih člankov, od januarja letos pa izhaja za Stanovanjske skupnosti list »Stano- vanjska skupnost«. Za posamezna gospo- dinjstva, ženam v pomoč pa izhaja pri Centralnem zavodu za napredek gospo- dinjstva posebna knjižna zbirka z na- slovom »Mala potrošniko'fa knjižica«. Cena celotni letni zbirki (6 knjig) je 1500 dinarjev, plačate v treh obrokih. V njej bomo našli te-le teme: Ekspresne večerje, Današnje tkanine. Ali znam sta- novati. Imamo gosta, Jedi, in Kori.stna razvedrila. Vsaka izmed knjig bo v zbir- ki gospodinje dobrodošla, zato pohitite in se naročite. DOBRODOŠLI v Kongu se križajo 'interesi, država je 'razbita na vrsto malih pokrajin, K'ongožane pa skrbi, če bodo čas krize preživeli in če bo preživela tudi njihova družina. Kajti vse več 'in več mailih črnih otrok umira pod vročim soncem za lakoto, razsajajo pa tudi razne bolezni, ki so tem sfcrašnejše, ker se jdan telesa, izmučena od vročine in lakote, ne morejio upirati. Tudi posamezniki v naši domovini so spričo vesti o trpljenju kongoških otrok želeli tem malčkom poma- gati. Neštevilna pisma glavnemu odboru Rdečega križa so potrdila, da je v ljudeh še vedno živ spo- min na čase ko so se sami borili za neodvisnost in za novo življe- nje. Pozneje je Rdeči križ izdal nieke vrste prijavnice, da bi lahko ugotovili število tistih družin, ki so za čas, dokler se nemiLri v Kon- gu .ne poležejo, želeli vzgajaiti in nuditi dom malemu Kongožanu. Čeprav danes še 'niihče ne ve, kakšne ipogoje bo moral iapotoje- vati skrbnik takš'ne'ga otroka, če- prav nihče ne ve, koliko in če sploh bo dobil za 'to kakšnio ip'od- poro, pa je samo v enem 'tednu, na območju občine Celje, izpolnilo te prijave več kakor sto prosilcev, ki j,im je edino vodilo le, da bodo pomagali otrokom in jim nudili vzgoj'O, kakor svojim lastnim. In tako lepo je brati rubrike, kjer prosilec vpiše razlog, zaradi ka- terega iprosi za malčka. Skoraj vedno je to le tiha želja, da bi mu bilo bolje, da bi mu nudili vzgojo in oskrbo ter ga pozneje vrnili domovini. Včasih pa slutimo iz iz podatkov tudi zgodbo družine, kjer ni otrolk, pa jim je mali Kongožan tembolj dobrodošel. Pričakujemo pomlad Kako. radi bi se poigrali, pa smo zime vsi se zboli, naj pomlad bi brž prišla, starka zima pa odšla! Naj bi brž stopil se led, zacvetel pomladni cvet, ptičke spet bi naj zapele, rože lepe zadehtele. Anica Podvršnik, Hramše 14, Žalec Lepo je moje delo V kolektivu smo pred dnevi stis- nili roko jubilanlki Rozaliji Berger le trideset let dela pri sedanjem ča- sopisnem podjetju »Celjski tisk« in njen praznik je bil tudi naš. Slikali smo jo za strojem, kjer je tisti dan delala, o tridesetih letih pa sva se pogovorili v njenem domu — nad slo let stari hišici na Polu- lah. »Ste dolgo hodili?« me je povpra- šala, ko je odprla vrata in se ji je žarek popoldanskega sonca poigral v čisto rahlo osivelih laseh. »Ne, lep sprehod je bil,« sem menda nekoliko raztreseno odgovo- rila, ker sem se ogledovala po pro- storni veži, v katero sem. stopila. Opazila je mojo radovednost in ss nasmehnila: »Veste, pri nas je bila včasih go- stilna. Majhna sem bila še takrat pa se še vendar spominjam, da je bila hiša skoraj vedno polna spla- varjev. Takrat smo svetili še s pe- trolejkami in neredkokdaj so ugas- nile, ker so premočene obleke spla- varjev, ki so jih sušili, izhlapevale toliko pare. Takrat je bila naša hiša polna petja. Morda sem takrat tako vzljubila glasbo, kdo ve,« je nada- ljevala. »No, pa še zdaj včasih za- igramo in zapojemo. Sestra igra na citre, sin — zdaj je pri vojakih — na kitaro, jaz pa na violino. Potem pa še vsi skupaj zapojemo. Pa ven- dar ne tolikokrat kot pred leti, ko se je včasih še pozno v noč razle- gala naša pesem. No, pa kaj bi s tem. Tudi zdaj je lepo. Posebno lepo je v naši knji- goveznici pri šivalnem stroju, kjer najraje delam. Prijetne so moje so- delavke in lepo se razumem z nji- mi.« »Trideset let že delate v knjigo- vežnici. Boste še ostali pri nas?« sem bila radovedna. »Dve leti bom še morala, ker še nimam petdeset let. Pa tudi potem bom morda ostala. Rekla sem vam že, da je lepo pri nas. Kar ne mo- rem si misliti, da bi bila doma — brez »pravega« dela, kljub temu, da ga je tudi doma precej. Kar poglej- te okoli sebe in videli boste, da bi. bilo treba marsikaj popravili. O dolgčas mi ni nikoli.« »Nikoli?« »No, pač. Zdaj mi je nekoliko po sinu. Pa takrat, med vojno ko ne-', kaj mesecev nisem delala, mi je bi- lo dolgčas. Oče je mislil, da bom učiteljica in po končani meščanski šoli sem se res vpisala na učitelji- šče. Toda bili so hudi'časi. In mo- rala sem prijeti za prvo delo, ki se mi je ponudilo. Tako sem prišla v tiskarno. Ni mi žal. Ko sem prišla v tiskarno, sem našla v knjigovez- nici sedem ljudi. Zdaj nas je že mnogo, mnogo več. Delale smo ves dan in včasih tudi ponoči. Potem je p'-išla vojna in odpustili so poroče- ne. Tistih nekaj mesecev je bilo hu- do. Potem so me sprejeli nazaj in le- ta so tekla. Umrl mi.Je_ rngž, sama, sem morala skrbeti za sina in po- sestvo.« Zamislila se je. Pa samo za tre- nutek. Nato se je na njen obraz spet vrnil smehljaj in ko sem jo vpra- šala, katerega dela se najraje spo- minja, je takole odgovorila: »No, lega je veliko. Ampak, kadar vidim kakšno knjigo iz predvojnih časov, ki je bila tiskana v naši ti- skarni, se vedno spomnim, da sem skoraj vse jaz zvezala. Lepo pa je bilo tudi pred dnevi, ko sem slavila tridesetletnico v kolektivu. Najprej ni nihče vedel zanjo. Ko pa sem prišla s steklenico vina in rekla so- delavkam, naj ga spijejo na moje zdravje, se je menda ena izmed njih domislila, kaj naj vino pomeni. Se tisti dan so mi podarile lep pekač nekaj dni nato pa so me obdarili tudi v upravi.« Ko sva se poslovili, sem veselo zakorakala v pozno toplo popoldne in kar zdelo se mi je, da se bodo po Savinji pripeljali splavarji. »Do- ber pomenek — dobro popoldne,« sem še ugotovila. -ij Iščem igračo Imam dve leti starega sinka, ki ima cel koš igrač, za katere pa ne kaže zanimanja. To so razne živa- lice iz plastične mase, ki so zanj primierne, ker jih lahko pogosto opore'mo. Vendar pa si malii želi predvsem kcok in sestavljalk, te pa sem vse do nedavnega zartian iskala po vseh trgovina'h. Zato bi rada mamice opoizorila na domiselno in estetsko igračo, ki so jo pred dnevi še im'eli v Ljudskem magazinu v Celjli. To je voziček (ves iz plastične* mase) in v njem 20 plastičnih kook v štirlih barvah. Vsaka ko'Cika je po- leg tega rcpotu'lj,ica. Cena tej lepi igrači je približno 80'0 dinarjev. Menim, da jie to najlepša igrača, ki sem jo za sorazmerno nizko cen'0, doslej kupila otroku. Le žal, da pogrešamo kocik, navadnih le- senih kock vseh velikosti in oblik, s katerimi bi se 'Otroci ra'di igrali. Bile pa bi poleg tega tudi poceni, saj bi jih lahko preskrbeli v kalk- šniem leisnem podjetju kot ostan- ke. Kako bi bile mamice in malč- ki veseli, če bi končno lahko svo- jega malčka 2:aposlili z navadnimi kockami. Eva Novi pogoji - nove oblike dela Na okrajmii Ikonfereinci Ljudske mladine, ki je bila p-red dnevi v Celju, se je sestala ljudi komisija za organizacijsko kadrovsko vpra- šanje. Ker je bila razprava v njej izredno plodna, povzemamo nekaj misli iz poročila predsednika ko- misije Zvoneta Dragana: V zadnjem obdobju je organi- zacija Ljudske mladine razvila izredno pestre oblike dela, ki jih je narekoval hiter razvoj delav- sikega in družbenega samouprav- ljanja, vzporedno s tem pa tudi vse bolj popolno delovanje komu- nalnega sistema. Poleg tega so se v organizaoijo Ljudske mladine Vključili mladi ljudje, kd so vse svoje življenje živeli v boljših po- giojiih in dmajo zato izredno raz- vite interese. Vodstva mladine so ugotovila, da bi ne bilo prav, če bi liskali nekakšne skupne lime- novalce za razjvoj aktivnosti med mladino različne starosti. Zato so se odločili za nekatere nove ob- like. Pri tem pa so ponekod ven- darle šli predaleč. Namesito, da bi ustanavljali najrazličnejše klube, aekoije, ikrožke ditd. na podlagi potreb, problemov in linterasov, pa so jih najprej ustanovili in šele potem iskali vsebino njihovega dela. Tak sistem dela je potem nemogoče prilagajati aktualnim dogodkom, družbeno-ekonomskim spremembam itd. Pri vsem tem hlastanju za novima dblitkami dela so vodstva aktivov včasih pozab- ljala na socialne probleme svojega članstva — na stanovanja, štipen- dije, prehrano i)td. Zato mladi ljud- je v organizaciji Ljudske mladine včasih niso čutili zaščitnika svo- jih interesov, vodstvio pa se je ču- tHo odgovorne le pred višjimi or- gani, namesto da bi bili za svoje delo odgovorni predvsem član- stvu. Mnogo so razpravljali o druž- beno manj prilagodljivem delu mladifie. Zal pa v teh razpravah večkrat govorijo le o številkah, naštevajo odstotke o mladinskem prestopništvu, le malo pa so go- vorili, da bi mladim ljudem po- magali. Tu bi morali odigrati svo- jo vlogo aktivi Ljudske mladine v podeželskih središčih in novo- ustanovljenimi aktivi v stano- vanjskih skupnostih. Razvijati bi morali tako pestre oblike, da bi se vanje vsi radi vključevali. Po- leg tega pa bi morali reševati ne- katere probleme, ki so včasih raz- log, da mladina zabrede na stran- pota. Ena največjih konkretnih na- log organizacije Ljudske mladine so še A^edno akcije — lokalne ali zvezne. Največ napak pri sestav- ljanju brigad je že v agitaciji za- nje, ko vodstva obljubljajo bri- gadirjem neuresničljive stvari. Delovne akcije nimajo samo eko- nomskega pomena. V njih se mla- dina seznanja z načinom življenja ljudi izven svojega kraja, spo- znava nove navade in nove miisM. Zato so ugotovili, 'da bi bilo (prav, če bi 'tudi okraji in občiine izme- njavali brigade. Letos je mladina pri lokalnih delovnih akaijah o- pravila nad 16 tisoč prostovoljnih deLovnih ur in ustvarila pri tem nad 30 milijonov dinarjev vred- nosti. Lahko pa bi storila še dosti več, če bi se vsi ljudski odbori, pa tudi mladina, zavedali velikega pomena delovnih akcij. Pa še netkaj — mladina je še vse preveč revolucionarna in glasna na posvetovanjih, sestankih, kon- ferencah in za vogali, zmanjka pa ji revolucionarnosti taikrat, ko bi bUo treba spregovoriti v delavsikih svetih, šolskih odborih in drugih samoupravnih organih. Boj proti tem pojavom pa bo eden največ- jih deležev mladine pri graditvi novih sooialističnih družbenih od' nosov. -U Pogled na nabrežje Savinje v celjskem parku SREČKO PRATNEMER, ŠENTJUR Za hitrejši razvoj obrti v Šentjurski občini se hitro raz- vijajo socialistični odnosi na vasi hkrati s tem razvojem pa stoji So- cialistična zveza pred toliko bolj od- govornimi nalogami. Ne gre samo za večjo kmetijsko proizvodnjo, raz- vijanje proizvodnega sodelovanja in širjenja socialističnega sektorja, saj je hkrati s tem treba ustvarjati bolj- še življenjske pogoje, za marsikate- rega državljana naše občine pa po- meni to tudi zaposlitev. To bo mo- goče doseči z urejevanjem sodobnih kmetijskih obratov, s povečanjem zmogljivosti dosedanjih industrij- skih podjetij, z izgradnjo novih in- dustrijskih obratov ter z razvojem obrti in preraščanjeni pomembnej- ših obrtnih obratov v večja specia- lizirana obrtna podjetja. Pri tem bo Socialistična zveza morala skrbeti, da se izkoristijo vse možnosti za hi- trejši razvoj obrti in da se bo hkra- ti s proizvodno obrtjo krepila tudi uslužnostna obrtna dejavnost, ki je tesno povezana z rastjo družbene ravni. Čeprav bo v naši občini tudi v prihodnje veljala glavna skrb raz- voju kmetijstva, bi vsako zapostav- ljanje ostalega gospodarstva škodo- valo nadaljnjemu razvoju komune. Ves ta razvoj zajema tudi per- spektivni in letošnji družbeni načrt o katerih so prav te dni — pred V kongresom SZDL Slovenije — raz- pravljali na zborih volivcev. S teh zborov so se prebivalci vračali z jasno perspektivo o možnostih pri- hodnjega razvoja in z zavestjo, da bo ta razvoj toliko hitrejši in uspeš- nejši, kolikor bolj se bodo za izved- bo nalog zavzeli državljani in de- lavci upravljavci sami. Občinski perspektivni in letošnji družbeni načrt kažeta veliko skrb rasti družbene ravni. Sicer bodo že same spremembe v gospodarskem sistemu postopoma omogočile večje vlaganje sredstev za družbeni stan- dard, vendar bo ta sk!adno z gospo- darskim razvojem naraščal le ta- krat, če bo organizacija Socialistič- ne zveze pravilno usmerjala druž- bene organe in skrbela skupaj z ostalimi političnimi organizacijami, da bodo sredstva za družbeni stan- dard čimbolj gospodarnostno izko- riščena v skladu s potrebami in raz- vojem. Brez dvoma bo V. kongres SZDL Slovenije — prav tako kot vsi do- sedanji kongresi SZDL in Zveze ko' munistov — še bolj vzpodbudil na- še delovne ljudi za prihodnje napo- re, saj je Socialistična zveza že da- nes organizator socialistične gra- ditve in glavni činitelj socialistične zavesti. Velenje bodo uredili Za družbeni standard bodo v Ve- lenju letos uredili marsikaj. Poleg izgradnje hotela bodo obnovili kolo- dvorsko restavracijo. V središču mo- dernega mesta bodo odprli zajtrko- valnico in uredili slaščičarno. Že se- daj je v središču odprtih nekaj no- vih in sodobno opremljenih lokalov Tako bodo v perspektivi rešili vse tiste probleme, ki še tarejo velenj- ske potrošnike. Večja samostojnost šol v Mozirju so pred kratkim spre- jeli odlok o ustanovitvi družbenega sklada za finansiranje šolstva Sprejeti odlok temelji na zakonitih določilih temeljnega zakona o finan- siranju šolstva, ki zagotavlja šolam in drugim izobraževalnim in vzgoj- nim zavodom materialno osnovo in samostojnost v skladu z njihovim položajem samostojnih družbenih ustanov. Sredstva sklada bodo del dohod- kov občine, ki jih določi občinski ljudski odbor, del prispevka, ki ga plačujejo po zakonu o finansiranju šolstva v družbeni sklad za šolstvo gospodarske organizacije in samo- stojni zavodi, del proračunskega prispevka iz osebnih dohodkov za- poslenih, del občinske doklade od dohodnine in drugi dohodki, name- njena pa bodo za zagotovitev osnovne dejavnosti šol na območju občine, za gradnjo, razširitev in opremo šol ter za pomoč in posojilo za gradnjo in opremo šol ter drugih izobraževalnih in vzgojnih zavodov Sklad bo upravljal enajstčlanski upravni odbor; poleg predstavnikov občine pa ga bodo sestavljali še predstavniki občinskih političnih or- ganizacij, predstavniki delovnih ko- lektivov večjih gospodarskih orga- nizacij v občini in p'-edstavnik ob- činskega sveta za šolstvo. Mandat- na doba članov upravnega odbora je dve leti. -er Pionirji v Laškem tekmujejo Tudi v Laškem bodo pionirji po- častili 20. obletnico revolucije. Ude- ležili se bodo tekmovanja »Moj kraj včeraj, danes in jutri«. Namen tega tekmovanja je, da se pionirji sezna- nijo z zgodovino svojega kraja spoznajo pridobitve revolucije in perspektivo našega družbenega raz- voja. Uvod v prireditve bo občinski fe- stival pionirskih pevskih zborov, so listov in instrumentalnih skupin, k' bo 9. aprila letos. Sodelovala bost? dva dvoglasna in šest enoglasnih zborov, harmonikarski zbor iz Rim skih Toplic in tamburaški zbor i? Sedraža. v počastitev ustanovitve Osvobo- dilne fronte bodo 16. aprila izvedli oddajo »Pokaži, kaj znaš«, kjer bo- do sodelovale skupine iz vseh enaj- stih šol in otroškega vrtca. Sedme- ga maja bodo pripravili občinske strelsko tekmovanje, ki bo v Vrhu nad Laškim. Spomnili se bodo tudi pohoda XIV. divizije in organizirali pohod po njeni poti. Ob tej priliki bo pri spomeniku padlega heroja Ilija Ba- dovinca partizanski miting. Za naslov občinskega prvaka v šahu se bodo pionirji pomerili 21 maja. Dan mladosti pa bodo pro- slavili s telovadnim nastopom, atlet- skim tekmovanjem in odbojko. V dneh od 27. maja do 4. junija pa bodo organizirali tudi razstavo pio- nirske fotografije in tehničnih izdel- kov, kjer bodo razstavili material iz narodnoosvobodilne borbe in socia- listične graditve. Le tako naprej Pred dvema mesecema je mladina rogaške steklarne usta- novila klub mladih proizvajal- cev, danes pa imajo že svoj le- po opremljen klubski prostor. V njem se poleg mladih članov kluba zbira tudi ostala mladi- na. Tam vadijo tamburaši, espe- rantisti se učijo medna'-odnega jezika, pa tudi člani d'-amske skupine kdaj pa kdaj zaidejo vanj. Skratka, klubski prostor je zbirališče vseh mladih ljudi rogaške steklarne. Pred dvema mesecema pa še ni bilo tako. O'-ganizacija Ljud- ske mladine se je borila s te- žavami, mladi ljudje pa v njej niso našli dosti zanimivega. Tako je bilo vse dotlej, ko so se odločili, da med mladino iz- vedejo anketo in jih v njej po- vprašajo, kakšne oblike dela naj bi po njihovem mnenju ustanovili in kje bi radi delali, In glej! Mladina, ki se prej ni dosti zanimala za delo. je na- štela toliko gestrih oblik in ta- ko množično želela v njih so- delovati, da so podatki poka- zali, da je skoraj vseh dve sto mladincev pripravljeno delati. Za klub mladih proizvajalcev se je prijavilo nad štirideset mladincev in mladink. No, to je za začetek malce previsoka številka, so v steklarni po- mislili. Pa so izbrali 21 mladih ljudi, ki so začeli delati, zdaj pa klub mladih proizvajalcev stalno na'-ašča. V šmarski občini je to prvi klub mladih proizvajalcev ln ker tudi stekla'-j i niso kaj dosti vedeli o njem in o tem, kaj naj bi tak-le klub delal, so sklenili, da Jbodo poskusili s preprosti- mi, neprisiljenimi pogovori in — uspeli so. Člani kluba se se- stanejo v svojem lepem prosto- ru trikrat ali celo štirikrat na teden, medse pa povabijo ko- ga, ki jim kaj pove o problemih, ki jih zanimajo. Ob skodelici kave (tudi to se najde v klubu) se kmalu razgovorijo. Tako so na p'imer že razpravljali o problemih, o katerih je nato govoril delavski svet, povabili so tudi že predstavnike okraj- nega komiteja Ljudske mladi- ne itd. Enkrat v mesecu pa se zberejo k p'-edavanjem. To pa še ni vse. Mlade steklarje za- nimajo tudi problemi drugih delovnih kolektivov. In prav klub mladih proizvajalcev je predlagal, da bi kdaj pa kdaj obiskali sosednja podjetja in videli, kako tam dela mladina. Vzporedno s klubom mladih proizvajalcev pa je v steklarni zaživel tudi tamburaški zbor. dramska skupina, pevski zbor, šahovski krožek in še in še. Ve- liko je zdaj oblik, v katerih de- la mladina rogaške steklarne. Morda vsega ne bi zmogli, če bi ne našli vso pomoč v orga- nih delavskega samoupravlja- nja in v upravi podjetja. Tako pa jim je dosti laže. Njihov lep klubski prostor, ki so ga pre- uredili iz nekakšnega skladi- šča, ki prej nI popolnoma niko- ■ mur koristil, je pravzaprav re- zultat njihovega tesnega sode- lovanja. Ce bodo mladi v steklarni tudi nadaljevali tako, kot so začeli, se bo njihovo delo ob- čutilo ne samo v kolektivu temveč no vseh področjih druž- benega dela v občini. In tako je tudi prav. . -ij Na cesti nisi sam Nakazali smo nekaj nevarnosti pri neupoštevanju prednosti dru;;ih vozil na križiščih. Neupoštevanje prednosti pa se kaže tudi pri prehitevanju. Navajamo nekaj podatkov. Zaradi neodstopanja prednosti drugim vozilom, beleži stati- stika v LRS: — 10 smrtnih nezgod — 95 telesnih poškodb — 41 nezgod z materialno škodo. Za kolesarje veljajo tale pravila: Ne prehitevajte na slepo srečo, temveč se prepričajte, če ne vozi v nasprotni smeri kakšno vozJo. Tudi če je še daleč« upoštevajte njegovo hitrost ln vedite, da ste počasni. Torej pretiravati ne smemo tam, kjer cesta ni pregledna, to je na ovinkih, grebenih, križiščih itd. Kakor boste torej oprezni pri prehitevanju, tako bodite oprezni in disciplinirani tudi tedaj, ko vas hočejo prehitevati hitrejša vozila. Na nepreglednih ali prometnih cestah ne vozite vštric, držite se desne ter omo- gočajte, da vas bodo hitrejša vozila pre- hitevala brez nevarnosti. Ce je cesta slnba. posuta z gramozom ali ozka. tedaj boste vsekakor na takih nevarnih mes- tih ravnali oprezneje. če boste stopili s kolesa in počakali, da bo prehitevajoče vozilo odpeljalo mimo. Ob tej priliki si oglejmo nekoliko na- tančeje nekatere načine sedanja na kolo in stopanja s kolesa. Na kolo stopamo po navadi tako, da je le-to na desni strani. Pri sedanju na kolo pride ta pomanjkljivost le delno do izraza, huje pa, ko kolesar stopa s ko- lesa in medtem nekaj časa lovi ravno- težje. Tako je v nevarnosti da omahne na levo stran, torej proti sredini ceste. Vedeti moramo, da sedanje na kolo in stopanje s kolesa z leve strani ni zgolj navada, temveč je vzrok tega načina v tem. da je bil le-ta pr'meren takrat, ko je bil ves promet usmerjen na levo stran ceste. Danes to ne velja več. Promet se od- vija po desni strani in tudi kolesarji bi morali opustiti navado sedanja na kolo in stopanja s kolesa z leve strani ter opravljati to le z desne. Starejši kole- sarji se bodo temu verjetno teže priu- čili, vendar bi bilo važno pravočasno opozoriti na to mladino, ki bi se temu kaj hitro privadil«. Pomnite tudi pravilo, ki smo ga že več- krat opazili na naših letakih: CE PIJES NE VOZI - CE VOZIS NE PIJ! Vemo, da bi bil ob določenih prilikah izlet ali sestaBek v družbi brez pijače le pol veselja, toda tedaj moramo biti vsaj zmerni. Predvsem moramo vedeti, kakšne količine pijače prenesemo in ni- kakor ne smemo iti preko mere. Ostati moramo razsodni, ne sme se nas lotevati lahkomiselnost ali objestnost in pred- vsem, ne smemo postajati drzni. Vseka- kor pa je najbolje, da se takrat, ko vo- zimo kakršno koli vozilo, vsaj za ta čas popolnoma odpovemo alkoholni pijači. Novajamo še en vzrok številnih ne- zgod: neprevidnost in izguba kontrole nad vozilom. Statistika nam pove, da je bilo zaradi tega v letu 1959 v LRS: — 7 smrtnih primerov • — 95 telesnih poškodb in — 22 nezgod z materialno škodo. Naj navedemo nekaj primerov, ki do« prinašajo občuten delež k tem nezgodam. 1. Ne obešajte na kolo prtljage ali bremen, ki bi vas med vožnjo ovirala. Volan služi za upravljanje, ni pa pri- meren za vožnjo t*vorov. Ce imate 8 seboj prtljago, je namestite na prtljaž- nik tako, da ne bo opletala in vas pri vožnji ne bo zanašalo. Tudi na prtljažni- ku naj teža prtljage ne presega l/2t vaše telesne teže. 2. Pomnite: kolo je namenjeno prevozu ene osebe. Prevažanje druge osebe je prepovedano in nevarno. Izjema so otro- ci, ki jih smete voziti s kolesom tako, da jim namestite primeren sedež in opori za noge. Prevoz otrok na prtljažniku ni dovoljen. 3. Kolo upravljamo varno le z obema rokama. Zato ne angažirajmo naših rok med vožnjo z držanjem kakšnih pred- metov ali delov obleke. Vsi tisti, ki se vozite na delo s kolesi, si omislite z* slabo vreme pelerine s kapuco in ne jemljite s seboj dežnikov. Dežnik vam pri vožnji ne pomaga dosti proti dežju, zastira vam pogled, otežkoča upravljanje kolesa in v vetru ovira ravnotežje. 4. Pri kolesarjih opažamo, kako se raz- vesele klanca navzdol, kajti tam ne bo treba kolesa poiganjati, vožnja pa bo kljub temu hitrejša. To sicer drži. ven- dar pa taka vožnja ni varno. Zato pom- nimo, če vozimo s kolesom po klaae« navzdol, storimo to le tedaj, če smo pre- pričani, da so zavore v redu. Paziti pa moramo, da ne dosežemo pri vožnji p« klancu navzdol prevelike brzine, ki je v danem primeru ne bi mogli več zmaaj- šati. Začnimo zavirati že takoj na vrfc« klanca edne bratske prireditve. Velik obet je vel iz besed republiškega pred- stavnika tovariša Košička, ki je de- jal: »Menim, da boste uspeli. Mor- da bi bilo najprimerneje, da tu pri- pravite te'en za novo panogo avto- moto tekmovanj, tako imenovane cross-dirke. AMS je pravkar naba- vila več posebnih čeških vozil, ki so prirejene prav za te dirke.« Bučno so zaploskali vsi. več kot sto parov rok udarilo pozdrav z dlanmi. Dir- ke: to so že dolgoletne želje Bistri- čanov. ki vztrajno upajo. Tudi občinski ljudski odbor z za- nimanjem spremlja delo vaškega društva. Kmetje tod okoli so že davno spoznali, da brez mehaniza- cije v kmetijstvu ne more iti. Oni ne mislijo samo na »Tomose«, »Flč- kote« in »Spačke«, temveč še na mlade traktoriste. Tudi teh so že precej vzgojili, to pot pa so še po- sebej sklenili, da bodo izvedli tečaj za mladince, kjer se bodo spoznali s traktorjem in vsemi priključki, ki jih v kmetijstvu lahko uporabljajo. Upravljanje z motornimi vozili ni samo v rokah moškega spola, vzgo- jili so tudi preko 60 šofćrk. Pred- stavnik občinskega komiteja loško Preskar je predsedniku izročil po- sebno diplomo, s katerim izrekajo —priznanje društvu, ki je bilo že večkrat odlikovano. Ponosni pa so tudi na svojo odbornico Bavdekovo ki je med prvimi ženami v Slove- niji bila odlikovana za delo v AMD. Na zboru so izražali še samo eno željo; ker je registracija vozil pre- nesena na občine, ki dobivajo ved- no večje kompetence, naj bi na se- dežih občin opravljali kandidati tu- di vozniške izpite. Vedno več avto- mobilov, vedno več strojev, zato tu- di vedno več ljudi, ki znajo s stroji upravljati. Ponosno so povedali, da lani nihče izmed njihovih članov ni storil prometnega prestopka. Slavku Sotošku čestitamo k dvanajsti izvo- litvi in želimo društvu še obilo uspehov. S. 10 CELJSKI TEDNIK STEV. 8 — 3. marca 1961 TELE5NAVZC07AIN ŠPORT OBCNI zbor okrajnega strelskega odbora celje Najboljši v državi za Častnega predsednika okrajnega strelskega odbora celje so izvolili generalnega polkovnika voja TODOROVICA Občni zbor Okirajnega strelske- ga odbora Celje, ki je bil v soboto popoldne v veliki dvorani Narod- nega doma, je pokazal, da sodi strelska organizacija v celjskem okraju ne samo med najbolj mno- žične športne panoge, temveč tudi med tiste, ki so tako v kvaliteti kot organizacijskem pogledu df>- segle izredno visoko stopnjo. Spri- čo tega ni bil slučaj, da je zastop- nik Strelske zveze Jugoslavije proglasil Okrajni strelski odbor v Celju za najboljšega v državi in da so najvišje naslove dobili tudi nekateri občinski odbori ter strel- ske družine. Razen delegatov strelskih orga- nizacij sol se uspelega pregleda dela udeležili tudi številni gosti, kot podpredsednik in genei'a|lni sekretar Strelske zveze Jugosla- vije SOKO TOMIC in MILAN STEFANOVIC, nadalje predstav- nik Strelske zveze Slovenije dr. MARJAN PAVLIC, poll^ovnik JLA JOŽE MERLAK, major JLA FRANC FAJDIGA, JOŽE JOŠT, CVETO PELKO, STANE SOT- LAR, FRANC RUPRET, STANE gKRL, JOŽE BEVC in drugi. Ude- leženci zbora pa so prisrčno po- zdravili tudi zastopnike strelske organizacije iz Vojvodine. Za prijetno delovno vzdušje ni- so poskrbeli samo številni in nad- vse prisrčni pozdravi pionirjev, ki so prišli tudi iz drugih (krajev celjskega okraja in ne le iz mesta ob Savinji, nadalje nastop mladih recitatorjev, izvajalcev narodnih plesov, harmonikarjev in pevcev, temveč prav tako predlog pred- sedstva Okrajnega strelskega od- bora, po katerem so predsednika Strelske zveze Jugoslavije, gene- ralnega polkovnika VOJA TODO- ROVICA izvolili za častnega pred sednika Okrajnega strelskega od- bora. Ta predlog so delegati po- trdili z dolgotrajnim ploskanjem. Namesto obolelega predsednika je na skupščini o del,u, zlasti pa o bližnjih nalogah strelskih orga- nizacij poročal podpredsednik Okrajnega strelskega odbora DRAGO CATER. Okrajnemu strelskemu odboru Celje je na današnji skupščini prijetno polagati obračun dela za preteklo obdobje. V tem času je namreč naša organizacija napra- vila tak napredek, da je danes ne samo najbolj množična in nstj" boljša športna organizacija na- šega okraja, ampak tudi med pr- vimi v državi. Ko pa je tov. Cater govoril o nalogah, je dejal, da bo treba do- sti več pozornosti posvetiti občin- skim strelskim odborom. Doslej se ti odbori še niso najbolje znašli. Vendar jim bo treba pomagati, da bodo svoje sile predvsem usmerUi v dvig strokovnega kadra, na- dalje v pomoč pri gradnji strelišč, Podpredsednik Okrajnega strelskega odbora Drago Cater med branjem poročila v organizacijo občinskih strelskih tekmovanj in ne nazadnje, da bo- do lahko sami pomagali družinam pri izpolnjevanju osnovnih nalog. Četudi so strelske organizacije že doslej dosegle lepo število ak- tivnih članov, pa še to zmeraj ni zadovoljivo. Se so namreč možno- sti, da se to število poveča. "Nič manjša naloga pa ne čaka strelske organizacije pri vzgoji mladega rodu. In končno — več pozornosti bo treba posvetiti tudi propagandi. Zahtevne so še naloge pri grad- nji strelišč. Na področju vsake ob- čine bi morali imeti najmanj eno primemo strelišče za malokalibr- sko puško, vsaka družina pa bi morala imeti strelišče za zračno. Izpoljnjevanje obsežnega in za- htevnega delovnega programa bo- strelci celjskega okraja združili s počastitvijo 20-letnice vstaje. Pokal za »Celjski tisk" V organizaciji sindii pclje- delka iz Križanvrha. Stjepan Frlič, stroj- nik, in Silva Grom, delavka, oba n Zvodnega. Josip Cerjan, delavec iz Pe- čovnika, in Metka-Marjeta Cečko, usluž- benka iz Zagrada. Franc Pecigus, strojni ključavničar iz Štor in Jelislava Kolar, knjigovovisiko podjetje Manufaktura'' Cankarjeva ulica 1 s poslovalnico Solčava v Prešernovi ulici 5 Celje Obveščamo p)otrošnLke, da razprodajamo zimsko za- logo srajc po globoko znižanih cenah. Znižanje je od 20—50 %, ženske volnene obleke od 8.630— na 5.400.— itd., ter razne volnene ostanke tudi čez 50 % popusta. — Vabimo Vas k ogledu in nakupu. Trgovosko podjeije »MANUFAKTURA« Celje, Cankarjeva 1 s poslovalnico »Solčavo« Celje »Razpisna komisija pri Okrajnem zavodu za socialno zava- rovanje v Celju razpisuje naslednja delovna mesta: 2 strojepiski I/A razreda I/B razreda 4 uslužbence s srednjo izobrazbo za referentsko- administrativno delo 2 referenta visoko ali višjo izobrazbo za reševanje invalidskih zadev 1 finančnega uslužbenca s popolno srednjo šolo Poleg prošnje, ki naj bo kolkovana s 50.—, naj kandi- dat priloži življenjepis ter prepis zadnjeg« šolskega spri- čevala. — Rok za vlaganje prošenj 15. marec 1961. BOŽANSKI NIL - JUTRI ZEMLJE ZA 5 MILIJONOV KMETOV Nil Tin Egipt. To je ndkaj lorav tako necraadiružljivega, kot anlin- fiiko kodo in voda. Eno je brez drugega nepomembno. Zaradi Ni- la je nastala stara egipčanska ci- vilizacija. Nil je dal Egipčanom moč in bogastvo, dal jiim je umet- nost, reliigijo in nesmrtnost. Rjave vode Nila, ki se vsako leto ziivajo čez polja, hranijo tudi današnje prijatelj'ske Egipčane. Do koder seže ob poplavah voda, do tu seže življenje, vise drugo je suho, peščeno, mrtvo. Podnebje ob NUu je angleške kolonizatorje vzpodbudilo, da so v to deželo vložili nekaj več kot v druge jkolonije. Dežela, ki dva- krat na ieto rodi žito, kjer raste najboljši bombaž in kjer so ljudije tfkromni pri svoj'ih zahtevah, je bila zanje zlata jama. Zgradili so jez pod Asuanom in tako omogo- čili, da urejajo vode Nila ipo 'Svoji volji in da za jezom ostaja vodna rezerva za sušne dni. Združena arabska republika je po revoluciji istopila v obdobje kapitalne izgradnje. Načrti naših prijateljev so veliki. Nacionaliza- cija industrije. Sueškega prekopa, bančništva in drugih gospodar- skih področij, je imela za cilj — akumulirati čim več sredstev za izgradnjo. Sprejeli so petletni na- črt, v katerem je v ospredju nov Asuanski jez, nov vir energije, osnova za razširitev plodne zem- lje. To je načrt, ki presega veli- častnost piram'id an templjev ki bo dal več bogastva, kot so ga imeli davni vladarji v svojih fa- naonovsikih grobnicah. Nov Asuanski jez bo povzročil, da bo voda pokrila 19.200 kva- dratnih kilometrov puščave. Za- lila bo številna puščavsika naselja in premnoge spomenike večtisoč- letne kulture bo treba rešiti ne- varnosti potopitve. Pregrada jezu bo visoka 110 metrov, dolga ipa 5 kilometrov, za njo pa se bo po zgraditvi nabralo na milijarde kubičnih metrov vode, ki bo po- ganjala gigantske hidrocentrale z zmogljivostjo 2,5 milijonov kilo- vatnih m: na dan, v ustreznem času pa polnila kanale med cve- točimi polji in vrtovi. Z Asuanskim jezom bo ZAR pridobila okoli 4O0.O0t) kvadratnih kilometrov plodne zemlje na pod- ročjih, kjer zdaj v pesku komaj životarijo redki šopi ostre pu- ščavske trave. Na tako meliorira- nih področjih ho našlo zaposlitev in kruha okoli 4 milijone felahov, kd so brez zemlje, kajti Egiipt ni samo najtolj naseljeno področje v Afriki, temveč tudi v svetov- nem merilu (seveda v mejah plod- nega ozemlja ob Nilu). Asuanski jez je v gradnji VeMk ded pomoči, pa itudi fsitrokovno vodstvo gradnje je prevzela SZ in prehitela Ameriko, ki je po- stavljala nemogoče pogoje. Jutri bo božanski Nil dajal pre- bivalcem ZAR večji kos kruha. Nekoč so Egipčani darovali Nilu v avgustovskih svečanostih najlep- ša dekleta. Danes žrtvujejo svoje vneto delo, svoje žulje in pot svo- jega obraza. Rjave vode Nila ne bodo več vzrok istrahospoštova- nja in rotečih molitev, v njih se bo zrcalila zavest in ponos nad delom njihovih rok. K. V tem filmu nastopa tudi May Britt Prišli so: MLADI LEVI" v Ljubljani vrtijo film po ro- manu Irwina Shawa »Mladi levi«, bi je pri nas v prevodu Herberta Griina doživel topel sprejem pri ljubiteljih dobrih knjig. Ne bom izgubljal besed o pro- tagonistih ShaW'Ovih jvmakov na fiknskern platnu. Povem samo to, da se je pred kamero zbrala ho- lywood'ska smetana. Nekaj več pa bi rad povedal o fihnski priredbi romana, da tisti, ki so delo brali, ne bodo preveč presenečeni. Razumljivo je, da je tako delo, ki je tolikanj obsežno, prostornio in časovno, ni lahko spraviti v filmsko zgodbo, pa čeprav z nad- povprečno dolžino trajanja. Presenečenji v filmski verziji sta predvsem dve: Prvič, najsimpaitičnejša oseba Žid Noah ostane v filmski verziji živ in se vrne k svoji nežni že- nici. To bi ne bilo najhuje, saj nam ga je res žal. Ta optimistični »happy end« bi se dal opravičiti. Drugače pa je s Cristianom. Njega so filmarji dobesedno re- habilitirali. Nemški oficir Cristian v filmu postane celo žrtev, Ame- rikanec Majk pa diomala zl^očinec. V fihnu so enostavno izpustili Cristianovo izdajo prijatelja in obeh Francozinj v Parizu, izpu- stili so njegov krvavi beg iz kon- centracijskega taborišča. Nazadnje se Cristian brez orožja priklati pred puško Majka, ki vseka po njem kar brez vzroka, medtem ko ga Shaw opiše kot maščevalca zahrbtno ubitega Noaha. Kdo ve, če nismo po nesreči do- bili fiknsko kopajo prirejeno za nemški trg? Kdor hoče spoznati pisatelja Irwina Shawa, naj si le poprej prebere njegov roman. (Zadrečka dolina) Kdo je v 12. stoletju ustanovil v Gornjem gradu znani samostan? Goriški patriarhi? Domač plemdč Kager? Zovneški plemiči? Kam se je v 18. stoletju prese- lila Gomjegrajska škofija? V Ce- lovec? V Maribor? V Ljubljano? Katero domačo obrt so do ne- davnega gojili v Kokarjih? Lesno galanterijo (suho robo)? Suknar- stvo iz volne? Lončarstvo? Kje so v času splavarjenja za- čeli vezati večje lesne splave? V Gornjem gradu? V Potoku? V Ce- pi j ah? Kdaj je Zadrečka dolina postala osvobojeno ozemlje? Leta 1941? Na jesen 1943? Spcanladi 1944? Kaj je bilo y jeseni 1944. po- membnega v Gornjem gradu? Ogorčeni boji proti sovracžniku? Ustanovitev IV. operativne zone? Velik zbor aktivistov za Štajersko in Koroško? Kje je najprej delovala znana partizanska tiskarna »Krim«? V Cepljah? V Gornjem /gradu? V Šmartnem ob Dreti? Kaj so tiskali v znani partizan- ski tiskarni v Bočni? »Kmečki glas? »Ljudska pravica«? »Slo- venski i>o(ročevalec«? 'mi ipniniods — 'R'sfl^«? A — *«>a4S-i»? -uoi — •ouBriqiiri A — '-laSB^ ?!«3lđ 'laoAooao miiAVHd Mafi... Mati je žena. ki je najsreč- nejša v objemu svojih otrok. Mati je bitje, ki ne pozna se- bične samoljubnosti. Ljubezen žene matere je večna — nada- ljuje se v življenju novih ro- dov. Mati ni tip nezveste lju- bice, saj njen zakon veže živa neuresničljiva vez. Mati je člo- vek, katerega požrtvovalnosti ni moč izmeriti. Je varno za- vetje, nje mehka roka najboljše zdravilo bolnemu otroku. Ni večje miline, kot je v očesu ma- tere, ni hujšega srda, kot je njen, če kdo ogroža njeno ma- terinstvo. Mati je človek, ki najbolj vztrepeče ob besedi »vojna«. Mir bi bil na svetu, če bi bila mati tista, ki bi objavljala krvav spopad. Mati je upanje, ko vse obu- puje. Je beseda, ki jo šepeče krvaveči vojak v blatu strel- skega jarka. Njena ljubezen je edina, ki je ne premagajo da- ljave, ne neskončnost časa. Toda mati je lahko tudi osamljena starka, betežna in revna ob živi deci. Je lahko razjarjena tigrica, ko brani svoj zarod. Mati je inačica življe- nju. Dokler bodo matere z bo- lečino plačevale davek življe- nju, tako dolgo bo svet preve- val smeh. jok, trpljenje, radost in ljubezen. Ponarejevalec s smislom za šalo Kleopatra je pisala francosko pismo? v Franciji je prišla na dan naj- bolj smešna falsifikatorska afera, ki je spravljala ljudi po svetu v buren smeh. Tokrat ni šlo za po- narejevanje redkih umetnin, islik, kipov. Niti ni vprašanje ponare- janja denarja, redkih znamk, osebnih papirjev, ddplom ali po- dobnega. Navsezadnje ne gre niti za pravo ponarejanje, kajti če ne- kdo ponareja, mora nekje obsta- jati original. Da najprej predstavimo ix>na- rejevalca. To je preprost sodni j- ski pisar Virin Likaš. Možakar ima izreden smisel za rokopse. Ni biLo podpisa, ki bi ga Virin Likaš ne ponaredil Ta njegov tadent sicer sodni uslužbenec ni izrabljal v uradne svrhe, da bi na primer ponarejal podpise na uradne li- stine. Lotiil se je drugačnega posla. V Franciji se je začela prava era odkritij rokopisov, zasebnih in ljubezenskih pisem raznih uglednih zgodovinskih osebnosti Ta pisma so se, kljub redkosti, mogla kupiti za razmerama nizko ceno. Krožila so pisma Moliera, Shakespeara, Napoleona, Ludvika XIV., Robespiera in drugih. Med kupci so bile veličine iz aristo- kratskih dn kar je še 'bolj čudno, učenjaških krogov. Ko pa so na- posled odkrili, da Napoleonovo pismo, ki ga je hranila državna knjižnica, ni niič drugega kot Vi- rin Likasova falsifikaoija, so se na sodišče oglasili še drugi. Med temi univerzitetni profesorji z ljubezen- skimi pismi zadnje egipčanske kraljice Kleopatre, naslovljenimi na Cezarja in Antonia. Ves svet se je do solz nasmejal. V času Kleopatre še o pristni franooščiini ni bilo niti sledu. KRATKE STARA KNJIGA Milutin Smarič v Foči ima knjigo, ki je bila izdana leta 1725. Pisana je v staroslovenskem jeziku in opi- suje velikega vojskovodjo Aleksan- dra Makedonskega. DRAGO KUPLJENA ENAKOST D olga tisočletja bijejo žene svoj boj za enakost v družbi. Ta boj tra- ja še danes in kdo ve kdaj bo izbo- jevan do kraja. Nekoč v davnih časih, ko ljudje še niso bili razcepljeni na razrede, je bila žena enakopravni član svo- jega rodu, bila je enako spoštovana kot bojevnik, kot lovec, poljedelec in pastir. Njeno delo je bilo enako čislano. Bilo je tudi obdobje, ki so ga imenovali zgodovinarji »matri- arhat«, ko so žene vodile življenje rodu. Tega obdobja si ne smemo predstavljati kot ero Amazonk, ki bi se bojevale in zatirale moški spol. Ne, njena vloga matere, poljedelke in varuhinje doma je dala ženi tak položaj v družbi. Ko pa se praskupnost začenja kr- hati, ko z nastankom zasebne last- nine nastajajo razredi, je bila žena vržena v podrejeni položaj, ki se ni otresla vse do sodobne družbe. Ko- likor zgodovina govori o ženah, ki so v družbi nekaj pomenile in po- stale zgodovinske osebnosti, so to popolnoma izjemni primeri, saj^g^e vedno le za kronane glave, svečeni- ce in žene veljakov. Ekonomsko podrejenost in druž- beni položaj žene v zgodovini druž- be je še bolj poslabšala religija, ka- kršna koli je že bila. Nikar ne misli- mo, da je samo islam potisnil ženo tako globoko, na najnižjo stopnico družbene lestvice. Ali pa morda le budhizem. Tudi krščanstvo, ki je nastalo v dobi klasičnega suženj- stva, ji ni prineslo večje veljave. Zena je postala enaka »le pred bo- gom«, medtern ko nauk terja od nje popolno poslušnost možu, postavlja jo na stopnjo sužnje moža in dru- žine. Najvišja stopnica, ki jo je žena lahko dosegla v cerkveni hierarhiji, je bila predstojnica osebne svobode oropanih kloštrskih nun. Resnično uspešen boj za enako- pravnost so žene začele šele z za- četki delavskega gibanja. To je bilo v času, ko so bile žene enako izkori- ščane kot moški, ko so morale de- lati po ves dan v tovarni, da bi z možmi mogle preživeti družino. Se- le proletarska borba je v ženi vi- dela enakega človeka. Marx, ki je kritično obdelal neznanstvene soci- aliste, je v utopistu Mooru videl pravega genija, ki je sanjal o pra- vičnosti družbe na izmišljenem oto- ku, kjer so tudi žene uživale svoje polne pravice. V boju za pravičnejšo, brezraz- redno družbo so žene našle tudi svoj boj. Velike revolucije, ki so rušile temni fevdalizem, so. v juriših na aristokracijo povlekle za sabo tudi žene. Pariškim komunardkam so sle- dile rdečearmejke, borke španske armade, partizanke v protifašistič- nem boju. Na milijone žena je stalo z ramo ob rami v boju proti buržoaziji v ve- likih prevratnih dneh, ki so izpre- minjala človeško družbo. Na milijo- ne žena je umiralo v zadnjem naj- strašnejšem spopadu. Cas, ki ni raz- ločeval med ženskim in moškim ime- nom na lepakih ustreljenih talcev, ki ni poznal razlik na vratih v plinske celice in krematorije, ni mogel biti drugega kot rojstvo ženske enako- pravnosti. Pa verular boj še traja. Na svetu je družbena raznolikost tako pestra, da srečujemo primere, ko so žene še vladarice v primitivnih plemenih, ko so še popolne sužnje, blago, ki ga je moč prodati in kupiti, ko so še globoko v temi nepravičnih druž- benih redov. Tisočletja v preteklosti so hkrati prizoi sedanjosti Sicer pa čemu bi govorih, saj celo v toliko opevani Švici žene še do danes niso izbojevale najosnovnejšega — po- polne državljanske pravice — pra- vice do voliteo in izvolitve. Zmaga v boju za neodvisnost je prinesla enakost indijskim ženam ČEDEN SKALP Si je omislil cirkuški šimpanz Toby, ki kljub svoji kongoški do- movinski pravici oholo postopa po ringu v indijanski opravi. Operje- ni bojevnik londonskega cirtkuisa Olimpia - s svojima bratcema Ma- xijem in Beppijem - zelo uspešno Simpanz Toby s svojo mehkolaso varovanko opravlja svoj poklic. Njegova la- stnica Anna Carteret, hči angle- škega polkovnika na Malaji, si pri svojih sedemnajstih letih služi le- pe denarce. Včasih, kadar je je- zen, si Toby privošči skalp svoje rdečelase prijateljice in jo pošte- no zlasa. Na sl'iki vidimo Tobyja kako zresnjen spremlja svojo mehkola- so »varovanko« na sprehodu skozi oblake puščic (pogledov), ki pa vsi, kot kaže, ne veljajo njemu. KRATKE TRIKRAT ŠTIRINAJSTORCKI Jasno fe, da je rekorderka iz ži- valskega sveta. To je bila psica, ki je last Pavla Cosiča iz Vrbanja. Le-ta je trikrat zaporedoma skotila po štirinajst mladičev. Lahko si mi- slimo, da je svojemu gospodarju povzročila hude skrbi, kam s tolikš- no zalogo lovskih psov. NAJMANJŠA VAS V JUGOSLAVIJI? V lovu za najmanjšim so našli vas. ki premore eno samo hišo. to- rej tudi eno samo hišno številko. Ta »vas« se imenuje Manja, leži pa nedaleč od Olova v Bosni. VENDARLE DOBER ULOV Miro Puhlac iz Mioča je znan, da pri ribolovu nima sreče. Ko se je ne- davno mrzovoljen vrnil z neuspelega ribovola, je pustil doma na dvorišču svoj pribor. Ulovila se mu je do- mača kokoš. OBLEKA IZ 180 CENTIMETROV BLAGA Krojač Muha^em Kojič iz Ključa (Bosna) je letos potolkel svoj lan- ski rekord, hkrati pa rekord v drža- vi. Zase je lani skrojil obleko s ko- som blaga normalne širine in dol- žine 196 cm. Letos je spet napravil zase obleko, toda zdaj že s 180 cm blaga. Možak ni kak pritlikavec. Vi- sok je 170 cm, težak pa 76 kg.