233 MUL
V LJubljani, g soboto, 21. novembra 1908.
XL1. leto.
fehaja vsak dan zvečer izvzemšl nedelje in praznike ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za L|ttbljano s pošiljanjem na dom za vsa 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta»5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za fU drage deiele in Ameriko Cleto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za omnanlla se plačuje od peteroatopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in^po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo trn npravnisrvo je v Knaflovm ulicah št 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j, administrativne stvari.
Uredništva telefon št 34.
Pounoue številke po 10 L
Upravništva telefon st.85.
5»
Bo II mogoče?
Pisati zadnjo besedo o ljubljanskih demonstracijah, bi bilo prezgodaj! Pravične sodbe o njih je težko dobiti: niti v pleonastičnih razlogih maših sodišč, niti v ozki trdosrčnosti naših državnih pravdnikov! Nekaj pa vemo že danes! Naj je tekla kri, naj se je zemlja sklenila nad Lun-drom in Adamičem, naj se je nateklo iz naših solz morje, — nekaj dobrega so vendar rodili ljubljanski izgredi !
Razpršil se je oblak strankarskih bojev, ki je desetletja visel nad deželo, in temu in onemu se je potegnila mrena z očesa, da so se mu pokazale razmere v cisto drugačni razsvetljavi! Marsikdo se je vprašal, jeli potrebno, da rode politični nazori pri nas najstrupenejšo osebno sovraštvo? Jeli koristno, da se branijo politična načela s kolom in da se v politiki ne samo bojujemo, temveč ubijamo?
Temno zavezo težkih oblakov je prešinil solnčni žarek blagodejne, harmonične zavesti, da smo Slovenci, da je uborna slovenska mati rodila enega kot drugega! In vprašali smo se, bi li javnemu blagru na korist ne kazalo, da bi to redko cvetlico, to harmonijo, katera ne požira nikakih načel, ne obdali s trajnostjo, da bi ne zatoni la, komaj da je s svojim zlatom napolnila krajine naše kronovinef Gre se predvsem za to, nase politične boje podjarmiti tisti olikanosti, katera je v navadi povsod pri kulturnih narodih! Gre se za to, da se iz posameznega žarka ustvari stalno solnčno sijanje! Cela dežela je dobila vtisk, da mora iz Lundrove in Adamičeve gomile nekaj vzkliti, kar bodi trajno, kar bodi opomin sedanjemu, pa tudi poznejšemu rodu!
Ta vtisk je treba uglobiti, je treba vsekati v vsako slovensko srce!
Eno je, kar nas tlači: bo li mogoče? Dvomiti se da o mogočnosti, o potrebi nikdar! Nad vse je namreč jasno, da morajo zastopniki slovenskega naroda skupno nastopati, če naj se reši življenje temu narodu. Ta skupni nastop izvršiti se mora predvsem v cesarskem Dunaju, v središču naše države! Sedaj po ministrstvih vse piha proti Ljubljani, proti Slovencem, in nemška birokracija, glavna modrost tiči v tem, da naj se Ljubljana, da naj se Slovenstvo, izstrada. Temu ministrskemu birokratizmu imajo kranjski Nemci več pomena, nego celi slovenski narod. Na Dunaju je torej vsaka bedarija mogoča, in zatorej se morajo ju-
LISTEK.
V samotarskem zatišja.
Ko sem na začetku lanskega leta, utrujen po četrtstoletnein potovanju, obesil svojo potno torbo na klin ter odložil obligatno svojo marelo v kot, — sem začel pospravljati svoje samotarsko stanovanje, kjer je bil zavladal bohoten, rekel bi »slikovit« nered, odkar se je preselila »na oni svet« moja vrla ženka, ki je bila vzorna, snagoljubna in redogojna gospodinja . . .
V teku polstoletja, zlasti v njega drugi polovici, ko sem potoval zdržema križem domovine, sem na-nosil namreč v svoj dom, kakor kak jazbec pozimski živež v svojo duplino, vsakovrstno šarovito navlako popotnih spominkov.
Tn-le je bil najprvo visok kup zapisnih knjižic, popisanih z različnimi beležkami romantiških medpotnih doživljajev, veselih in žalostnih dogodkov ter sploh množica velezanimivih znamenitosti, ki sem jih bil naletel nehote na svojem odišejskem blodenju po raznih jugoslovanskih deželah . . .
Vse te pisane beležke so se vr-
goslovanski poslanci združiti v mogočno falango, da se tem ministrskim birokratom malo povežejo ošabni nosovi. Kako naj se to doseže, o tem naj premišljujeta državno-zborska kluba. Več kot se doseže, tem večje bo naše veselje! Ta in ona osobna občutnost naj ugasne, ta in ona intriga naj poneha; kar se tiče zahtev slovenske narodnosti, pri teh naj nastopa odkritosrčna in lojalna skupnost!
In ravno ljubljanske demonstracije so rodile trenotek, v katerem je mogoče upati na tako skupnost. Trenotek je tu, a dobiti ne sme malenkostnih mož. Glavno bojišče je na Dunaju, nas vseh, ki smo v deželi, pa je sveta dolžnost, da odstranimo vse, kar bi zadrževalo naše državne poslance, da bi tedaj, ko se gre za življenje naroda, ne stali v eni vrsti.
Beseda »kompromis« se čuje te dni po deželi. Eni jo objemajo, drugi se zgražajo nad njo. Ali o kompromisu niti govoriti ni treba, ko ima vendar vsaka stranka svoja bistvena načela, katerim se nikdar odpovedati ne more. Kar je mogoče, to ni kompromis, to je nekak »modus vi-vendi«, da obe slovenski stranki ne živita kot pes in mačka, ena tik druge, da se med sabo ne vlačimo po blatu, da pričnemo živeti kakor žive olikani ljudje med sabo. Potem se ne bomo sovražili radi različnega političnega prepričanja, potem bomo še vedno živeli svojim načelom, ali opuščali bomo vse, kar bi nam nič ne koristilo ter imelo le namen, političnega nasprotnika brez vsakega pametnega povoda razdražiti.
Ta »modus vivendi« tiči torej v zraku, in vsi občutimo,da je neobhodni predpogoj, ako hočejo naši državni poslanci pri točkah, katere segajo do mozga Jugoslovanstvu sploh in Slovenstvu posebej, uspešno nastopati.
Ali tudi istina je, da se ta »modus vivendi« ne bo kar čez noč prikazal. Treba mu je ogladiti stezo! V tem pogledu sta naša dnevnika že z najlepšim zgledom stopila pred slovensko javnost. Od demonstracij sem se piše pomirljivo in dostojno. Upamo, da to ne škoduje niti enemu, niti drugemu dnevniku. Da je stvar pametna, da je dobra, to dokazuje jeza. katero imajo nad tem tako Nemci, kakor socialni demokratje. »Rdeči prapor« razliva svoje do v tipe in obelodanil je naznanilo, s katerim naznanja slovenska napredna stranka v Ljubljani svojo zaroko s slovensko ljudsko stranko v Rimu. Ta vodeni dovtip z lahkoto prenesemo, ker vemo, da se pri celi sedanji akciji trudimo le v ta namen, da S€
pri prebivalstvu uglobi prepričanje, da brez zgoraj omenjenega »modus vivendi« več izhajati ne moremo!
To prepričanje so ljubljanske demonstracije v življenje postavile, je morda še v povojih, ali okrepiti in živeti mora!
Ravno zategadelj pa se morajo bodoče deželnozborske volitve v miru dognati, ker se je drugače bati, da nam pogoltnejo, kar so nam ljubljanske demonstracije  dobrega dale.
Pri tem ni treba niti bojazni izrekati, da bode ena stranka opeharjena po drugi. Položaj je tak, da so slovenski ljudski stranki gotovi vsi kmečki mandati v splošni kuriji, naši stranki pa mandati v Ljubljani Uspeh je torej nedvomljiv. Ali če se vrše volitve s hrupom, se kar čez noč vname tisti ostudni boj, ko slačimo do kože svojega političnega nasprotnika, da staknemo kako pego na njem, da jo nato razblinimo in na vseh voglih razkričimo.
Ako bi se tedaj obe slovenski stranki dogovorili, da naj se deželnozborske volitve mirno izvrše, tako da se mandati po deželi brez boja prepuste slovenski ljudski stranki, oni v Ljubljani pa istotako brez boja slovenski napredni stranki, bi ta dogovor, če je istinit, z največjo radostjo pozdravljali. Ne kot znamenje kompromisa, temveč kot korak h tisti zdravi dobi, ko bomo Slovenci, in naj si smo različnega političnega mišljenja, čutili brate pri vsaki priliki, ko je skupno braniti vse tisto, kar mora imeti slovenski narod,
če naj živi!
Dr. I. T.
Imena slovenskih hraiev.
Pretekli teden smo priobčili pritožbo mestne občine Lož proti dvojezičnim napisom na krajevnih tablah.
Priznati moramo, da se popolnoma pridružujemo izvajanjem te pritožbe.
Tudi mi smo pravnega nazora, da okrajna glavarstva presegajo svoj delokrog, ako izdajajo take prepovedi, ki posegajo v avtonomne pravice naših občin in deželnegji odbora, ludi mi zastopamo pravno stališče, da je ukaz c kr. deželne vlade kranjske z dne 18. okobra 1892 štev. 2092 Pr. v nasprotju z določili osnovnih zakonov, nadalje da govore proti temu zakonu vsi praktični razlogi in da končno ni bil nikdar v splošni veljavi na Kranjskem.
Po našem mnenju je dolžnost deželnega odbora kranjskega in de-J želncga zbora, da izposluje od c. kr.
stile po dotičnih zapisnicah brez vsakršnega kronološkega reda in brez vse smiselne medsebojne zveze. Na začetku svojega potovanja, smatrajoč ga le provizoričnim, kratkotrajnim, si sploh nisem ničesar zapisoval, zanašaje se na svoj izredno dober spomin, ki sega do — drugega leta pO mojem rojstvu nazaj.
Šele jM>tem, ko je število mojih popotnih let naraščalo do prvega in drugega desetletja, sem si začel za-beleževati tu pa tam kak važnejši dogodek ter si označevati ta ali oni svetlejši poi>otni trenotek.Vobče sem se kaj malo brigal za dogodke okrog sebe, živeč malomarno in brezbrižno »tja v en dan«; ni čudo torej, da so moje postne beležke toli hetero-genega značaja, ker so nabrane le slučajno, brez vsakršnjega sistema in reda, po najrazličnejših, daleč narazen ležečih krajih in ob jako spremenljivih prilikah, o katerih navedem tukaj petero, šestero značilnej-t-ih slučajev:
Tu sem si bil zabeležil petero-jezični napis Filaferove gostilne, tu gori pod — Predelom; ondi zopet modre prislovice, ki mi jih je narekoval srbski pesnik Branko Se-kulič tam doli v — Velikem Bečke-reku. Na graškem Gradu sem si prepisal v kameno ploščo razgledne ba-lustrade   udolbene   številke kilome-
trov, ki ločijo to »najnemškejše avstrijsko mesto« od — Moskve, Bero-lina, Pariza, Neapolja in Carigrada; z nagrobnega spomenika na otoku Visu pa imena onih pomorščakov, ki so padli v tamkajšnji namorski bitki dne 20. julija leta 1866. . . In zopet tu doli pod Teko Goro, ined istrskimi Ciribiri sem si zapisal ru-munsko - hrvatski »Cače - nostru« (Očenaš) ; na — Cankovi pri Radgoni pa širokosamoglasniške magjar-ske litanije, ki jih je prepeval on-dotni »Školnik« pii BorovnJakovih večernicah . . .
Iz teh šesterih zgledov je pač razvidno dovolj, koli različno in he-terogenno gradivo po kraju, času in vsebini sem nabral na svojem četrt-stoletnem potovanju širom jugoslovanskega ozemlja. Dala bi se iz vseh »nojih [»opotnih zapiskov sestaviti obsežna knjižica, ki bi pričala kaj zgovorno o mojih mnogovrstnih, uprav romantiških doživljajih.
Poleg potopisnih beležk sem Si bil nabavil raznovrstne zemljevide, kažipote in krajepise od Baede-ckerja, Gsell-Felsa itd. ter kataloge in seznamke z različnih umetniških razstav: v Gradcu, v Zagrebu, v Pragi, na Dunaju, v Trstu, v Solno-gradu, v Monakovem in v Benetkah, — da ne govorim o stalnih razstavah po ostalih mestih v domovini lepih
deželne vlade, da prekliče ta svoj ukaz, s katerim se dela krivico slovenskemu zna raj u narodno najbolj enotne dežele «n se ji brez vsake utemeljenosti pritiska na čelo značaj dvojezičnosti.
Prepričani smo tudi, da bode deželni odbor kranjski in eventualno deželni zbor tudi takoj storil vse potrebne korake, da s« bode dosegel preklic zgoraj omenjenega ukaza in s tem vrnil mir naši deželi.
Deželni odbor kranjski, oziroma naš deželni zbor bode pa moral odpraviti še ueko drugo veliko krivico, katero se dela slovenskemu narodu.
V mislili imamo one grde skovanke spakedranke, katere so razni birokrat je iz preteklih časov utihota-pili namesto naših lepili slovenskih domačih ime a naših krajev, gor in rek v razne urade (politične, davčne, sodne in druge) in v razne javne knjige, posebno v zemljiško knjigo m kateri poskusi so se začeli v novejšem času zopet ponavljati od gotove strani.
V poslednjem oziru naj takoj opozorimo na grde skovanke spakedranke kakor Unterschonau, namesto lepe slovenske besede Spodnja Šiška, Assling-Hiitte, namesto edino upravičene označbe Sava, Kahlkogel namesto lepega slovenskega izraza Golica itd.
In takim, slovenski avtohtoni narod skrajno žalečim poskusom tujih naseljencev odpirajo na stežaj vrata celo razni uradi, n. pr. poštna uprava in naš uradni časnik, ki često poroča kaj o dogodkih iz Spodnje Šiške, Save itd., zraven pa uporablja tuje skovanke spakedranke, Unterschonau, Assling-Hiitte.
Takemu, naš narodni čut žaleče-mu in izzivaj očem u početju se morajo vsi poklicani činitelji postaviti po robu z vso odločnostjo in z naj-cdlornejšimi sredstvi napraviti \sem takim poskusom enkrat za vselej konec.
Naša lepa slovenska zemlja ima kraje, gore in vodovja, samo z lepi-in od pamti veka že obstal i mi slovenskimi označbami in nobenih drugih, niti pri uradih, niti v javnih knjigah.
Kar velja za skovanke spakedranke najnovejšega datuma, velja pa v polni meri tudi za skovauke spakedranke iz polpreteklega časa, katerih naš priprosti narod ni nikdar poznal, nikdar rabil in jih nikdar rabil ne bo.
Pri tem ^;e ne sme prezreti, da so nekatere teh grdih skovank spu-kedrank tudi »krajno žaljive za do-vični kraj in njegove prebivalce.
Znana je prijazna dolenjska va-
sica z zares lepim imenom Družinska \ as.
In kako grdo, nesramno, razža-Ijivo skovanko s]-akedranko so naklonili birokrat je iz polpreteklih ča--*ov pošteni slovenski naselbini!
Ali jo niso prekrstili v »Gesin-deldorf«, kakor da bi bili prebivalci Iz Družinske vasi sami cigani, sam! *oko\ n jači, sama sodrga!
Ali vzemimo prijazno Sinjo gorico, katero so predelali v Schweins-liichel ali prikupno vasico Luže nad Kranjem, kateri so nadeli razžaljivo rkovenko spakedranko »Lausach«; Ltd.
Zadostujejo naj dosedanji zgle-Ji, ker že ti jasno dokazujejo, da je skrajni čas, da te, slovenski narodni čut vobče in prebivalce prizadetih t rajev še posebej žaleče, nesramne in grde skovanke spakedranke izginejo nemudoma iz vseh javnih listin »n iz vseh uradnih spisov za veko« maj!
Kar pa velja za skovanka spakedranke ravnokar navedenega žaljivega in nesramnega značaja, velja pa v isti meri tudi za vse f'.ruge umetne skovanke spakedranke, kateri it ne pozna naš ne pok varjen i slovenski narod.
Ako vzamemo samo najbližjo ljubljansko okolico, najdemo tu uradna nazivanja, katera so neznana našemu narodu, n. pr. Glein«lz za Glir.ce, Waisch za Vič, Schwarzdorl* za Črno vas, Bnmndorf za Studenec, Birudorf za Hrušico, Grossgupf za Veliki vrh itd.
Vse te umetne skovanke spakedranke morajo doživeti isto usodo kakor »Gesindeldorf« itd. in izginiti za večno.
Potem pa imamo še tretje vrste spakedranke, katere mora doleteti 5sta usoda kot skovanko spakedranko »Gesindeldorf« in podobne.
Tu imamo v mislih spakedranke Vitschje za Bič je, Tomischel za Tomišelj, Tomatschevo za Tomače-vo, Tscheple za Cepi je, Tschernutsch za Črnuče, Tschesenza za Cešnjico, Suscha za Sušo, Scheje za Žeje itd.
Vse te skovanke spakedranke, najsi že žalijo čast in pošteno ime slovenskega naroda vobče ali pa prebivalcev dotičnega kraja posebej, ali pa samo slovensko uho, morajo izginiti iz vseh uradov in iz vseh javnih knjig, posebno tudi iz zein-Ijške knjige.
Stvar naših občinskih zastopov deželnega odbora kranjskega in našega deželnega zbora je, da čim preje izposlujejo to z vsemi zakonito dopustnimi sredstvi.
Stvar posameznikov pa je, da po svojih močeh začno na celi črti
umetnosti, kjer sem si nakupil kar celo zbirko dotičnih knjižic, seznam-kov in albumov ter kritičnih sestav -kov, časnikarskih ocenitev itd.
Pravzaprav se na svojem ljudo-iovskem potovanju nisem preveč ob-teževal z zemljepisnimi kažipoti in umetniškimi navodili, temveč sem se ravnal na vseh svojih potih večinoma le po takozvanih »zračnih črtah«, izogibajo se raz voženi h, ravnih c«*st in z raznimi barvami zaznamovanih gorskih stez . . . Hotel sem si namreč ogledati vse neznane mi kraje i u znamenite zanimivosti takore-koč izvirno, iz prve roke prirodinc, ne da bi mi jih kdo slikal že vnaprej ter mi o njih sugerira] svoje mnenje in nazirauje . ..
Ko me je nekoč pokojni profesor Simon Rutar v Celovcu vprašal, kje da imam svojo »generalštabno karto«, od Rožne doline na Koroškem, češ, da me opozori na neke »meljine« pri ondotni Bistrici, — sem mu rekel, pokazavši svoj čeveljski podplat: »Kar tukaj mi zaznamujte, gospod profesor!«
S to paradoksno epomnjo sem hotel pač le povedati, da se jaz, nemirni ljudolovec in vihravi tekač s trebuhom za kruhom, zdaj na stare dni ne utegnem ukvarjati s teoreti-škiin proučevanjem zemljepisja na papirju, temveč da si nabiram do-
moznanske vtiske praktičnim potom, na svojih podplatih. Saj sem si sploh vso svojo »znanost« pridobil le slučajno, takorekoč »en passant«, mimogrede, ali kakor bi rekel Ljutome rča u »pojdočki« na samoučnem potovanju križem domovine.
Tiste papirnate »cicerone«, vodnik«' in kažii>ote po raznih mestih in ueznanih krajih sem si nakupoval navadno šele ob svojem — odhodu, da so mi rabili potem v primerjanje ugledani h in opisanih znamenitosti. Prepričal sem se bil namreč, da si popotnik pokvari ves prvotni užitek pri motrenju tujih mu krajev in mest ter odličnih razgledov in rtavbinskih predmetov, ako je proučeval že cele mesece poprej v dotičnih popisih in ilustracijah! To sera bridko čutil n. pr. v — Benetkah, v Rimu in Neapolju, katerih monumentalne zgradbe in svetovnoznane umetnine sem videl že tolikrat v tisočerih posnetkih in ilustracijah. Ko sem bil prišel naposled na lice mesta teh že pol stoletja zaželjenih krajev, pozdravljale so me zgolj poznane, v dušo mi že davno vtisnjene prikazni monumentalnih stavb in njihovih umetniških okraskov, katerih ogledovanje in proučevanje me zdaj ni zanimalo tolikanj, kakor če bi jih bil zagledal in natnra prvikrat...
Na svojem toliletnem romanja
neizprosen boj proti vsem tem skovankam spakedrankam.
Tem potom bodemo pa tndi iz-vojevali, da bode narodno skoraj najbolj enotna kronovina kranjska izgubila v doglednem času umetno ji usiljeni značaj dvojezičnosti!
Deželnozborshe volitve v Utrl.
P u 1 j , 19. novembra.
Zgodovinsko pomembne volitve v Istri so — izvzemši veleposestva in trgovinska zbornica, ki pa nas ne zanimajo — dovršene. — Takrat se je namreč prvič volilo po novem, kompromisnem volilnem redu.
Na hrvatsko - slovenski strani so se te volitve vršile v slogi in jedinstvu, ker onih malenkostnih in izveštnih zgag na koperščini pač ni vredno prištevati resnim. — Edino le v puljskem okraju kmečkih občin se je dogodila neljuba epizoda. — Narodno delavstvo v Pulju je namreč zaprosilo politično društvo, naj mu prepusti en mandat oziroma enega zastopnika v bodočem deželnem zboru in sicer v šestem puljskem okraju kmečkih občin. — Politično društvo se pa na to prošnjo ni oziralo, temveč kandidiralo na pnljščini sicer zelo sposobnega in tudi simpatičnega ali pri ljudstvu malo priljubljenega kandidata. No, resultat hi bil kmalu ta, da bi bil mesto ofi-cijelnega izvoljen kandidat narodnega delavstva.
Posledica te — vsaki narodni duši neprijetne — epizode je, da je nastalo med slovensko maso v Pulju neko nesoglasje in nezadovoljstvo nasproti političnemu društvu. %
To samo mimogrede, ker danes nečemo razpravljati, kdo je pravzaprav kriv temu neprijetnemu inter-niezzu.
Ali v ponedeljek se je dogodil v Pulju političen škandal, kateri bo imel in mora imeti za naše smrtne sovrage neljube in občutne posledice. — Kakor znano, sklenjen je bil meseca aprila po dolgih in »mučnih« debatah, kompromis med takratno italijansko večino in slovansko manjšino deželnega zbora in sicer tako, da vdobe Italijani 25 in Slovani 19 poslancev. — Ako tudi to število ne odgovarja faktičnemu razmerju in številu slovanskega prebivalstva, (Istra je namreč nad dve-tretjinsko slovanska) so vendar le naši delegati privolili v ta kompromis, ker so namreč razne klavzule njegove zagotovile, da se brez Slovanov v deželnem zboru ne more ničesar skleniti in odobriti.
V rečenem kompromisu so bili pa tudi določeni volilni okraji Italijanom in Slovanom z izjavo, da ob volitvah v dotičnih okrajih nasprotna tranka ne postavi svojih kandidatov. — Med te slovanske volilne okraje spada tudi tretji volilni okraj puljskega mesta. — Slovani — dobre, poštene (in ako treba i naivne) duše, so se sklenjenega kompromisa tudi pošteno »tapfer« držali in niso v splošni kuriji v Pulju niti v splošni in kmečki kuriji na poreščini, kjer je nad polovico našega ljudstva brez vsakega zastopstva — postavili svojih kandidatov.
Drugače prefrigani in perfidni Italijani. Dokler niso bili izven nevarnosti, so molčali kot potuhnjen slepar, a kakor hitro so končale volitve v splošni in kmečki kuriji, hajd, prelomili so signori na infa-men način kompromis in brezsramno požrli slovesno obljubo ter postavili
križem naših dežel sem nabral tudi lanogo takoimenovanih — prijateljskih spominkov, zlasti književnih, ki so mi jih bili podarili razni rodoljubi in odličnjaki po dotičnih pokrajinah! Tu navedem le tri, štiri tak sna darila:
V Lokavcu pri Ajdovščini mi je bil podaril učitelj Jaromir Volkov ;>Sv. pismo nove zaveze« v ruščini, v Buzetu doli v Istri pa ondotni dekai Ante Kalac (pesnik Nadan Zorin) »zbrane hrvatske pesmi Andrija Pal-motiea«; v Vidmu na Laškem mi je zopet poklonil ondotni semeniški profesor Ivan T r i n k o (pesnik Zamejski) laško pisani »Življenjepis Marka Viscontija, v Karlovcu na Hrvatskem pa mi je profesor Mi jo Vamberger podaril kar petero knjig »Sabrane dela« našega Stanka Vraza, v zahvalo, da sem ga dne 27. avgusta leta 1877. privedel na njegov (Vrazov) rojstni dom v Cerovcu.
Ta dragocena darila so mi, poleg mnogih drugih, posvečeni spominki na blažene ure, ki sem jih preživel v gostoljubnih hišah imenovanih prijateljev.
Nadalje sem v dobi štirih desetletij bil nakopičil v samotarskem svojem domu visoko gromado vsako-- ~«tnih pisem, dopisnic in — last not least — razglednic iz vseh slojev naruga naroda. Najstarejše pismo moje
v tretjem t. j. slovanskem volilnem okraju v Pulju svojega kandidata v osebi dalmatinskega renegata in znanega iredentista Franka.
In v ponedeljek — dan volitve — je bil italijanski iredentistiČen kandidat v za Slovane določenem okraju izvoljen s šestimi glasovi večine, vdobil je namreč 189 med tem ko je dobil slovanski kandidat dr. Laginja 183 glasov.
Ta dogodek je napravil posebno na poljsko slovansko inteligenco in rodoljube zelo mučen vtisk. — Ali dobra in zdrava je vendar le ta lekcija in sicer iz dvojnega vzroka: razdrla je kompromis, ki nam ne bo več vezal rok, in političnemu društvu je odprla prepuštene oči, da bo zanaprej drugače gledalo svojega sovraga!
Italijanska stranka se je tudi v tem slučaju pokazala, kot naša naj-strupenejša sovražnica, s katero ni misliti na pošten pakt, pač pa ji napovedati neizprosen boj, dokler ne dosežemo tega, kar nam po našem številu in moči pripada.
Nikakor ne moremo mimo tega dogodka, ne da bi — sine ira et studio — opazili, da je vzrok večine šestih glasov za italijanskega kandidata iskati tudi v pričetku tega dopisa omenjeni epizodi. — Znanih je nam več naših ljudi — katere seveda radi tega nenarodnega čina obsojamo, ki niso šli volit, češ, politično društvo nas prezira in nas ne vpo-števa, kaj treba, da volimo. — To je sicer jako nerodoljuben čin ako tudi nerazumnih dotičnikov, vendar pa le memento političnemu društvu za nadaljno ravnanje.
Narodna stvar se je bila pričela pred par leti zelo lepo razvijati in razveseljiva je bila slovanska perspektiva v Pulju. — Z zapričeto osebno politiko gotovih ljudi bo pa te naše ideale zelo lahko zapraviti. Zatorej pozor rodoljubi, ker prepir za »oslovo senco« bi znal imeti (oziroma jih že ima) neljube posledice.
—t—
Vinarski shod v novem mestu.
Dne 19. t. m. je priredila novomeška kmetijska podružnica v hotelu »Pri pošti« vinarski shod. Ker je bil napovedan po tem shodu tudi vinski semenj, je bila udeležba jako dobra.
— Vodja kmetijske šole na Grmu, g. Rohrman, pozdravi navzoče kot načelnik kmetijske podružnice. Nato v izbranih besedah razloži poslušalcem korist zadružne organizacije za povzdigo vinske kupčije. V nadalj-nem govoru dokazuje, da vinska kupčija v sedanjih časih pada, ker je pridelka dosti, a malo kupčije. Ce je mnogo vina, začno vinogradniki z vinotoči, kakor se je to zgodilo lansko leto. Vinotoči pa niso za vinogradnika, ker nazadnje ni ne v i nt ne denarja. Vino se mora na drug način spravljati v denar. Ustanavljati je treba vinske trgovine, ki bi izvažale vino v druge dežele. Treba je napraviti vinarske zadruge, ki bi imele svoje potnike, da bi ti ponujali domača  vina po tujih deželah.
— G. adjunkt Zdolšek govori o izboljšanju prometa z vinom. Poudarja in dokazuje korist vinarskih zadrug in trgovin ter o izvozu vina iz dežele. Seveda, če se hoče dobro prodajati, se mora imeti tudi izvrstno kapljico. To se pa pridobi z umnim kletarstvom. Zato naj vinogradniki obiskujejo kletarske tečaje. Zapro pa naj se vrata tujemu vinu, kakor na pr. sedaj grozi nevarnost z ogrskim
zaloge mi je pisal nedavno umrli dvorni svetnik Josip Šuman v mesecu sušcu leta 1872.! To ljubeznivo pismo, s katerim me je blagi rojak bodril na vztrajnost v samoučenju in vežbanju v pisateljski umetnosti, sem nosil na srcu kakor nekakšen talisman, (poleg ljubezenske izpovedi Stanko Vrazove nečakinje Josipine), kot preprost pomorščak v namorski bitki pri Visu dne 20. julija 1. 1866 , +cr sem ga ohranil neskrunjenega do današnjega dneva! . ..
Tej pisemski relikviji Šumanovi je sledila, počenši z 10. februvarjem i 1872. (ko sem stopil prvič s svojimi »pisateljskimi« poskusi na slovstveno polje), nepregledna vrsta pisem in dopisnic ter razglednic, katerih število je do danes naraslo do cele tisočine! S pospravljanjem, urejevanjem ter porazvrščevanjem in pre-čitavanjem te ogromne svoje korespondence sem potratil kar cele tedne in mesece. Porazdelil sem jo v razne skupine, po njihovih piscih ter po njihovi bivstveni vsebini: Tu so pisma najstarejših prijateljev, posvetnih in duhovnih, potem slovenskih pisateljev - urednikov počenši 8 častitljivim očakom slovenskih književnikov in s.: Davorinom Trstenjakom pa vseh ostalih urednikov »Zore«, »Kresa« ter »Dunajskega« in »Ljubljanskega Zvona« do sedanjega njegovega urednika. Nada-
vinom, pivo   pa   naj vinogradniki
konsekventno bojkotirajo. — Vinski nadzornik g. R. Skalickv razlaga koristi izvoza vina v tujino. Na Kranjskem se je pridelalo letos do 300.000 hektolitrov vina, kar pride približno na vsakega prebivalca 100 litrov na leto. Ker torej Dolenjska preveč vina producira, ga mora izvažati. Govornik opozarja kot za izvoz pripravno deželo Češko. Ta ima dvanajstkrat toliko prebivalstva, a veliko manj vina. Cehi so bili z vinom, katerega je razstavila vzorna vinarska klet v Novem mestu, prav zadovoljni. Češki trg se da pridobiti. Seveda se pa mora pošiljati velike množine vina. Zato pa je treba združenja. Za zgled je vipavska dolina, kjer vinarska zadruga jako lepo deluje. Gospod Skalickv slednjič svetuje, naj se organizirajo vinogradniki v lokalne odbore, ki se naj sestavijo iz dobrih posestnikov. Ti lokalni odbori naj potem volijo svoje člane, ki se bodo potem skupno z lokalnim odborom v Novem mestu posvetovali. V Prago naj se drugo leto maja meseca pošlje nekaj vina na gospodarsko razstavo. Tudi na veliko razstavo leta 1910. naj se pošlje vino. Za vse to pa je treba združenja. Združiti se je treba, ker to je za dolenjskega vinogradnika edina rešitev ! — Kletarski nadzornik gospod Gombač iz Ljubljane pove, da mu je naročil deželni odbornik grof Barbo, naj ga oprosti, da ne pride, ker je zadržan. Naznani, da ima deželni odbor nalogo, delovati kolikor mogoče za vinorejce. Vinska kupčija se bode kmalu povzdignila. Deželni odbor je 18. t. m. dovolil podpore 500 kron za vipavsko vinarsko zadrugo. Ravno tako bode tudi dolenjske vinogradnike podpiral. Že drugi mesec, dne 3. decembra bodo povabljeni vinogradniki v Ljubljano na razgovor. Lokalni odbori se bodo združili v deželno zvezo. Po mnenju govornika je vinska kriza le momentanna. Kajpak je treba ugoditi konzumentom. Dobro vino se lahko proda, a ne sme se prodati po slepi ceni. Dolenjski vinogradnik ne more vina tako prodati, kakor se prodaja istrsko vino, ker tam z vinom nimajo toliko opravila, kakor na Dolenjskem. Nato razloži g. nadzornik, da so vinski semnji koristni in ne kvarijo cene, kakor se je svoje dni pisalo. Prirejati je treba vinske semnje in vinarske shode. — Pazljivo je poslušalo občinstvo predavatelje ter se jim končno hvaležno zahvalilo. Ljudje so navdušeni za zadružno vinsko trgovino in je upati, da bodo kranjski vinorejci lahko kmalu lažje in za boljši kup spravljali vino v denar.
Haši bodočnost.
i.
Od katerih pogojev je odvisna bodočnost slovenskega naroda? Na to vprašanje pride prej ali slej vsak, če zna samostojno misliti in to vprašanje se mu vsili toliko prej, čim bolje zna precenjati pojave slovenskega nacionalnega življenja in tehtati moči, ki so angažirane v našo življenjsko borbo.
Smoter narodnega boja Slovencev je, priboriti vse ono, kar je treba, da bo slovenski narod popolnoma zagotovljen v svoji eksistenci, sam svoj gospodar na lastnih tleh, da si bo mogel po svojih potrebah in koristih urediti kulturne, gospodarske, socialne in politične razmere in z njimi zagotoviti vsakemu Slovencu ugodno in srečno življenje.
Ali dosežemo kdaj ta svoj smoter, na to ne more nihče odgovoriti.
lje pisma raznih naših umetnikov: slikarjev, kiparjev in skladateljev. Poseben oddelek tvorijo pisma znamenitih slovenskih žensk - pisateljic, ki so nam vstale v najnovejši dobi na literarnem polju . . .
Kakor so vsa ta pisma posamičnih piscev različna po svoji vsebini, takisto je tudi njih število po vsem neenako! V dokaz te številne neenakosti naj služi naslednih šestero podatkov :
Palmo prvenstva v marljivem ter vztrajnem dopisovanju si je priboril prej omenjeni moj najmilejši prijatelj M i j o , ki mi je od 21. avgusta 1. 1876. do danes, torej v teku dvaintridesetih let pisal 268 tesno-vrstnih pisem in dopisnic modropre-mišljene ter velepoučljive vsebine. Za njim je bil moj najmarljivejši dopisovatelj pokojni Božidar F 1 e -g e r i č , ki mi je v 70 obširnih pis-mov naslikal trnjevo pot svojega nesrečnega življenja. Temu je sledil akademični kipar Alojzij P roga r, ki mi je s svojega »Umetniškega potovanja po Italiji« pisal 50 jako preglednih opisov dotičnih umetnin, ki sem jih jaz priobčil v 21 sestavkih na tem mestu v »Slov. Narodu« in »Ljubljanskem Zvonu«. Četrti moj vrli dopisnik je bil svoje dni Anton Koder, od katerega imam 47 drobnopisanih pisem, dopisnic in razglednic. Peti moj trudoljubivi do-
A potegovati in bojevati se za cilj, to je dolžnost vsakega Slovenca.
Ta bodočnost je odvisna od raznovrstnih pogojev. Deloma jih za-moremo sami izpolniti, deloma so odvisni še od drugih faktorjev.
V prvi vrsti je naša bodočnost pač odvisna od celokupnega naroda, torej od slovenske mase, od vrednosti, zdravja, delavnosti, štedljivosti in rodovitnosti te mase na sebi in v primeri z drugimi narodi. Navidezno se to samo ob sebi razume, ali pri nas se dostikrat stvarem, ki se navidezno same ob sebi razumejo, pripisuje premajhen pomen.
Dandanes je masa vse in vse je od nje odvisno. Pomen mase rase od dne do dne. Kdo vlada svet? Mase vojaštva in mase denarja in ljudske mase. Razvoj proti velikim demenzi-jam se vrši hitro. Države, ki so pred 50 leti premogle kvečjemu armado 600.000 mož, imajo danes armado treh milijonov mož. Pred 50 leti je bil Pariz z enim milijonom prebivalstva največje mesto za Londonom. Danes mora imeti velemesto tri milijone prebivalcev, če se hoče prištevati svetovnim mestom. Pred 25 leti so bile velesile imenovane države prve na svetu, danes so svetovne države prve, in prejšnje velesile nosijo sicer še vedno to ime, pa so vendar postale države drugega reda, vsled česar so države kakor na pr-Španska postale države tretjega in četrtega reda.
Tudi pomen posamičnih narodov se je tako premenil. Veliki narodi so postali še večji in pomembnejši, kakor so bili prej, s tem pa je padel pomen malih narodov in njih sila, tudi če sicer niso zaostali.
Nemški zgodovinar Treitschke je nekoč zapisal besede: Nemška bodočnost je odvisna od tega, koliko ljudi na svetu bo enkrat nemški govorilo. To velja tudi za nas Slovence, še v dosti večji meri, kakor za katerikoli narod, to je prvi in poglavitni pogoj naše bodočnosti.
Narodi se množe kaj raznovrstno. V tem oziru je zelo poučno uva-ževati statistične podatke, ki so pred nekaj meseci krožili po listih, in sicer kot avtentični. Po tej statistiki je od leta 1800. do leta 1880. angleški jezik pridobil kolosalno veljavo, ne-razmerno večjo kakor vsak drugi. Naj nas ne moti, da je statistika upoštevala samo veljavo jezikov kot uradnih, torej oblastvenih jezikov v različnih delih. Po tej statistiki je bila angleščina leta 1800. za 50 milijonov ljudi uradni jezik, 1. 1880. pa za 281 milijonov; francošči-n a leta 1800. za 34 milijonov, leta 1880. pa za 43 milijonov; nemšči-n a leta 1800. za 38 milijonov, leta 1880. pa za 70 milijonov.
Ta statistika priča, da je veljava angleščinev 80 letih kolosalno narasla, veljava nemščine znatno, francoščine pa razmeroma neznatno.
Na razpolaganje imamo tudi statistična prorokovanja, ki jih je sestavil neki nemški znanstvenik. Zanesljiva pač niso, toda poučna. Ta statistik je vzel za podlago svojim računom mnenje, da se bodo posamični narodi v prihodnjosti, to je do leta 1980. ravno tako hitro množili, kakor v času od leta 1850. do 1875. Ta temelj računom je seveda napačen, a to nima za nas posebnega pomena, ker se gre le za to, da dobimo približno resnično podobo.
Po računih tega statističnega proroka je bilo:
1. Angležev
1. 1850. 55,816.570
» 1875. 90,563.996
» 1980. pa jih bo 927,000.000
pisovalec je bil ovekovečeni naš pesnik: Simon Gregorčič. Ta mi je v dobi četrtstoletnega občevanja ž njim, poleg ustnih izpovedi o mnogokratnik posetih, v 30 pismih in dopisnicah razodel marsikakšno rano svojega bolnega srca. Te zaupne izjave najplemenitejšega našega pesnika in »svetih mož m učenca« so mi najdragocenejše svetinje, kar sem jih nabral na težavepolnem romanju križem slovenske domovine! — Vreden doglavnik Gregorčičev v prijateljskem dopisovanju je velegibčni naš Anton Aškerc, ki mi je napisal 19 jedrnatih in pravično priznal-nih pisem ter me razveselil s 7 veie-zanimivimi razglednicami z vseh glavnih postaj njegovih smelih izletov sirom Evrope in preko njenih mej. Dotične razglednice mi je naš najposkočnejši izletnik poslal z naslednjih predelov evropskega ter afriškega in azijskega ozemlja.
Dne 13. maja 1893 iz Carigrada, 7. oktobra 1898 iz Št. Jerneja na Dolenjskem, 6. januvarja 1899 iz Zagreba, 28. avgusta istega leta iz Ne-apolja, drugi dan 29. avgusta iz Pompejev (2 razglednici), 2. septembra iz Rima, 7. septembra pa iz Plo-rencije. Drugo leto, dne 7. avgusta 1900 zopet iz Rigi - Kulme v Švici, dne 11. septembra 1901 iz Moskve, in zopet drugo leto, 11. julija 1902 iz Tiflisa; nadalje   dne 20. avgusta
2. Nemcev 1. 1850. 52,9.0.446 » 1875. 64,470.244 » 1980. pa jih bo 146,000.000
3. Nizozemcev 1. 1850. 7,500.000 » 1875. 9,201.641 « 1980. pa jih bo 20,5110.000
4. Skandinavcev. 1. 1850. 6,272.500 » 1875. 8.134.000 » 1980. pa jih bo 24,300.000
5. Rusov
1. 1850. 63,009.850 » 1875. 83,790.362 » 1980. pa jih bo 275,000.000
6. Francozov 1. 1850. 34,805.000 » 1875. 36,905.000 » 1980. pa jih bo 47,100.000
Te številke kažejo, kako velikanki narodi utegnejo postati Angleži, Rusi in Nemci in kako daleč bodo za njimi zaostali Francozi.
Kar se tiče množitve slovanskih narodov v Avstro-Ogrski in na Balkanu, nimamo zanesljivih štatisti-ških računov za prihodnjost. Ljudska štetja, ki so pa jako enostranska in svojevoljna, so pokazala, da najbolj rase število Čehov, in sicer znatneje kakor Nemcev. Tudi Poljaki in Malorusi se dobro množe, čeprav ne tako, kakor Čehi. Za nas Slovence pa so izkazi ljudskih štetev prav žalostno spričevalo.
Uvažujemo popolnoma dejstvo, da je še vsled izseljevanja ^v Ameriko in na Nemško bilo ob času ljudske štet ve mnogo tisoč Slovencev odsotnih od doma, mnogo med njimi tudi za vedno za nas izgubljenih, da so mnogo tisoč v Gradcu, v Trstu in drugod naseljenih Slovencev vpisali med Nemce in da so zlasti ob meji mnogo nezavednih Slovencev na papirju prekrstili v Nemce. Z izgubami mora vsak narod računati. Toda naše izgube so izredno velike, tako velike, da je zadnja ljudska štetev pokazala, da na številu nismo prav nič narasli in torej v primeri z drugimi narodi nazadovali.
Ako bi pri tem ostalo tudi v prihodnje, bi to za nas lahko postalo tragičnega pomena. Vzemimo za podlago samo zgoraj navedene, četudi pretirano prerokovanje, po kate rem se bodo Nemci vobče do 1. 1980. pomnožili za kakih 115%. Po tem utegne v Avstriji, kjer je zdaj devet milijonov Nemcev, jih biti kakih dvajset milijonov, Slovencev pa bo ravno toliko, kolikor jih je zdaj. Seveda bi vsled tega moč nemštva velikansko poskočila in ker bi nemštvo tudi še gospodarsko napredovalo, bi nas zamoglo kar zadušiti.
Mislimo, da smo s tem dovolj jasno pokazali velikanski pomen mase za slovenski narod in za njegovo prihodnjost. Prva in brez dvoma najvažnejša naloga je storiti kar se da, da bi se slovenska masa čim najbolj množila in v njej razvila in utrdila nar. zavednost. Pravzaprav ne zadostuje niti zavednost, treba je šo vinizma in fanatizma.
Sredstva pomnoževanja slovenske mase so različna.
Rodovitnost ne zaostaja pri nas kakor pri Francozih. Sicer se na Slovenskem že najdejo zakonski ekseni plari, ki nečejo imeti otrok, kvečjemu dva ali celo samo enega, toda na srečo se pri nas to še ni udomačile kot navada. Vobče se slovenska iona ne boji izpolnjevati svojo naravno funkcijo in roditi otroke, za kar je na svetu. Kmečka in delavčeva žena je še vedno obnoviteljica slovenske
(Dalje v prilogi.)
1903 iz Pariza, šest dni nato, 26. avgusta pa iz — lke na istrski Rivi je ri. V tretjem letu potem, dne 7. mar ca 1906 iz Kahire v Egiptu, dne \-. septembra 1907 pa vnovič iz Prage in letos s poslednjega svojega izleta na Grško, mi je poslal  dve razgled niči in sicer: dne 17. aprila 1908 iz Aten, dne 27. istega meseca    pa is Patrasa, na   kateri    razglednici je, poleg običajnega  pozdrava pripisi naslednje štiri verze.
»Slovo od jagnjetine.
Zdravstvujte, ovce in koštruni! Privoščim vam življenje, mir! Namesto mene na Mauro-Vuni Večerja uaj grški vas pastir!«
Za to šesterico najmarljivejši h mojih dopisovalcev se vrste različni znanci in prijatelji z manjšimi ste vili pisem in dopisnic. Teh imam v svoji zalogi shranjenih: od Ivana Trinka 18, od Antona Kosa-Cest-nikovega ((Spectabilisa) 15, od Mi haela Novaka (zdaj umirovljenega sodnega nadsvetnika) 14, od Jurija Šubiča 10, od drja. Josipa Vošnjaka 8, od Josipa Šumana 6 ter od raznih drugih posvetnih in duhovnih dopisnikov po 5, 3, 2 in 1 pismo med katerimi poslednjimi se odlikujeta ljubeznivi pismi: od Janka Kers n i k a od dne 29. junija 1873 in od — Josipa Stritarja od dne 26. oktobra 1875. —
ga naroda in kot taki ji gre največje spoštovanje. Ko je znamenita lite-ratka, veleduhovita madama de S t a e 1 vprašala cesarja Napoleona L, katere ženske najbolj spoštuje, ji je rekel: Tiste, ki imajo največ otrok. Sicer je Napoleon s tem hotel zafrkniti madamo de Stael, ki ni imela nobenega otroka, a čisto gotovo je vendar, da je izrekel zlato, ueovržno resnico, vredno dalekovid-nega državnika. In ta resnica je danes ravno tako v polni meri veljavna, kakor pred sto leti. Najnavad-nejša ženska, ki je povila petero otiok, je za slovenski narod veliko večjega pomena, kakor še tako odlična narodna dama, ki nima nič otrok ali samo enega ali dva.
Zakonska plodov it ost se ne da prisiliti. Rim in Francija pričati, da se niti z najlepšimi državnimi nagradami ne da ničesar doseči. Posamezniki imajo pač drugo moralo, kakor celokupen narod. Različni socialni politiki, tisti, ki se jih skupno imenuje Malthusove naslednike, priporočajo celo, naj imajo zakonski malo otrok, češ, zapuste jim lahko eventuvalno precejšnje premoženje, dočim se pri mnogih otrokih premoženje razbije, če že ni preogromno, in tako zelo pospešuje pauperizem. Tudi različni zdravniki govore, naj žene ne rode mnogo, češ, da ostanejo bolj zdrave ali lepše, in Žive dlje, če imajo malo otrok, kar je pa najbrž pretirano. Pa vzlic temu je smrten greh, storjen na narodu, če se umetno zadržuje plodovi-tost. Narod potrebuje, da se rodi mnogo otrok, kolikor več, toliko bolje. Še prav posebno velja to za slovenski narod. (Seveda ne sme žena roditi vsako drugo leto, ker sicer ne rodi zdravih otrok). Bodimo torej veseli, da se naš kmet in nas delavec ne branita otrok. Imata jih seveda iz lahkomiselnosti, ker prepuščata skrb kaj rada drugim, a dobro delo je vendar za narod, da se masa naša vsled tega vsaj vzdržuje na tisti stopnji kakor doslej. Ce bi slovenski kmet in delavec akceptirala francoski sistem, bi se Slovenci v treh generacijah potopili v nemškem morju.
Pred otvoritvijo državnega zbora.
i) u n a j , 20. novembra. Slovanski klub ima 25. t. m. sejo. Vsi člani se nujno pozivajo, da se gotovo udeleže izredno važnega posvetovanja. Gre se za fuzijo obeh jugoslovanskih strank.
Praga, 20. novembra, »Den« je prinesel članek iz peresa posl. dr. Kramafa, ki pravi, da se bodo češki poslanci šele posvetovali o tem, kako stališče zavzemo glede aneksije in proračunskega provizorija. Pri tem ho za Čehe merodajno: postopanje vlade, postopanje Nemcev glede delavnosti češkega deželnega zbora in -plošni politični položaj. — Češki ra-dikalci groze že sedaj z obstrukcijo. To je napovedal danes poslanec Klo-fač, ko je bil pri dopolnilni volitvi v Kraljevih Vinohradih z veliko večino izvoljen za državnega poslanca narodni socialist Slama proti Mla-dočehu dr. Kornerju.
Minister dr. Žaček o jezikovnem vprašanju.
Praga, 20. novembra. Minister dr. Žaček je rekel nekemu češkemu časnikarju, da se tudi za Moravsko in Šlezijo morajo izdelati jezikovni zakoni, ako ne obenem z zakonom za Češko, pa polagoma po tem načrtu. Minister je nadalje povedal, da skliče v tej zadevi kmalu
češke stranke v parlamentu h konferenci.
Hr«ašk( sabor se ne sklice.
Budimpešta, 20. novembra. »Az ITjsag« poroča, da se hrvaški sabor letos sploh ne skliče, ne samo zato, ker Rauehovi načrti še niso gotovi, temuč tudi zato, ker hi se s sklicanjem delale ovire mirni rešitvi hrvaško-madžarskega spora.
Dogodki na Balkanu.
Turške varnostne odredbe.
Solun, 20. novembra. Turško vojno ministrstvo namerava poslati deset bataljonov pehote na srbsko mejo. Tudi stotnija ženije odrine iz Soluna v Skoplje, kjer se združi z ondotnimi tremi stotnijami, nakar odrine ves ženijski polk proti srbski meji.
Oboroževanje v Srbiji.
Carigrad, 20. novembra. Srbskfi odposlanca Novakovič in Ne-nadovič sta storila pri velikem vezirju potrebne korake, da se srbski vojni materijal, ki prispe te dni v Solun, nemoteno posije naprej v Srbijo.
Kaj je največja  nevarnost na Balkanu?
»Times« pišejo, tla so največja nevarnost na Balkanu srbske vstaške čete, ki groze delovati v najbližji bodočnosti. Proti tej nevarnosti so tudi naperjene vse izredne vojaške priprave Avstro-Ogrske.
Predsednik srbske skupščine o aneksiji Bosne in Hercegovine.
P r aga , 20. novembra. Poročevalec glasila čeških agrarcev »Ven-kova« je imel razgovor s predsednikom srbske skupščine Jovanovičem o aneksiji Bosne in Hercegovine. Jo-vanovič je izjavil, da ni res, da hoče imeti vojno za vsako ceno, toda pripustiti pa tudi noče, da bi se srbski narod žalil ali bi se godile drugačne krivice. Na vprašanje, ali so Srbi mislili, (Ui Avstro-Ogr^ka ne bo nikoli anektirala okpiranih dežel, je odgovoril Jovanovič, tla so Srbi že zdavno poznali uamene Avstrije, toda mislili so, da bo Avstrija uvidela, da ni niti v njenih interesih, uresničiti aneksije brez pritrdila velesil. Srbi pa so tudi vedeli, da velesile posebno Rusija, niso zadovoljne s tem projektom. Xa vprašanje, ali nima Srbija večjih interesov v Stari Srbiji, kjer vendar leži vsa preteklost srbskega naroda, kakor pa v Bosni, je odgovoril Jovanovič: »Bolgarija, ki hoče zavzeti Macedonijo, nas pošilja v Bosno in Hercegovino, Avstrija pa v Staro Srbijo. Mi pa smo mislili na Bosno in Hercegovino, razen Stare Srbije in morda še na več. Hercegovina je srce Srbije.« Na vprašanje: »Vi hočete tedaj Bosno in Hercegovino imeti za. Srbijo?« je (Klgovoril Jovanovič: »Ne, mi želimo, naj bi te dve deželi odločevali o svoji usodi. Ako hočejo ondotni Srbi, naj postanejo avstrijski, toda anektirati se ne smejo proti svoji volji. Tudi bosanski Srbi in mohame-dani so zahtevali, naj se uredi državnopravno razmerje teh dveh dežel, preden se jima da ustava. To bi bilo tudi za avstrijske Slovane bolje, ker neodvisnost slovanskih držav zagotavlja Slovanom v Avstriji, posebno na Ogrskem, boljše ravnanje.« Na pripombo, da se bo z aneksijo vendar slovanski element v Avstriji ojačil, je odgovoril Jovanovič: Ne. Slovanski element se bo iz anektiranih dežel izselil, a na njegovo mesto pridejo Nemci in Madžari. Mi zahtevamo za Bosno in Hercegovino popolno avtonomijo pod sultanovo su-vereniteto.«    Glede srbsko-črnogor-
sko-turške zveze je rekel Jovanovič, da jo želi, toda raztegnila bi se naj tudi na Bolgarijo in Rumunijo. Parola se mora glasiti: Balkan balkanskim narodom)
Bojkot  proti Avstro-Ogrski na Turškem.
C a v i g r a d , 20. novembra. Alladoturski odbor poziva prebivalstvo v Smirni, Jafi itd., naj začne neizprosni bojkot proti avstro-ogr-skemu blagu. Bojkot proti avstro-ogrskim ladjam se je pričel v Skadru. Avstro-Ogrski poslanik grof Pa-laviciui izjavi turški vladi, da se bodo pogajanja zaradi aneksije Bosne in Hercegovine nadaljevala le pod pogojem, da se preneha bojkot proti A vst ro-Ogrsk i.
Bolgarsko-turško pogajanje.
Carigrad, 20. novembra. Pogajanja zaradi orijetske železnice se razvijajo normalno.
Kako sodijo o položaju na Francoskem.
Pariz, 20. novembra. Vsled vznemirljivih vesti iz Avstrije in Srbije sodijo v francoskih diploma-tičnih krogih neugodno o mednarodnem položaju. Vendar upajo, da se Franciji tudi v bodoče posreči sporazumno z Anglijo in Rusijo odločilno vplivati na srbsko vlado.
Izredne vojaške   priprave Avstro-Ogrske.
1) u naj, 20. novembra. »Ar-beiter - Zeitung« poroča iz Korneu-hurga, kjer Imajo polno shranjene železniške in brzojavne priprave, da že dva dni z veliko naglico zlagajo tozadevni materijal v zaboje. Na kolodvoru so vagoni že pripravljeni, istotako na Donavi tovorne ladje. Te dni so sklicali 1200 nadomestnih rezervistov in v vseli mestnih poslopjih in gostilnah so razpoložljivi prostori napolnjeni z vojaštvom. Splošne* se govori, da odrineta že prihodnje dni dva bataljona železniškega in brzojavnega polka z mnogobrojni-mi pripravami na srbsko mejo.
»Zeit« poroča, da obdrže pri 15. voju le take nadomestne rezerviste v aktivni službi, ki so le vsled visoko srečkane številke prišli v nadomestno rezervo mesto v redno vojaško službo. Nadomestne rezerviste, ki so rodbinski očetje ali učitelji, odpuste že 27. t. m. Abnormalne razmere nastopijo potemtakem šele po 27. novembru. Drugi in tretji letnik nadomestnih rezervistov se za sedaj še ne skliče, pač pa je mogoče, da se tretjeletniki niti z 31. decembrom ne od puste, temuč se še nadalje obdrže v aktivni službi.
Srbske operacije ob meji.
Sarajevo, 20. novembra. Vkljub izjavi srbskega ministrskega predsednika Velimirovičeva je bilo* pred dvema dnevoma videti tik ob Drini pri Bojani Basti srbsko četo kakih 600 do 800 mož. Možje so bili oboroženi z repetirkami. Razen tega je imela četa s seboj mnogo dinamit-nih bomb (?). Tudi regularne čete je Srbija nastavila ob Drini, Savi in Donavi. Iz notranjih delov kraljevine so potisnili štiri na vojno stališče pomnožene polke.
Crna gora nima bojevitih namenov.
Pariz, 20. novembra. Včeraj je prispel v Pariz J ovo Popovič kot posebni odposlanec Črne gore. Popovič je izjavil, da mora zanikati vest, da ima črna gora bojevite namene. Tozadevni pojavi v Črni gori so le odgovor na vojaške priprave v Avstriji.
Balkanske trozveze ne bo.
B e 1 g r a d , 20. novembra. Ofi-c.ialno se zanika vest,  da bi se bila
sklenila vojna konvencija med Srbijo in Turčijo. Sicer pa vlada 'med Srbijo in Turčijo popolna harmonija in prijateljsko razmerje.
Carigrad, 20. novembra. Glasilo mladoturškega odbora piše, da bi se reklo popolnoma prezirati turške interese ter izzvati vojno z Avstro-Ogrsko, ako bi kdo mislil na sklepanje konvencije s Črno goro ali Srbijo.
Protestni shod proti aneksiji.
B e 1 g r a d , 20. novembra. V Varvaru je bil velik ljudski shod pod
geslom: »proč od Avstrije«. Na shodu je protestiralo več govornikov proti aneksiji. Sprejela in takoj vladi odposlala se je resolucija, v kateri se vlada poziva, naj t akt) j pretrga vse vezi z največjim sovražnikom Srbije in srbskega naroda v Bosni ter naj odkoraka proti Sarajevu. Nadalje se v resoluciji izvaja, da je sedaj najpripravnejši moment, da se reši Bosno in Hercegovino iz avstrijskih suženskih verig. Medklici: »Vojno Avstriji! Proč od Avstrije! Živela srbska Bosna!«
Anglija sluti nevarnost iz Nemčije
London, 20. novembra. Lord Roberts bo v ponedeljek v gosposki zbornk'i predlagal sledečo resolucijo: »Obramba Angleške zahteva, da posveti vlada nemudoma vso svojo pozornost poleg močnemu brodovju tudi ustauovitvi tako številne in močne armade, da si bo tudi najmogočnejši sosedni narod premislil, preden se bo približal naši zemlji.
Dnevne vesti,
V Ljubljžini. 21 novembra
— Volitve članov v predstojni-štvo delavske zavarovalnice proti nezgodam za Trst, Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu. Piše se nam: Kakor je že znano, se bodo vršile volitve članov v predstojništvo, te po naši krivdi v italijanskih rokah se nahajajoče zavarovalnice, v prihodnjem mesecu decembru. Po pravilih te zavarovalnice, če jih niso ti gospodje v kratkem zopet prekrojili svoji stranki v korist, imajo pravico voliti delodajalci razdeljeni v razne kategorije 6 članov in 6 namestnikov in delavci ravno tako 6 članov in 6 namestnikov. Ker nam ne more biti vseeno, kdo nam naše pravice kroji, morale bi se posamezne osebe zavzeti za te volitve in to na način, da bi se v posameznih okrajih pobirale glasovnice, ki morajo biti podpisane od gospodarjev. Pri katerem od podjetnikov se bodo take glasovnice dobile, se izve pri t dotičnih okrajnih bolniških blagajnah.ki bi na zahtevo bile morda tako ljubeznive in osebam, ki bi to delo prevzele, izdale imenik gospodarjev v dotičnem okraju, ki so člani delavske zavarovalnice. Paziti je potreba pa dobro, če kakšen gospodar ni prejel takih glasovnic, da more še pravočasno reklamirati. Posebno je potreba pa še paziti na število delavcev, katero število je odredilo ravnateljstvo te zavarovalnice, da imajo pravieo za glasovanje. Lahko se dogodi, da to ravnateljstvo odredi število po svojem okusu in zapiše ali odmeri s tisto dvomljivo mero manjše število, kakor je v resnici delavcev pri kakemu podjetniku. Torej zavedni ljudje v posameznih okrajih na noge, trud ne bo zastonj. Želeti bi bilo, da tudi hrvaške novine v Dalmaciji in Istri store svojo dolžnost, posebno bi bilo pa še dobro, da ponatisnejo to notico vsi slo-
venski časopisi v Kranjski, Goriški, Trstu in Istri. Tega gospodstva v Trstu na naš račun bi bilo čas, da je konec. (Opomba: Potreba bi bilo, da 84» v Ljubljani najde kak gospod ali druga ugledna oseba, ki bi si te glasovnice dala na svoj naslov poslati in izbrati tudi člane v to pred-stojništvo).
— »Kranjska   hranilnica« je te dni poslala posebno deputacijo k deželnemu predsedniku bar. Sehvvarzu zahtevat od njega ]>omoč zoper neprestano dviganje  vlog.    Uspeha ta korak menda ni imel, kajti v kazini zabavljajo   nemškutarji   na barona Schuarza, da se kar bliska. Če smo prav  poučeni, je deželni predsednik rekel deputaciji, da je itak \ M sloril in še več kakor je bilo prav, (najbrž je   mislil   na   ponesrečeno (iozani-Kremenškovo izjavo) in da ju u naj deputacija pokaže kak paragraf, po katerem bi mogel »Kranjski hranilnici« pomagati. — No, da ima deželni predsednik baron Sclnvarz dobro voljo pomagati  »Kranjski hranilnici, o tem ne dvomimo, resnično je pa tudi, da ga ni paragrafa,   po katerem bi mogla vlada prepovedati ljudem dviganje njihovih vlog.   To bi morali končno vedeti  tudi voditelji »Kranjska hranilnice«, čeprav bo sicer malo   sposobui    za izvrševanje svojih poslov. Več kakor je Schwarz storil, se pri najboljši  volji   ne da storiti. A kazinotje so že tako daleč zbegani, da niti več logično misliti ne znajo in le vpijejo, da so „vogel fiei«. Če pojde tako naprej, bo kak Specialist za patologijo v kazini lahko še lepe kronice zaslužil.
— Strašna beseda za c. kr. vlado
je beseda »bojkot«, in če jo vladni možje slišijo in slovenskih ust, so kar iz sebe. Ti vladni možje obsojajo bojkot in se trudijo na VSe načine, da bi to gibanje med Slovenci zadušili. Naposled1 jim tega ni zameriti, kajti vlada bi morala stati nad strankami in nad narodnostnimi prepiri, morala bi biti popolnoma objektivna in iz te objektivnosti se tla tudi izvajati, da skuša bojkotno gibanje pri vseh narodnostih in stanovih vsaj blažiti, če ga že ne more popolnoma odstraniti. Čudno, prečudno pa je, da se vladni možje na eni strani trudijo na Vjso moč zadušiti med Slovenci bojkotno gibanje, na drugi strani pa puste, da se njihove soproge aktivno udeležujejo bojkotiranja Slovencev. Lahko bi postregli s celo vrsto imen takih nemških dam, ki so v zadnjem času od svojih dosedanjih slučajno slovenskih zalagateljev zahtevale obračune in jih opustile. Med temi damami so tudi soproge visokih uradnikov, in sicer takih uradnikov, ki se uradoma močno razvnemajo zoper bojkotno gibanje med Slovenci. Če mož v uradu druga načela zastopa, kakor jih njegova soproga praktično kaže, potem pač ne sme zahtevati, naj kdo verjame v njegovo objektivnost.
— Gospodarski prevrat na Slovenskem. Očividno je, da se je začelo povsod na Slovenskem, zlasti pa na Kranjskem veliko gibanje, ki meri na popoln preobrat dosedanjih gospodarskih razmer. Uvaževati je pri tem zlasti eno okolnost: da razpolagajo naši nasprotniki z mnogo večjimi denarnimi sredstvi, kakor mi in da so že poskusili ter bodo še skušali svoje slovenske dolžnike spraviti v denarne stiske, če mogoče tudi v škodo in celo na boben. V takih razmerah je potrebno, da so slovenski denarni zavodi pripravljeni za vsak slučaj in zato si štejemo v dolžnost priporočati tem zavodom, zlasti nekaterim zavodom izven Ljubljane, naj iz ozirov na celokupno narodno
Teh pisem ne naštevam iz neči-murnosti in bahatosti, češ: poglejte, s kakšnimi odličnjaki sem si dopisoval, nego zato, da konštatujem tudi svojo marljivost v dopisovanju; kajti prej navedena pisma so vendar večinoma le odgovori na prvotne moje dopise in za kakšen tak odgovor je bilo treba pisati in moledovati, zlasti pri »n a j m a r 1 j i v e j -š e m« dopisovatelju - prijatelju Mi-jotu, po tri, štirikrat! —
Vse te podatke sem torej podal pač le v dokaz, da na svojem potovanju nisem tekal zgolj s trebuhom za kruhom ter grabil le nečimurni posvetni mamon, kakor kakšen židovski krošnjar, temveč, da sem si pridobival v osobnem občevanju z našimi odličnjaki blagohotne mi znance, prijatelje in — pobratime, v katerih inteligentni družbi sem si nabral bogat zaklad duševne h rane za stare dni svojega nemirnega življenja . . .
Iz tega imovitega zaklada svojih polstoletnih doživljajev in izkušenj bi rad podaril nekoliko zname-nitnejših drobtin predragim svojim rojakom, v smislu dobrohotnega opomina častitljivega našega očaka: drja. Josipa V o š n j a k a , ki mi je pisal dne 7. januvarja 1. 1907. naslednje vrste:
»Predragi   Kretanov! Pridni ste zares! To je bila dobra misel,
da nam predstavljate Gregorčiča v zasebnem življenji. Saj nam je bilo to prav malo znano.«
»Kako pa je z vašimi »Spomini«. Jih ne boste nadaljevali t Zdaj je še čas! Ko Vam bodo 7 križi obtežili hrbet, kakor meni, se Vam bode ustavljalo perć! Zdaj pa imate svež spomin in spretno perć in vsi čakamo na nadaljevanje. Ne odlašajte!«
In zopet dne 27. aprila lani mi je poslal osiveli naš »psalmist« ta-le opomin:
»Dragi Oleev! Nič več Kretanov, saj zdaj lahko mirno sedite za pečjo in len ko pišete; vendar bi morali dosegniti Metuzalemovo starost, da vse to spišete, kar še nameravate . ..«
Torej zdaj pridno opisujte svoje »posčte« pri našem Simonu (Gregorčiču), potem pa nadaljujte svoje »Spomine na znamenite može slovenske!«
Zdravstvujte!
Vaš
Dr. Jos. Vošnjak.«
Temu očetovskemu opominu in odločnemu pozivu se hočem in m o -ram odzvati z nasledujočimi sestavki !
V Ljubljani, v dan Sv. Le-voslava 1908.
Protoalav Kretanov.
Ho rodnih tleh.
Povest; spisal ,Fr. Ran t (DaTje.)
Stari mož se je zdaj bridko ke-sal, da je pustil Brnota hoditi v njegovo hišo in zalezovati Anico. Dol-žil se je, da je s svojo brezbrižnostjo spravil hčer v nesrečo.
»Na dekleta je paziti. Neizkušene so, ne poznajo ne ljudi, ne sveta in navideznost jih lahko zapelje, ker ne vidijo nikomur v srce. Ah, zdaj vidim, da sem slab, nevreden oče.«
Tako je mislil Vrhovec sam pri sebi in je pri tem popolnoma pozabil, da sedi pred njim in ga ogleduje Marko.
»Kaj vam je, gospod Vrhovec,« je končno vprašal Marko, samo da bi Vrhovca vzbudil iz njegove zamiš-ljenosti. »Ali se vam je kaj neprijetnega primerilo*?«
»O — nič, nič,« je hitel zatrjevati Vrhovec, ki ga je Markovo nenadno vprašanje spravilo v vidno zadrego. »Domače skrbi, ljubi gospod Košan. Kdor ima otroke, ima vedno skrbi. Ah, otroci! Nič jim ni mar za bolesti in skrbi, ki jih delajo svojim staršem.«
Marko je uganil, kaj da se je zgodilo in je umel Vrhovčevo potrtost.
»Pravično je pa vendar, da od-
rasli otroci sami in po lastnem srcu odločijo o svoji bodočnosti,« je nekako osorno rekel Marko. »Vsak naj si išče sreče po svojem srcu in se pri tem ne sme ozirati na slučajne kaprice svojih staršev. V takih slučajih mora človek gledati, kaj njemu ugaja, ne kaj ugaja staršem.«
Marko je čutil, da se poraja v njem nekako zanimanje za Aničino usodo. Po volji mu to ni bilo, a naj si je na tihem še tolikrat rekel, da ga Aničina usoda nič ne briga, vendar nastalega čuta ni mogel iztisniti iz svojega srca. Anica se mu je smilila, ker je vedel, da bo nesrečna, čim spozna pravi značaj dr. Brnota.
»Ne smete me napačno umeti, gospod Košan,« je po dolgem mučnem molku dejal Vrhovec. »Dr. Br-notn ne očitam ničesar, prav ničesar. Častivreden mož je, razumen, spreten in delaven kakor malokdo. A čuvstvo mi pravi, da moja Anica ni žena za takega moža. Samo instinktivno nimam zaupanja do dr. Brnota, a očitati mu nečem ničesar.«
»Zastran mene bodi kakorkoli,« je hladno odgovoril Marko, ki se mu je stari Vrhovec obenem smilil in zdel smešen. »Gospodični Anici želim vso srečo, saj jo imam še izza mladih let v ljubem spominu.«
»Da, pri vaši materi je bila mnogokrat. Saj veste, da ji je vaša pokojna mati birmo vezala. In kako
rada jo je imela vaša mati. Nekaj dni pred smrtjo sem jo z Anico obiskal. Stisnila je Anico k sebi in poljubljajoč jo, ji je rekla: »Če bo moj sin vreden dobiti tako ženo, kakor boš ti, vzemi ga Anica in srečen bo.« Ali, oprostite, da vas s tem mučim, saj je tega že deset let in vsi smo na to pozabili.«
Marku je šinil nekako bolesten izraz čez lica in obšla ga je misel, da je pozabivši domovino in živeč v tujini, zamudil svojo pravo srečo.
V sobo je vstopil dr. Brnot in naredil pogovoru konec. Na Vrhovčevo povabilo je Marko prisedel na njegov voz in se ž njim in z dr. Br-notom peljal do znamenja, kjer se je cesta razdelila. Marko jo je peš krenil proti bližnjemu domu, onadva pa sta se odpeljala na drugo stran proti gradiču, kjer je drhteče dekle čakalo svojega ženina,
»Pogovorite se najprej sami z Anico,« je dejal Vrhovec, vodeč Brnota po stopnicah in peljal ga je mimo glavne sobe, kjer je čakala gospa Vrhovčeva na bodočega zeta v stransko sobo, kjer je že dobro uro begala Anica sem in tam, nestrpno čakaje onega, ki ga je klicalo ujeno srce. Anica je stala ravno pred klavirjem, ko se je dr. Brnot prikazal na pragu. Ponosno in samozavestno je vstopil, dočim je Vrhovec ostal na hodniku in za njim zaprl vrata.
korist zdaj ne posojajo denarja v tu-je kraje na kake takozvane kavalir-ske menice, ki jih ponujajo nemški agentje, ker je zdaj potrebno držati denar doma.
— Nemščina pač ni v nobeni nevarnosti pri naših sodiščih. To do kazuje sijajno ukaz predsedstva c. kr. deželnega sodišča ljubljanskega z dne 13. novembra 1908. Praes. 427 17/8—20. Za to že skrbita nepotrebni nemški »Volksrat« in neizogibni dr. Eger, ki sta isposlovala tudi gorenji ukaz. Upamo, da bode raz stališče doslednosti in narodne enakopravnosti skoro izšel od istega predsedstva tudi ukaz, ki hode prepovedoval nemški prezenta t u m na slovenskih vlojrah, nemške uradne opazke v popolnoma slovenskih spisih in nemške razglase za trde slovenske stranke. Poskrbeli bomo, da se bode o zgoraj navedenem razglasu izpregovorila resna in odločna beseda v našem dežel rami zboru.
— V ljubljansko tobačno tovarno hoče po vsi sili priti za drugega predstojnika Viljem Steindl, ki je sedaj vodja tobačne režije v Ver-gorcu. ]\lož je memla že IS let v Dalmaciji. Da bi mu kazinotje raje pomagali do omenjene službe, je po slal ženo že v Ljubljano in obadva svoja otroka zapisal v šulverajnsko šolo. Znano je. da v tnbačnih tovarnah v nemških ali ponemčenih krajih ne trpe nobenega slovanskega uradnika več. V Jihlavi n. pr. so iz tobačne tovarne odstranili vse slovanske uradnike brez izjeme in jih nadomestili s pristnimi Nemci. Kavno tako se jt' zgodilo tudi drugod. Ali naj bo za nas vse eno, kake uradnike nameščajo pri nas? Xe in nikdar ne. Opozarjamo torej poslance in občinski svet, naj store primerne korake, da Steindl ne pride v ljubljansko tobačno tovarno. Ker ni prav nič treba, da bi se pomnožil status ljubljanskih kazinotov. Dovolj je slovanskih uradnikov.
— Nemški bojkot. Nemški trgovski list »Der Kaufmann« priob-čuje v svoji zadnji številki članek, v katerem poziva Nemce na bojkot vsega, kar je slovansko. Med drugim piše: »Nemški trgovci, storite vzpri-čo teh dokazov slovanske neznoslji-vosti, slovanske sovražnosti svojo narodno dolžnost. Povejte vsem slovanskim tvrdkam, ki pošiljajo k vam agente, povejte vsem slovanskim trgovskim potnikom in naj jih tudi pošiljajo nemške tvrdke, da veste o gonji, ki so jo vprizorili Slovani proti Nemcem, povejte jim, da naj cul ločne j se obsojate to gonjo proti nemškemu obrtništvu! Na dan. nemško trgovstvo! Dolžnost nemškega trgovca je, da podpira in ščiti nemško obrt, nemške trgovske potnike, a nastavljenee čeških tvrdk naj vrže na piano. Na dan, nemški trgo vec! Geslo »Svoji k svojim« se glasi po nemško: »Ein Jeder zu den Sei-nen!«
— Plemeniti nameni »Slovenskega Gospodarja«. V zadnji številki je mariborski »Slovenski Gospodar« prinesel sledečo vest: »Dva liberalna agitatorja nastavi družba sv. Cirila in Metoda za svoja potovalna učitelja. Eden je Ante Beg, urednik ljubljanskega »Slov. Naroda«, drogi Janez Prekoršek, znani agitator celjske narodne stranke.« — S to označbo je imel »Slov. Gospodar« — list ljudstvu v pouk in zabavo -• plemenite namene, otežkočiti novo imenovanima potovalnima učiteljema delovanje med ljudstvom ter tako škodovati plemeniti naši šolski družbi. Kak liberalni agitator je n.
pr. Ante Beg, o tem pričate menda njegovi knjižici o slovensko-nemški
meji na Štajerskem in Koroškem. V svojem novem poklicu pa se bo gotovo še bolj zavedal dolžnosti, da je zanašanje političnega strankarstva v narodno obrambno delo pogubno. Ko bi se bili le vsi rodoljubi držali tega načela, ne bila bi naša obrambna organizacija v posmeh, temuč v — strah našim narodnim sovragom. Ne moremo verjeti, da je prišla ta škodoželjna denuncijacija v »Slovenski Gospodar« z vednostjo njegovega glavnega urednika dr. Korošca, katerega smatramo ne giede na strankarstvo še vedno za tako dobrega rodoljuba, da zna ceniti narodne ideale tistega, ki se odpove udobnemu in brezskrbnemu življenju v rodbinskem krogu ter se odloči za naporni poklic narodnega organizatorja v obmejnih krajih, kjer ga ne pričakuje -lava, temuč kvečjemu — nemško poleno.
— Hrvati za Slovence. Poročali smo /.e, tla je profesor Luka Koič nabral med zagrebškimi rodoljubi in rodoljubkiujami za našo družbo sv. Cirila in Metoda 1050 K. »Hrvatska piše o tem: »Ko je pred dvema mesecema tekla po ulicah bele Ljubljane plemenita kri naših bratov Slovencev, prevzela je vsakega Hrvala velika l>oi in žalost. Mi v Zagrebu smo posebno občutili to bol in žalost nad tragično smrtjo naših mladih Ljubljančanov. K splošni narodni nevolji, ki nas tlači teh zadnjih IS mesecev, pridružilo se je še to. Vsi >mo čutili dolžnost, da se nekaj stori za brate Slovence, da se jim pokaže bratsko sočuvstvo. No, v razmerah, pod kakršnimi ječimo, se nismo mogli izkazati tako, kakor smo želeli.« — Nadalje pripoveduje »Hrvatska«, da je med tem prišlo iz Ljubljane od znanega idealnega rodoljuba na prof. Šegviča pismo, v katerem slovenski rodoljub nasvetu-je, da bi bilo najprimerneje sklicati
dski shod, na katerem naj vsak udeleženci* daruje 10 vin. za slovensko družbo sv. Cirila in Metoda. 2a-libog se skupščina ni mogla vršiti. Akcije, kako se izkazati Slovencem, se je lotil prof. Luka Koič, ki je štiri dni pozneje poslal omenjenemu slovenskemu rodoljubu v Ljubljano 1050 K za dmžbo sv. Cirila in Metoda, mesto venca na oder narodnih žrtev Imenovani naš rodoljub se je za tako velikodušen dar zahvalil v navdušenem pismu, v katerem pravi, tla je to prekrasen, zgodovinski čin, ki nima veljave le zaradi denarja, temuč ker spaja srca Hrvatov in Slovencev, ker je to uspeh njegovih idealov: sloge in edinstva krvnih in istojezičnih bratov. — Celokupni slovenski narod se resnično raduje nad toliko požrtvovalnostjo ljubljenih nam bratov preko Sotle, posebno ker je ta požrtvovalnost izraz dejan-i ske bratske ljubavi in odkritosrčnega sočuvstva. Hvaležni pa smo tudi Slovenci svojemu idealnemu rodoljubu, razširjevalcu hrvaško-sloven-ske vzajemnosti.
— Železniški uradnik — nasprotnik tujskega prometa. Pred nekaj časom je prišel v Postojni neki pasažir k blagajni in je vprašal tam poslujočega uradnika L. če se izplača, ogledati si postojnsko jamo. Kaj je postojnska jama. je znano daleč po Svetu. Toda železniškemu uradniku L. v Postojni se je zdelo potrebno reči omenjenemu pasažirju, da j*1 postojnska jama »mir ein Loch mit Steinen«. Pasažir se je začudil, češ, morda le ni tako, ko je jama vendar „beriihmt" po vsem svetu. Na to se
Z enim pogledom je premeril svojo nevesto. »Suhljata je in se ne more primerjati gospe Petteg.« Ta misel je najprej obšla dr. Brnota — v naslednjem trenotku je stal pri Anici in ji poljubil roko.
»Anica. . .,« je zašepetal, a v njegovem srcu se ni nič zganilo. Začudil se je sam, da je mogel ostati celo v tem trenotku popolnoma ravnodušen, da je mogel celo v tem trenotku zapaziti samo razliko v telesni obilnosti med svojo nevesto in med svojo metreso — a sramoval se tega ni. Pohlepnost za častmi in močjo je bila v njem zatrla vsa nežnejša čuvstva.
Anica je trepetala pred njim. Gledala je v tla, in vsa rdeča je bila, kakor prava inaloinestna nevesta. Pustila je Brnotu roko, da jo je poljubljal in samo želela, da bi bilo že vsega konec, da bi jo Brnot stisnil k sebi in ji poljubil usta.
»Anica . . .,« je dejal dr. Brnot, »prihajam k vam s privoljenjem vaših staršev kot snubec. Ali me hočete uslišati?«
Po teh besedah je Brnot položil Anici roko okrog pasa, jo lahko pri-vil k sebi in poljubivši jo na usta vprašal:
»Anica - ali bi me mogla ljubiti?«
Komaj slišno, kakor kak vzdih, prihajajoč iz trpečega srca, je rekla Anica »da«. Zdelo se ji je, kakor da je nekaka megla med njo in med njenim ženinom, kakor da je na nje-
no tako težko in s tolikim hrepenenjem pričakovano srečo padla rosa. Ko jo je Brnot drugič poljubil, trdno, vroče, pohlepno, jo je spreletel neznan ogenj, in kakor v nezavesti se je naslonila na njegovi prsi. Brnot jo je poljubljal dalje, na njegovem obličju pa je ležal izraz silnega z m a gos 1 a v 11 e ga za d ošče n j a.
»Pojdiva k materi,« je končno dejal, čuteč, da ga poljubovanje spravlja iz duševnega ravnovesja, »papa mi je rekel, da naju čaka v salonu.«
Kategorično so se glasile te besede. Anica bi bila rada Še ostala sama s svojim ženinom, čakala je sladkih besed, ljubezenskih zagotovil, skupnega sanjarenja, a šla je ne da bi ugovarjala.
Gospa Vrho\čeva je sprejela Brnota in Anico s hrupno radostjo. Mila je tako vajena srečna biti, da si a i mogla misliti, da bi njen otrok ne bil enako srečen. Bila je trdno prepričana, da bo dr. Brnot vzoren soprog in zet in da bo Anica najsrečnejšo med ženami.
Pavla je imela boljši vid kakor njena mati. Zapazila je takoj, da Anica ni tako neskončno srečna, kakor bi po njeni sodbi morala biti nevesta, a sodila je, da je to v Aničini naravi. V ostalem pa je častitajoč sestri in bodočemu svaku bolj kot na ta dva mislila nase, kajti srce njeno se je že oglašalo z vprašanjem: »Od kod pa pride tvoj ženin, iz daljave ali iz bližine.«
je uradnik L. odrezal z besedami: Beriihmt schon — aber Sie verlieren nichts, wenn Sie die Grotte nicht sehen. In dostavil je še: Sie fahren nach Graz,dort haben Sie das Lurloch — es ist dasselbe«. — Kako pa pride železniški uradnik L. do tega, da odgovarja ljudi naj si n e ogledajo postojnske jame. Vsi faktorji, tudi južna železnica se trudijo, da povzdignejo tujski promet. Železniško ministrstvo vabi tujce, da si ogledajo postojnsko jamo, južna železnica prireja posebne vlake, država, dežele, občine, železnica, vsi žrtvujejo mnogo za tujski promet — potem pa se v Postojni sami znajde železniški uradnik, ki odganja ljudi, naj si mesto postojnske jame ogledajo Lurloch pri Gradcu. Tako postopanje je tudi brezobzirno napram prebivalstvu, med katerim ta uradnik živi, kajti prebivalstvo ima največji interes na tem, da obišče jamo kar največ tujcev, dočim jih železniški uradnik L. odganja.
— Občinski odbor občine Krške je v svoji seji. dne 19. t. m. sklenil, da najstrožje obsoja dogodke 20. septembra t. L in da radostno pozdravlja vest, da sta se obe slovenski politični stranki zedinili v skupno delovanje na strogo narodno - gospodarskem polju ter daruje obenem za žrtve 20 K.
— Pomanjkanje krnic — in Koltatu Pepe. O pomanjkanju krme, o pomožni akciji in o državnem se nu, o teh za *naše kmetovalce vele-važriih stvareh spregovoril je vsobot-nem »Slovencu« tudi »Boltatu Pepe iz Kudeluga«. Seveda se le šali v zabavo vsem, kojim je pomanjkanje krme deveta briga, — ker med drugim tudi piše: Psa lista mrva, ko ja uma dubl skus »Zveza sluvcnskih zodrug« je iz ta praumo sladkim) melcukrani potresena in pa de u št1 pu vrh u vsak bal en jubelenmnsk tolar. Vsa tista mrva, k ja pa klere-kalna »Gospodarska zveza« ukul tala, je prišla naraunost iz Galicije in sa clu u en tak bal ud te zveze najdi enga mrtuga galicuskega juda in de je ena lepa šuma vulou že clu fršlok zadeti, ke sajh futral iz mrva »Ge-spudnrske zveze«. Seveda je to le šala, ker ne bo ne ena ne druga zveza dala sena s sladkorjem potresti, tudi ne bo nobeua dala v bale tolarjev se manj se bo našel v senskih balah mrtev gališki Žid, ker nobena zveza ne bode oddala gališkega sena. Vendar pa je prav, da se je oglasil »Boltatu Pepe« in povedal svoje mnenje o senu iz pomožne akcije, katera se vodi in zavlečuje tako. da se dajo zbijati o njej šale.
— Sadovi   nemškega časopisja
— zore vajo. Star naročnik našemu listu nam piše: Mudil sem se te dni po opravkih v Gradcu. Sedim v re-stavrantu pri časi piva. Kar prise-dejo k sosedni mizi trije gospodje. Eden vzame v roko graški »Tag-blatt« ter čita iz »Deutsche Stim-meu aus Krain« na glas notico, ti-kajočo se nemške ljubljanske — kazine. Ta notica povzroči, da se počne razgovor o naši slovenski prestolnici. Eden gospodov jame pripovedovati, kako nevarno je v Ljubljani govoriti nemško v — gostilni. Takoj se te insultira, dobiš ničesa, in hočeš nočeš pobrati moraš kopita. — — In šele na cesti, na ulicah! poreče drugi. Tu naj si upa Nemec glasno spregovoriti v svojem jeziku! Takoj je sirovo nahruljen in opljuvan (angeflegelt und angespnckt). — — Da, celo v gledališču (!!) se Nemca ne j »usti pri miru — začne tretji —, tudi tu mu ni varno bivati in najbolje je, da se koj zgubi. — — Imel sem dovolj. Nemec bi rekel: »Hoher geht'e nimmer!« Plačam in grem.— 0e pa pomislimo, kako nesramno so zadnji čas — no seveda tudi že prej!
— lagali »pošteni« memški časniki o naši Ljubljani, potem seve ni ravno čudo, ako se o nji izcimijo taki pogovori. Pa naj le lažejo; laž ima kratke noge.
— Dr. pl. Derschatta — Llovdov predsednik? V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da postane bivši minister dr. pl. Derschatta Llovdov predsednik.
— Na Marijinem zavodu v Gospe Sveti na Koroškem je dve tretjini gojenk s Kranjskega in Primorskega, kakor poroča »Klagenfurter Zeitung« in po njej »Mir«. Razume se, da so te gojenke s Kranjskega in Primorskega večinoma Slovenke. »Mir« pripominja z ozirom na gori navedeno vest to-le: »V tem slučaju, da govorimo prizanesljivo, se čudimo, da slovenski starši s Kranjskega in Primorskega pošiljajo hčere v strogo nemške zavode, kjer je gojen-kam, kakor se je nam sporočilo, strogo prepovedano govoriti v kakem drugem jeziku nego nemškem. Ne glede na to, da je ta pouk v nemščini prava muka za slovenska dekleta, bije ta način pouka vsem pedagogič-nim načelom v obraz. Zato se pravnic ne čudimo, če prihajajo iz takšnih zavodov prave nemškutarice in ker so po večini hčerke premožnih staršev in v nravnem oziru vzorue, potegnejo nase v večjih vaseh in tr-
gih vse drugo ženstvo, ki se prišteva k imenitnejšim in tako se širi po sosednih slovenskih deželah duh nem-škutarije.« Podpisujemo »Mirova« izvajanja v celem obsegu ter prosimo koroške rodoljube, naj nam naznanijo imena slovenskih gojenk v zavodu v Gosj>e Sveti, da bomo vedeli, kateri starši so tisti, ki pošiljajo svoje hčere v nemške zavode!
— Narednika Zidanška tukajšnjega 27. domobranskega polka so v noči od srede na četrtek prepeljali v Gradec. Zidanšek je, kakor smo že poročali, v preiskavi radi zločina veleizdaje. Denuncirala sta ga dva njegova tovariša. Opozarjamo slovenske državne poslance na ta slučaj, naj mu posvetijo vso svojo pozornost.
— Nečuvene razmere postnih sspiraatin) v okolišu tria&kega posinega ravnateljstva N« glede na to, da je i« kurza 1906/7 veliko izprašacih in dobro kvalifikovanih aspirauUnj, ki letino čakajo na m t-sta sprejema tržaško poštno ravnateljstvo leto sa letom na rovu nebroj oglašenih aspirantinj. Ta metoda je popolnoma neutemeljena iz razlogov, ker ravnateljstvo aspirantinjo usposobi in je radi tega primorano izprašani rtspiraiitiuji podeliti mesto. In to tem prej, ker marsikateri starši so vse storili, da pošljejo svojo hčer v takurz v nad', da jih poaneje podpira. Da pa ravnateljstvo — bi lahko rekli — tako zapeljuje uboge nflektantioje, spravi marsikatere uboge stsrše ob vse Nekoliko prikrivajoč pristransko ravnanje in pa svojo protekcijo, po kliče tu in tam kako aspirantinjo v s užbo, in le v takih slučajih da bo ta kratek čas bodisi substituirala, bcdisi bila pcincžna moč. Ta žalostni modu* je treba c dpraviti. Prvo leto smo Čakale in upale na pravičnost, teh funkcionarjev, ker pa vidimo, da so se nastop o o leto razmere Se zdatno DOSisb-sale, zato prosimo državne poslance, da si n a merodajnem mestu nekoliko ogledajo te žalostne razmere in zavzamejo ea brezpravne aspirantin j e
— gtHuidJgnagsIeier" v nemški
kazim se je tiaues dopoidoe vršila pod varstvom tukajšnjih in dunajskih detektivov. Upamo, da se bodo tukajšnji Vsenemci, ki so se danes iioe-mersko s prazrumi gumbnicami klanjali busti cesarjevi, kmalu lahko dičili z zlatimi križci.
Osebne vesti V zadaj i seji občinskega sveta so bin" imenovani: mestni inženir g. Matko PrelovŠek za nadiuženu j a; upravitelj elektrarne g. Alojzij C i uha za ravnatelja elektrarne in stavbi, ski pristav gospod Ciril K o e h za mestnega arhitekta.
O restavraterjn Seidln, ki ima
v najemu hotel „pri Južnem kolo-dvorua, se z nemške strani Sirijo ve« sti, da je bil rabljen. To pa ni res« niča, ker g Seidl nikomu nič ne dolguje, pač pa je nemški odvetnik dr. Ambrožič poskušal Seidla na podlagi neke že razveljavljene odpovedi nenadoma spraviti iz hotela. Nakana izvirajoča iz nemškega sovraštva se je temelji:, izjalovila, in ostane Seidl slej ko prej v dosedanjih prostorih. Najzanimivejše pri vsem tem je. da je dr. Ambrožič hnjskal svojo klien-tinjo pivovarno Fisoher v Beljaku, naj se za septembrske dogodke osveti nad Seidiom. Pivovarna pa je svojega odvetnika hočeš — nočeš morala desanirati in priznati, da ji je odvetnik vsilil napačni korak zoper Seidla. Dr. Ambrožič je torej za blamažo bogatejši, s tvrdko Fisoher v Beljaku pa i spregovorimo v kratkem tako resno besedo, da ji bo šumelo po glavi, Če nas bo s takimi zastopniki izzivala kakor je Ambrožič. Njeno slabo pivo ni Slovenoem prav nič potrebno, masla pa je pri tej tvrdki toliko, da bo veselje ga popisovati.
Belgijci se vedno psnfejo. V Četrtek je v neko ljubljansko gostilno, kamor zahajajo slovenski gostje, prišel z dvema mladeničema narednik Hitri, godbe pešpolka Belgijcev in se jako glasno vedel. V pogovoru z onima dvema mladeničema je zabavljal čez Ljubljano rekoč: „Dieses Saunest, dieses Dreoknesttf. To so morali poslušati slovenski gostje in le njih potrpežljivost se je zahvaliti in taktnosti namestnice gostilničarja, da ni prišlo do prepira iz katerega bi lahko kdo ve kaj nastalo.
Iz pisarne slovenskega gle*
dali&Ca> D*.nes se po;e tretjič mu-zikalično krasna Straussova opereta „Netopirtt z gdč. Šipankovo in gdč. Hadrboloovo. — Ker so zaradi hripavosti ge. Nordgartove morale odpasti skušnje sa opero „Zrinjski", se poje v torek opereta „Valčkov 6aru, v petek pa prvič v sezoni opera „Zrinjski" v novih, dragocenih kostum'h kr. zemaljske ga kazališta v Zagrebu. — V nedeljo popoldne Meškova nM a t iu, zvečer pa velika opera Samson in Da-lila«.
Soočnjl koncert Godowskega.
Godovrskega slava kot pravo Čudo klavirskega mojstra ima dooela realno
bazo in nikakor ni, kar se tako časfco dogaja, zgolj  sad spretna reklame
impresarijeve. Dve uri — Godowski je sam izpolnil ves konoertni večer — je a neprekosljivim mojstrstvom zdaj pritajnim, zdaj z vsem ognjem, zdaj z diskretno umerjenostjo, zdaj z bežeČo, podečo se urnostjo ubiral taste svojega izbornega, Čisto — is polnoglasnega klavirja, h koncu ps je s popolno svežostjo, kakor da je ravnokar šele sedel pred inštrument, zapodil tipke v divjo fugo, da ni bilo videti, kdaj se jih dotikajo njegovi neutrudljivi , nezmanjšano elastični prsti, in v zahvalo za nevdušljivi aplavz v dodatni posebni točki samo z levico izvabljal bežeče akorde, da je biio slišati, kakor da pred klavirjem ne sedi samo eden, marveč vsaj dva. God».wski je nad vse spreten igralec, ki se mu nikdar ne pripeti nesreča, da bi ubral napačno tipko, in najsi mu prsti hite po klavirju Še s tako hitrico Pravo čudo je tudi, kako obvlada tipke v dinamičnem pogledu, kako mu zdaj zazvene jedva sašao in mehko, zdaj zopet zadone mogočno in polno, da odmeva po vsej dvorani in interesantno je opazovati, kako ravna s pedali. Godovski pa ni samo nadvse spreten igralec, ni samo, dejal bi, nezmotljiv mehanik, temveč dano mu je tudi globoko in, kar treba posebno poudariti, fioo čuvstvovanje in neprekosljiva zmožnost, občuttno tudi izražati. Njegovo predavanje je vedno diskretno, drži se strogo kom ponistcvih prrdpisov in v komponistov umotvor ne vlaga, ne podtika mu lastnih sv< jevoijnusti — kar znači istinitega mojstra, ki mu prav nič ni treba, iskati nepotrebnih ef ktov, ker je njegovo diskretao podavanje efektno dovolj. Mirno sedi pred svojim instru mentom in svira z lahkotno eleganco in elegantno lahkoto, igra, kakor da bi se igral. Godcwski ni samo svi-ralec, Godowski je tudi resničen interpret največjih mojstrov glasbe — in da je njegova umetniška mera polna, — je tudi še sam skiadatelj. Kot tak je snoči prvič izvajal lastno kontrapunktično parafrazo Strausso vega valčka n"Wein, "Weib und Ge-sacg," ki jo je oduševljeno občinstvo sprejelo z navdušenim aplavzom. Spored je bil seveda izbran in nekako historičen, ker je izvajal tuli skladbe starejših skladateljev i Rameau, Scar-lasu), kar je bilo tem intereuantueje, ker se je tako posebi nudila primera med starejšimi in novejšimi klasiki Katera točka je ug&jala bolj, je težko reči in je končno za kvai fika oijo Godowskega umetnosti brezpomembno. Občinstvo jih je sprejelo vse z oduševljenim aplavzom, ki pa ni bil narejen, marveč je resnično prihajal iz navdušenega vzhičenja. — Glasbeni Matici gre najtopleja zahvala sa večer, ki je nas Slovence seznanil s velikim Poljakom. Upamo, da Godowskega nismo Čuli posled-njikrat. — Posetnikov je bilo mnogo, posebno dobro zasedeni so bili cenejši prostori. Prireditelji naj si iz tega dejstva posnamejo potrebni ntuk: Če bi bili sprednji sedeži cenejši, bi bilo v sprednjih vrstah tem več sede žev razprodanih in temvečji bi bil dohodek pri nižjih oenah.
Za slov* deco dne 2. decembra t
Pozivamo vse rodoljubne Slovence in Slovenke, naj ob priliki cesarjeve 60-letnice dne 2. decembra darujejo mesto razsvetljave, strelbe in drugih svečanosti mal donesek Ciril Metodovi družbi ali pa za druge narodne namene.
Plačilne listke drnibe sv Cirila in Metoda zahtevaj v vseh gostilnah in kavarnah!
Z narodnim   kolkom Ciril Metodove  drnibe  koikujmo 7sa pisma, dopisnioa in razglednice!
Družb* st- Cirila in Metoda
je prejela te doi krasne spom ne, is Postojnske jame od gospoda Komika, kateremu bodi izrečena iskrena zahvala. Kamni is jame bodo služili kaj dobro pri nazornem pouku v na-5 h šolah.
te opetovano se le družba sv. Cirila In Metoda obrnila na rodoljubne slovenske starše, naj ti darujejo družbi igrače, katerih njihovi otroci ne rabijo več, pa so vendar še porabne. Koliko veselja bo-dete naredili, rodoljubni starši, naši deci s tem pri božičnioah! Poglejte doma, morda bi se le kaj dobilo z* družbo in za deoo v njenih Šolah!
Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo pri licitaciji nMar-tinove gosi" v „Skalni kletitt pri Celju 30 K. — Živeli posnemovalci!
Drniba sv. Cirila In Metoda
dobi v najkrajšem Času Miklavževe razglednice, katere zlasti našim narodnim trgovcem priporočamo. Za božič in novo leto si preskrbi druiba za svoje odjemalce krasne razgled-j nioe v bogati izbiri, ki bodo gotovo [ vsakega zadovoljevale in to v vsakem oziru. NaroČila sprejema dražba sv. Cirila in Metoda, Ljubljana
Politično In izobraževalno drultto sa Dvorski okraj v Izubijani priredi v torek, dne 24. t. m,
(Dalje v prilogi).
ob 8. tiri zvečer v restavraciji „Nare duega doma" svoje drugo preda« vanje, in sjoer nadaljuje g. odvetnik dr Anton Svig*»'i nredavanja o „naših držnv jan-^iH pravicah in do'trjostih (dria\ni ustavi)". Apelujemo na ob-čiLstvo, da se teh koristnih, poučnih in poljudnih predavanj udeležuje v muc e< brojnem Številu. Vstop je vsakomur prost.
Odsekove seja pri .Slovenski Marici11    V ponedeljek ima sejo od sek za  tehnični  slovar,  v  sredo pa knjižni odsek.
Knjige „Matice Slovenske" so malone natisnjene in se bodo decem-b: h tu*•* iščete r»-zpo^iljati. Ker se skoro 1000 starih Članov za letos ni poravnalo naročnine, prosimo dotične gg. Člane, oziroma poverjenike, nai pošljejo Čim preje denar, da ne bo kakib neprilik.
Hotelska družba Triglav. Pravila te družbe so še vedno pri ministrstvu, zato se ustanovni občui zbor de ni mogel sklicati. Ker se odobritev pravil vsak dan pričakuje, bo tudi občni zbor takoj, ko iih pripravljalni odbor dobi, sklican To se daje v pojasnilo na tozadevna vprašanja.
Bolniška blagajna samostojnih brtnihOV v L Jubilant naznanja, da bo tudi to leto razdelila štiri jubilejna darila po 20 kron na dan 2 decembra. Pravico do daril imajo onemogli člani in vdove Članov bolniške blagajne mojstrov. Prošnje sprejema do 25 novembra načelnik g. F. Kraigher, Kongresni trg št. 5
Ljudska galerija v Simon Gregorčičevi čitalnici na Kongresnem trgu. Po mojem okusu najlepši sliki te razstave ata krajinska slika Josepha Malic rda Williama T umerja: Pred Benetkami: iz solnčne megle se izluščajo toli opevane krasotne stavbe beneške, belijo se, bleste, rumene in rde in trepečejo skozi nemirno meglico, da postanejo gledalčeve oči vse nemirne, kakor da bi bil sam sredi tega barvenoopojnega prizora; in pa Alfred Sisleveva krajina: voda, na levi z grmovjem porastlo obrežje, zadaj visok ilovnast breg, na nebu vse polno mabh oblačkov, in na vse to se si pijejo bogati solnčni žarki, da trepeče zrak in da drgetajo valčki voda in je listje kakor vznemirjeno. Težko je, realističneje podati nemirno, sobica polno ozračje, — umestnost, ki jo ie stoprav šele iznašel moderni impresionizem, umetniški način, ki pridržuje bar veni prizor, kakršen se )e za hip pokazal v gotovem zmislu objektivnim očem naravo motrečega slikarja umetnika.
Ljudska kuhinja In Rdeči križ. Društvo „1. dunajska kuhinju" je s posredovanjem društva ^Rdečega križa" dovolilo, da se njene izvrstne tehnične in organizatorične naprave, izkusijo tudi v tukajšnji dijaški in ljudski kuhinji, kakor se je to že zgodilo v več drugih mestih. V to svrho je dunajska kuhinja" že semkaj poslala na svoje stroške svojo gospodinjo in pa svoje Manometer-kotle in posode za prenašanje jedil. Preizkuse van je teh koristnih naprav, katere se že desetletja rabijo, vršilo se bode v tukajšnji dijaški in ljudski kuhinji od dne 22 do vštetega 25. novembra od 9 —11 ure dopoldne. S tem je vsakemu prilika dana, da se prepriča, kakšne velike vrednosti imajo te naprave ne le v potrebi v miroem času, nego tudi v vojnem času, ker se z njimi izdatno opomore potrebam v bolnicah sa silo.
Umrl (e v Leonišču danes zjutraj meščanski učitelj na Dunaju g. Josip  Ciperle,  znan pedago ški pisatelj.  Pogreb bo v ponedeljek ob 3. pop. Blag mu spomin!
Apel na ljudomila srca ljub-ljanskega prebivalstva. Pretresujoč, tragičen prizor se je nudil včeraj popoldan v Resi je vi cesti mimoidočemn občinstvu. V veži borna krsta brez najmanjega nakita, stoječa na dveh kuhinjskih stolicah (!!), nobene sveče ob njej — pred krsto pogrebne obrede opravljajoči duhovnik, a v ozadja kopa nedorasle, siromašno opravljene dece, ki je vikala v hrvatskem jeziku: Tata moj, o, tata moj! in jokala, ne, tulila, da se ti je srce trgalo! Povedalo se mi je, da »e vrši pogreb zasebnega uradnika Viljema Kisele, ki je umrl po dolgotrajni bolezni, za-pu3tivši vdovo in šestero nedoraslih, nepreskrbljenih otrok v dobi od 6. do 16. let v največji bedi Celih pet dolzih mesecev je revež zdržema prebil v postelji! Kruta, dolgotrajna bolezen je spravila obitelj v najskrajnejše siromaštvo. Ni obleke, ni kruha, ni kuriva, a sato kopa dolga! V imenu človečanstva se obračam na ljudomila, zlata srca ljubljanskega prebivalstva s prošnjo, da se usmili zapuštenih sirot in jim priteče na pomoč s tem, da deloma doraslim otrokom pripomore do kake primerne slnžbioe (so dekleta vmes), oziroma, da stradajoči obitelji pokojnika, ki tudi obleke nima, niti perila, pošlje kako podporo. Nadejam se, da se vsaj moji ožji rojaki mnogobrojno odzovejo tej moji prošnji, ki mi jo narekuje sočutje do negodne, zapuščene hrvatske siročadi. Vsaj ima bela
Ljubljana usmiljeno sroel — Podpore naj se blagovoli naslovljati na gospo M Kisela, Resljeva cesta 26, v Ljubljani. — Bis dat, q vi oit> dat!
Harambaša.
Kje |e Baker? Tega ne vedo uradniki na tukajšnjem kolodvoru v Šiaki. Zato so tndi odklonili sprejeti pošilja te v, za katero je bil napisan ■slovenski vozni list. To je že od sile. Vsak otrok, ki je obiskoval ljudsko iolo, ve, kje je Bakar in da leži ob progi ogrske državne želemiee na morju v hrvaškem Primorju, samo uradniki na šišenskem kolodvoru tega ne vedo! Zdi se nam. da hočejo nekateri grspodje na državnem kolo dvoru v Šiški slovensko občinstvo šikanirati s tem, da nečejo sprejemati slovensko naslovljenih voznih listov. Pričakujemo, da te šikane enkrat za vselej ponehajo, ker bi bili sicer pri m' rani govoriti drugače. Pripominjamo, da so po zakonu na Hrvaškem dovoljena samo hrvaška imena, sato se za Bakar tudi ne sme rabiti niti nemško, niti madžarsko ime.
Cena goveje živine na večjih živinskih sejmih na Kranjskem meseca septembra. Po uradnih podatkih je snašala povprečna cena za 100 kilogramov žive vage na živinskih sejmih v političnem okraju Postojna za poldebele vole 58 K, za mršave 50 K in za vole za rejo 52 kron j v političnem okraju Kočevje za pitane vole 72 K, za poldebele 60 kron, za mršave vole in vole za rejo 52 Kj v političnem okraju Krško za poldebele vole 62 — 68 K, za mršave in vole za rejo 58—62 kron; v političnem okraju Kranj za pitane vole 64-66 K, za poldebele 50—68 kron, za mršave 48—54 K in za vole za rejo 40 K; v političnem okraju Litija za pitane vole 70 — 78 kron, za poldebele 64- 71 K, za mršave 66—65 K, ravno tako za vole za rejo; v političnem okraju Logateo zapitane vole 74 K, za poldebele 72 K, za mršave 66 K in za vole za rejo 62—64 K; v političnem okraja Radovljica za pitane vole 66 K. za poldobele 58 K, za mršave 54 K in za vole za rejo 40 K; v političnem okraju Novo mesto za pitane vole 70—72 K, za poldebele 64—66 K, za mršave 58 — 60 K in za vole za rejo 54—56 K; v političnem okraju Kamnik za poldebele vole 68 K, za mršave in vole za rejo 62 K; v političnem okraju Črnomelj za poldebele vole 60 K in za mršave 40 K.
Zvezdni Utrinek, o katerem smo pisali, da se je videl v Kranju, se je videl tudi v Ljubljani, kakor nam piše gospa Fani Nedved. Gospa ga je videla 12. t. m., ko je šla ob polu 8. zvečer po Šelenburgovi ulici. Letel je nad pošto v obliki velike svetle, višnjeve krogle. Za njim se je vlekel dolg rep isker. Letel je nato proti Tivoli.
Za opek linami je umrla 30 letna zasebnica Helena ŽnidaršiČ iz Trebnjega. Po neprevidnosti je prevrnila gorečo petrolejsko svetilko, da se je opekla s sinom vred do smrti. Otrok je umrl kmalu na to, mati pa dva dni pozneje v tukajšnji bolnišnici.
Potres O potresu, ki je bil včeraj 20. t. m. zjutraj smo dobili naslednja poročila: Mnta. V petek dne 20 t. m. smo imeli tukaj ob tri četrt na 5. zjutraj dva precej močna potresna sunka, da so kupice žvenketale v omarah. Tudi prejšnje jutro so nekateri čutili potres, katerega sunek pa ni bil tako močan. — Velenje. Ob 5. zjutraj se je čutil tukaj precej močan, B—4 sekunde trajajoč potres, združen s podzemeljskim bobnenjem. Tudi posoda na omarah je rožljala. Smer sunka vzhod—zahod. — V Gornjem gradu se je čutil včeraj zjutraj ob 510 potresni sunek. Šumenje in vršanje je spremljalo potres
— Rečica v Sav. dolini. Ob 520 zjutraj je bil tukaj zelo močan potres. Smer mu je bila od jugozahoda proti severovzhodu. Ljudstvo je bilo zelo prestrašeno ter bežalo iz postelj. — St. Vid-Grobelno. Dne 20. nov. zbudil nas je iz spanja močan potres. Tresljaji so bili ob 5 9 zjutraj ter so trajali 10 sekund. Smer jim je bila od jugovzhoda. Slišalo se je podzemsko gromenje. Posledic ni bilo — Celje. 20. t. m. v jutro ob 5 7 Čutili smo tukaj zelo jak podzemski sunek in par manj močnih. Čas tresenja 8 do 10 sekund. Smer horizontalna od juga proti severozahodu. Škode potres ni učinil. — Zidani most. Danes 20. t. m. zjutraj ob 52 je bil tukaj precej močan, dve sekundi trajajoč potresni sunek, spremljan s podzemskim grmenjem. Smer od severa proti jugu. Škode nobene, le hišna oprava je močno zaropotala.
— Hrastnik. V petek ob 5 uri in par minut smo čutili dva precej močna potresna sunka v smeri severovzhod —jugozahod. — Dol pri Hrastniku. V petek dne 20 t. m. se je Čutil tukaj ob 5 zjutraj 5 sekund trajajoč potres a enim sunkom. Sunek se je čutil od juga proti severu. — Zagorje ob Savi. 20. t. m. se je občutil preoej močan potres. Smer od jugovzhoda proti severozapadu. Culo se je 4—5 sekund podzemeljsko bob-
nenje in koj nato par močnih sunkov trajajočih 5—6 sekund. Škode nobene. Sava 20. t. m. zjutraj ob 510 čutil se je tukaj m ran potresni sunek. — Radeče pri Zidanem mostu. 20. t. m. ob 6 5 j« bilo pn nas čutiti preoej močan potresni sunek, tako da se je premikalo in pokalo pohištvo in rožljala steklena post da.
Potres so Čutili predvčerajšnjim v Trebnjem in sioer ob 5 43 zjutraj. Sunek je bil navpičen v ameri od jugovzhoda proti severozahodu. Bil je tako močen, da so okna zaropotala in se pohištvo zamajalo. Tndi včeraj zjutraj ob 5 so čutili v Trebnjem potres, ki je bil nekoliko močnejši od prvega
LOV. Slovenske lovce opozarjamo oa dober in priročen lov lov v Dolskem. Sedaj ga imajo domžalski Ti-roloi v zakupu Občinski odbor se je že v dveh sejah izrekel proti podaljšanju lova, čigar zakup poteče s koncem leta. Vnaoji lovci imajo naj udobnejšo zvezo po železnici. Ob Savi so race in fazani, petelina imamo tudi. Srne so v hribih, po polju pa mnogo jerebic. Nahaja se tudi sloka V lovu   Slovenski lovci, pozor 1
Kmetska In delavska posojilnica V Spodnji Idriji prične v nedeljo dne 29. novembra 1908 poslovati. Ker je vodstvo posojilnice v zanesljivih rokah, bo brez dvoma dosegla najlepše uspehe in postala važen člen gospodarske organizacije.
Mesečni semeni v Kandi ji dne 19. t. m. je bil vkljub slabemu vremenu jako dobro obskan. Posebno prašičev se je jako veliko pripeljalo na prodaj. Tudi goveje živine je bilo veliko. Kupčija je pa bila bolj slaba. Kupovat so prišli tndi Italijani, ki so kupovah govejo živino. — Iz domače občine se pa za te semnje ljudje nič ne brigajo, čudno je to, ko bi moralo vendar domačinom biti za to. da se semnji dobro obiskujejo.
Vreme na Dolenjskem V začetku tega tedna je bilo po Dolenjskem prav občutno mrzlo, da je v torek zjutraj bila Krka premranjena. Nekatere ledenice so že polnili z ledom, ki je bil debel dobrih pet centimetrov. V sredo je pa začelo deževati, da je sedaj prav neprijetno mrzlo-mokro vreme.
Šarlatica na Dolenjskem. Kakor znano, razsaja v Dobrepoljah ta ena najnevarnejših otroških bolezni. Tudi v Novem mestu je zahtevala dve žrtvi, ter se na to preselila v Kandijo. V Kandiji je zbolelo dose-daj osem otrok in sioer dva trgovcu Avgustu Laknerju ter Sest ofioijalu drž pravdniŠtva Karlu Laknerju. Pri prvem sta že ozdravela, pri drugem so pa lažji slučaji, da se ni bati posebne nevarnosti. Da se bolezen ne raznese, je preskrbljeno.
Telovadnemu odsekuKrškega Sokol" v Sv. Križa pri Kostanje-vici je darovala za telovadno orodje neimenovana narodnjakinja iz Ljubljane 3 K. Hvala! Na zdar!
Medvedi v AuerspergOvih gozdovih« Pred kratkim so ustrelili lovci v kočevskih gozdih medveda, dva pa sta jim baje ušla. To izpričuje, da živi v kočevskih gozdovih še več kosmatincev, kar je vsekakor čudno, ako se uvažuje, da so medvedje po vseh zapadnih evropskih državah že malodane dooela iztrebljenj, ker jih po zakonu sme povsodi vsakdo streljati kot roparsko zver. Zato smo se čudili, ko so nam dohajala poročila, da se pojavlja v gozdovih okrog Kočevja vedno več medvedov. Odkod bi naj prišli ti medvedje? Poizvedovali smo in izvedeli, da goji knez Auersperg v svojih gozdovih medvede in jim daje po zimi celo hrano. Ti medvedje delajo ljudem ogromno Škodo, jim trgajo živino, seveda se za to ne zve v jav nosti, ker gozdarji stvar zaduŠe, plačujoč kmetom odškodnino. Zakon pravi, da sme vsakdo medveda ustreliti, kjerkoli se pojavi, ker je škodljiva roparska zver. S tem je tudi rečeno, da se tudi medvedov ne sme umetno vzgajati in držati v lovskih revirjih. Ali ta določba ne velja tudi za kneza Auerperga? Menimo, da, če smo res pred zakonom vsi enaki. Kočevsko okrajno glavarstvo bi torej v tem slučaju moralo storiti svojo dolžnost. Te dolžnosti d o s e -daj ni storilo! Če v gojenju medvedov v kočevskih gozdih ničesar ne ve, je škandal, ker o tem ni informirano. Ako pa je informirano, a ne stori ničesar, kar zakon veleva, je to Še večji škandal! Zahtevamo z vso odločnostjo, da s e z a-koni uveljavljajo ne samo napram kmetom, ampak tudi napram kočevskemu vojvodi knezu Auerspergu. Pravica za vse!
Celjski magistrat Je razpustil „Celjsko pevsko društvo11- Načelnik celjskega magistrata dr. Ambro-schiitz je dal zapleniti lepake .Celjskega pevskega društvau o predstavi „Martina Krpana", ker so bile na tem plakata natisnene slovenske tvrdkein ker se je na njih pozivalo Slovenoe na izvajanje gesla „Svoji k svojim".
A to mu še ni bilo dtsti, osmelil se je tndi izreči — razpust „Celjskoga pevskega društva" Temu velemodremu ukrepu oeljtkega mestnega magistrata se morajo smejati krave, ne pa juristi, saj je vsakomur znano, da ima pravioo društva raz« puščati samo vlada, no, celjski magistrat pa menda še vendar ni — vlada. Jurist Ambroschutz, grdo ste se blamirali, ko ne veste niti nrjprimitiv-nejših določb, ki se tikajo društev.
Pri občinskih voUt vab v Ori t ah je zmagala narodna stranka v JU. razredu z vsemi kandidati, v I. razredu pa z dvema, doč:m so v II. razredu zmagali klerikalci. Razmerja v občinskem odboru je sedaj tole: 8 napreduj ako v in 10 klerikalcev. Potemtakem zmaga klerikalcev ni tako sijajna, kakor je pisal nSlov. Gospodar".
Redka lovska sreća. Dne 18. t m. je posestnik v Rečici gosp. A. F ii r s t v revirju g. TurnŠka iz Na-zarja ustrelil 26 ki g teškega divjega kozla. To je prvi slučaj, da so v tem revirju dobili divjega kozla in ustrelil ga je lovec, ki je  bil prviČ na lovu.
Mestno dekliško meščansko iolo v Celju so dne 20 novembra zatvorili radi škrlatice.
Materi bolji Je ukradel štiri alate prstane v Novi Štifti pri Gornjem gradu neki Bruno M a -k e s o h, ki je nato pobegnil iz Gornjega grada.
Občinski svat v Mariboru je
sklenil pozvati mariborsko občinstvo, naj za proslavo cesarjevega jubileja ne priredi razsvetljave, marveč naj v ta namen določene zneske podari v dobrodelne namene.
Nemška lopovščina. V Mariboru sta 16 letna Avgust Lehmann in Rudolf "VVerdounig, prvi zobc-tehniški, drugi jermenarski vajeneo, prišla v stanovanje gdčne Ane Gre-goričeve, češ da sta prinesla pismo od stolnega župnika zaradi daru za novo monstranco. Komaj ju je ženska spustila skozi vrata, vrgla sta se nanjo. F den jo je davil, dragi jo pa držal za noge. Na vpitje ženskino sta napadalca zbežala, vendar so ju dobili in vtaknili v zapor. Pribegu je Lehmann izgubil dolg noi, Werdounig pa klobuk. Kakor je "VVerdounig povedal pri zaslišanju, je bil Lehmann provz-roditelj vsega napada. Spisal je pismo, ki je je dal potem GregoriČevi in pravil Werdounigu, da je ženska bogata, da ima v omari več tisočakov denarja in obilno dragocenosti. Ca bi se ustavljala dati denar in zlatnino, bi ji zagrozila napadalca, da jo umorita. Tak je bil Lehmannov lopovski namen, ki se pa ni ves izvršil. Opomniti je, da je Lehmann hud nemški haj lovec, Werdonnig pa nemškntar, kolikor se o takih fan-talinih sploh more govoriti v tem oziru o kakem naziranju Najlepše pa pride zdaj. „Marburger Zeitung", list mariborskih Vsenemoev, predstavlja vso stvar, kot da sta Lehmann in Werdounig Slovenca io intimna prijatelja slovenskih mariborskih odvetnikov dr. Rosine in dr. Pipuša. Izvaja v svojem pobesnelem sovraštvu do Slovencev, kakšni ljudje da smo Slovenoi, da smo vsevprek roparji, tolovaji in moriloi! Fa-lotstva pri tem listu smo sioer že vajeni, a tako barabstvo presega že vse meje. će sta Lehmann in Werdoun;g kot hajloveo in nemškutar napadla Slovenko, potem se bo pa nam Slovencem očitala podivjanost, tolovaj-stvo in moritev! Tu se že vse neha! Čudimo se samo mariborskim Sloven-oem brez razlike strank, da so tako prokleto zanikrni v narodnem oziru in da se puste tako sramotiti. Sioer vsak razsoden Človek ve, da je „Mar-burger Zeitung" izmeček Časopisja, vendar tako neprestano ostudno pisanje zasluži eksemplaričnega ožigo-sanja.
Krasna nemščina V ljutomerskem okraju se je razvil ta-le cvet nemškega uradovanja: Z. 86 An das k. k. Bezirkshauptmannsohaflt.. . Die Maria . . . Grundbesitzeri in . . . Er-schied Hiramtes und giebt an, das sie. in Pferflegung des Ktndes Maria . . . haben sohon seit geburt, bies hat die Zustandige Gemeinde . . . per Monat 4 Kr. Bezahl Naohdem sind aber von 8 Monat die Pnegung Betrage Riiok-stand zusamen per 32 K Man Bietet die Lobliche kk Bezirkshauptmann-sohafe von diesen Gemeindeamte den O bi gen Betrage Einzubring. es wird ais Bailage vom kk Bezirkshaupt-mannschaft Luttenberg beigesohlossen Ortsgemeinde . . . am 9. 9. 908. f Maria .... Josef......G. Naohdem \vird auoh Ersuoht um gleiohe Einm Dokoment Fiir das Kind Ober-senden Zuvollen. — Ker te kolobo-oije nihče od cenjenih braloev ne bo razumel, povemo, česa se tiče. Neka občina plačuje sa mladoletnim otrokom mesečno 4 K, a sedaj je pa za več meseoev ostala dolina. Posili-nemški občinski predstojnik bivališča otrokovega je naredil vlogo na o. kr. okrajno glavarstvo, da se pristojno občino opomni, da poravna zaostali znesek.
V konkurs je prišel Vi n o en o Vabič, trgovec v Žalcu.
Komika kultura. V sredo po
noči so Nemci v Mariboru pomazali hiše in table na prodajalnicah slovenskih trgovcev.
Občinski svet v Celovcu je
sklenil, da naj na prevečer cesarjevega jubileja ne bo razsvetljave in da naj se s tem prihranjeni zneski darujejo za dobrodelne namene.
Laška nestrpnost v Gorici. „Narodna Prosveta" je preskrbela na plakatih za predstavi ljubljanskih igralcev v nedeljo in ponedeljek, 22. in 23. t. m., reklamne oglase slovenskih trgovcev po ljubljanskem vzorcu. Ko se je izročilo piakate laškemu plakaterju Trajanu, ki je zagricen Lahon, dasi teče po njegovih žilah slovenska kri, ga je stresla jeza in je vrnil plakate, Češ, da takih plakatov on ne razobesi po Gorici, da bi bila to provokacija rlažkeu Gorice. Tako sovražijo Lahi razvi tek v slovenski trgovini in obrti v Gorioi.
Angleški delavec pred goriškimi sodniki Tomaž Carraus je Anglež, ki dela v Inki v Tržiču, kjer je zaposlenih večje število delavoev iz Angleške. Rojen je leta 1873. Dne 13. septembra t 1. je bil ta Anglež v Panoanu pri Tržiču v gostilni s svojimi tovariši in drugimi delavci. Prišlo je do prepira in pretepa. Ko ie prišel mirit orožnik, mn je hotel C ur ran s vzeti puško, in sicer jo toliko časa imel opravka z orožnikom, dokler ni prišel na pomoč občinski redar. Radi tega je bil klican Corrans pred goriške sodnike. Navzoč je bil pri razpravi tudi angleški podkonzul iz Trsta. Corrans je obsojen na 2 meseca ječe z enim postom in trdim ležiščem.
Obsojen  laški demonstrant
Med demonstranti ob letošnjih bin-koštnih praznikih in pozneje povodom koledarske slavnosti se je odlikoval posebno neki 18letni trgovski pomočnik Anatolij Prencis iz Pulja. Radi demonstracij je že stal enkrat pred sodnijo v Gorici ter bil obsojen in izgnan iz Gorice; sedaj pa se je vršila druga razprava proti njemu, ker je vpil med demonstranti „Fora i Sčavi!" ter svetoval svojim pajdašem, ko jo moral is Gorice, da naj se poslužujejo vseh sredstev proti Slovencem. Prencis je obsojen na tri tedne zapora.
Velikomestna revščina. V Trstu je bil poklican zdravnik k neki bolni oi, ki jo je našel v prežalostnem stanju. Ležala je na raztrgani slam-nioi, v kateri je bila gnila slama. Polna je bila mrčesa. Ker je bila ženska že dolgo bolana in je trpela hudo pomanjkanje, je docela onemogla. V sobi bolnice, Če se sme podstrešno prebivališče tako imenovati, ni bilo nobenega pohištva, niti stola ne. Zdravnik je dal revioo prepeljati v bolnišnico in naznanil mestnemu fizikatu vse, kar je videl.
Obstreljen V tržaško bolnišnico so prepeljali 58!etnega kmeta A n-tona Urbanca iz Kopra. Ob-strelil ga je v nogo neki neprevid-než. ki se je igral z nabitim samokresom.
Ponesrečil so Jo v tržaški svobodni Inki premikaČ Ignacij Mahor-čič. Upanje je, da okreva.
Veliko steklenico amonijaka le Spila v Trstu 31 letna zasebnica Ivanka P ar fant. Rešili bo ji življenje.
„Smrt Slovencem!11 je kričal v Trstu 26 letni občinski uradnik Karel Lu petin a. Obsojen je bil na 100 kron denarne globe ali na 10 dni zapora.
Velik ogenj. V Trstu je pogorel velik del tovarne testenin, tvrdke Maurizio Morpurgo & Co. v ulici Ca-simiro Donadcni. Zgorelo je I. in II. nadstropje.
Opatijsko-voloska električna Železnica- Piše se nam: Pravzaprav bi se moralo zapisati: Opatijsko-voloska nemška zalega, kar je tudi v resni oi. Pri tej železnici Slovenoi nimajo obstanka pred nemškimi oho-leži, ki se kar kosajo za prvenstvo v zatiranju in izpodrivanju vsega, kar ne smrdi po njih smrdljivi nemški kulturi. Ko je svoječasno podjetnik Miiui potreboval dovoljenje za gradnjo te železnioe, lizal se je okoli mero-dajnih oseb in obetal vse mogoče. A sedaj? Sedaj so pa obljube čisto pozabljene, in Miinz je vso nemško zalego privlekel k tej železnici. Sprva so res namestili preoej Slove noev in Hrvatov, ki so pa zginili drug za drugim vsled pritiskanja raznih za-povedujoČih nemških elementov, in zdaj moreš opoldne z lučjo iskati sprevodnike in voznike, da bi našel katerega, ki zna tndi slovenski ali hrvaški. Kar se tiče boljših služb pri tej železnioi, so pa izključno v rokah zagrizenih Nemcev. Gospodje pregledniki, nadsprevodniki itd. pa sploh ne znajo slovenščine ali hrvaščine. Čas bi bil, da se te razmere čimprej spremene.
Nemški kričač Krelsel je zopet v Opatiji ter je prevzel „Kurlistoa in tistih par tisoč kronio, ki so z njo v zvezi. Slovanski odborniki zdravilišču e komisije bodo morali zaropotati, da bo stvar enkrat jasna, čemu vleče ta hajloveo lepo plačo, pri tem
pa grđi vse, kar ni nemškega in dela vodeno vsenemŠko politiko.
Ha ženo le streljal delavec Ivan NaoinoviČ na Reki. Zadel jo je v Čeljusti in dvakrat na roki. Upati je, da reva okreva.
V Pfibramu so ustanovili jugoslovanski slušatelji rudarske akademije svoj klub .Sloga".   Klub šteje
12 Članov, in sieer 6 Slovenoev, 4 Hrvate in 2 Srba. Predsednik je Hrvat Krunoslav Kolarevič, tajnik Kr nest Čnček, S oveneo, blagajnik pa Milan Vnlovič, Srb.
Žalitev naroda In kasen. 30
oktobra t. 1. je stopil v Pardubioah na dunajski brzovlak praški odvetnik dr. Henrik Rvohlik s soprogo. Sedela sta v vosa drugega razreda, njima nasproti sta sedela dva trgovska potnika, izmed katerih je eden čital „Bohemijo". Otivo je mož i očividno rasburjalo, od jeze zelen je rekel proti svojemu tovarišu: „Praga bo zopet imela lep glasi", čemur je to variš pritrdil. Mož je nato Čital dalje ter dal končno svojim čuvstvom duška v teh le besedah: „čehi so še azijatsko ljudstvo, stoje nizko v kulturi, nepram nam brezpogojno manj vredni." Vsled te žalitve oelega češkega naroda je dr. Rvohlik prosil železniškega sprevodniku, kateremu je oel dogodek priobčil, da brzojavi praškemu policijskemu komisar i jatu, da se dožene ime žaliloa. Sedaj je nemški srdi tež postal jako ponižen in nemiren in v Pragi je z vso naglico zapustil vlak in kolodvor, toda odvetnik in njegova žena sta mu sledila za petami. Kakor hitro so prišli v bližino redarja, ga je odvetnik poklical in prosil da povabi Nemca na bližnji komisarijat, kar se je tudi zgodilo. Ondi se je mož legitimiral kot Pavel "VViener, privatni uradnik, stanujoč v Pragi. Proti Wienerju se je vložila tožba radi žalitve češkega naroda. (§ 302. k. z) Kar velja za Cehe, velja tudi za Slovence! Nemci nas ne bodo psovali!
Zanimiva  računska naloga.
Zadnji zagrebški list „Kopriva" pri naša dokaz, da so Rauoh, Crnkovič in Mixtch res „Servus društvo", kakor se splošno imenuje v Zagrebu ta trojica. Ako je:
a= 1       i =11       s = 21 b= 2       j = 12       š = 22 o= 3      k =13       t = 23 6= 4       1 = 14      n = 24 č=5      m — 15       v = 25 d= 6       n = 16      w = 26 e=7       o = 17       z = 27 f= 8       p = 18       ž = 28 g= 9       q = 19      x = 29 h = 10       r = 20      y = 30 Potem je: R-r-a + u + c + h = 20 4-1 + 24 + 3 + 10   u   m   m   m   = 58
C+r+n+k+o+v+ i + o + h = 3 + 20 + 16 +
13 + 17 + 25 + 11 + 3 + 10 = 118 M + i + x + i+ c + h =
15 + 11 + 29 + 11 + 3 + 10    = 79
Skupaj . 255 Nasproti temu je isto t ako : S+e+r+v+u+s d+r+u+ S + t + v + o = 21 + 7+20 + 25 + 24 + 21 + 6 + 20+24 + 22 + 23 + 25 + 17 = 255
Ker je 255 = 255, sledi iz tega jasno, da so: Rauoh, Crnkovich in Mixich = Servus društvo.
Vlom v občinsko blagajno v Gjurglevem. Nedavno smo kratko poročali, da je v Gjurgjevcu pri Be-lovarju neki Ivan K ud ar iz Kranjske vlomil v tamošnjo občinsko blagajno in odnesel 50.000 K. Lopova so prijeli iz izročili sodnemu stolu v Belovarju. Marsikoga bode zanimalo, kdo je ta KuŠar. Rojen je 1862. leta na Jezici pri Ljubljani in ravno tja pristojen. Če se je kje uresničil pregovor, da „ jabolk o ne pade daleč od jablane", tedaj se je tu. Kušar je nezakonski sin silovitega, svoj čas obče-znanega tatu Siherla, vulgo „Dimeža", o katerem je bil pokojni Alešovec spisal gledališko igro, ki je sicer prišla na oder, toda se ni obnesla. Stari Ljubljančani se tega imena gotovo še spominjajo, in tudi starejši ljudje po deželi vedo še mnogo povedati o njem. Bil je zaprt Še v ječah na Gradu, odkoder je nekoč celo pobegnil, a so ga pozneje dobili. Bil je pravi strah Vranjski in velikanska nadloga varnostnim oblastim. Kradel je, ropal, lomil, tako, da so se njegovega imena bali, kakor Kartažani Hanibalovega. Prišel je v hišo in dovolj je bilo, da je povedal, da je Di-mež, in že so mu ženske nanesle vsega, kar je hotel. Bil je pravi Mussolino. Ropal je večji del pri bogatinih, z reveži je pa živel prav na dobri roki. Izkazoval jim je celo dobrote. Zaradi tega pa ga je orožni-štvo iskalo noč in dan, a zaman. Po tikal se je večjidel po kamniški okolici, toda nihče ga ni izdal. Bil je pravi romantični ropar in Lahi bi o njem gotovo že izdali cele romane. Na drag način, kakor Mossolina, je tega zadela usoda. V tem, ko se je orožništvo za njim potilo, je on mirno spal v bivši Šunkarjevi opekarni na Črnučah. Neko noč pa je opekarna pogorela in š njo je bil
upepeljen tndi „Dimež strah kranjski". Da preidemo k sinu. Tudi ta ima nad seboj ie velike grehe. 29. junija 11. gaje ljubljanska polioija are tirala in dobila pri njem 957 K, katere je moral nekje ukrasti, vsled Če-Čar so ga oddali sodišču. Iz Ljubljane je izgnan, ravnotako iz krono vin krone Sv. Štefana. BU je mornar, po dopustu pa se mu ni zljubilo več delati, marveč je kradel. Kaznovan je bil že 13krat in sioer po 5 let, 2 in pol leta, dve leti, 18 meseoev itd Da se je v svoji, od očeta podedovani stroki, mnogo višje naobrazil, se vidi is dejstva, ker govori slovensko, hrvatsko, nemško, laško in francosko, v tem ko je bil oče pravi Kranjec. Tudi v stroki sami je znatno napredoval. Dimež, oče njegov, se je zadovoljil s cestnimi ropi, sin pa je dospel že do blagajniškega vlomilca. No, ukrasti je znal, zbežati pa ne, za kar tudi pričakuje rremune-raoije" v belovarskih zaporih.
Vele sle par, V zaporih dunajskega deželnega sodišča se nahaja in-dividij, ki je nastopal kot zdravnik dr. Evgen de Blovvitz, sin slavnega, v Parizu umrlega korespondenta pri časniku „Times", Blowitza. Znal si je pridobiti zaupanje pri zdravnikih in časnikarjih, kar je pa izkoriščal v to, da je dobival od njih manjša posojila. Poseben trik njegov je bil, da si je nakazaval čeke poljubnih bank, katere ga seveda niso poznale, in si jih dal neposredno eskomptirati, ali pa jih je dajal poljubnim bankam v inkaso, s potrdili pa je potem slepa-ril v drugih mestih neizkušene ljudi. Dognalo se je, da se je veleslepar izdajal tudi za drja. K; gena de Baverja, slednjič pa je izpovedal, da je njegovo pravo ime Leopold David Leibowitz, da je rojen 1872. v Sulici na Rumunskem, da je amerikanski podanik, oženjen, angličanskega vero izpovedanja ter da se je nazadnje zadržaval stalno v Londonu. Od tam je potoval čez Ženevo, Aleksandrijo, Carigrad, Trst in BudimpeAto na Dunaj, kjer ga je dohitela usoda. Nadalje pripoveduje, da je od iumun-ske armade dezertiral in da si je pridobil v Londonu naslov doktorja, v Neweastle ob Tyne pa je bil zaradi nekega delikta kaznovan s 15 mesečno ječo. Iz vsega se sklepa, da je slepar obhodil ves civilizirani svet ter povsod izvrševal razna lopovstva Gospod dr. je 36 let star, srednje, suhe postave, plavolas, plavih, angleško pristriženih brk, sivih oči ter nosi naočnik Poleg angleščine, ki jo govori v Škotskem - rumunsko-židovskem narečju, — govori tudi vse romanske jezike, nemško pa dozdevno le slabo. Glede na važnost konstatiranje njegove identitete in predživljenja, ki je, kakor se dosedaj iz vsega razvidi, povsem temno in se zna izkazati v kriminalnem oziru zelo delikatno, se prosijo oni, ki so prišli z velesleparjem v kakoršen si bodi stik, da to nemudoma naznanijo mestni policiji ljubljanski.
Prvi (Kinematograf Patke" prej „Edison" na Dunajski cesti nasproti kavarne „Evrope" ima od danes do vštetega torka sledeči spored: Dvoje modelov. (Komično). Psi v službi armade. (Zanimiv naravni posnetek) Za uniformo. (Drama v 15 slikah ) Dogodki na Turškem | Aktu alno. Zanimiv naravni posnetek) Fantastne glave. (V barvah.) Dirka s samotežnimi vozički. (Jako komično). Priporočamo f
PO svetu Odšla je 181etna Marija Pungartnikova iz Motnika še 10. septembra ter se Še ne ve zanjo, kje hodi. Služila je pri usnjarju Mijenu na Vranskem. Ko je odšla v svet, je svoji materi pisala, da ji ni treba po nji žalovati ter da se ne vidita nič več. Poslala ji je tudi zadnji pozdrav. No, pa še ni obupati. Izvedelo se je, da je hodila Pungartnikova zadnji Čas okoli Trojane z dvema moškima in nabirala milodarov za pogojeloe. Šli so v smeri proti Ljubljani. Kjer bi se ti „samaritani" pokazali, naj se jih izroči prvemu varnostnemu oblastvu.
Oroinlitvo je izsledilo in are-tovalo Antona Poznika, ki je pred kratkem odpeljal svojemu gospodarju v Kamniku voz in konja. Tudi po neverjeno last je dobil njegov gospodar nazaj. Poznik je znan in silovit tat in goljuf in posebno rad simu lira slaboumnost.
Trajevo pot bode imela v za konu strežnica P. K. Komaj dva meseca je omožena in že je morala čutiti moževo ljubezen. Ker je mož zahteval, da mu mora prinesti od svojega zaslužka že naprej, predno je plačo potegnila 1 K in mu tega ni mogla izpolniti, jo je vrgel na tla ter tako pretepava! in s Čevlji suval, da jo je telesno poškodoval. Ker se je to agodilo takoj po medenih tednih, ima žena pričakovati v bodoče z žol čem napolnjene čaše.
Izgubljeno ln najdeno. Gdč
Jožefa Treova je izgubila zlato žensko uro z verižico. — Zasebni urad nik g. Fran Pno je izgubil listnico, v kateri je imel orožni list, vizitke in nekaj pisem. — Neki trgovec je iz-
gubil trgovsko knjign z zabilježenimi terjatvami.
Uradne vastL Knjigovodja Anton Bernhard na Savi pri Jesenicah je vsled sodno dognane bedosti postavljen pod kuratelo Antona Pongratsa, knjigovodje na Savi. — Pod kuratelo je dalje postavljen Jakob Peklaj, hišar v Dolenji vasi pri Vrhniki in mu je za kuratorja imenovan Fran Seliškar, posestnik istotam. — Pri detel nem kot trgovskem sodišču v Ljubljani se je izvršil vpis firme nAgro Merkur, o sred aj a nakupovalna in prodajalua zadruga v Ljubljani," ki je v naprednih rokah«
Demonstracije pred sodiščem,
Po kratkem presledku zopet enkrat npravi" slučaj. Pred okrajnim kot kazenskem sodiščem stoji Itali jan, ki se je glasom orožaiške ovadbe dejansko udeležil septemberskih demonstracij. Dosedaj so bili na vrsti samo Slovenoi, kvečjemu je zašel v to ^zločinsko" družbo še kak Hrvat, ali Italijana Še ni bilo, in zato se nam je zdelo začudenje obtožence-vega zagovornika popolnoma upra-viČljivo, ko je zaklioal: „Kako pride obtoženeo do tega, da bi bil za Slovence zaprt.a    °~ ?*<Š$$#38
Karel Pussig, pas ar sk i pomočnik pri Ivanu Kregarju v Ljubljani, je rodom iz Gorice, govori le za silo sloveoski. takoj, ko odpre usta se mu pozna, „da ga je laska." Sodi deželni sodni svetnik Potrato, drž pravd-ništvo zastopa dr. Zupane, obtoženca pa dr. Sav ni k (pisarna dr. Kokelj a)
Orožniška ovadba se glasi: Povodom dne 19. septembra v Ljubljani se dogodečih demonstracij in kravalov je jahala proti 12. uri ponoči kavalerijska patrulja po Dunajski cesti v diru, katere zgoraj imenovani vzlio opominom većih gospodov Častnikov, med njimi stotnika Sohanflerja od 17. pešpolka, ni ubogal. Ko je potem zgoraj omenjena patruja posegla vmes, je Pussig ni ubogal in je eksoedirai dalje, vsled Česar je bil aretovan in izročen tamkajšnjemu sodišču Ljubljana, dne 20. septembra 1908. Kogar, straž mojster.
Obtoženeo se zagovarja, daje stal pred „Figovoem" na pločniku popolnoma sam in pušil cigareto, ko se je pridrvila proti njemu občinstvo razganjajoča dragonska patrulja. Bilo je to ob polu 11. zvečer. Ljudstvo se je umaknilo na dvorišče pri „Fi govcu", njega pa so obkolili dra-gonci, vihteči sablje. Ko je hotel „skozi konje," ga je eden dragoncev udaril s sabljo po brbtu. Potem je začul nekega častnika zaklioati: „diesen sofort arretieren", nakar ga je prijel neki domobranec, potem pa orožnik, ki ga je na povelje „sofort visitieren" preiskal, in dasiravno ni nič našel pri njem, nikakega kamna ali kaj podob uega, oddal v zapor k sodišču, kjer so ga potem izpustili v ponedeljek, dne 21. septembra.
Priča Audrej Zore, titularni orožniški postaje vodja v T r e b n j e m, izpove, daje bil obtoženec ar* t ran, ker je hotel skozi vojaški kordon, ki je zaprl Dunajsko cesto. Ko je prišla dragonska patrulja so vsi ljudje stekli na Figovčevo dvorišče, le obtoženec je ostal sam in na vsak način hotel skozi kordon. Bdo je tamkaj več Častnikov, s katerimi se je obtoženeo nekaj prereka1, ker ga niso pustili skozi kordon. Priča je to videl, in večkrat opiz*rjal obtoženca, da naj odide, a ker je ta le silil skozi kor don, ga je postajevodja Z >ro hotel aretrati, a mu je obtoženec nbežal. Prijel ga je nato priča.
Dr Ša vn i k: Naravnost se čudim, kako po dveh besedah tako dobro poznate ljudi in se tako natančno spominjaie oelega dogodka. Menda vendar niste nezmotljivi, ker imate to kapo na glavi!
Sodnik pove priči obtožencev zagovor in ko pove. da so obtoženca tudi viz tiral', zanika priča to, rekoč obtožencu: /d to trdite, potem se lažete!
Dr Šavnik: No, no! Morda je pa zamenjava vendarle mogoča, saj bi ne bilo nič Čudnega, Če bi se kak orožnik enkrat zmotil.
Sodnik: Ali je bilo tedaj tamkaj več ljudi ?
Priča: B lo je več cfioirjev. Prej je bdo v njegovi hiši več ljudi, pa s<> steali.
Zastopnik držav, pravd-ništva: A i je bilo poleg cfioirjev še več ljudi tamkaj? AH ste pozvali obtoženca, da naj odide?
Pr iča : D !
Sodnik: Kam pa je hotel obtožen* c ?
Priča:   Skozi kordon, domov !
Obtoženeo: Hotel, sem proč, da b  me ne bih konji pohodili.
Dr Š a v n i k poudarja, da se ovadba nikakor ne strinja s )zpovedbo priče. Naravnost neverjetno je tudi, da bi se obtoženeo ustavljal kav al e-rijski patrulji.
Priča pove, da je bila kavalerijska patrulja prej tamkaj in daje
bil obtoženeo aretiran le sato, ker je hotel skozi kordon.
Alojzij S t e k 1 a s a, orožniški postaje v. v Logatcu, se spominja obtoženoa in izpove; Bilo je to pred nFigovoem". Imeli smo zapoved, da nikogar ne spustimo skozi kordon na Dunajski cesti. Obtoženeo je hotel na vsak način skozi kordon in se najprej prerekal s stotnikom Sohauf lerjem. Opozoril sem ga najmanj štirikrat, da ne sme naprej.
Sodnik: Kaj vam je rekel ?
Priča: Kod pa hočem. Rekel sem mu nato, da naj gre po Marije Terezije cesti, ker ga tu ne sem pustiti skoz. Nato me je odrinil in stekel naprej, prijel ga pa je nato Zore.
Sodnik: 0 /adba se" glasi popolnoma drugače in pravi, da je bil obtoženec aretiran, ker ni ubogal kavalerijske patrulje.,
Priča: To je bilo prej. Dragonska patrulj'a je prišla kake dve tri minute prej. Ljudje so tedaj zbežali, obtoženeo pa je sam ostal tamkaj.
Dr. Š a v n i k : To vendar ni mogoče, da bi se en Človek sam ustavljal kavalerijski patulji!"
Obtožen ec: Saj vendar nisem imel bombe, ali revolverja ali pa kamna.
Priča potrdi, da bi se tudi on sam ne bi upal ustaviti ka valerij ske patrulje. Aretiran pa je bil obtoženec, ker ni hotel oditi in je vedno silil skozi kordon, dočim je orožništvo imelo od ritmojstra strog nalog, da se ne sme pustiti nikogar naprej, ker so nekateri prišli skoz.
Zastopnik drž. pravdni š t v a : Ali ste večkrat pozvali, naj se odstrani?
Priča: Dvakrat, trikrat.
Sodnik: Ali je bil kak „auf-lauf" ?
Priča na to vprašanje ne ve odgovoriti.
Dr. Savn i k iznova poudarja, da se ovadba ne strinja z izpovedbami današnjih prič. Sioer je pa orožnik sam danes dejal, da so nekatere ljudi pustili skozi kordon in da je vsled tega obtoženeo upravičeno mislil, da sme tudi on skoz. Patrulje so pa tedaj takointako vandrale gorindol po vseh ljubljanskih ulicah. Določnejše in natančnejše se ne upa govoriti, ker ne sme.
Sodnik iznova vpraša pričo, če je bil „auflauf", a priča molči.
Zastopnik drž pravdni-Štva poudarja, da ima obtoženčevo dejanje po izpovedbah prič orožnikov vse znake pregreška rabuke v smislu § 283 k. z. in predlaga, da se zadeva odstopi državnemu pravdniŠtvn, da uvede proti obtožencu postopanje zaradi navadnega pregreška.
Dr. Savni k odločno oporeka temu predlogu, češ, da je orožnik sam izpoved±1, da je bil obtoženeo tedaj sam, da ni bilo drugih ljudi zraven. Saj niti to ni dokazano, kar trdi ovadba, da se je ustavljal kavalerijski patrulji.
Sodnik proglasi sklep. Na predlog javnega obtoiitelja se odstopijo spisi državnemu pravdniku . . .
Dr. Savnik: In potem zopet nazaj okrajnemu sodišču. Dr. Tavčar je imel res prav, ko je rekel, da se špila komedija.
Slovenci]
zbirajte za žrtve!
Drobne sovice.
— K papeža v  Rim sta šla
reški župan dr. Vio in državni poslanec tega mesta Zanella, da prosita naj se Reka izloči iz hrvaške Škofije v Senju.
— Umrl ie grof Zedtwiti, član gospodske zbornice v Požunu.
— Atentat proti Rockef elierju
Neziani atentatorji so v Adidondoku prestavili na železnioi izogibaliŠče, da bi skotil s tira vlak, v katerem se je vozil mul ti milijonar Rookefeller. Atentat se je ponesrečil, ker je pred osebnim vlakom vozil tovorni vlak, ki je skočil s tira.
— Samomor v plamenu. V Riidersdorfu pri Berolinu je žena bogatega mL na rja Langa znosila v sobi na kup poročne obleke svojih dveh hčera, ki sta se hoteli poročiti, jih polila s petimi litri petroleja, se ulegla na kap ter užgala. Umrla je med strašnim* mukami.
— Mostarski župan Muatafa elendl Sofić je odstopil, ker se ne strinja z aneksijo Bosne in Hercegovine.
Razne stvari
* Ukraden Otok. V francoskih časopisih je Čitati nenavadno vest, j da je bil Franciji ukraden neki otok. Zgodilo se je to tako tajno, da se je tatvina razkrila šele čez leto in dan. Pred 60. in 70. leti so imeli povelj-
niki francoskih vojnih ladij navado, da so proglasili vsak otok, na katerega so med vožnjo naleteli, a Še ni imel lastnika, za francosko last. O tem ho enostavno sporočili v Pariz, in stvar je bila gotova. Tako je bil tndi pred pol stoletjem anektiran pust otok v Tihem oceanu, ki ima ime po najditelju Angležu Clippertonu. Vsakih deset ali petnajst let je priplul mimo otoka kak francoski parobrod ter je ustrelil iz topa v pozdrav francoskemu posestvu. Ko pa je pred dvemi leti priplul zopet neki francoski parobrod mimo Clippertona, so zagledali s parobroda na splošno strmenje na otoku hiše, ljudi in oelo majhno trdnjavo s posadko 6 vojakov. Na zahtevo Franoozov, da se odstranijo z otoka kot tnjoi, so oni odgovorili z orožjem v roki, da so oni, Mehikanci, anektirali pusti otok, ki ni bil nikogar last. Diplomatičnim potom se je cela stvar kmalu poravnala. Otok je ostal Mehikauom, a ni več pust. Na njem so namreč Mehi-kani razkrili bogate zaloge fosfata.
* Nedolžna revolucijonarka. Nedavno se je odkrila v Petrogradu zelo zanimiva in tre g komična ljubavna afera. Neka kneginja je dobila pismo, naj takoj položi za revoluoi-jonarje 10 000 rubljev, ker bo sioer umorjena. Pisec jo je pozval, naj odgovori pod Šifro „ognjeni meč". Kneginja je izročila pismo polioiji, ki ji je svetovala, naj odgovori, a polioija bo prežela, kdo pride na poŠto po pismo. In res se je oglasila kmalu na poŠti mlada dama vprašujoč po pismu „ognjeni meč". Detektivi so damo prijeli, ki se je legitimirala kot znana grofica. Seveda so jo imeli za revo-lucijonarko ter jo zapeli. Kmalu pa se je stvar pojasnila. Grofica je imela ljubavno razmerje z nekim lakajem ter si dopisovala ž njim pod omenjeno šifro. Lakaj se je seveda hvalil s svojo ljubioo, nakar so tovariši pisali ono grozilno pismo knjeginji, da spravijo tem potom stvar na dan. Razkrinkana grofica je seveda takoj pobegnila iz Petrograda
* Sako bo konec a veta? To vpraštnje je stavil neki angleški list znamenitim učenjakom. Oliver L >dge je odgovoril kratko, a menda edino pametno, da mu ni znano Loz Aven-buTv je muenja, da pade zemlja v solnce. Prof. Garvood je mnenja, da je mogoč vesoljni potop, ki ga opisuje sledeče: Razvoj zemeljske skorje je odvisen od dveh činiteljev; eden je potres, ki zemljo vznemirja ter dela na njej višine, drugi faktor pa je, da se zemlja shladeva. Kadar se bo zemljska skorja vsled ohlajanja tako utrdila in skrčila, da ne bo mogla več voda prodirati v zemljo, ne bodo se delali več griči in gore in tudi potresov ne bo več. Zemlja se bo vsled tega znižala do pod morske nižine, nakar jo bodo morja popla vila. Fizik Ramsav ne vidi konca sveta v kakem prirodnom pojavu, temuč je mneoja, da bodo ljudje vsled razmnoževanja pomrli gladu. Wilam Hugins, sloveči astronom, zastopa mnenje, da more propasti zemlja istotako vsled velike vročine, kakor vsled velikega mraza. Posebno verjetno se mu zdi, da trči solnce skupaj s katero zvezdo.
* Hitro pomagal. „Dragi prijatelj, posodi mi 30 gld, pozabil sem ves denar doma". „Tu imaš 20 krajcarjev in pelji se urno domov po denar".
* Novodobna kuhinja „Kako se imenuje to sočivje, Rezika?" Kuharica: „Tega ne vem, kajti kar obiskuje naša gospodična gimnazijo, ima vsaka reč latinsko ime ... poprej je bila to Špinača!"
* Kako se ohranijo Izložbena Okna prozorna Splošna tožba je, da v zimskem času se pokrijejo izlož bena okna s soparico tako, da občinstvo ne more opazovati izloženih predmetov. Da se to prepreči, se svetuje, naj se izložbeno okno na-lahko obriše s platneno cunjo, katero je namočiti v glicerinu. TolŠča glicerina namreč zabrani, da se delajo so parne kapljice na steklu.
* Kako ao vladarji žalovali za Napoleonom. Lord Castlereagh je prinesel takrat že popolnoma za pitemu kralj Jurju IV. vest, da je Napoleon Bonaparte umrl na otoku Sv. Helena s sledečimi besedami: „Veličanstvo, izgubili ste svojega naj hujšega sovražnika!" Pijani kralj je razumel, da govori lord o njegovi ženi Karolini Brunsvišk , in je veselo vzkliknil: „Moja žena je mrtva!" Ko so mu potem stvar pojasnili, je postal z opet m elan h oličen.
* Nove preiskave   o pijanosti
priobčuje fiziolog E. Reiss v neki znanstveni reviji. Imel je priliko, preiskovati pijance, ki so jih bili pripeljali za en dan ali več dni v bolnišnico. Opazoval je vsega skupaj 72 slučajev v teku devetih mesecev. Njegovi poizkusi so bili radi tega posebno težavni, ker so bili odvisni večji del od dobre volje pacijentov. Reiss je dajal pijancem navadne računske naloge in je dognal, da jih je 18 odstotkov v pijanosti napačno multipliciralo (množilo) ; v treznosti
Orjflnljacila uradnlftva slovenskih denarnih zavodcv.
Na povabilo poklicanih sklicateljev se je zbralo snoči v hotelu »Ilirija« okrojr 100 uradnikov ljubljanskih slovenskih denarnih in dragih zavodov — tudi dame-uradnice so bile vkljub plesu V »Narodnem domu-v v prav lepem številu na-navzoče.
Zastopano — in sioer v častnem številu — je bilo uradništvo sledečih slovenskih denarnih zavodov: »Kreditna banka«, »Mestna hranil-nita«, »Zveza slovenskih zadrug«, »Zadružna zveza«, »Kmetska posojilnica«, »Ljudska posojilnica«, »Vzajemno podporno društvo«, »Trgovsko obrtna zadruga«, »Splošno kreditno društvo« itd.
Sestanek je otvor i 1 v imenu sklicateljev g. dr. Lavš od »Kreditne banke«, ki, izrezujoč svoje veselje nad tako obilno udeležbo, {»ozdravi vse navzoče in pojasni namen sestanka, t. j. da se uredništvo slovenskih denarnih zavodov posvetuje o tem, ali je organizacija uradništva slovenskih denarnih zavodov potrebna in mogoča in kakšna naj bi bila taka organizacija.
Preide se na volitev predsednika in se na predlog g. IVruzzija z vzklikom izvoli predsednikom gOSp. dr. Lavš, kateri povabi navzoče, da odkrito izrazijo svoje mnenje o nameravani organizaciji.
Vodja »Zveze slovenskih zadrug«, g. Rozman, predlaga, tla najprej sklieatelji razvijejo svoje ideje o organizaciji, nakar se bodo že oglasili drugi s svojimi pripombami in predlogi.
Predsednik g. dr. Lavš razlaga nato program društva, ki je lahko popolnoma samostalno ali pa se pridruži dunajskemu osrednjemu društvu, ki šteje že nad 5500 članov in v katerem imajo uradniki čeških denarnih zavodov svojo sekcijo, kateri hi se morebiti naše društvo moglo pridružiti.
Kontrolor »Mestne hranilnice«, g. Trstenjak, v temeperamentnem govoru razvije svoje mnenje, iz katerega se je posnela tudi žalibog resnična pikra resnica, da se v vrste uradništva slovenskih denarnih zavodov tudi silijo ljudje, ki nimajo potrebne zmožnosti in ki so itak že drugie plačani.
Govornik poudarja gospodarsko in narodno važnost društva in predlaga, da se osnuje popolnoma samostalno društvo za ves slovanski jug, ker Dunaj in Nemci nam ne bodo šli nikdar na roke.
G. Rozman predlaga, da se o predlogu g. Trstenjaka izjavijo zastopniki vseh zastopanih denarnih zavodov — in se zastopniki vseh zastopanih denarnih zavodov izrečejo za predlog g. Trstenjaka.
G. Trstenjak nato podrobneje pojasni svoj predlog in svoj načrt, kakršno naj bo nameravano novo društvo.
G. dr. LavŠ pojasnuje osrednje društvo na Dunaju.
G. Rozman v daljšem, odobra-vanem govoru pojasni položaj uradništva in omeni razno, kar bi se dalo v prid uradništvu izboljšati, ne da bi se s tem obremenilo zavode.
Dotakne se posebno penzijskega zakona, ki nam nudi pravo beračijo in vendar nalaga nam in našim delodajalcem občutna bremena.
Tudi z narodnega stališča se ne moremo sprijazniti s tem zakonom, ker so nas slovenske uradnike razkosali na dva dela, kojih eden je prikovan na nemški Gradec, a drugi na Trst — a naše narodno središče, bela slovenska Ljubljana se je prezrla.
Govornik priporoča, da se ustanovi za avstrijski slovanski jug lasten nadomestni penzijski zavod.
G. Krofta, uradnik »Kreditne banke« opozarja na »Ustfedno banko češkveh sporiteleu«, ki je ustanovila nadomesten penzijski zavod.
Gosp. Rozman omenja, da Ćeho ljubimo kot svoje brate, a vendar nam velevajo lastne gospodarske koristi, da se postavimo na svoje lastne, noge in si osnujemo svoj nadomesten penzijski zavod — ako bi pa to res ne bilo mogoče, se gotovo prej poslužmo češkega nadomestnega penzijskeg-a zavoda, kakor državnega. Omenja tudi nadomestni penzijski zavod, katerega snuje »Splošna zadružna zveza« na Dunaju za zadružne uradnike.
Nato se določi pripravljalni odbor, v katerem so zastopani vsi slovenski denarni in si i eni zavodi v Ljubljani, kojemu se je naložila dolžnost, da sestavi pravila in se posebno peča s penzijskim vprašanjem.
O pomenu in važnosti organizacije, posebno pa o važnosti nadomestnega penzrjskega zavoda govori končno g. dr. Žrjav, ki je v svojih prepričevalnih in navdušenih izvajanjih podal  pripravljalnemu odbo-
ru mnogo lepih in primernih navodil, katera se bodo, kakor je g. predsednik, zaključevaje sestanek, poudarjal, gotovo v polni meri upoštevala.
Kavarna!
T7" Spodnji ŠižOri se bode? dala s 1. sušoem 1909 lepa, povsem" na novo in m Oder DO opremljena kavarna z^vsemi drugimi prostori In vrtom 49)9—3
v najem.
Natančnejša pojasnila daja gosp. Viktor Bola lito, veletrgovina z vinom In žganjem v Sp. Šiški
47
Klinčavničarstvo
Ign. Fasching-a vdov$
Poljanski naslpfteu.8.
Reichova hiša.
Izvrstno ln solidno delo. Cene %merne. aPoitr**vll»» m« toeno Izvršujejo*
Lepe prsi
v dveh mesecih povzročijo
PILOLES 0R1EMTALES
edine, ki prsi razvijo, utrdijo, obnove ln dajo ženskemu stasu graciozno zalitost, ne da bi Škodilo zdravju. Zajamčeno brez arzenika. Pri-znano od zdravniških učenjakov. Absolutna tajnost. ' Škatljica z navodilom K 6 45 franko. J. Ratie, lekarnar, Pariz. Zaloga v Buda-Pešti Josip pL Torek, lekarnar Kiraly-utca 12, v Pragi rr. Vitek & Comp. 2256—12
SUKNA
In modno m I
blago za obleke I
priporoča firma H
Karel Kodni I
tvornica zc sukno I
v Humpolcu I
na Češkem. 28
Tvornlake cene.      Vzorci franko.
Zahtevajte zastonj
in franko moj veliki, bogato ilus tro vani katalog
8 preko 8000 slikami vseh vrst nikljast h, srebrnih in zlatih nr, dalje vseb vrst solidne zlatnine in srebrnine, glasbil jeklenega in nsDJa-tega blaga, kadilnih priprav itd. po izvirnih 3705 — J 2 tvorniskih cenah
Nikljasta ari remonto-arka.......K   3 £0
Sistem Roskopf pat . „ 4'— Švicarska izvirna Rob-
kopf pat.....9   6*—
Registr.   Adler Roskopf nikljasta temon-toarka na sidro   . .  ,    7*— Goldioasta remontoar-arkas kolesjem ,Luna' in dvojnimi   pofcrovci  „    9'— Srebrna ren ont. s kolesjem ,Gloria' odprto „   8 40 Srebrna remootoarka z dvojnimi i ofcrovci .   „  12 60 Srebrna oklopna verižica z obročkom
na vzmet, 16 gr   teže....... 9 260
Ruska talska nikljasta remontoarka b kolesjem ,Lnna* K l' '50, ura s kukavico K 8 50, budil-nica K 2 90, kuhinjska nra K 3' —. schwarz-
waldska nra K 2 hO. Za vsako uro 3 leta pismenega jamstva. —
Zamena dovoljena ali denar nazaj. Prva tvornica za ure Ivan Konrad, c. kr. dvorni dobavitelj, Most št. 667, Češko.
Najboljše mazilo za čevlje.
N O X I
N
Dobiva se v vseh boUSlh trgovinah.
Zaloga pri
2027 13
K. A. KretorJu u
•i-
UubUonl
■ta 2.
Uv e u šf rTpTc j
j Ljubljana. Kolosijeka ulloo 16
1 Cw Tiatrom
izdeluj«
prodala ln popravlja vsakovrstna
»ode
po najnlajin
Gostilna
s koncesijo Kramar v Ljubljani, j Doloajsaa cesta it 5 se da___1
Ifcv naj e m (zakup)T^
o dnem I. februarja I909 aH pa tudi takoj.___ v
S) Poizvedbe v odvetniški pisarni dr. Frana Poček v Ljubljani, Stari trg Stev. 30.   « 3960—5
j
1
S 1
[amf«*«9m»«»f*4
is
domačega izdelka priporoča
JOSIP VIDMAR
n^fsmaBllssamsft Pred Skotilo 19, Stari trg 4,
Prešernove ulice 4.
a4flkdteuag*anVBS»< Tovarna ln prodaj a oljnatih | barv, flrneža in lakov.
-*f   niaktritnl obrat. g*~
Urtanof-ilill
Brata M
lata
IMS.
6.
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta it.
Delavnica;
Igriško ulico it. 8.
Plavaš* stisni i ta.    s sta. prti. |£ Zato
Slikarja napisov.
Stavblnski In pohištvena pliskarjaa
Velika iibirka dr. Sehoenfeld-oTik
barv v tabak sa akad. slikarje.
Baloara oopldev sa pleskarjs, slikarje In zidarje, itsdllnsgs mazila sa hrastov« poda, ksrbollnsjs Itd.
Posebno priporoča va slav. občinstvu najnovejše, najboljšo in neprecenljivo sredstvo m Uianjt sobnla tal pod
imenom JSapidol". •Priporočava se tndi si. občinstva bb vse v najine atroko spadajoče delo e mestu in na da&eli kot priznano realno in fino po najniSjih cenah.
SM Jesenle
Izbijana, Stari trg 31,
priporoča
klobuke
cilindre, cepiče itd.
----naj navajat« fafost .
O II
pitiarfl ceni.
Ljudevit Borovnik
puakar   v Borovljah (Fcrlaeh) na Horoakem.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih posek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici ln od mene preizkušene. — lluatro-46 van I oenlkl zastonj. 47
Najbolje za zobe.
Odi?, kovana
Prvalj. tvonica Uavirjev
Ljubljana
HHierjeve ulice 5     Blizu Gradlita
Rudolf A. Warbinek
ni
CP "O O
3
o
CD
E co
Priporoča   svoje   prve   vrste,   za vsa podnebja   solidno narejene planino, klavirja in harmonije tndi samo-igralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave injuglaševanja se Izvršujejo točno in računijo najceneje.     1706 47
največja tvornica na Jugu Avstrije.
Prepričajte se
do morete najcenejše in najboljše blago dobi samo url firmi
Barhenti, damaski, gradil, kana-t asi, kretoni, zeliri itd. vse po najnižjih cenah. Zahtevajte povsod Novo platoe e narod. znak. Komad 23 m za 16 K — franko. 3904 4
Lopa zračna
stonouonja
vsake vrste z eno, dvema ali večimi sobami od 8 kron mesečno naprej, ao takoj ali sa posnofo oddalo v novozgrajenih hišah v Pređo vicem Sela poleg Ljubljane. 937 37
Več se izve pri Eliju Predovićn aa Ambroževem tron 7, LJubljana.
i
i
>a»**<
.«frsr«5<
BARHENTOV, FLANEL "
I
■ MODNEGA BLAGA ■
I platna, damasta, kanafasa itd, J vse novo, ki jih franke pošilja 1 znamenita uvozna tvrdka
U V J. Havtfdek a br. Podebradv J
■■311— 1       (Kraljevina ĆeSka.)
Zavoj s 40 m raznih ostankov pralnega blaga letnega in zimskega pc šil jam za 18 kron Iranko po povzetju.
isan trn
_T rt  i o m"0
o.« o.
o rt -  o j
P
rt ' _r ,~    O « _r"">
(M
(A
e
9
«
0
a a
t*
rt n
5 rtS2.rt^ Sdo
a m o c£
o o o> « > 2
S "o S rt*3 rt o
*> >   -    rt M
^rt pS rt g to •
E ^ č
3b C I   c O rt
o I bfl
2 W)3 E* >
* H — Q.bC
"5 S
rt^a
« bfl« cid S > *
*° - w S ^ N rt
2 o rt m °- bfl te
aaouu?3 h O. o. c > co a.
^Tnton Sare
LJubljano, jj. Petra cesta it S
priporeča v lastni šivalnici izdelano
perilo
za otroke, $ospe In gospode.
Za izdelovenje perila doma priporoča svojo bogato zalogo platna in sifona v vseh širinah io kakovostih, švicarsko vezenje, prte in pr-ttče, brisalke itd. 3317 15
Kakor znano le dobro blago in selo
zanesljive oene. Naročila za venkaj točno In zanesljivo.
Uažno za podjetnega
Slovenskega gostilničarja!
V najem Se odda oll tndi DOd ugod-
nimi pogoji proda
hiša na Bledu
V hiši se nahaja stara dobro vpeljana, posebno tujcem znana in priljubljena gostilniška obrt z več sobani sa stanovanja 1 ki se lahko dobro oddajo tujcem. 3921 4
K hiši spada velik senčnat gostilniški vrt, keglišče, velik salon (jedilnica) in velika ledenica.
Interesenti naj blagovolijo vprašati pri Ferdo Sekovaniču, trgovcu in gostilničarju na Bledu (G-orenjsko).
Svoji k svojim! (s
J 3822—5
Slaščičarna Rudolf Bischof
Poljanska cesta 22.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da prevzemam vsa naroČila, spadajoča v slaščičarsko obit. Nadalje priporočam izdelovanje vsakovrstnih tort sa godove po jako niskih o en ah.
]<arocila na deželo hitro in točno.
Z velespoitovanjem beležim
Rudolf Bischof.
i
P
luss-Staufer-jev klej
neprekoslji v za lepljenje strtih predmetov.
Naprodaj ima Fran Kollma\nn w LJubljani. 3989-2
Vodovodi
Kano!l3act]e. Kopališke naprave
Inženir-Mdrotekt
Konrad Lachnik, Uubllano
Beethovmm ulice itn. i.
8664*112   Projekti in izvršite/ pri dometi
specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi
Brzojavi: ucunlk-uubuaoe.       SSi x»Btonl)-
SVETOVNOSLAVNI
898—146
FERNET BRANCA
tyrdke FRATELLI BRANCA v MILANI
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU I Nsutrpljiva v vsaki družini! Dobiva se v Ljubljani pri: J. Buzzo-linlju; Anton Staculu; slaščičarni Jak. Zalaznlka.
NOVOST!
4090—3
fuške:
Lancaster od .   .   S 26 Flobert     „ -  .       8' -
Pištole ......I'—
Samokresi,,  . .   „   5 —
naprej. Poprave ceno. Eustrovan cenovnik
franko.   F. Dušek, Opočno 76
ob državni železnici, češko. 3615—7
Triumoh-štedilna ognjišča
aa gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v c iik orsni iz-•diavi   Ze 30 s t so najbolje priznana. Pri-snana tudi kot iftiboljfii in naj-«ps2&e)8i u&aeiek. RoJcjcjs prihranitev loriva.  Specijaliteta: Sledilna ognjlida ta hotele, gostilne, rettavraoija, kavarn« 3r. Ca □ i ki in proračuni na razpolago. ?lavai   kata:og franko proti dopOfiiSni n&mki 2241 22
ftvarna za sledilna ognjišča „Trl.ipfc"
*s*. Ooldsohmldt Jr sin JTmilm   iS    3-ora>Bj« Avstrijo.
flock Cojnnc
Medicino!
Pristni vinski destilat v uradno plombiranih steklenicah.
Gamis & Stock
Barkovlje.
£iina parna žgalnica konjaka pod državno kontrolo. 3819-5
V Ameriko in Kanado
najorlpravnojše, najcenejše in najzanesljivejše prevaža
Cunard Line.
Odhod iz domačega pristanišča Trsta:
Slsvonia, 1 decembra 1908-Pennonia, 5. Januarja 1909. PsoDOoia, 23. lebrcarls 1909.
U Liverpola: 770-39
ssilllailla (največji m najlepši parnik sveta) doe 9. decembra 1908, 19. taciisr a, 6. februarja, 27 februarja in 20. marca 1909. Maaretaoia, 2 Jsnuar|ap 23 Json-arja. 13 februar)a In 6. marca. Pojasnila in vozne karte pri
Andr. Odlasek
f UUBUANI, Slofflikov« ulice itev. 25,
Clinretnl papir in cijaretne stročnice
Vprašanja naj s* naslavljajo na Jvana Bonača v Ejubljani
Delniška družba združenih piUOUaren ialec in Laški trg
-   Sjes«mse>ea>BFoeBm s»we»f e»   - == ^peeiaiitetai
izborno pivo. črno pivo JolUOtor
u_        Zaloga" v Spodnji Šiški.    —   Telefon štev- 187.
PoiUJatre na dom sprejema restsTrster sjosp. B. EriUnlh paradni dom", Ljubljana. (Žtev. teleloos 92.)
:?>:v-
\ *5sW^j^Kl S&g*
i r
Si
v,
51
'3*
LIN
oblastveno varovana besedna znamka, patent dobljen in
prijavljen v
skoro vseh kulturnih državah. D. R. G. M.
'M
m
Najboljši in najcene
razkuževalec
Sčisli v hipu vsak slabi zrak.
Pritiska dim k tlom in uniči vse bolezenske kali.
V rabi pri najvišji gospodi, v gledališčih, varietejih, hotelih, kavarnah, restavrantih, šolah, javnih uradih, pisarnah in pri tisočih zasebnih ljudi. Reference iz vseh mogočih  krogov  so v originalu na  razpolago.   Za vsak razkuževalec  se jamči
5 let in zastonj popravlja.
Razkuževalec zraka: I
ii ii
H ii
ii ii ii
la. II. III. IV.
K 8-12-20-35-50 —
ii
ii
ii
€senca za razkuževalec perolin: 100 gramov X 9*- *|4 litra X 20*- \ litra X 40--, 1 liter X. 80*
Za razkuževanje zadošča 10 gramov na 1 do 2 litra vode. Prospekti  gratis  in franko.
Pozor na ime „Perolin".   —   Pred ponaredbami se svari.
Jslefon $fv. 2t205.
The Perolin Fobrlhation. P.Brlch, Dunaj, xx. mmm 4-6
Aparati in Perolinova esenca so pristni samo, ako so označeni s polno firmo
in besedno znamko „PEROLIN".
Naprodaj povsod, kjer ne, se obrnite naravnost na tvornico.
8261 7
PATENTEI
tela   lapoulole  1« fti
TU. GELBHAUS
Odlikovan i zlato kolajno v Pariš« 1904 In s slato kolalno In kriioesa v Londonn lata 1895
»oitno kranllnlos štev. 49.0M.
4877—62 S«
inienir in zapriseieni patentni posrednik na Donela WM vTI. Slebensterngasse 7, nasproti o. kr. patentnemu aradn. g|
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljsko premogokopiio družbo v Trbovljah
triporoca evo] pri po znano isvrsten nT™ m a~Sl si ss sS ■ nsas—saaad s sadno
ednakomarnl, vse od avstrijskega drofitva in&enlr)ev in arhitektov določene pred tpiae gledć Uakovne in odporne trdote dal** itadUirllJtiJočl dobroti, kakof
tudi tvoje priznano tovrstno sapsanea*
Priporočila tu R^rhVinlrt
asats uradov Id o s Jim o v it r J«j h tvrdk eo na rupoliio.
Gontralni urad: Dnsoj9 1», Msixim? isnstr^sso 8*
Naznanilo.
V Moriju, ki je i po množini in po kakovosti eno večjih in gotovo najdonosnejše središče vinoreje v Trentinu, se je ustanovila
pT zadružna klet
pri kateri so udeleženi mali in veliki vinorejoi najboljših krajev.
Ta zadruga ima edini namen ščititi vinorejoe proti pogostemu zniževanju cen sirovin in izključuje vsako operacijo, ki bi merila na špekulacijo.
Zaradi tega je zadruga v prijetnem položaju, da more nuditi vino aeprekosljive kakovosti in brez strahu pred kako konkurenco.
Podpisana Zadružna klet išče tudi sposobnega zastopnika za prodajo svojih proizvodov na Tirolskem, Soiuograškem, Štajerskem in Koroškem. Ponudbe s pogoji naj se pošilja,o na spodnji naslov. 4092—2
zadružna klel:, Mori.
Glavna posojilnica
Petrolejska zorna luč
Priznano najboljši petrolejski gorileo. Liter petro Jeja 2a 16 ur, 90 sveč meči, pritrdi se takoj lahko na vsako svetiljko.
Kompletni gorilec K 9'—-
Petrolejske peči 3438-9
Matador  <&: Akaria
so najboljše in najcenejše kurivo. Popolnoma brez duha. Prospekti zastonj. Zastopniki se iščejo
Na deželo po povzetju.
Telefon št. 2I.I90. Telefon St. 21.190.
Družba za jjraetzinovo luč z o. z. stS«**™«; 12.
H. Uopfilka, Proga, Perštvn ■
češki prikrojevalni zavo9j5J^P?5jW 1
pt*ipoF*oea E
sukna, mo3no blago, lodne vseh vrst za gospoDc in Same, sukna B barvna, praznična, biljarflna itd., pliše, astrahan, persian, krimer, L ita., /lanek, klobuccvino, cajg in mancestre,    4034-2 H plaščki s kapucami, nepremocljive, za gospode, dame in otroke, ■ vrhnje suknje za gospode in haveloki sokolski, I -francosko blago za telovnike, storjeni telovniki. = I
Obleke po poslani meri se izgotavljajo po najnovejšem kroju. 8
Vzorci na zahtevo, pošiljatve na izbiro. Znani ceneni in dobri nakup. I
..Domaći prijatelj"
lastni tovarniški list V letnik
Zahtevajte na ogled.
VlJroia tovarna tal t Pni M
Izd.el-u.-'e In. priporoča:
.Vydrovkou žitno kavo, po&iljano po posti 6 kg zavitek za K 4 50
Vydrovo otrcSko moko, 1 kg. s«......                            . „ 2 40
Yydrove juhne konzerve (ffrabovo, gobovo, lečno, riževo
in rezančno) % bg (20-25 poroij) za .    .    .    . „ 150
Vydrov juhni pridatek i/2 kg steklenica.....»3 —
Vy irov maJinov grog, 1 steklenica                             . „ 2'—
Vydrove oblate, maslenoe (svetovnosnane) Šbatlja 25kosov 9 2 —
Vvdrove oblate nDeaeert deiioat" s meden, kremom 50 „    n 3 —
„ „ ,Delioatesse*, sadu. okusa in s čokolado 50 ? „ 2 50 Vydrov „Bnobtin", dišava sa pecivo, l/i kg steklenioa
(zadostuje ravno sa 25 kg moke) . . „ 1«— Vydrove Sumeče bombone „Ambou ali pa „s sidrom" v
Štanjelu, fikatlja 50 koaov.......n 2*—
Vvdrovo gorčico (ženf), po francoskem in kremikem načinu lJ4 kg , —*S0
»>rtr.» m iniarna Hr»nll Pr«ta VIII._3900—4
I   pisarna:   | —-
Kongresnem trta it. 15, Soavanovo hUa o Uumiaui
■prslssns In Izplačale kranilns viogs
orestnja po 43u % od dno vložitve do dno ralip
kros odbitka rentnega davka, n 47
Uradne aro od S. —12. dopoldne In od 3. — I. popoldne.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obreetovanje pretrgala
Ant. Presker
krojač,
47
Ljubljana. Ju. Petru c. 16
priporoča
svojo veliko zalogo goto vik oblek za gospode In dečke, Jopic In nlaieev za gospe, nepremočljivik kavolokov Itd. Itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in nsjmijih cenah izvršujejo.
G. CADEŽ
▼ ijJTibljanl
Mestni trg št. 14
poleg UrbanSevB manufakturni trgovine
jsrip«roČa
klobuke
žepice, razoo moško perilo, tate, ovratnike itd.
Pekarija
slaščičarna
m
m
in
kavarna
j. ZALAZNIK
Stari trg št. 21.
= JtUJafkc: =
Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26
m m m
m m g* m m m m m m
m
m
s &
C B t
m
d
iolldna i»oaaS;v«*5r.I»ia 2
Pozor!
Za prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi na postaje železnic ali z njih, se gg. trgovcem, obrtnikom ter slavnemu občinstvu sploh najtopleje priporoča domaća tvrdka
Josip Škerlj
špediter, Kongresni trg st 16.
8405
ioli
f Telefon štev. 262.
m
M
r
9
4 9 9
9
I
7nemv
izboljša juhe.omake.zelenjavo i.r.d.
-buljon
hekoča#fakoj pitna. V/2Ć0 Z čajne žličice na eno skodelico vroče vode.
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, TurjaSki trg *t. 7. " 41
00
eo C
>
O C
-»-»
10
D
JNajveOja zaio^a
pohištva
V   za spalne In
C
w
O <
e
35
OD
IVaJiiolIdiiie}««' t>l«a*o.
Najcenejša io oajhitrejža vožnja v Ameriko ie i parniki MSe?eroDeike^a Llojda"
in
s cesarskimi brzoparnlkl M K Al SER WlLHkLM „KHOHrHiH* VVILHELM'% „KAI3ER VVILHELM d. OROSSE".
lini B~m sini
NatarCen, aaneaijiv poduk in veljavne vuane listke as »arnika jjort navede-nafra parobrodnega drafitva kakor tudi Listke aa vse proge airerialdb &ele» nic dobite w SU|*aft»lf aml ie pri
edvabdu tavčarju, KolOuTOrstB HliC8 Št. 35 i
mispreti ebčesnami gestilsl „pri Staraš Tislerjm".
Odkod is lOnblJane je vsak torek, detrtek in soboto. —r Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, tod no in brezplačno, — Postrežba poštena, realna in solidna.
Potnikom, namenjenim v sspsdne drsava kakor: Colocado. Meadko, CaUfor ngo, Arisona. Dtah, Wiomins, Nevada, Orogon in Waehington nadi ssss amatvo posebno ugodno in iaredno ođno ores Salvsstsn. Odhod na tal
progi is Brsmna enkrat mesečno 3270—11
To as dobivajo pa tod) listki preko Bsitimors in na vse ostale dele sveta Kubo Bmnoe-Akea, Oolombo, Stagapore v Avstralijo ttd.
„LE GRIFFON
u Cigaretni papir — cigaretne stročnice
Dobivalo bo p o* »od. — Slavna uloga:
Joc Schnnbl I Co., Dunaj, I. Predlgerg. 5.
Telefon 684.
GEBURTH
Ustanovljeno 1362,
RUDOLF
c. laa. Icr. dvorni stro^nAlc
DUNAJ, VII., Kaiserstrasse 71, ogel Burggasse.
Največja In najobsežnejša zaloga vseh vrat 2912—14
kurilnih X)PC\ PreProsto in elegantno opremljenih in posebno najfinejše v ognju nUllllllll |Jt»wl emajlirane peći z nikljastim kovanjem.
Tra j do goril ne peči za kurjavo s premogom.  —  Begu Urne
polnilne peči od 15 kron naprej. — Ognjišča, štedilniki in
stroloa ognjišča vseh velikosti. — Na|boljse plinove peči
in kamini, 5roi in emajlirani. — Železne peči 8 pečicami
za kurjenje dveh ali treh sob. patentni vstavki za glinaste peči. — Sušilni
aparati.
aH!
S
Trajncgorne etažne .peči O^ST za peko, ar^^^
- wm
OS»«»« «»l nLtVfciaaao : g
Oblastveno varovano. Registriran vzorec. B rllfantno
angel, zvonilo za božično drevo št. 1
popolnoma iz kovine, s 6 pozlač. angele?, 3o cm visoko. Nezlomljivi vrh za božič, drevo. Kras božičnega drevesca  Garantira se za funkcijoniranje.
Gorkt zrak treh priiganth sveč vrti gouilao kolo, naaje pritrjeni isboljs>ni jekleai betički pa udarjajo na troje iTOncev in blageuvoćno, arebrnočisto svonenje aadoiii, mlado in ataro prestavljaj >č v boiično blaženost. Ko* stane 8 kartonom in n<vo-
diJom vred   j|   K   5£       %ia. 3750 5
5 kon   K. 4 — 9 kosov M. lO-MO Po *    n            20                      13    n       a 1S-SO poTaetju
6 „      - T.3«» 24    ,       , S6-5U ao h več.
Ht. 58.  K-mMiiisin  <ii stisko  ifitnilu a« božično
drevesce, izfrseno v^leeiegantuu *n p«sei»no finu po-
niklnnu. s sutaniini atebrici ta a.once in trjmi prekrasno aareoiuji srebrnimi l^mettastimi rosami, ki potem, ko so pristane sveče  prskrasno odsevajo,   kos s kartonom in  navodilom vred
3 kosi  K 5 SO 9 kosov K 15 SO
4 „ „ 19 n a 20 'iti o kosov „ lO 5U 24   „       ,   39 50
Po potti 20 h več. Kdor naroči več nego en kos   gorajsnjih zvonil, dobi 10 sortiranih,  umetniško izrišenih rarKl«dnic   used n.rmi bciične in novoletne kaite, ki st»nejok"po\ sod po 10—12 h.
Zamena dovoljena ali denar nazaj, torej btet rizike !
Naslavljajte naročbef pravočasno na naslov
c. in kr. dv. dobav. Jan *§f Konrad v Mostu št. 1870 na Češ<em.
Zahtevajte moj glavni katalog s 3000 slikami, ki, vam ca takoj pošljem zastonj in poštnine prosto.
LJubljani
■
ulice št L
«1—47
FR< SEVCIK Židovske
priporoča itojo veliko zalogo raznovrstni«
pušk in samokresov
lastnega izdelka* kakor tudi belgijskih, snlsklb in čeških atrofio preiz«u6eniii pask, za katere jamčim sa dober strel. Posebno priporočam lahke trocevke in pnske Book s Krnp-/.   v   ,\    povimi cevmi za breadimni smodnik. v .'.
Priporočam tudi
velita) zologo vseh lovskih potrebščin
pO    EUl)Blijik CtHftfa. Popravila ta aaroćbe aa lavrsajejo tocae ta zanesljive
Genovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
s s
= gnojnico =
izdelujejo [in  dobavljajo  po  najnovejši in preizkušeni konstrukciji
Ph. Mayfarth & Co.
tvornice za kmetijske stroje, železolivnice in parne /ožine.
Ounaj II., Taborstrasse št 71.
Kata legi gratis in franko. Zastopniki fn'preprcds Jalci ae I i će J O.
3993-3
Stroje za pripravljanje krme
slamoreznice, krhalnike za repo, Drobilnike, parilnike za krmo, peči s kotli, crepalnice za
5
i A. KUN8T
? Ljubljana
^ ŽlčLoTTsllaTa •ulico-i
1 Velika zaloga obuval
J lastnega izdelka sa dama, gospode £
2 In otroka ]e vedno na labero. J
5 Vsskrisa aarseaa  sa lavrisjejs  tseas J
sS in ae aiskl sesi. Yss sisrs is larsaja-jsjo In  iBCDamenojqj«. — Pri luuanjih
- naročili*, naj m blagovoli vsoroo wp* Z alati. 47 £
zastonj razpošiljam
mol Una trovani cenovnik.
Ure, razno zlatnino -in srebrnino =
prodajam po zelo zn žanlh cenah
FRANC KEBER
urar
In trgovina zlatnina In arebrnlne
Ljubljana, Dunajska cesta št 12.
Za zimo!!!
Krasne novosti za ženske mm- volnene obleke.
V*'m»i
-zaloga moškega sukaa-
Za neveste prav ugoden nakup.
Imam svezo a najboljšimi tvornicami in bom lahko svojim cenj. odjemalcem najbolje postregel. — Najzanesljivejša trgovina, ker strežejo  domači ljudje.
Jri Cirilu in Metodu"
t L;n.ljui, Ling&Mjeve ulice ii. 1.
Nasproti loteriji.
3
josip stupic;
jermrnar In aedlar
v Ljubljani. Kolodvorske ulice ftev. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
. kakor tudi krasno opremljeno =====
kočije, druge vozove in : najrazličnejšo vprežno : ' opravo 1
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor   tudi  že obrab'Jenene vozove in konjske oprave.
Br. Hlouba
Atelje u ortopedlčno aparato In bantfaie.
Prešernove ulice it. 5.
lEdelovatelj kirurglčnlh medicin-aklh lnltrnnientO¥ In vseb potreb-
Kdor
fs bolan na lelodcn^lčrevlh, nima taka,
in sagiblje k hujšanju, naj rabi ie več let preizicušeno ielodcno aol lekarnarja Schaumanna w Stockerau
za uravnavo in rzdrianfe dobra prebavo
rabi Schaumannove paNtfilfe Aa^loel^naeB soli
bo neprimerjajoči uspeh zapazil v dobrem počutenju. 4001—20
odstrani takoj preobilo ie-* lodčno kislino "in pospešuje prebavo.Škatlica stane K 150
sol
Želodčna Pastilje želodčne soli
pripravne in prijetne, so natančno odmerjene in učinkujejo kakor želodčna sol. Omarica s 3 fiolami po 10 pastilj želodčne soli K 150 — Po pošti pošilja najmanj 2 škatljici ——.———_p0 povzetju ———^——————
lekarnar  SCHviLlU.vmAIVlV «v
Dobiva »e v vseh lekarnah.
Najkrajša  in   najcenejša po
V AMERIKO
s modernimi velikimi brzoparniki ii Ljubljane tel Antverpen v Now Tork
je proga
deču %M%đtt *
Na nadih parnikih rtu lan d, ,„ V a d er lan d, Zeeland in S analan d ki oskrbo-jejo vsak teden ob sobotah redno vožnjo med Antwerpnom in Novim Torkom je snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnic« p« povem nrejene v kajite sa 2, 4 in 6 oseb, sa jsakega potnika eminentnega pomena, ter traja aožnja 7 dni. Odhod is Ljubljana veak torek v opoldne. «0—47
Naši parniki rotijo tudi na mesec po v«;'-krat čez Kanado v Severne Ameriko in jo ta vožnja izdatne cenejša kakor na Novi Tork.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
m
mm
AntwGppen NewYork
v Ljubljani, Kolodvorske ulice od.lej 26
ad ininega kolodvora na levo pred^zn^no eeatilao „pri Staro« Ttsler|nc<>
Mestna
hranilnica ljubljanska
i'
v lastni hiši, v Prešernovih ulicah štev, 3
poprej na' Mestnem trgu zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol let« h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zara&unila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega
gervnega zaklada mestna obćina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico, tndi sodišča denar maloletnih otrok in va-
rovancev.
3499-16
Denarne vloge se sprejemajo po pošti in potom -c. kr. poštne hranilnice. =z
^ anilne knjižice se sprejemajo kol go o« denar, ne da bi se prekinilo njih e brest o vanje.
Ičin za bolnike.
i
va samo 6 od sto. Seštevalo in odšte-alo je napačno: v pijanosti 48 od-totkov, v treznosti samo 22 odstotkov. Predložil je Reiss pijancem tudi isbe, sicer nepopolne, a take, da bi il trezen človek takoj uganil, kaj predstavljajo- Od pijancev polovica ičk slik ni znala razločiti. Spomin je rečini pijancev čisto odpovedal; ko p se iztreznili, se niso mogli spomni-kako so prišli v bolnišnico, in tuji eksperimentov se niso spominjali, a jih je delal z njimi Reiss. V sploš-$m prihaja Reiss do zaključka, da je vsako zastrupi jen je z alkoholom inako več ali mauj težkemu duševnemu obolenju.
* Vpliv sadja na zobe. Popotniki južnih deželah često ne morejo dovolj prehvaliti krasnega zobovja, ki da so ga opazovali med domačini m a da je tam splošna prikazen in ne, Kakor pri nas, nekaj redkega. Iz ve-ine so edini v tem, da imajo ti lju-Ije zato lepe zobe, ker se preprosto ranijo in ker jedo veliko sadja. Tuji pri nas imajo ljudje, ki jedo dosti adja, dobre zobe in to iz več vzrokov: prvič ima sadje snovi v sebi, ki delajo dobre, močne zobe in drugič sadje izvrstno čisti zobe s svojo kislino. Tudi zelišča in korenaste zelenjave dobro učinkujejo na zobe. Vsled svojih redil ni h soli je sadje največjega pomena za produciranje dobrega zobnega materinla, a narav gosi čudovito sredstvo je za čiščenje in desinficiranje zob. Ako uživamo jabolko ali hruško ali grozil, prihaja sveža, kipeča življenjska moč, ki se pretaka po stanicah sadov in ki jo je solnčna toplota v njih takorekoč za nas naložila, z vsemi zobmi, eelo z najbolj skritimi koti in kotički v dotike, očisti in osnaži zob in prežene bolezni povzročujočo bakterije. Kar pa ne podleže temu prvemu napadu, to se umakne alkalieni kislini, ki se nahaja v sadju. Ta kislina zamore eelo debele plasti često na zob se use-dajočega zobnega kamena apne-nasta masa, ki nastane, ako imajo dotični zobje premalo opravila — s rasom raztopiti. Da pa te kisline zo-lia samega ne pokvarijo, zato skrbi v zobni substanci se nahajajoči na-tron, ki ima lastnost, da kisline veže, to se pravi dela neškodljive. Tudi je poskrbela narava že s sila fino razdelitvijo kisline po sadu, »la bi ta ne postala usodepolna zobem. Samo to, ker smo se odvadili naravnega načina življenja, je vzrok, ako kislino sadja v prvem hipu, oziroma v prvem času kure neprijetno občutimo. Ako pa tudi sicer katerikrat, kakor na primer pri uživanju nezrelega sadja, kislina prehudo draži zobe, te daj se že tudi javi nežna sluznica ust in predno še so zobje v nevarnosti, izloči ta sluznica slino, ki jih zavaruje. Kar se tiče redil ne vrednosti sadja, moramo omeniti, da je le majhna. Jabolka imajo mnogo železa v >ebi. radi eesar delajo dobro kri. Jabolka jesti zvečer, predno gremo spat, je posebno zdravo, ker čist i j o ledvice. Majhnim in otrokom, bol iiim in slabotnim je bolje dajati kuhanega sadja nego sirovega.
* Delovanje srca. Po računu nekega francoskega prirodoslovca je srce 0.15 m visoka in 0.10 m široka sesalka, ki v normalnem stanju, — če se računa na eno minuto 70 (udarcev) utripov — napravi v eni uri 4200, v dnevu 100.800, v letu 36,792.000 in 70 letih 2,575.440,000 udarcev. Povprečno pride iz srca pri vsakem utripu 100 gramov krvi v krvotok; to je v eni minuti 8 litrov, v eni uri4201itrov, in v enem dnevu 10 ton in 80 litrov. Vsake 2 do 3 minute dospe kri do srca. Z živo energijo, s katero srce deluje, bi se lahko 46 ton 1 m visoko vzdignilo. Ta mali stroj, ki neumorno noč in dan deluje, odda v 70 letih več nego 250.000 m3 krvi.
* Koliko  je   učiteljic? Število učiteljic,   ki   sodelujejo   pri vzgoji mladine, je dokaj naraslo.    V knjigi »Žensko gibanje«   so   navedene teh' Številke:    Avstrija   20.000, Ogrska 5968.  Švica 3600,  Angleška 66.300, lr>ka  7000,  Danska  1800, Švedska 2649, Norveška 2354, Rusija 22.400, Francija 49.400, Italija 31.800, Portugalska   22.000,   Združene držav 76.348. Ako upoštevamo v omenjenih državah število   učiteljev,   tedaj so ?iam pokaže   kaj   zanimiva   slika o razmerju   med ženskimi in moškimi odgojevalci.   V Avstriji  ima ženski spol 28 odstotkov  vseh učiteljskih oseb, v Švici 26, na Angleškem 71, na Irskem 53,  na Danskem 28, na Švedskem 25, na Norveškem 69 (v mestih), 26 (na deželi), na Portugalskem 88, v Združenih državah 92, v Nemčiji 15.
* Mošeja na Dunaju. Dunajski župan dr. Lueger obljubil je bosanski deputaciji, ki se je prišla pred nekaj dnevi poklonit cesarju, da bode v mestnem svetu dunajskem sta vil predlog, da naj se na Dunaju zgradi mošeja. S tem je pokazal župan, da hoče biti pravičen drugi veri. Pričakujemo sedaj od njega, da se njegova pravičnost ne bode omeje vala a samo na vero, temveč se raz-
tegnila tudi na narodnost. Znana je širom sveta bridka resnica, da na Dunaju na tisoče in tisoče čeških otrok nima svojih narodnih šol in da se je do sedaj ravno dunajski mestni zastop branil z vsemi kriplji, da bi se tem tisočem in tisočem čeških otrok naklonil pouk v njihovem materinskem jeziku. Ker se je sedaj dunajski župan zavzel celo za mosle-minsko vero, pričakujemo za trdno od njega, da bode dal tudi dunajskim Cehom češke šole, če ne iz drugega nagiba, pa vsaj iz hvaležnosti, ker se ima njegova stranka za svoje velikanske uspehe največ zahvaliti dunajskim Cehom, ki so bili vedno vneti pristaši Luegerjeve stranke hi so to pokazali tudi na vseh voliščih.
* Pravda iz srednjega veka — končana avgusta 1908. Pred zagrebškim sodiščem se je avgusta meseca r letos končala pravda, ki se je začela pred kakimi petsto leti. Zadnje sodišče se je pečalo ž njo »samo« 42 let. Šlo je za posestvo med plemenitaši in kmeti. Kmetje hrvaške občine Brdovee so trdili, da 90 jih plemenitaši spravili ob zemljo in ko so leta 1866. vnovič vložili tožbo v postavitev v prejšnji stan, naperili so jo proti dedičem barona Levina Raucha, grofa G j ura Jelačiča, proti baronu Vladu Vran vczanvju, Adamu Štefanov ion, Maksu Maverju in še 15 drugim A^eleposestnikom, ki so bili nekdanji patrimonijalni gospodarji brdovski in bližnjih občin. Ko so bila pred dobrimi 300 leti posestva, ki so zdaj razdeljena med 20 lastnikov, združena v eni roki, in sicer ogrskega plemiča Franca Taehvja, so prosili kmetje pogosto na vse strani, celo na cesarski dvorni tabor na Dunaju so se obrnili. Ker pa ni bilo konca pravde za posestva, so posegli kmet ji1 po samopomoči. Okoli 10.000 hrvaških in slovenskih kmetov je prišlo v Brdovee, kjer so pregnali plemenitaše in posedli zemljo. Toda pregnani plemiči so zbrali vojski«, prišlo je do prave bitke med njimi in kmeti, v katerem boju so kmetje podlegli. 300 let torej so ostali plemenitaši lastniki zemlje. Pred 42 leti so se pa spomnili brdovski kmetje, da prepir njih prednikov za zemljo še vedno ni končan, najeli so odvetnika., ki je po preštudiranju stoletja starih aktov in protokolov ponovil tožbo kot urbijalni proces. Stvar se je vlekla 42 let, kar je kmete tako razburilo, da so letos julija pri sodišču tako »urgirali« razsodbo, da je bilo treba poklicati dve kompaniji vojaštva na pomoč. Končno je izšla razsodba, da se kmetom pripozna par sto oralov travnikov, gozde pa obdrže toženci.
* Prdrzen rop. V podružnico komercijalne banke v Novi Pešti so prišli pri belem dnevu štirje z revolverji oboroženi roparji. Poprej so porezali telefonske žice, izhode pa so zastražili sodrugi. Uradnikom so zaklicali: »roke kvišku!« ter enega uradnika, ki ni takoj ubogal so ustrelili. Nato so pozvali ravnatelja, naj jim izroči ves denar. Prestrašeni ravnatelj jim je izročil 48.000 K. Roparji so nato uradnike zaklenili v sobe t«*r se odpeljali z avtomobilom.
* Otroški humor. Neki angleški list je v svojem listku prinesel več primerov o otroškem humorju. Neki učitelj je vprašal v šoli deklico, s čim je potolkel židovski junak Sain-gon Filistejce. Deklica se ni mogla na noben način spomniti na to. Da bi ji pomagal, je pokaza] učitelj na svojo dolnjo čeljust in vprašal: »No, kaj je to?« Na to je odgovoril ves razred soglasno: »To je oslovska čeljust!« — Neki siromašni deček, ki je živel pri svojem skopem stricu, je opazil nekega dne lovskega psa, ki je bil izredno mršav. »Ubogi pes,« je vzdihnil, »gotovo mora tudi ta živeti pri svojem stricu!« — Zelo duhovita je bila Opazka hčerke nekega protestantskega pastorja, ko ji je oče rekel, da mu njegove pridige narekuje sam dragi Bog. »Da, toda zakaj pa moraš, če ti dragi Bog narekuje pridige, toliko črtavati in popravljati?« je vpra&d otrok. — Neki politik je tolmačil svojemu sinu, kaj je to tiran: to je čovek, ki sili druge, da kaj delajo, kar on hoče, a ne gleda na njih želje. »Tako«, je dejal malček, »potem sta pa ti in mama oba tirana.«
* Poroka 131etne deklice. V Te
mešvaru se je nedavno omožila 13-letna Barbara Kokelan, hči ondotne-ga obrtnika z mesarskim pomočnikom Fas8binderjem, ki je 22 let star. Za dovoljenje je moral prositi pravosodno ministrstvo, ker je dekl;-ca še premlada. Ker so zdravniki konstatirali, da je deklica izredno lepo razvita in sposobna za zakon, je dobil dovoljenje za možitev.
* Zvita buča. Kakor je bilo že čitati v »Slovenskem Narodu«, je vojaška oblast zopet upeljala v Bosni in Hercegovini enajst * takozvanih »štrafunskih« oddelkov. — Bilo je leta 1883., ko so »strafuni« delali red in mir po skalovitih predalih kršne Hercegovine. Na posebno nevarnih krajih je imel njihov poveljnik več
plačanih zaupnikov (konf identov). Eden teh konfidentov je imel v strmih gorah svoje posestvo in ker je bila paša na »planini« zastonj, je imel tudi več glav goveje živine in par sto ovac! Nekega dne mu ponesreči precej velik in dobro rejen vol, zlomivši si nogo. Vola sicer zakolje
— ali kam s toliko množino svežega mesa? — Preprosta, a vendar zvita buča misli, pa jo ugane. Rakije je bilo doma dovolj, cigaretnega duhana in kruha tudi — bister studenec je bil v bližini — samo ljudi manjka, da bi použili meso zaklanega vola! Kaj ko bi slučajno prišli tu sem »strafuni«, oni imajo mnogo denarja; saj dobi vsak »štrafunae« po en forint na dan!! Ali sami nečejo priti, treba jih je napotiti! Pa ti gre naš »junak« doli v grad B., da sporoči zaupno poveljniku vznemirjujo-čo vest, da se klati v njega okolici predrzna tolpa »eškije«-roparjev ter da ga mislijo napasti!! — Drugi dan na vse zgodaj pridejo od treh strani oddelki »štrafunov« na njegovo posestvo ter se utabori j o tamkaj za tri dni. Ker so vojaki rajše jedli sveže meso, nego seboj prinesene konserve
— je zviti konfident dobro prodal vse meso, rakijo in fini ercegovski duhan — a o roparjih ni bilo ne sluha ni duha!
Telefonsko in brzolnunc poročilu.
Dementi vznemirljivih vesti iz Hercegovine. Mostar, 21. novembra. 'Poseb. brz. »Slov. Nar.«) Iz najverodostoj-nejšega vira smo izvedeli, da dosedaj niso še nobene vstaške čete prekoračile bosansko - hercegovinske meje, vsled tega tudi doslej še ni moglo priti do nobenega spopada med temi četami in avstro - ogrsko vojsko. Prav tako je treba tudi z vso odločnostjo dementirati vest, da bi bil na sandžaški meji ustreljen kdorkoli bodi si Srb ali mohamedanec aH da bi bilo kakršnokoli javno ali privatno poslopje i-aztreljeno v zrak.
Vojne priprave v Crni gori in Srbiji.
JUo&teir, *JL novembra. (Poseb. brz. - Slov. Nar.«) Izvestitelji iz Crne gore poročajo, da je tam vse pripravljeno za vojno, vendar pa sedaj še ni organiziranih čet za. napadanje. Ob meji ob prelazih in prehodih v Hercegovino stoje močne straže in kordoni, ki zabranjujejo vsakomur prehod iz Hercegovine v Crno goro. Tudi Srbija se pripravlja na vojno z največjo naglostjo. Mobilizacija je takorekoč že izvedena in organizirane so že tudi čete, ki imajo nalogo vdreti preko meje. Toda dosedaj še ni bilo opaziti na meji nobene akcije teh čet. Vobče se lahko reče, da vlada sedaj tako na meji, kakor v notranjosti Hercegovine popoln mir. Kako dolgo se bo ta položaj vzdržal, seveda ni moči prorokovati.
Ukaz turškega paše v Plevlju. Plevlje, 21. novembra. (Poseb. brz. »Slov. Nar.«) Tukajšnji paša je dobil direktno naročilo iz Štambula, naj ukaže vsem podrejenim organom, da se imajo napram avstrijskim vojaškim in civilnim organom in oblastvom na bosanski meji vesti kolikor mogoče prijazno in uslužno ter jim iti v vsakem oziru na roke. Med tukajšnjimi turškimi častniki in uradniki vlada prepričanje, da se ni bati, da bi prišlo do vojne med Turčijo in Avstrijo. Turčija se oborožuje v Sandžaku. Plevlje, 21. novembra. (Poseb. brz. »Slov. Nar.«) Turčija je preskrbela z orožjem vse mohamedan-sko prebivalstvo v sandžaku. Vojaški dostojanstveniki namreč z vso resnostjo računajo s tem, da bosta Srbija in Crnagora v kritičnem slučaju skušali zasesti Sandžak. Te dni pride v Plevlje artiljerija in 6 polkov pehote. Ti oddelki se nameste ob srbski in črnogorski meji.
Razpoloženje Srbov v Sandžaku.
Plevlje, 21. novembra. (Poseb. brz. »Slov. Nar.«) Srbi v tukajšnjem okrožju so v zadnjem času silno pobiti ter zro s skrbjo in strahom v bodočnost. Turki in turške oblasti jim več ne zaupajo in dado strogo paziti nanje. Vsi srbski voditelji se nahajajo pod najstrožjim nadzorstvom. »Strafuni«.
Mostar, 21. novembra. (Poseb. brz. »Slov. Nar.«) Vlada je pred kratkim napovedala, da se zopet osnujejo nekdanji vojaški »leteči kori«. (Streifcorp8, od tega beseda »strafuni«). Ta organizacija se je že uvedla in ti kori delujejo že z isto uspešnostjo, kakor nekdaj, v neve-sinjskem, trebinjskem in čajniškem okolišu.
Demonstracije proti portugalskemu kralju.
O por to, 21. novembra.   Pri pri hodu kralja Manuela so bile tu veli ke   protidinastione demonstracije. Policija je aretovala več oseb, ki jih pa je kasneje izpustila iz zapora.
Pašić na povratku v Bel grad. Petrograd, 21. novembra. Srbski politik Nikola Pašić je danes zapustil Petrograd in se odpravil preko Romunske v Belgrad.
Shod čeških poslancev.
Praga, 21. novembra. Češki poslanci vseh strank so sklicani na konferenco, ki bo na Dunaju dne 25. t. m.
Praski občinski avet povabljen v Parii.
Praga, 21. novembra. Mestni občinski svet je dobil od mestne repre aentanoe v Parizu povabilo,  naj po« seti Pariš in se udeleži slavnosti na Čast švedskemu kralju Predsednik najvišjega vojaškega sodišča umrl.
Dum j, 21. novembra Predsednik najvišjega vojaškega sodišč* Viljem Desović je danes umrl. Rojen je bil 1. 1845 na Hrvaškem.
Pobratimstvo med Turki In Črnogorci
Cetinje 21. novembra. (Pcsebn. brs. nSlov. Nar.u). Več turških častnikov iz Skadra je posedlo Cetinje, da utrdi prijateljstvo s tukajšnjimi Črnogorskimi oficirji. Njim na čast so Crnogorci p<iredili v „Narodnem domu" sijajen banket. Črnogorski častniki bodo v kratkem vrnili obisk turškim oficirjem v Skadra.
Češki namestnik f a Dunaju. Dunaj,  21.  novembra. Včeraj zvečer se je pripeljal semkaj češki namestnik gref C mdenhove in je imel zvečer koifarenco z baronom Biener-thom predno je odšel v Pešto. Danes dopoldne je konfenral z vedjo nauČ nega ministrstva Kanero. Ministrski   predsednik  Bienerth v Pešti.
Budimpešta, 21. novembra. Baron Bienerth je danes zjutraj prišel semkaj. Dopoldne je imel v parla mentu dolgo konferenco z ministrskim predsednikom dr. Wekerlejem. Kasneje je obiskal ministra Jeksl-fdlussvja in Josipovicha. Poljedelski minister Daratvi je obiskal barona Bienerth a v hotelu. Ob 6. zvečer priredi dr. Wekerle na čast baronu Bienerthu banket, ki se ga udeleže vsi Člani vlade.
Ogrsko hrvaški državni zbor. Budimpešta 21. novembra. V današnji seji poslanske zbornice je govoril hrvaški delegat Franc Šupilo. V svojem govoru je branil hr vaško srbsko koalicijo pred očitanji, da konspirira z velikosrbsko propagando, naglašal, da je ta propaganda samo izrodek fantazije vohuna Na-so: ćd ter ostro kritiziral postopanje sodnih organov s Srbi, ki so zaprti radi „veleizdaje".
Darila.
Pojasnilo.
^Jeseniške novioe" v „Slovenou" (31. okt. t 1.) in „Glasovi z Jesenio" v „Slov. Narodu" (14. nov. 1.1.) bavijo se z novo lekarno, katera se z dovo-ljenjeDJem o. kr. dež. vlade ustanovi na Jesenicah in trde, da jo otvorim v pros^rih, kjer je prej stanoval dr. pl Wuiff.
Resnici na ljubo iz avljam, da otvorim lekarno na Jesenicah v bližini kolodvora in ne ns Savi, kakor se je poročalo v teh dnevnikih.
V Ljubljani, 20 novembra 1908.
4254
ph. JKlr. Sruest Koželj.
* Za vsebino tega spisa Je uredniitvt «1 tovarno le toliko, kolikor določa ukti
Izjava.*)
Ker se fte vedno širijo po Ljub ljani neosnovane govorice, da pripadam k nemški stranki in podpiram nemška društva, izjavljam, da je bila in e moja trgovina slovenska da še nisem nikdar podpiral nobe nega nemškega društva in izgojujem svojo družino odločno slovensko narodno, saj pošiljam svojo hčerko v najbolj slovensko šolo v ^Mladiko".
V Ljobijani, 19. novembra 1908.
J. VV1DER 4208 umetni In hup čilski vrtnar.
• Za vsebino tega spisa Je nrednlitvs •dgovorno le toliko, kolikor določa sako«
Upravni št vn našsga lista so poslali : Za dražbo mv. Cirila In Metoda i
G. Al. Domicelj, trg. v Zagorju pri Št. Petru 6 K,  katere je nabrala  dražba iz
II. Bistrice in Zagorja. — G. Rado Jereb, substitut za notarsko mesto v Kostanjevici 15 K, kot poravnavo iz dveh kazenskih zadev. — Ga. Jadviga Šare 2 K. kot dobljeno stavo z goapico Žagarjevo iz Markovca. — Na Lebnovi svatbi v Kamnici bilo nabranih 6 74 K. — Otroci jeseniškega otroškega vrtca 10 K v proslavo cesarjevega jubileja. — Novomeški salonski orkester nabral na koncertu 46 K. Skupaj 85*74 K. Živeli!
Za ranjence 20 septembra:
P/i odhodnici g Štora, nabrali štirje .električni* 2 70 K. — Strelski klub pri Rihtarju na Karlovski cesti po g R K. 6 K, katere je dobil za na dražbi prodani sodček od rusov. — Družba iz II. Bistrice in Zagorja na Pivki nabrala pri g. A. Domic^lju v Zagorju 19*20 K. — G. Pavlina Žagar v Markovem 5 K. — G. Viktor Dolenc v Razdrtem 4 K. Skupaj 36*90 K. — Srčna hvala! — Živeli!
Izjava.
Z oeirom na to, da se med slovenskim občin-tvom širijo napačne ve? t i o narodnem značaju moje trgovine, izjavljam, da je bila in ostane tudi sa naprej ta tvrdka narodna. Nikdar nisem dale niti belica za nemške namene in sem priš a v Stid« markin B"WegweitjerM prav po ne-dolžnem bres svoje vednosti. Prosim tedaj, da me slovensko občinstvo prej ko slej podpira.
V Ljubljani, 20. listopada 1908.
Julija Štor 428i Pražarnova ulica 5.
• Za vsebino tega spisa Je uredništva tdgovorno le toliko, kolikor določa
29 izkaz za spomenik ln žrtve 20. septembra 1908. Dne 16. it in
18. novembra 1908 došli so podpisanemu blagajniku „Združeneg* narodnega odbora*1 sledeči   prispevki:    Dr.   Valentin Kušar, profesor v Ljubljani za žrtve brez razlike 10 K., c. kr. finančni oddelek v Zapotoku pri Kanalu na  Primorskem v prid ljubljanskim žrtvam* pri igri „balinca nabrane 4 K,   Rado Medic, iz nabrežine za žrtve brez razlike 11 K, (darovali Tomaž Gruden  iz   Nabrežine   5   K  in   ob priliki občnega zbora pevskega društva „Nabre-žinatt pevci 6 K), Feoor Matvej^vič Štif-tar, ruski   državni   svetnik   in nadzornik ruskega   plemiškega   seminarja   v Kalugi na Ruskem za spomenik narodnim žrtvam 2 K, upravništvo „G*renjcaa v Kranju v listu izkazana prispevka za žrtve in spomenik 2 K,  mestno  županstvo  v Kranju na Kranjskem  z* spomenik in ranjence 300 K, Fran  Berjak in  tovariši v Ljubljani nabrali   na   kaznih   za izgovorjene nemške besede za žrtve brez razlike 3 70 kron, primartj dr. Ivan Jenko v Ljubljani, prepuščajoč   odboru   razdelitev,   za žrtve brez razlike in za spomenik 50 K, Karel Pakiž iz   Podgore   pri   Sodražici, prepuščajoč   oiboru   razpolago,   med veselimi gosti v Pakiževi gostilni v Podgorici nabranih 8*64 K, omizje strojnikov v ljubljanski restavraciji pri rŠtruklju" nabralo za   spomenik   in   žrtve   9*70 K, skupaj 401 04 K.   Vsem   darovalcem   izrekam v imenu 9Združenega    narodnega o.bora* svojo    najsrčnejšo   zahvalo.   H   k rat u pa pr< sim  novih  prispevkov,   ker je potreba velika. Opozarjam posebno na dejstvo, da sta se morala usodnega dne 20. septembra 1908 težko   poškodovana  Josip Simončič in Martin Štrukelj vrniti   z* pet v oskrbo deželne bolnice.   V Ljubljani dne 19 novembra   1908.   Dr.  Alojzij  Kokalj s. r. blagajnik.
Dijaška kuhinja v Kranju izkazuje od 1. septembra do 11. novembra t. 1. sledeče darove in prispevke: I. Gorjane-Bizjak 20 K (po dr. Ku-šarju), Bolča, porto, tobak, Solčava, daruje  družba  prava 2 K 28 vin., mestna   občina Skofja Loka   50 K, kazenska   poravnava  M.  Benedik -Mana Benedik 10 K (po adj. Antloga), Jelena Pavšlar 50 K,  O. Dev, adjunkt v Škofji Loki iz neke kazenske zadeve 10 K, Bar3 20 K, kaz. poravnava  Kosec  M. - Markič  J. 10 kron  (po adj. Antloga), profesorski kolegij za oktober 11 K, Fr. Šušter-šič, posestnik in gostilničar na Klancu  3 K   (po prof.  Pirnatu), Bog. Krenner iz Ljubljane 10 K, meščani za več mesecev 557 K 20 vin., drž. in dež. poslanec  J os.   Pogačnik 20 K, ker je bila sklicana   odborova seja »Dijaške kuhinje« v Podbrezje, župnik Jernej Ramovš v Poljanah 50 K. dr. Kar. Šavnik in dr. Janko Šavnik 10 K mesto venca na krsto svojega ribiškega   učitelja   Fr. Steiubaura, kaz. zadeva I. Sajovic - Mar. Kepic 25 K (po dr. Kušarju), Ter. Florian 4 K, mesto venca na krsto Fr. Stein-baura, kaz. zad. Zavrl-Gasperlin 30 kron (po dr. JŠteinpiharju), prof. dr. M. Potočnik v Lescah 5 K, profesor* ski kolegij za november 11 K, meščani 30 K 60 vin., Fr. Jezeršek, gostilničar v Kranju 4 K, kaz. zad. 1. Vilfan-I. Kern 20 K (po dr. Šteinpi-harju)  in izletniki pri Čemšenikar-jevem  studencu 3 K 50 vin. — V šolskem letu 1908./09. je bilo sprejetih 71   podpirancev,   katerim se je razdelilo od 3. oktobra do 7. novembra 2657 kosil in 2636 večeri j »skupaj plačalo 1059 K 65 vin. (kosilo po 25 vin., večerja po 15 vin.). Da ne bo odbor primoran zaradi pomanjkanja g-motnih   sredstev   odsloviti več potrebnih prosilcev, vljudno prosi vse prijatelje  revne   mladine,  da se je spominjajo pri raznih prilikah z izdatnimi  podporami,  katere naj pošiljajo odboru »Dijaške . huhinje« v Kranju.
Slovenci In Slovenke! ne zfflrtte dražbe su. Cfflia m Metodo!
Za prebivate« mest, uradnik« I t. d. Proti težkotam prebavljanja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno do miče zdravilo pristni „Moll-ov Seidlita prašek", ker vpliva na prebav ljenje trajno m nravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dao lekar A. MOLL, o. in kr. dvorni zalagateT na DUNAJ1, Tucklaoben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov pre* fara t, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom 3 3b-i6
4;oo «EO. i
Generalno zastopstro >&
Avstrijo pri fig.
Barensfeld & W«d«fcind,
Dunaj IX S Schwar"spiDierstruae 18.
Kasijajoče opozarjamo na inserat o Thymomel Scillae, preizkušenem izdelku, ki ga pogosto zapisujejo zdravniki.
Dostikrat ae naleti« da je za kakšno rano treba poiskati ali priporočiti dobro mazilo. Za to prav primerno in preizkušeno sredstvo, ki deluje antiseptično, hladi in lajša bolečine, je po vsej monarhiji predobro znano praško domače mazilo iz lekarnice B. Frag-nerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Ker mazilo, tudi več let spravljeno, ne izgubi učinka in se tudi ne izpremeni, bi je za nepričakovane slučaje morali imeti pripravljeno povsod. — Glej inserat. a
Dobro domare zdravilo« Med
domačimi zdravili, katera se rabijo kot bolečine olajšujoče in odvračajoče mazanje pri pre hlajenj u itd. zavzema v laboratoriju Richterjeve lekarne v Pragi izdelano LINDJENT. CAPSICI COMP. s „sidrom« nadomestilo za „Pain £x^eller s sidrom44, prvo mesto. Cena je nizka: 80 h., K 140 in K 2.— steklenica. Vsaka steklenica se nahaja v elegantni skatlji in jo je spoznati po znanem sidru.
Trinmf ogrskega šampanjca. Po desetletnih bojih se je ogrskemu šampanjca vendar posrečilo, zunanje šampanjce izpodriniti ako ne popolnoma, pa vsaj z naj le c š' m npi za bodočnost Tema zmagoslavnemu izprevodu na čelu koraka bndapeštaiska tvornica za šampanjec Lonis Fran c ois, katere šampanjec Transvlvania ase. je svetovni trg priznal sa odličen »
3 3 milijarde hranijo tresorji nemške državne baiike in to zanje naročili samo kiju-calnice .Protektor Litvin, Dana! VIII/i$ in so dokazano te blagajnice na bolj varne proti ogn;n in vloma. Tadi te firme asoestna vrata „Protektor" smatrajo za najbolj proti ognju varna vrata sedanjosti.
P. n. g g. kadilcem. Zanimalo bo naše čitalce, da so po vsem sveta priljubljene cigaretne stročnice Jasobi Antinicotin L« Fleure avstrijski iedelek odličnega pomena kar Konstatiramo tem rajši, ker nismo nič več primorani, denar za cigaretne stročnice pošiljati zunaj drŽave Več da ašoji in*erat.
Edino    t-«meu J«- samo
THIERRYJEV BALZAM
■ zeleno SUM kot rarBtveno »namko. Razpošiljam najmanj   12 3 ali 6/1 ali pat. potov rodo. steklenico M 6 K. Zavorni na aaatonj.
Thierryjevo centifolUsko mazilo
Razpošiljam najmanj S sk *dji K        Zavoju, aaatonj Povsod prizaani kot n*tjbob*i domači zdravili proti slabostim želodca, gorečici, srcem, poškodbam, ranam itd. — Naslov sa naroči t ve in denarne nakaznice :
A. Thierrv. lekarna pri angelu varhu ▼ Pregradi pri Rcgatcn. 1359 -32
Zaloga v vser< lekarnah.
Proti zobobolu in gnilobi zon
izborno deluj« dobre snana antiseptična
Melnaine natna in zobna voda
U otrdi  tU« m no  fn odstranjuj« m* prijeto o tapo is a h z. f stekleni?* a navodom f K.
BI gorodnemn gospoda JU. Levstika, iokarnarja v Ljubljani.
Vata izborna Melnaine natna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol. odstranjuje neprijetno sapo iz ost in je neprekoaljiv pripomoček proti gnjilobi bod, zato jo vsakemn najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite to 3 steklenice Melos, ostne in zobne vode, Dovolim, da to javno oznanite, ker Je res hvale vredno.
Leopold tangi, mestni tajnik.
Metlika, 94. apnia 1906.
Dii lekarna MIL LraiUkt
! Ljubljani; Risljm mte it i
oolec novozgrajenega Fran Joftt*rn»e*< \uhiL moptn 16 47
Le kara ari a Julija »ofcai aa ielodec Je pridobila tekom vrč kakor tO let najool,ši glas kot diete Učno are det vo, kar dokaiuj-jo nebrojna priznanja. Vpliva točno in zaneaUivo pri railionth nerodnostih fwrnavijanj a, pri Želodčnih nadlogah, pri napravljanju kisline, pri vBpehavaDJa itd., tako da je kot ispričano domače sdravilo jako raaairjena in čislana Da ako i s bom o vp iva, sato se ima zahvaliti racijooalni sestavi Za pripravncjfto in pri poro čn*jšo rabo izdeluje g lekarnar 8chan-mann pol g želodčne soli tndi p astilj o želodčne soli, ki so natančno odmerjene in pt> učinku želodčni soli popolnoma enake. Cena za oba iidelka kakor doslej K 1 bo sa steklenico.
Umrli so v Ljubljani.
V deželni bolnici:
Dne i*, novembra: Julija Niefergall, zasebnica, 47 let. Vencel Novak, sprevodnikov sin, 13 mesecev.
Dne i4. novembra: Helena H6fle, mll-nsrjeva hči, 15 mesecev. — Fran Rude, delavec, iS let. — Anton Slapničar, deiavec, 35 let.
Dne 16. novembra: Ivan Gorjanc, go-
stač, 56 let.
Dne 17. novembra: Josip Kompare, ku-rilčev sin, 3 leta.
žitno cene v Budimpešti.
Dne 21. novembra 1908. Ti ■ saVsUa
Pšenica za april 1909 . za 50 kg K 13 — Rž za april , . za 50 kg K 10 95 Koruza za maj „ . za 5t kg K 7 59 Oves     za april    ,      .   za 50 kg K   8 t 8
ETeltt'v.
10 vin višje.
Heteoroloftltno porotno,
riilaa nad morjem SO«. Srednji »racal tlak J86 »
E o > o
Cas
opazovanja
Stanje barometra v mm
Si
Vetrovi
Nos*
20. 9. zv.
21   7. zj. 2. pop.
7348
7333 73i-2
2 4 si szahod oblačno
0 0 si j j vzhod sneg 2 2 i slab jug , oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 21*, norm. 2 6  Padavina v 24 urah 3 3 mm
t
Ana Ciperle roj. Vidmar naznanja v lastnem in v imenu svojega sina Josipa vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je njen iskrenoljnbljeni soprog, oziroma oče, gospod
Josip Ciperle
meščanski učitelj na Dunaju
po dolgem, mučnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob polu 8. zjutraj v 51. letu starosti zaspal v Gospodu.
Pogreb bo v ponedeljek, 23. novembra ob 3. iz Leonišča na pokopališče pri Sv. Križu. 4272
Sv. zadušne maše se bodo služile v farni cerkvi pri Sv. Petru.
L j ubij a na, 21. novembra 1908. Namesto vsakega posebnega naznanila.
4261
Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je naša stara mati, gospa
mmm mit
v 85. letu starosti, dne 19. nov. ob 3. popoldne, po kratki mučni bolezni,
previđena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 21. t. m. ob 1., 3. pop. iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. Maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi sv. Štefana dne 26. novembra t 1.
Predrago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
Vipava, 19. novembra 1908.
Žalujoči ostali.
Pri otročjih boleznih
potrebujejo se cesto kisline preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zdravn ik zaradi milega vplivanja svojega na
katero radi zapisujejo pri želodčevl kislini, škrofoljnlh, krvlci, otekanji žlez i. t. d., ravno tako pri katarlh v sapniku in oslovskem kašlji. (Dvornega svetnika Lobchner-ja monografija o Giesshubl-Slatiiii.) U«—2
Slovenske tvrdke y Ljubljani.
Milko Krapeš
nrar in trgoveo a alatnino in srebrnino Ljubljana, Jurčičev trg št. 3. 4169—1
L. Remic
trgoveo s špecerijskim blagom, Ljubljana, Skofie ulioe St. 15 4161—i
Berjok & Šober
špecerijska trgovina in žganje Ljubljana, Vodnikov trg St 2. 4178-1
Franc Gradišar
kleparski mojster, Ljubljana, Tržaška
oesta št 2
4165 — 1
J. Kostevc
modna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra oesta št 4. 4162 i
Franja Snej
trgovina z mešanim blagom, Ljubljana, Prešernove ulioe št. 2. 4163—t
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lassnlk-u in v vseh lekarnah, večjih Bpecerijah, vinskih in delikatesnih tnrovinah
K. A. Kregar 4i64-i
trgovina   usnja   in   čevljarskih potrebščin, Sv. Petra oesta št. 2.
Franc Kukman
čevljarski mojster, Ljubljana, Dunajska
oesta št 14. 4166—1
Brata Eberl 4i67-i
črkoslikarja, tovarna barv in lakov,
M klošiČeve ulioe št. 4.
Josipina in Peter Košak
restavraoija 4168—1 Prešernove ulice (poleg puste).
Simon Praprotnik
stavbno mizarstvo, izdelovanje omar aa led, Jenkove ulioe Št 7.       4170—i
Engelbert Franchetti
brivec in prodajalec parfumov, Sodni j ske ulice št. 2 4171—1
Lavrenčič & Domicelj
n?al. Karel Megl 6 4172—1 žitna trgovina, Dunajska cesta št. 32.
Josip Cvetrežnik
sobni slikar        4174—i Karlovska cesta št. 2.
Fran Kollmann
zaloga porcelana in steklenine
Mestni trg. 4175—1
Luka Vilhar
urar
Kopitarjere ulice št 4 pri cesar Franc Jožefa mostu. 4177—1
Ivan Ogrin
stavbnik 4179—1 Karlovska cesta št. 5 (I. nadstropje).
Ivan Zamljen
čevljar 4180—i
Kongresni trg št. 13.
J. Wider 4181-1
trgovski in umetni vrtnar Šelenburgove ulice št. 3.
Gotzl ml. & Lebar
rezbarstvo, pozlatarstvo in izdelava modernih okvirjev 4182—1
Turjaški trg št. 1.
Fr. Sark ~
trgovina s špecerijskim   blagom, deželnimi pridelki in moko 4183—1 Marije Terezije cesta št. 11 (Kolizej).
J. Lozar
manufakturna trgovina
Mestni trg št. 7.    4'84-1
Toni Jager
trgovina ročnih del    4'85—1 Židovske ulioe štev. B.
Vaso Petričič
trgovina z galanterijskim blagom Mestni trg št. 21. 4239—1
Anton Šare 4244—1
Perilo, Sv. Petra cesta št. 8 Likalnica, Kolodvorske ulice Št. 8
Feliks Urbane
trgovina z manufakturnim blagom Pod Trančo št 2. 4245-1
Feliks Urbane
manufakturna trgovina na debelo in
na drobno 4246 — 1
Vogal Miklošičeve in Sv. Petra ceste.
Stanko Kelšin
briveo 4186—1 Kopitarjeve ulioe št. 1.
Fran Mally
trgovina z usnjem     4"87—l Resljeva cesta štev. 2.
Fr. Mally & dr.
parna opekarna    4188 -1 Resljeva oesta št 2
Knjigo /ezn i ca 4189—1
Katol. tiskovnega društva
Kopitarjeve ulice. II. nadstropje.
Julij Sikutrić
briveo in lasni čar 1490—l Marije Terezije cesta št. 11.
Ivan Kastelic
brivec 419 —1
Fiorijaneke ulioe št. 25.
..Pri nizki ceni"
Zargi       4 94—1
Sv. Petra oesta št. 2.
M. Drenik
telovadska obleka in sokolske potrebščine, Kongresni trg. 4193—1
Lekarna Trnkoczy
Ljubljana        4 92—1 Mestni trg (poleg rotovža).
Ivan Cerne
tapetnik in dekorater, zastopnik I. kranjske mizarske zadruge       4216—1 Dunajska cesta štev. 28
Manufakturna trgovina
„pri Cirilu in Metodu"
(lastnik Ivan Miklavc) Lingarjeve ulice štev. 1.    4217—1
J. Paulin
Nova ulica še. 3. Glavna zaloga najboljšega briketa, premoga in drva. 42 9 1
Josip Lončar 4220-1
trgovec z moko in mešanim blagom Florjanske ulioe št 7.
A. Sušnik 4221-1
trgovina specerije, železnine in raznih barv. — Zaloška oesta št. 21.
Drože: Jugoslovanska droiarna
Fran Golob & Jos. Polak
Ljubljana.
4222 — 1
M. Podkrajšek
frizer za dame in gospode Sv. Petra oesta št. 35. 4224—1
Ljudska posojilnica
Ljubljana 4225—1 Miklošičeva oesta št. 8.
Simon Treo
stavbnik 4227—1 Sv. Petra cesta št. 28.
Karolina Treo
najstarejša zaloga obuval
PogaČarjev trg št. 1.    4228—1
Josip Škerlj
spedicijsko podjetje 4231—1 Kongresni trg št. 16.
Ljudevit Cerne
zlatar in trgoveo z urami
Wolfove ulioe št. 3. 4232—1
Janko Češnik
„pri Češniku" 4233—1 trgovina z manufakturnim blagom Stritarjeve ulice  Ljubljana  Lingarjeve ulice.
Gričar & Mejač
trgovina z i zgotovljeno obleko Prešernove ulice št. 9. 4234—l
Iv. Bonač
kaitonažna tovarna, trgovina s papirjem in knjigoveznica 4235—1
Ljubljana, Šelenburgove ulice.
Veronika Kenda
trgovina s papirjem 4236-1 Dunajska oesta Št. 20.
Kenda Veronika
zaloga igrač      4237—1 Dunajska oesta Št. 20.
Slana Ivan
krojaški mojster 4248—1 Sv. Petra nasip št. 67.
Narodna knjigarna
Zaloga papirja, šolskih in drugih knjig ter pisarniških potrebščin Ljubljana, Jurčičev trg št 3.
Ivan Dovgan 4243-1
mizarski mojster in zaloga pohištva Dunajska cesta št 19.
Kregar Ivan
zastopnik tvornice za kineško in alpaka-srebro Bachmann 4249—1 Elizabetna cesta št. 3.
Kregar Ivan
izdelovalec cerkvenega orodja in posode ter elektriških svetiljk 4250—1 Elizabetna cesta št 3.
Alojzij VodniK
kamnosek 4251—1 Kolodvorske ub'ce.
Josip Vidmar
zaloga dežnikov in solnčnikov Pred škofijo št. 19      Prešernove ulice št. 4 Stari trg št. 4. 4252—1
Ivan Marchotti
zaloga nsnja 4257—1 Sv. Petra cesta št. 30
Jakob Babnik
vodovodni instalater   4259-1 Poljanska oesta štev 3.
Alfonz Breznik
trgovina in izposojevalnica klavirjev Gradišče št. 11      4262 1
Katoliška bukvama
knjigarna, umetnine, antikvatijat, Pred Škofijo 5 (poleg stolne cerkve) 4173-1
Prodajalna
Katol. tiskovnega društva
(H Ničmaa) Kopitarjeve ulice št. 2.
Avguštin Zajec
restavracija 4263—1 Sodnijske ulice št. 6.
Ig. Kessler
manufakturna trgovina Pogačarjev trg št 3. 4266-I
Fr. Stupica
trgovina z železnino, poljf deljskimi stroji in cementom 4265—1
Marije Terezije cesta št. 1 (poleg Figovca).
A. Zibert
zaloga čevljev domačega izdelka, zimske potrebščine itd.       4264—1 Prešernove ulice.
Češka 4271—! budejeviška pivnica
Sv. Petra oesta št 26.
V. H Rohrmann
trgovina z vegetabilijarni in deželnimi pridelki in izvoz sadja na debelo
Sv. Petra cesta št  28       4270—1
Plzenski sanatorij pri Roži
priporoča plzenski „Prazdroj" v steklenicah. Izvirna napolnitev. 4259—1
Glavna zaloga za južne dežele
češke delniške pivovarne
v Čeških Budejevlcah
Pet
ra nasip stev. 27.
4268
M. Pckič
prvi kranjski lesni, kosariški in rešetarski obrt  — Sanke.        4267—» PogaČarjev trg.
Alojzij Trink
mizarski mojster 4273 -l Linhartove nlioe št. 8.
I     Ravnokar je izšla
Stara devica
povest, spisal K. Oblak. Ceu 60     s pošto 70 v.
„Stara devica" je ljubezniva in zanimiva povest ia malomestnega življenja na Slovenskem. Kdor jo vzame v roke, jo bo čitai a .-.   v   .\   veseljem.  .-.   v .*.
Dobiva so
k „ Narodni kn ipi"
v LJubljani.
Ta
ii
mestu aH na deželi.  Prvi k Špecerijski  ali eventualno kot potovaleo, in drugi k želesninski ali Špecerijski stroki, ta je vojaščine prost.
Vstop je mogo6 i. decembra. 4?05-i ^^^^     Naslov pove uprav ni št v o  „Slovenskega Naroda". ———
MM
gZa
mr Mizico pod ceno
prodajan?! mdl poiman J *\»n\|* pr»«iem
obleke, površnike, zimske suknje in dežne plašče
3871 23 sa gcspcde iaa. d.@č32:@
kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice.
UMimh trgom A. Luhlt lSf
A. Hermann veMpjaM za
livovko
in tropin o vec v Taražd:nn, Hrntsto
priporoča SVOJe Specijalitete v dvojno žgani naravoi slivovki, tropinovcu in
drežaiku po prav nizkih oenah. Večje muoiine slivovke se lahko v žganj ar ni pod lastnim nadzorstvom žgejo in prevzamejo.
Kadi posebce ponudbe blagovoli naj se obrniti ali n Varaždinu ali pa na
a zganjamo v
3445—7
5,vzasBr^8komka Jos. Zidarja * Ljubljani.
m
M
N
Piva kranjska tovarna z sieKtncno m parno močjo
za izdelovanje različnih voz
bogato b«1«0o.
točno in po primerni nizki ceni.
g**~ž gac»» SVOJO
Naročila ia popravila se izvršujejo
4256 - !
tastnik: peter Keršič, Spod. Šiška.
M«
N
Po nedolžnem
trpi marsikateri bolnik in prestaja večkrat tiranske bolečine, ker je že različna zdravila, kopeli, masaže, zdravljenja in druge zdravilne metode rabil brez uspeha in nvsli, da zanj ni več pomoči in da je obsojen, nositi svoj žir dan ta brezupni položaj. Da se v tem pogledu jako motite, o tem vas pouči naša 64 strani obsežna, ilustrovana
brezplačna kniiga
Priporočamo zatorej vsakemu bolniku, zlasti takim, ki jih muči nerinznoiit, ne*raatrinlja, rr%ma-ttz«*m, bolrern v Itrlati In v jrlavt, NlahoMtl »rea, oltromrloiit In m ploh alaltontl vseh
»nt, da pošljejo zdoljnji kupon na naš naslov, nakar mu takoj pošljemo svojo zgoraj omenjeno brošuro a* «-ti* in fmnko.
4243
EleKtroteropeutilKa ordinacija
Da Dunaju, I , Schwannjaase 1, s/2, L na d str
2 i./XI. 08
Kupon za brezplačno knjigo.
■» Na
'>?( na Dunaju, Schwanggasse 1, s 2,1. nadstr.
Pronim, pošljite mi knjigo .Etno Abh.ndlnng absr moderna ■* Elektro-Therapbie" gratis in Iranko pod zaprto kuverto.
Ime:....................................................-----------Naslov:......_—......................._
Zaaratnega
uradnika
spralM FaMjIlalM v toitaal« m SUlarsktM.
Pismene ali uetmena prošnje je podati g. notarju Vlah« Kajaka ▼ Šoitanlu, ki daje pojasnila glede pogojev.  Nastcp službe lakte takoj
Ravnateljstvo posojilnice v Šoštanju.
NT
najboljše mazilo za čevlje
daje najlepši blesk in ohranja usnje stanovitno. MMflbAMKJECT je z zdravstvenega stališča toplo priporočati, ker N1GRIN usnja j tudi ob neprestani rabi ne zapre neprodušno, 1 torej ne zabranjuje izhlapevanja nog.
Naprodaj povsod. 3746—6
ST. FERNOLENDT, Dunaj,
o. In kr dvor. dobavitelj
starin m rji Izključeni.
te IS let obstoječa
nafatarajta Ijubliainnk«
>jsredov3lRiCB stanova«] in staža!
G. FLUX
Ses^eski tuacs It 6 4,99
priporoča In nameiea Ia hoija«
službe iskajoče vsake vrste
kakor privatno, trgovinsko bi goitllnlško osobie ia Liubljano in inaa|.
POtUlDM lUMkNj.
VMtas In kolikor ga»«in«
'tinanjim dopisom j8 orHožtti znamko za odgovor.
Prosi ae za natančni naulov.
Priliki zo ne kup!
Prekrasna
žepna ura
z verižico
samo K 3 50.
30.0">0 Aa«a»aamam«l.o>w nakupljenih, zato razpošiljam prekrasno 36urno (ne 12 urno) Gloria srebrno remontoarko na sidro, švicarsko kolesje z lepo dolbenim okrovjem s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebreno verižico, natančno idočo za samo a &0 <tHu». Dalje ponujam pristno pozlačeno 36 urno remontoarko na sidro, vdepiima švic ura s pozlač. verižico za 5 kron. 31etno pismeno jamstvo za vsako uro. Po povzetju razpošilja
S. KOHANE, izvoz ur Krakov it. 358.
Nebroj zahvalnih pisem in nešteto ponaročb Za neugajoče denar nazaj. 4204
je ne le velezanimiv
roman, in kot tak jako zabaven, nego tndi velikega narodnotfzgo-jevalnega pomena, ker nam predočuje silno nemško nevarnost v narodnem in v gospodarskem življenju.
Cena K|l 50, s poŠto 1 60. Dobiva se v
.Narodni knjigarni'
v Ljubljani.
01
rs.
Pozor!
Foior!
Kouorno
tiattittitii itttiitttfgim
to
♦ ♦
o
♦
*
i
«
*
i i *
i*
,Leon'
V Ljubljani 89» 46
na Starem trp št. 30 je vsaki dan
vso noč odprto.
Na razpolago je naBnOV6jil ameriški biljard in elek-o o   tričnl klavir,   o o
Z odličnim spoštovanjem
leo In Fani Pogačnik.
a
S
Jabica fiu Trtnlk * Kapele
Id it bila tekom 12 M v službi kot šolska babica po) vodstvom g. prof. dr. pl Valcnte, naznanja, da stanuje sedaj na
3799—6
Poljanski cesti štev. 9
- in sc priporoča velecenjenim rodbinam, zagotavljajoč vsekdar najskrbnejSo m ———— postrežbo. -
rbnejšo l
I
Poštne pošiijatve dvakrat na dan
i
M .
B
H i
* \
H
R i
a* !
5
r
Trgovina s Jpecerlio. telikotesanii in
4080—7
Ijubljana FR. KHAM tjnbljana
natiproii  lioteia „Unionta4
priporoča rasen vsega druzega blaga tudi:
Slovanske specialitete likerja
kontuszovka, jarzebiak, jarzebinka itd. ttsak ptttk svit mortkt ribe. j
C/i
S*
I
Brzojavi: Ktiam, Ljubljana.
■
O. fer. avstrijske državno železnloe.
Izvleček iz voznega roda.
Veljavan o< 1. oktobra 1906 leta. f;£te4 hI llmblt***       aaLa Mboi v Lfakli
7-05 .'utre;. Osebni vlak v smeri; Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel* Gorica,
(L žn žčiTret ^ tt. drž. želn Beljak če* Po-dro-ico, CeoTcc, Prago. / 07 utraj.  Osebni vlak v smeri: Oro-strplie. Rndoilovo, Straia^Toplice, Kočevje.
»redpaldne. Osebni vlak v smeri.* pšenice. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec,
11*38 »re«a-»o!cino    Osebai  vlax   -r smeri:
Tržič, laaeniee, Trbiž, Beljar juž. žeU Gorico *r5. žeU Trs drž. itU Beljak, (cea Pod cžčico) Celovec.
:-05 »a»«l0no. Osebni vtak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Strala-Topiice, Kočevje.
a-4D -tapaldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, jcsenice, Trbiž, Beljak luž. žel. Gorica drž. žeL, Trsi drž. žel., Beljak, (čez Poa.olcico) Celovec, Praga.
T'\0 z vcoor. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, -   .- sokove, Straža-Toplice, Kočevje. '38 ivooer.  Osebni vlak v smeri: Tržič,
Jesenice, ircii. Beljak, (tez Podrcžčico)
Celovec Praga ♦o-ao jy*no)ej.  Osebni viaa ? smeri: ja-
itenice, Trbiž, beljak, Juž. žel., Gorica drž.
U\n Trst  drž. žel., Beljak juž. žeL, (čes
.-o^ožčlco)
1'*lwa trn ltjub£|aae ara. aolodvar-
7*28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. I-OO aa»olcin9. Osebni vlak v Kamniv 7-IO zvedor. Osebni vlak v Kamnik o*50 ponori. Osebni vlak v Kamni«. IH«*-ab nedeljah ia praaniklL do 31. oktobra.)
lai. iaLi
e-dO i? u tre-;. Osebni vlak ia Beljaka Hal žel., Trbiž«, Jesenic, Gorice, Trste, Tržiča. 8-34 zjutraj. Osebni vlak ia Kočevja. Straž«
Toplic, Rudollovega, Grosuplja. n-22 prod poldne. Osebni vlak ia Pr^ Celovca, Beljaka juž. žel* čez Podrož&c* in Trbiž, Gorice drž. žeL, Jesenic, Tržiča
232 popoldne.  Osebni vlak  is Kočevja.
Straže Toplic, Rudoifovega, Grosuplja.' 4-13 popoldne.   Osebni vlak ia Bc1]o1ls
juž. žel* Trbiža. Celovca, Beljaka (Čaš
Podrožčico) Gorice drž. leU Trst?« ari
žel. Jesenic, Tržiča.
e-eo zvečor. Oseb. vlak iz P-'ag«, Celovca Beljaka (čez Podrožčico) jescatc
837 zveAer. Osebni vlak Iz Kočevja, S trasa Toplic« Rudollovega, Grosuplje.
8- 45 zveoar. Osebni vlak ia Beljak* Jn* žel- Trbiža, Celovca, Beljaka (čea Pol rožčico) Trsta drž. žeL Gorice dri. aet Jesenic, Tržiča.
ir-ao ponoai. Osebni vlak ia Trbiža, * lovca, Beljaka (čea Podrožčico) Trti drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
Prihod v &taal|aaa ari. Heloavera
0-40 zjutraj. Osebni riak ia Kamnika. iO-BO prodpvldno. Osebni vlak ia Kaattfla* O-lO xvofter. Osebni vlak ia Kamnika
9- S9 ponaOf. Osebni vlak is Kamnika.
ob nedeliah tn prs.«nikib do 3l. oktobra.)
lOdnodl In pribodi so oauž&ci i srac tvropejskam času.)
n
krB i sfnaieijsfrg drfafftfli ifileniic ? Trstu
DUNAJ  ima za razsvetljavo
„GRAETZIN"
40 9o 60% prihranitve plina
proti stoječi plinovi iarilni luči aa razsvetljavo * prostorih in zunaj.
Samo pristen in polnovreden  e zakonito varstveno znamko
Primerno boiično darilo.
Najbolji* prenosna
petrolejska kurilna peč
„MATAD0R"
z regulirno gorilno ploščo in avtomatičnim agaše-
valnikom.
Brez saj! Brez dima!
Varčno
intenzivno kurjenje.
Dobiva se v treh velikostih 20"\ SO"4 in 60"'. Oenovnik Si 71 zastonj.     Zastopniki se iSČajo.
graetzlinova luč, dr. z o. z.
Dunaj II 3, Stepbanstrasse 12.
H5
72
2118
2942
Divje roče
pošljem po poStnem povzetju 1 E komad, velike 160 K komad. F. Pa min, Topolac, Hrvaško- 4210
Razne prevode
Iz nemščine v slovenščino
enknlarjev, pisem in dragih tiskovin oekrbi eeno v tej itroki izveiban uradnik.
Našlo ?   v   upravništvn „Slov. Naroda11
Dobro urelena
trgovina
a Čevlji na zelo ugodnem prostoru SO proda pod jako ugodnimi pogoji. Kje, pove upravnifitvo „Sloven-
ske ga Naroda".
4159 4
Gostilničar i rečna
kateri ima biti obenem potnik za vino. se sprejme v mojo staroznano
gostilno i,pri Loiarju" v Ljubljani.
tena mara biti dobra kuharica In spretna gostilničarha.
Oziralo se bode le na onega zglasitelja, kateri se peča izključno samo z gostilno, da je v vinski stroki vešč in da ima veselje in rsaum za potništvo. Zglasiti se je OSObnO-
Nastop je meseoa februarja 1909 in zahtevana kavoija 800 K.   4255 1
Karol Lonče
trgovec z vinom na taverci pri Ijnbljani.
/V\/1NPELJEVI OTROBI
l VU0UČN1M PUHOM NAJBOLJŠI SREDSTVO
Zfl GOJITEV POLTI fl./V\0TSCH&C2,P0N^J
lite m u tekal
lokal
sredi mesta, obstoječ is vsaj enega
▼eeioffa prostora na aUoe in iz t—3 tragik prostorov
Ponudbe pod Htakol" na uprav. BSlov. Naroda". 4s44—3
Šivilja
otroikih oblek
na Opekarski cesti it. 15, se pri poroča eenjentm damam.     4129 3
Briketi „Panlns"
najboljši šlezijski premog, prešan v kocke, 8000 kalorij kurilne moči. Kurjenje sob in štedilnikov preprosto kakor z navadnim premogom, samo da nagleje, bolje in dalj trajajoče. 4223—1
Premog „Bohemia"
kosovnlk in orehovnik najboljše vrste, brez prahu, brez kamenja, presejan in zbran, 5000 kalorij, tedaj brez konkurence. Pošilja se točno tudi izven Ljubljane, briketi brez opažanja. Priporoča samozalogar
Jos. Faulin
glavna zaloga premega v LJubljani Nove ulice it 3.
Edina slovenska tvita
v Cjublfani
za napeljavo vodovodov, Kopeli, stranišč, školjk
In vseh v to stroko spsdajočih del v mesta in na deiell. 4260 -1
Jat ob Babnik
v Ljubljani
iPoljanska cesta št 3.
Cene solidne, točna postrežba.
H BaBaBBBBBBBBBaaBaBBBBBaasaBBBBHBl s-
Ob prebridki izgubi nepozabne soproge oziroma matere, tašče in stare matere
Matilde Rudescheve
izrekamo tem potom za tolažilno sočutje vsem presrčno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, gg. uradnikom vseh tukajšnjih uradov, vsem slav. društvom za prečastno spremstvo, slavnemu pevskemu društvu za ganljivo petje, slav. občinstvu, ki se je udeležilo v tako velikem številu sprevoda in vobČe vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč, ter tako dejansko pokazali ljubezen in spoštovanje nepozabni.
V Ribnioi, meseca listopada 1908.
4242
Rodbina dr. Jeodor Rndescheva.
^Petrolejski  ža.riln.1  g* o rilci
WHF* KRONOS ~W
da|a takoj iarilao luč (okoU 80-140 sva«) svet-ljivosti. — Rabi samo za okoli 1V4—2 vinar|a petroleja na aro.
Cene: Popoloa stropna žarilna svetiljka na zračni prepih K 25'—, kompletna namizna svetilka K 15'—, kompletni gonlec K 9'—.
Žarila in gorilci za vse vrste plina.
Proda|ald popust.
Cenovnimi zastonj.
Avstrijska eksportna družba
sa plinovo žarilno luč z o. s.
Dunaj, V., Bamperstorfergssie it. 66.
4207 1
Gostilna
„Pri ■okenska" na ttlnoak
a novo urejenimi prostori, aoetilessko razsvetljavo in lepim vrtom s koncesijo vred aa Odda aaradi bolezni takoj aH posnele v najem
== Isto tam aa odda tudi =====
prodajalnica. ne iu&otuj in iel&m
Več se iave na Ollnesk it 37 pri Ljabljani. 40 8-8
Izdelano postelje
K 18-
is rdečega posteljnega inleta. Prav dobro napol neno! Pernica ali blazina, 180 cm dolga, 116 cm široka K 10—, in K 18 — 2 metra dolga, 140 cm široka K 14—, K 16'-, K 18 , K 21-—. Zglavnik 80 cm dolg, 68 cm širok K 8.—, K 3-60 in K 4 -, 90 cm dolg, 70 em širok K 4*60 in K 6 ». Izdelujem tudi po kakršnikoli drugi meri. 8 delni mo-droci is dlake ss 1 posteljo K 27* —, boljši K 33*—. Pošilja se poštnine prosto po povzetja od K 10' naprej. Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnin stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobts 9x3. 4009 pri Plula na Češkem. 3
>Af ^ ^qSq|QSQSQA|
Fran Zoreč
Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 21
trgovina z moko in mešanim blagom
podružnica na Sv. Martina cesti 23.
Zalogo potreben za šluilje.
Priporoča se veleč občinstvu za obilen obisk obeh trgovin, zagotavljajoč najnižje oene m najtočnejšo postrežbo. 4247—1
Ht!*> ***^*V^
Alt Bajec
nazoanja si. p. n. občinstvu, da se nahaja njegova
vrtnarija
na Karlo T/ski cesti št. 2,
cvetlični salon
pa pod Trančo.
Izdelovanje šopkov, vencev Ltd. Okusno delo ln zmerna cene. 47
:: Zunanja naročila točno, s
1 ! prodajalci!
dobe
!! kupce !!
ali pa soudeležbo
za kupčije ali zemljišča vsake vrste tukaj ali na deželi po najhitrejšem in najdiskretnejšem potu. Obračajte se zaupno in Izključno samo na 4201
administracijo
1. zemljiška uprava
„1. FU.litat.n- v.rwaltung"
Dunaj, vili, Albertgosse 30.
Prva vratno, strogo pošteno In vseskozi strokovno podjetje. Zahtevajte brezplačnega obiska našega zastopnika tukaj ali na deželi zaradi ogledanja ali domenitve. Ii stotina supesv prifenan oranih.
KlIuMUar
amosen opravljati stroje, M spretne takti.
Kje, pove upravniitvo „Slovenskoga Narodau. 4258—1
2eIezo5trusor m ključavničar
23 let star, zmožen slovenščine in nemščine, išče primerne službe v
mestu ali na deželi. Vstop takoj
Ponndbe pod P(št 23" na uprav. „Slov. Naroda". 4157-3
Vinko Majdic
valjčni mlin v Kranju
Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. 3939-3
Zastopstva in zaloge: V Ljubljani, Podgradu, Trnovem, Koče vi u, Trstu, Gorici, Celovca, Beljaku, Boltanu, Ino mostu, Tri-dentn, Zadro, S piletu, Ercegnovem, Kotom, Sarajevu to Pulju.
Brzojavi: Valjčni mlin, Kranj.
Kontorist
išče primarno alnibe Prevzel tudi kako zastopstvo Ponndbe pod „št. 35" na uprai „Slov. Naroda". 42j
Izprašan
strojni
neoženjen, izučen ključavničar, vajei pri električni luči, teli takoj sintbi
Ponudbe na upravništvo „Slo Nsrodau. 4230
Išče se Inteligenten 4153
mladenič!
ki ima veselje aa proučevanje zabel tehnike, Prednost imajo izučeni zl&f tarski vajenci. Kje, pove uprav. „Slov. Naroda
1
prvi starejša, dragi mlajša moč, z*
iigovino z mešanim blagom in
učenka
iz dobre meščanske rodbine se sprej*
meja takoj ali poznale pri tvrdki M Elsner v Litij'. 4i09 2
2 m 25 cm dolge,  150 cm široke, zajamčeno platno, 1 kos K 2 70. Tacat damasta za brisače, 50 x 110, čisto
platno K 8—. Tkanina, 23 m, 82 cm široka, pripravna za vsako telesno in posteljno perilo K 11 50 45 metrov posteljnega blaga, obsford, flanela, ctfir K 17—.
aP*«>   |«ovm«t|a   s»»w+£>4a*aa 4l96 1
BERTOLD HOCHBERO, tkalnica« SOSTELEC ČER VEN?, Češko.
? 1 liožuhouino sa
kratki sako, mestni in potni kožuhi po vsaki ceni kakor tudi konfekcijo za gospode, dame, dečke, deklice in otroke priporoča v največji izbiri
.Angleško skladišče oblek10. Bernatovič
co
i
Pozor kapitalisti!
Prva tvornica dišečega mila In vonjav v Trotu Jo
===== naproda j. ■
Odlikovana s petimi zlatimi kolajnami In Je dobila pred kratkim najvišje priznanje trgovinskega ministra avstrijskega. Zaslužek zagotovljen okoli 40.000 kron na leto. Pojasnila eamo reenim reflektantom pri 4229—1
Giuseppe de Grandis, Caffe Tommaso, Trst.
mu__1
4» (a
Jf
Podpisana si usojam slav. občinstvu vljudno naznaniti, da sem rila na 4253—1
Sv. Petra cesti št. 31
potrebščin.
Sprejema in izvršuje tudi vsake vrste pletenje, kakor tudi podpletanje starih nogavic in vsa v to stroko spadajoča dela. Delo točno, solidno in po nizki oeni.
Slavno občinstvo prosim, da me blagovoli podpirati.
Z velespoštovanjem
Ivanka Miklavčič,
i zdelo val ka pletenin.
U
Cjttbljaita, Jurčičev trg 3
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami
45
LJubljana Stan tri 26
■vej dobro ai ojenl
11 optKii uvod !!
kakor   rasna 0|«ll,
eelp^eeeoJtaealeee toploav.er|e, arako-
mtrft itd. — Odala in ščipalci se napravfto natančno po sdravniskem recepta. 47
Veliko zaloga
rasnih
žepnih In steukA
Slavnemu občinstvu se prijaano priporoča
ia postelje in puh
•riporola so aa|alijlk eenah
■\ HITI
Zananja naroeila se tolno iivriajejo.
optično blago In separatni ceniki mr in zlatnine aa raipoftlllajo Iranko, j
slatnme msrebraiae.
JAGER
krojač v Ljubljani
Sodollake ulice is. 4.
Naj ga gospodje blagovole s cenjenimi naroČili podpirati, ker se bode potrudil m dobrim blagom in kro]eni ter nizkimi cenami vsakega aa do vol j iti
Z vsem spofitovanjem
35M-8 Alojzij Žvan
kroJ«6.
specialna trgovina Jinih ročnih del v Ljubljani
Montiranje. - Predtiskarija. Tamburiranje. - Plisiranje.
„Pri zlatem čevlju"
Ljubljana
Stari trg št. 9
velika zaloga
čevljev
domačega in tujega izdelka.
Tipažno blago. — Cene solidni.
f Točna postrežba.
Svoji k svojim!
Pripeljal sem več vagonov svojega 4001-3
domačega, pristnega vina iz lastnih = sromeljskih vinogradov =
kjer jeletos srastla prav izvrstna kapljica.
Priporočam p. n. odjemalcem in tudi drugim narodnjakom svoje domače vino po nizkih cenah.
prodajam tudi vinski kis, liter po 26 vinarjev.
KAREL GRE60RIČ
posestnik vinogradov v Srom jah  pri Brežicah in veletržec z vinom v Ljubljani, Kongreani trg št. 4 1. nadstropje.
3831 5
Cenjenim odjemalcem v Ljubljani in na deželi
so pripcicča
Riijili iriniia
na debelo in drobno
Spreitzer,
ana Stari trg (pri plavcu).
Ausust
H* 8uttner
urar IH trgovec z zlatnino in srebrni no
jffestni trg, nasproti rotovža  £jubljai13  Jffestm trg, nasproti rotovža
priporoča
svojo veliko zelogo
vseh prvih in najboljših vrst pravih švicarskih :: zlatih in srebrnih :: žepnih ur najboljslo-večih znamk Scha/J-hausen, IjlasKtte, Ornega, $flodes, Urama, Roskop/ Itd., zlatih in srebrnih verižic, obeskov, okraskov, zaponk, uhanov in prstanov z navadnimi in briljantnimi kamni; pristno srebrnega in kina jedilnega orodja, nastavkov ter drugih predmetov
■ iz kina srebra. ~
Vedno  največja izbira najnovejših   salonskih ur,   ter apecialitete atenskih ur s kukavico, budilk in drugih.      3549 -4 Zahtevajte moj veliki cenik, ki ga tudi po pošti pošljem zastonj in poštnine prosto. Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta!
Hupfelda Phonola
Ljubil«;
Danalska
cesta 13.
Izborna zaloga
namiznih in nastropnih
svetilk, najnovejše vrsto po niz ki n oeoan.
v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 32
priporoča povodom bližajočih se praznikov
kuhano msslo uCS..',r | surovo maslo in sir
^gjj ———   domačega izdelka. ———
Pošilja se maslo najmanj po 5 kg, sir pa v celih hlebih po 10-30 kg težkih. Cena najnižja.
= iiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiimiiiii iiiiiiiiiniiii— <^
Oataaooiloaa leta 184S.
Kdini zavod
- v LJubljani -
ca aemično eiseenje obleke ter zastor j ev, barvaiija in likanje sukna
= na  p« r =====
Poljanski nasip
Ozke ulioe *t. 4.
Sprejemališfie
(j SeieiiDursDvtt ulice štev. 3
Postrežba <otna. Solidne cono
I  #   Slovenci Slovencem   * |
Zelo važno za trgovce In obrtnike
Ker imam še precejšnjo zalogo
M
l^^miiimimiiiiiiiimiiiit.....iiHiHiiiiiiimiiiHiiiiiiim
to
CM
r—
in je sedaj skrajni Čas, da si jih vsakdo nabavi, Zahtevajte Vzorce katere radevolje pošiljam na ogled.
Cene so "brez konkurence tako da mi je mogoče s tiskom in blokom vred oddajati
Vsem Slovencem se priporoča
fr.lfllč, tjnbljana, JKestni trg11.||
Podpiramo se medsebojno! j slogi je ijjj
Kdor si izbere Phonolo, dobi
najpopolnejši klav rski igralni instrument    Je   edini svoje
vrste, ki ustr. za vsem muzikalnim zahtevam brez izjeme Nobena nota, nobena nuama se ne izgubi, vsak poudarek, celo sredi akorda se lahko izvrši Prepojeno z duhom in-d vidualnosti prvih klavirskih umetnikov, se igranje z umetniškimi
notnimi zvitki pokaže čin kakor največjega umetniškega pomena in veselja nad lastnim igranjem, ki se lahko ur. vna popolnoma po lastnem nazi-ranju. Zadnje iznajdena Phonola, „8   lodant * aa
samostojno poudarjanje kakega glasu, tudi med akordom.
£u5vik }<upjeia, i. d. Dunaj, VI. JVCariahflJerstr. 5]7.
eeneralna reprezentanca za klavirje flreMSB IMawef.
Prebogata zaloga najpodoinejših plan, klavirjev In harmonijev po vseh cenah
naprodaj in napoaooju. _=====^=
Važno      te 7*2X101
(KlMIljl, vtm II teljM.
Hijiuil** •* -isicsstitt lestrfibi
ti drog ve, asmlfcsiljs, s«ll*6a, ovatja, torenlnt ne tud po <n*ippu, uatn«
rod« In eobnl prmimk, Hb)e Olje, fO
um« in posiDslnt taoke m otroke, Pisave, fillt 10 Mot to«i«tn* aredw»ete rs«o§r«ai«f »f«r«t«
■tt* sredstva ta dealn
fakoljc, vosek In pastt aa tle Itd. velika zaloga aa j« n •)*■•§• ruma ud aonjalta.      Zaloga svežin asi-*«r»i«l» mmm In soli) ss kopal
10 »XI ■      HUto. «80111» SUI1U0V M,m    * * * t • or»|«9 joaobt    9**V >r>eytvo:   grenka sol, tvo|ns sol, sollier, snojan, kolmoi, •c r mu no apno !te.    Vnanja oarocuv «. */   ». »eni 'n soiiđn
•irerlja 38
Anton Kane
,mm< Židovske ulice & \.
mm vkorle
Tvrdka FTli
T. MENCINGER
Sv. petra cesta 37   Ljubljana     Resljeva ccsfa 3
priporoča razen svoje Špecerijske trgovine tudi zalogo
vsakovrstnih vedno svežih delikates kakor d
šampanjca, konjaka, likerjev, najfinejšega jamajskega rama, čaja, dalje vsakovrstnih
najfinejših Vin v steklenicah kakor tudi mesa in konzerv vseh vrst in znamk. —
Najfinejše aizer olje. ««2-« prijazna vinarna je p. n. občinstva na razpolago. Vsak dan sveže dunajske klobasice.
Veak um       nwwli> iHMk
Na
3493-9
Jfajvcčja zaloga ženskih ročnih det in pripadajočega materijala. Vsakovrstno vezenje na roko in na stroj, predtiskartja itd. Velika zaloga telovačske oblekel
trp#4iM red
fensptotaO pismeno sporočim, kako sem popolnoma ozdravel od svojega trdovratnega make* polnega trpljenja. 2397 U
Karel Bader, Monakovo,
larMratesetraaae 40a.
3 I. Wanek 5
Krznar In Izdelovalcu čepic 3647-13
v Ljubljani, Sv. Petra cesta ftev. Zl
priporoča si. občinstva svojo bogato zalogo najfinejših ksiuhevln, kiobuhof, lastno izdelovanje erpl« vseh vrst ter velika zaloga
raznovrstnih ltcis.   Si. ^ojusoo se opozarja na bogato izbiro sela drugih \oJH«kth puirrbseln.
St up In vseh
Prevzema vsa v svojo stroko spadajoča popra-vila proti najnižji ceni ter kupuje soie «il«j»£ine
po najvišjih dnevnih cenah.
=   Postrežba točna, cene solidne. =
Krasno
BLUZE
največja izbera v svili in drugem
:-:  modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila, perilo In otročje oblekoe
priporoča po nafnltiih
M. KRISTOFIČ
por- Bnear
štabi ni« »t 1«.
Svoji k svojim!
pozor!     Slovenske dame! pozor!
Elegantne klobuke
-= za dame in za otroke =-
priporoča
2821 20
A. Vivod-Mozetič
v Ljubljani, Stari trg št 21 j modna trgovina ter salon za damske klobuke.
||| .*. /. plialka v Kranju, Glavni trg. v .*.
\
Gricar & Mejač
Ljubljana =
Prešernove ulice št. 9.
Slovenci, pozor!
prt nokopoggnjg tagj
Fr. Islič
Ijubljana, JKestni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
5600-11
z
Zanan|a naročila aa Izvrta-le|o hitro la točno.
Cene brez konkurence!
3527-8
£ud. Cerne
zlatar, trgovec zorami
ter zapriseženi sodnijski cenilec.
LJubljana, Uolfove ulice 3.
Izbora a zaloga
briljantnega blaga, zlatnine, srcbrnine in raznih nr.
Lastna delavnica
za popravila In nota dela.
Cene najnižje. Solidno postrežbo.
i cene na
Svoji k svojim!
mrežno, j
in druge vrste oslovskega kašlja pri o-trokih in odraslih se po zdravniških poročilih dobro obnaša kot dragocen in uči-kovit izdelek 8
ThymomeI Jcllloe.
Prosim, vprašajte zdravnika.
Steklenica 2*20 k, po pošti frak o, Če ae pošlje denar naprej 2*00 k. 3 stekl., Se se pošlje denar naprej 7 k. 10 steklenic, če ae pošlje denar napre Z0 k.
Izdelovanje ia glavjna zaloga
B. FRA6NERJEVA LEKARNA
J 539     c. in b. dvorni doba-itelj. 8 Prara  III.,  plev. tOS.
Dobiva ae po skoro vseh lekarnah.
Pazite aa bata Izdelka, Izdelo-valca ln var-
s
m
i
6
3
e g
e
>N a
J
a
1 ■
9
N
e
«
a
i
t« «
Ixd.l*t*lo m rokavice f mm rt.
edini rokavičar in bandažist
▼ Ljubljani, Pod Tranćo štev. 1.
priporoča svojo veliko zalogo zimskih podloinin, lovskih volnatlh la usnja tih glace rokavic vsake barve in
vsake dolgosti za dame. 4240—1 Priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih klinih pasov, obveze, podalomb, životnih in trebušnih povojev, gumastih nogavic, veliko zalogo irigatorjev za ženske in vse pritikline ter vse druge gumaste reči itd
I   Tu se tudi anaillo rokavice.
Zimske obleke, zimske suknje,
kožuhi, (dolgi in tratil),
salonske oNebe, pelerine I. dr.
za gospode in Bečkc v velikanski izbiri. Strogo solidna, strokovnjalka postrežba.
Zaloga obleta a. kuimc
Ljubljana, Dvorski trg štev. 3.
858-78
Fotografski umetni zavod Avg. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: reproduciranje,
povećavanje, fotografiranje tehničnih ===== predmetov, interijerjev itd. ==
Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini
Češko
(ne nemško)
budjeviško svetlo pivo
in
prodaja
v korist družbi sv. Cirila in Jftetooa v tjubljani
Slovnu zolosu zu Krunlsko
v Ljubljani, Sv. Petra cesta Stev. 28,
Češko budjeviško pivnico
kjer Samo ustanovili tadl
kakor le pred več leti jako renomirano pivnioa
U!- v Zagrebu. 367i_i pflj
tre Zrfa
SpemciRhfl m komisijsKa družba
ALKAN
UA 21*60.     Žiro-racttn pri Jažranski banki t trsta.     Brzojavi: felkanspež.
1 l o. |. v Trstu. Riva Granala 14
4091-2
sprejema v svoja dobro urejena skladišča vsakovrstno blago in daje nanje predujme pod najpovoljnejSimi pogoji, daja carinska posojila in ocarinjuje blago, preskrbuje prodajo blaga ter posreduje kupovanje in prodajo vsako-vrstnegaTblaga po nalogu in na račun svojih odjemalcev najkulantneje.
Preskrbuje vsakovrstne pošiljat ve na vse kraje hitro in točno, obavlja vse reklamacije in daje vsakovrstna strokovna pojasnila in navodila takoj in brezplačno. O^^OO^OOOOJOOJOOOOOO
Itaatnina ia tlak »Narodne tiakarnt«.
K2
9Z