37. številka. Ljubljana, v torek 16. febrnvarja. XIX. leto, 1886, Izhaja vsak dan ivr^rr, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeumn za a v s tr i j sk o-oger sk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 u"ld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni /.a - ae leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. /a pošiljanje na dum račuaa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuj« dežele toliko veft, kakor poštnina znaša. Za oznanila pladnje so od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat nli večkrat tiska. Dopisi naj se izvnle trunki m ti. — Kokopisi s>» ne vračaju. Uredništvo in u p r a v n i Štv o je v Rudolfa Kiroiša hiši, rGledališUu stolb-«*. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Osnova ravnopravnostne postave iz nemških rok. Veliko nam ne bode treba truda, da dokažemo neizmerno politično brezsramnost obeh držav-uozborskih nemških klubov, katera sta se zjedinila v osnovi ravnopravnostne postave, v osnovi napada na slovansko narodnost v Avstriji, napada na jed-nakopravnost, katera je naravni in zakonito potrjeni temelj naše države in njene bodočnosti. Že s prvim stavkom te osnove se bije jednakopravnostni Avstriji v obraz, že jeden sam pogled na to osnovo kaže vam može, ki se delajo, kakor bi hoteli člen XIX zvršiti, a ga le silovito odstavljajo in zaniku-jejo, ki se košatijo z videzom miroljubivosti in sprave, v istini pa olje ulivajo na ogenj, kličejo na bojni upor vse pravico ljubeče in zahtevajoče avstrijske državljane. Važnosti nam torej ni treba polagati v komentare slovanskih in pravičnih glasil, nego brez komentara je vsakemu takoj jasno, kaj Jex Šaršmid« namerava s Slovani, osobito s Čehi in Slovenci in v posledstvu tega z avstrijsko državo. Priobčujemo torej najprvo jedro levičarske jezikovne postave: „Nem s k i jezik je državni jezik; rabiti ga imajo izključljivo vsa državna oblastva v notranji službi ter v mejsobnem občevanji. Vsi odloki in odpisi centralnih oblastev in najvišjih sodišč naj se izdajajo v nemščini, tudi če je uloga bila spisana v katerem drugem jeziku. Javne in ustne razprave pri najvišjih sodiščih morajo se vršiti v nemščini, katero je rabiti tudi zastopnikom oblastev in strank. Stranke, ki se same zastopajo, morejo, ako nemščine ne znajo, rabiti deželni jezik, ki je njih materin jezik. Ustni predlogi in pismene uloge v nemškem jeziku mora vsprejemati vsako državno oblastvo in sodišče ter reševati jih v istem jeziku. „ Nemški državni jezik je v ljudskih šolah uvesti kot učni jezik ali izključivo ali pa poleg katerega d* želnega jezika, ali tudi kot učni predmet povsod tam, kjer takisto želi šolska občina. Šolsko oblastvo more tudi brez take želje, ako se potreba pokaže ali pa če je tako državi v korist zaukazati, da se ustanovijo ljudske šole z nemškim kot učnim jezikom, četudi taisti v deželi, oziroma v šolskim okraji ni navaden. Nemški kot državni jezik je obligaten učen predmet v ljudskih šolah, ki imajo po več kakor tri razrede na vseh meščanskih šolah, potem učiteljskih pripravnicah, v srednjih Šolah ter državnih obrtnih in strokovnih šolah. Pri vseh državnih izpitih po študijah na visokih šolah ter na višjih strokovnih učilnicah, tako tudi pri rigorozih je dokazati popolno znanje nemščine s tem, da se do-stane izpit v nemškem jeziku iz predmeta, ki si ga kandidat sam v to odbere. Kdor hoče doseči državni urad, tako tudi notarijat, dokazati mu je, da je nemščine popolnem zmožen v pismu in besedi. Državni zbor in delegacija njegova obravnava z nemškim jezikom. V nemščini se spisu je državni zakonik. Deželni jeziki, katerim se raba v šoli, v uradu ter v javnem življenji za okraje, kjer so navadni, določuje z le-temi ustanovili, so ti-le: nemški jezik, kolikor ga že ni v posebni rabi kot državnega jezika, na Spodnjem in Gorenjem Avstrijskem, na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Solnograškem, Tirolskem in Predarelskem, v Trstu, na Češkem, Moravskem in Sileškem; Češki jezik na Češkem, Moravskem in Sileškem ; poljski jezik v Galiciji in v Sileziji; malo ruski jezik v Galiciji in v Bukovini; slovenski jezik na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, v Trstu, na Goriškem in v Istrij i; srbskohrvatski jezik v Dalmaciji in v Istrij i; italijanski jezik v Trstu, v Gorici, v Istriji, Dalmaciji in na Tirolskem; runi unski jezik v Bukovini. Izmej teh jezikov se tisti zmatra, da je v sod-njem okraji dotične dežele navadni jezik, ako so v okraji občine, ki ta jezik rabijo v svoj uradni jezik, in ako ga ob jednem v občevanji rabi vsaj šestina domačega prebivalstva v tistem okraji. Vsako uradno razglasilo, ki je določeno, da se zanj obče ve* v okraji dotičnega oblastva, mora se izdati v uradnem jeziku ter v deželnih jezicih, ki so v okraji navadni. Oblastvene odpise za stranke, kateri neso dani vsled povoda od stranke, je izdajati v uradnem jeziku ali pa v deželnem jeziku, ki je v okraji navadi n, kakor se že misli, da stranka jezik razume. Stranke morejo v svojih ustnih predlogih in pismenih ulogah za c. kr. oblastva prve stopnje rabiti uradni jezik ali pa deželni jezik, ki je navaden v okraji dotičnega oblastva. Pri razpravah o tem naj se s strankami rabi tisti jezik, kateri je v rabi bil v predlogu, oziroma v ulogi. To isti velja za odloke, ki se imajo izdati. Tudi nasprotna stranka si more v kontradiktornem postopanji iz* brati kateri koli izmej rečenih jezikov. (Dalje prih.) Deželni zbor kranjski. (XVII. seja dne 20. januarja 1 886.) (Konec.) Poslanec G r a s s e 11 i pravi, da je mestni zbor Ljubljanski proračunil višjo svoto gledć garancije dežele za zidanje vojašnice. Obžaluje, da je deželni zbor tako trdosrčen v tej zadevi, stavil bi nasproten predlog, a ve, da bi bil zaman Čudno pa se zdi govorniku in no vi'?, kako se ujemajo ti nasveti z zagotovilom, izrečenim, ko se je mestu po deželnem odboru vzela predpraviea, da bi samo oskrbovalo svoje ljudske šole. Takrat se je obljubovalo, kako blagohotno se bode v interesu glavnega mesta pri vsaki priliki postopalo. No govornik želi, da bi se kmalu taka prilika nudila, doslej je bilo malo o tej blugohotnosti čutiti. Poslanec Hren poroča v imenu upravnega odseka o zakonu glede poroštva mesta Ljubljanskega za novo mestno hranilnico in priporoča, da se potrdi dotični postavni načrt, kateri mestni občini Ljubljanski dovoljuje, da prevzame splošno poroštvo in posebno garancijo za mestno hranilnico s pridržkom, da vlada potrdi dotična pravila. Poslanec Luckmann pravi, da je kranjsko hranilnico šestero Ljubljanskih meščanov ustanovilo, brez vsake posebne garancije le z njih osobnim poroštvom in danes ima kranjska hranilnica v svoji oskrbi 22 milijonov gld., rezervni zaklad iznaša dva milijona, in odkar hranilnica obstoji, izdalo so je dva in pol milijona za dobrodelne namene. No, ui se čuditi, da hoče Ljubljanska občina to posnemati, LISTEK. Ivan Zbogar. Zgodovinsk roman. (Spisal Charloa Nodier, poslovenil J o s. Kržišnik.) XI. (Dalje.) Docim je Lotar govoril, sela je Tonica ter zrla nanj z neopisnim čuvstvom. Gospa Albertova se ni toliko živahno zanimala za ta razgovor, a vender jo je zabaval kakor nenavadna in nova ideja in te misli so se je tako dojele, da je često pozabila, koliko nasprotne so čuvstvom, katere sta jej vdihala vzgoja iu svoj razum. Znano je bilo, da je Lotarjev značaj nekako divje nezavisen ter zelo naklonjen mnenjem, kateri nimajo ni državnega pečata ni priznanja volikc množice ; zato so bila njegova razmatranja posebno zanimiva. A njegov položaj mej svetom je bil tak, da so videvali v najneobičajnejših in najdrznejših njegovih idejah le neko trmo njegove domišljije; to uverjenje je bilo tako obče, da se mu je redkoma ugovarjalo. Bili so mu hvaležni, da je razložil, kar mu je bilo na srci, a da bi bil moral zagovarjati svoje mnenje, na to ni nikdo mislil. Ta debata je bila že davno končana in Lotar, zamišljen, se ni udeleževal sledečih ravnodušnih in puhlih fraz polnih razgovorov. Opiraje glavo na roko, oziral se je z mrklim okom na Tonico. Ta je, ne da bi sama opazila, promenila sedež ter se mu približala; zdelo se je, da je utopljena v bolestne misli. — Lotar, pravi mu poluglasno, podajoč mu roko, ljubezen za slabotnike in nesrečnike vas zvede včasih, da govorite stvari, kakeršne bi dobro pre-mislivši več ne odobravali. Ogibajte se vshičenja, katero bi vsled kakih okolnostij moglo postati zlonosno vašej sreči, sreči onih, kateri vas ljubijo. — Kateri me ljubijo, vsklikne Lotar. Ah, če bi bil jaz ljubljen! če bi bil mogel biti ljubljen! čo bi me bil svet poznal, če bi se bilo oko žene, vredne moje duše, ozrlo na moje srce, predno je je osmodila nesreča! . . . Kako čudno mnenje. . . Tonica se približa še bolj, da bi osamila Lo-tnrja ali da bi ga bolje čula. Nje roka je ležala križema v njegovej. — Da, povzame Lotar, če bi bila Žena, katera bi mi bila namenjena, dozvolila bednemu mo- jemu živenju kako ljubezni podobno čuvstvo; če bi me bilo bitje, slično Tonici, slično jej le malko kakor senc* resnici, vzelo pod pokroviteljstvo svojega usmiljenja ... če bi bil mogel dihati brez oniadeže-vanja vzduh, kateri gibljo gube nje obleke ali valčki nje las; če bi se mi bile ustnice drznole reči ti: Tonica, ljubim te! . . . Družba se je razhajala. Tonica prestala jo trepečoč razbirati svoj položaj. Ostala je nepremična, i gospa Albertova ji? ustupila; a Lotar ni prav nič predrugačil svojo govorjenje. Z mračnejšim glasom ponovi poslednje besede in potegne gospo Albertovo k nje sestri, bolestno vskliknovši. — Kaj delate, pravi, kaj delate od Lotarja? Poznate li Lotarja, ah bolje, tega neznanca, tega nedoločnega človeka, ne imejočega nikakega imena V In vi sestra tega deteta, veste li, da jo ljubim in da moja ljubezen mrtvi ? Tonica se je bridko nasmehnila. Zveza teb mislij bila jej je nciloumna; a zdelo se jej je, da pomenjajo zlo. Gospa Albertova ni nikakor ostrmela. Mislila je, da so taki izrazi samo govor prekinete ljubezni, kakeršno je imel Lotar čuvstvovati in kakeršno si kajti misli se, dati je blažeje nego jemati. To je popolnem naravno, tudi razumljivo, da se ne mara česa jemati od političnih svojih nasprotnikov, ker bi se njim moralo zato biti hvaležno. A danes so odnošaji vse drugi, nego takrat, ko se je ustanovila kranjska hram i niča jt&že 'se zdaj grozovita (schrek-liche) istina iThafsačtie), da drvi, dočira trgovina in obrt peša, ves kapital le v hranilnice. Kranjska hranilnica ima tri do štiri milijone zmirom razpo-sojenih po tri procente. Ako se ustanovi mestna hranilnica, dobi lahko od Dunajskih in Tržaških bankirjev denarja na milijone. A kam ž njim? Javni upni listi dosegli so danes tako visoko ceno, da ni nikakega prostora več, da bi še poskočili, pač pa jako mnogo prostora, da bodo padli. Njega bi že kot „Stadtkind" veselilo, da napreduje mestna hranilnica. A kam z mnogimi novci ? To mora skrbeti najvišje davkoplačevalce, ki neso niti v mestnem zboru zastopani, a ko bi bili, preglasovali bi jih. Zna se zgoditi kaka nesreča, priti katastrofa, kajti „po plimi pride oseka" in to bode prišlo tudi pri hranilnicah. Kaj če pridejo kake politične spletke? Ako jo garancija brezmejna, jamči vsaki z vsem premoženjem. Bode li vedel, je li še hiša njegova? Zatorej nasveruje, da bi se v postavni načrtvsprejel dosta vek, da jamči občina do pol mi-lijona gld. V obče po želi novi hranilnici srečo. Poslanec Grasselli pravi, da je marsikaj, kar je omenil predgovornik, resnično. Gotovo je, da je ložje denarja dobiti, nego se ga znebiti. A ta položaj ne more biti izključljivo merodajen. Mestna občina bi s hranilnico rada omogočila koristi mestu in vsi deželi. Kar se tiče očitanja, da je mestna občina in deželnega zbora večina nehvaležna kranjski hranilnici, ni nikakor istinito, kajti za vsako darilo in pri vsaki priliki izrekla se jej je zahvala. Mestna hranilnica ne bode nikak konkurenčni zavod kranjske hranilnice in slednja bode še lahko delila dobrote, kajti ona je bogata in dobro utrjena. Katastrofa sicer ni nemogoča, a ne bode zadela samo mestne hranilnice, ampak vse druge denarne zavode. Davkoplačevalcem pa za to ni skrbeti, kajti mestna hranilnica bode pod temeljitim in strogim vladnim nadzorstvom. Sploh pa je hranilnic po vseh deželah v Avstriji več, nego na Kranjskem. Dolenja Avstrijska jih ima 08, Gorenja Avstrijska 33, Solno-graška 4, Štirska 48, Koroška 9, Tirolska 16, Češka 96, Moravska 44, Šlezija 18, Gališka 23, Dalmacija 2, Primorska brez Trsta 2, Bukovina 1 (pa poleg Bukoviner Bodenkreditanstalt) in Kranjska 2. Tedaj SO vidi, da je Kranjska mej najzadnjimi, kajti manje j številna Koroška ima jedno hranilnico v glavnem mestu, 8 hranilnic pa po deželi Ko bi se vsprejel g. Luclananna predlog, bila bi mestna hranilnica mrtvo rojeno dete, nje kredit a priori podkopan, kajti občinstvo ne bode hodilo povpraševat vsaki dan, je li še kaj garancije od dovoljenega pol milijona. Podrezale bi se mestni hranilnici po predlogu g. Luckmanna žile za življenje, zato se govornik odločno izreka proti njemu. Poročevalec poslanec Hren pravi, da na Kranjskem pride jedna hranilnica na 200.000 prebivalcev, na Koroškem pa že na 2O.0O0. Po §. 39 statuta ima po vladi imenovani komisar pravico nadzorovanja, katero bode gotovo izvrševal. Govornik se ne boji, da bi kedaj manjkalo mož, ki bodo skr- beli za dobro gospodarstvo prebivalstvu v prid. Od kraja bode zavod seveda podoben sipkemu drevescu, a donašal bode sad in koristi bodo v prid celi deželi in mestu samemu. Pri glasovanji ne vsprejme se predlog Luck-mannov, odobri se pa postavni načrt, potem pa seja sklene. je često predočevala. Gledaje ga s prijaznim na-gneujem, stisne mu roko, da bi mu javila, da zavisi od njega, če se hoče osrečiti, ter da ne bode stavila njegovim željam nikakih zaprek ona jedina osoba, katera bi še mogla nekako uplivati na nje sestre voljo. Tonićjna čuvstva, ohrabrena po tem priznanji, javljala so se še jasneje. Vlila jih je v jeden pogled, prvi pogled nje očij, kateri je ožarila ljubezen. — Gorje mi! vsklikne Lotar z zamolklim glasom ter izgine. Šum krmila se začuje iz kanala ter moti mrklo tišino, nastanšo po njegovem odhodi. Tonica se zažene k oknu. Jeden mesecev žarek osvetli plavajoče perje na klobuki Lota rja, oblečenega ta dan po beneški. Pogled na nebo, zibanje vzduha, ura, tre-notje, morebiti še kake druge okolnosti vspomnijo Tonico prikazni onega neznanega razbojnika, kojega je videla odhajajočega z nasipa svetega Ka-rola. Toda nje srce se je uđalo samo za jeden hip tej grozobudnej podobi. Kakeršen koli naj je tajni povod Lotarjevega nepokoja, on jej je povedal, da jo ljubi; in nje nagnenje ga bode očuvalo vseh ne-varnoBtij. (Daljo prih.) Odvetniki in c. kr. notarji. V Čepovanu H. februvarja. Pri shodu „Kakoliško politične čitalnice" dne 7. t. m. je društveni predsednik govoril o uradovanji c. kr. Goriških beležnikov ali notarjev in je vodil razgovor o tem predmetu Imenovala so se notar ska pisma, ki vse drugo v italijanščini trdijo nego so stranke govorile v slovenščini . Konečno je shod potrdil naslednjo resolucijo: I. „Državni zakoni in ministerske izvrševalne določbe zagotavljajo in dajejo teoretično vsem narodom popolno jezikovno ravnopravnost; toda naši osobni zastopniki, odvetniki in c kr. beležniki, ki so po svojem odličnem stališči zmožni največ pripomoči k izvršitvi postavno priznane ravnopravnosti, I so — pišoči v tujščini — velik zadržek do dej »n- i ske ravnopravnosti; kajti v tistem jeziku, v kojem j nam odvetniki in beležniki napravljajo pisma in po-godbe, obravnavajo in rešujejo jih pravilno c. kr. j sodnije in drugi uradi." „Vrhu te narodnostne krivice, se pa strankam pripeti še gmotna škoda, ako se jim napravljajo pisma in pogodbe v tujem jeziku; kajti spričano je, ; da pisma, pisana v drugem jeziku nego v onem, v katerem stranka narekuje, čestokrat ne zapopadejo trditve in nareka stranke, marveč celo nasprotno ali drugačno trditev, kar uzrokuje prepire, pravde in gmotno škodo. In kaj bi se odvetnikom in Deležnikom ne urinile take napake, ko je znano, da so bili celo sodnijski zapisniki napačni zato, ker so bili pisani v drugem jeziku,Miego v onem, ki ga je strauka, oziroma priča govorila (kar jasno utemeljuje interpelacija g. poslanca Nikolaja dr. Tonklija v zadnjem zasedanji goriškega deželnega zbora)" „Iz tega, da so stranke mnogokrat naravnost in po postavi, večkrat pa posredno siljene posluževati se advokatov in notarjev, izvira visokej c. kr. vladi dolžnost, stranke varovati zgoraj omenjenih mogočih krivic in škode." „Tako varnost pa visoka c kr. vlada strankam prav lehko pa tudi jedino s tem zagotovi, da odvetnikom in beležnikom zabrani naprav lj ati pisma, pogodbe in tožbe v jeziku, katerega stranke ne razumejo.1' „Glede na izvrševanje jezikovne ravnopravnosti, glede na §. 19. temeljnih državnih postav, glede na djansko potrebo ter na varnost pred gmotno škodo, prosi zaupno „Katoliško-politiška Čitalnica v Čepovanu", zbrana v „shod" dne 7. februvarja 1886, slovenske državne poslance: naj iz volijo primernim potom, a z vsemi postavnimi pripomočki delati na to, da dobe odvetniki in c. kr. beležniki zapoved, pisati pisma, pogodbe in tožbe, katere napravljajo (ne samostojno kot pooblaščenci, ampak) v imenu strank, v jeziku, ki ga stranka govori; pri pismih in pogodbah mej več strankami pa v jeziku, ki ga govore vse dotične stranke; ako to ni, pa v jeziku, katerega govori vsaj jedna stranka; a nikdar ne vjeziku, katerega nobena stranka ne govori". II. „Ker je mej sedanjimi beležniki v Gorici jedino c. kr. beležnik dr. Della Bona zmožen in voljan, pogodbe pisati slovenskim strankam v slovenskem jeziku, se visoka c. kr. vlada nujno prosi v mestu Gorici preskrbeti vsaj še jednega slovenščine v pisavi popolnoma zmožnega beležnika." III. »Pričujoča resolucija se naznani visokemu c. kr. pravnemu ministerstvu po rokah goriškega državnega poslanca in se objavi po Časopisih". „Soča". Botanični vrt in mestni zbor. (Konec.) Sedanji botanični vrt pod oskrbništvom c. kr. gimnazijskega ravnateljstva ima letne dotacije.......210 gld. — kr. in mesto donaša vsako leto . . 105 „ — „ skupaj torej . . . 315 gld. — kr. Ta skromna vsota mora zadostiti, da se nagrajuje ravnajoči profesor in vrtnik. Kako malo ali skoro nič ne preostaje za druge potrebščine, lecimo: vrtno orodje, cvetlično posodo, nadpise, obrobljenje gredic itd. Mestna občina pa potrosi na leto '1. za kultiviranje travnikov . . 2000 gld. —■ kr. 2 za posebno drevesnico pri ko- lizeii ..*'.''.....60O „ — „ 3. za vrtnarja...... 400 „ — „ 4. za varuha vrtnih nasadov . 300 n — vsega torej . . . 3300 g Id. — kr. t. j. desetkrat toliko, kolikor stane botanični vrt. Seveda ima mesto od travnikov tudi dohodke za prodano seno in otavo, no, vender so troški še vedno veliki. Da se vsi prej navedeni troški ne bodo obračali na prid botaničnemu vrtu, je jasno in bilo bi bedasto, to zahtevati; a ko bi se le deseti del obračal tako, da bi se vsako leto z okrašenjera do-segaval rastlinoznanstveni namen, storjeno bi bilo v teku časa veliko, ne da bi bilo to na škodo sedanjim lepim nasadom. Tako bi vkljub že obstoječemu c. kr. botaničnemu vrtu nastal drug znanstven rastlinjak, katerega dobrodejni upliv bi se kmalu začel kazati; v tem slučaji bode slavna c. kr. vlada sama začela premišljevati, bi li ne bilo bolje stari vrt opustiti in podporo rajši naklanjati mestu. Važno je samo še to, kako se bode sukcesivna ustanovitev novega rastlinjaka vršila, ko mesto nema na razpolaganje strokovnjakov za vodstvo take preosnove? Tu bi bilo v pivi vrsti apelovati na naše rodoljubne gg. naravoslovstvene profesorje. Na gimnaziji delujejo mlade, jako spretno moči, ki se gotovo toplo zanimajo za to stvar; isto tako utegne g. Voss na prijazno vabilo mestnega zbora radovoljno sodelovati kot ekspert v izrednem ad hoc voljenem, ali pa v sedanjem odseku za olepšavo mesta, bodi si da bodo to storili iz domoljubja, oziroma iz ljubezni do vede brez posebnega plačila, bodi si, da mestni zbor prisodi gospodom kako r«.-muneracijo za izredno trudoljubivost. Pri trdni volji in eaeržiji bodo se premagale vse ovire, katere bodo gg. mestni očetje lahko prezirali, če le ne bodo preveč pesimistični. Glede zemlje bodi še omenjeno, da se je morala v botaničnem vrtu za razne rastline ugodna pripraviti, istotako se bode menda dala pod Tivoli predrugač;ti, kakor se je to že zdaj moralo storiti zbog cvetličnih gredic krog grada, pri vilah poleg uhoda v Lattermannov drevored in na Vrtači, kjer je g. Korsika na jako neugodnem zemljišči napravil prelep vrt. Slavni cesarski grad Mira-mare s svojimi prekrasnimi nasadi uzdignil se je iznad pustega skalovja, in pod Tivoli naj bi bila prst nerodovitna, raznim rastlinam neprikladna V Zemljišče v svoji sestavi po našem mnenji ne more biti nikakeršeu zadržek pri ustanovitvi rastlinjaka. Tudi podnebje je menda tukaj zelo tako, kakor v Kurji vasi. Jedino sever nagaja nekoliko pod gradom, a z drevesnimi nasadi poleg stranskega drevoreda bode se mu odvzela moč in tako tudi glavno sprehajališče zavarovalo pred nadležnim gostom. Sedanji mestni zbor si bode stekel torej veliko Blavo, ako bode resno poprijel se tega podjetja in naši potomci bodo hvaležni za to velevažno napravo. Kakor v sosednem nam Gradci sredi mesta, bode tudi Ljubljana hranila v najlepšem mestnem delu dva imenitna znanstvena zavoda: Iludolfinišče in v njega bližini mestni botanični vrt, na katerega naj bi slavni mestni zastop tudi pozornost visokega deželnega zbora obrnil ter ga prosil za kako podporo, katere mu gotovo ne bode odrekel, kajti do-sedaj ni dežela niti novčiča potrosila v ta namen, ko za muzealno zbirko mrtvih prirodnin, zgodovinskih in umeteljnih znamenitostij daruje precejšnje vsote. Politični razgled, Notranje dežele. V Ljubljani 16. februvarja. V ogcrKkef zbornici poslancev pričakovati je še ostrih debat. Ministerstvo namerava predložiti načrt zakona o reformi uprave, po katerem bi tudi sodnije bile bolj zavisne od vladnih organov. Opozicija bode pa hudo pobijala to predlogo, ki bi omejila nezavisnost sodnikov. Že pri budgetni debati namerava opozicija pri posvetovanji o potrebščinah pravosodnega ministerstva napadati vlado zaradi tega. Sicer je tudi opozicija prepričana, da je treba preustrojiti upravo in marsikaj zboljŠati pri sodni-jab, a na ta način misli, da se ne bode dosegel zaželjeni smoter. V u a uje države. Kakor brzojavlja Dunajski dopisnik v „Times" je mir mej Srbijo in Bolgarijo zagotovljen. Garašaninu se je posrečilo, ko ga je vedno podpiral avstrijski poslanik KheveuhUller, premagati upliv vojne stranke. Kralj Milan je pripravljen podpirati mir. Ko se sklene mir, se bode deraobilizovala vojska. Garašanin bode takoj po sklepu mira odstopil, ker se mu je vsled skrbij posleijnie mesece zdravje jako shujšalo. Njegov naslednik bode Mijatović. Mi-nisterst.vo se bode vsekako premenilo, predno se skliče skupščina. Uprava v Vzhodu! Rumeliji je vedno bolj podobna bolgarskej. Prejšnje naprave, katere so se razlikovale od bolgarskih, se odpravljajo druga za drugo Knez je izdal ukaz, da se odpravi vzhod -norumelijska žandarmerija in upelje policija, ka-keršna je je v Bolgariji. Ravno tako so Sfl odpravila mesta prefekturnih sovetnikov, ker takih mest ni v Bolgariji. Turčija je poslala noto velevlastim, v katerej skuša dokazati, da turNkt»-bolgraK-ftki dogovor ne nasprotuje Berolinski pogodbi in odgovarja na ugovore Rusije proti temu dogovoru. Sedaj se mej velevlastmi vrše pogajanja zastran ratifikacij turštko-bolgarskega sporazum ljenja. Kak bode uspeh teh pogajanj, se še ne ve, a toliko je gotovo, da se bode moralo to sporazumljenje v marsičem premeniti, drugače mu ne bode pritrdila Rusija. Tudi v Vzhodni Itumeliji se močno agituje proti temu dogovoru. Celo privrženci Karavelova neso zadovoljni ž njim. Ako bode Turčija hotela ohraniti mir, morala bode še marsikaj dovoliti Bolgarom. Na Dunaj je prišel v posebni misiji nek mlad bolgarski politik, sorodnik ministerskega pred Mdnika Karavelova. Z Dunaja bode pa odpotoval dalje v Berolin. Dunajski dopisnik „Politike" ga je obiskal in povprašal, kak smoter ima njegova misija. „Bolgarija išče podpore kake kontinentalne vlasti," izjavil mu je, »kajti car se neče nič zmeniti za Bolgarijo, ki je v vseh slučajih verna juna škeinu svojemu knezu, angleška pomoč je pa jako slabe vrednosti in zadostuje k večjemu, da se ohranijo dobre razmere s Turčijo, a nikakor pa ž njo ne moremo doseči svojega pravega smotra." — Na vprašanje dopisnikovo, če ni bilo zjedinenje njih pravi smoter, kar so dosegli, je odgovoril: „Gotovo bil je to naš najbližji smoter in gotovo bomo pošteno izpolnovali dolžnosti, katere bomo prevzeli nasproti Turčiji. Toda bila bi liinavščina, ko bi trdili, da bi bolgarsko-vzhodnoi umeli jsko zjedinenje j v tej obliki, v katerej je je dovolil sultan, bilo naš ; konečni smoter za vse večne čase. Sedaj se pa še J ne ve, bodo li velevlasti sankcijoniraie turško-bol- i garsko sporazumljenje. Potem se pa na pogodbe s Turčijo ui zanašati, vsak čas se bihko kaj prigodi j v Serailu, pa tudi hrez vsake premenihe okrog pre- ', stola se najedenkrat radikalno lahko premeni vod- : stvo politike, in je zaradi tega treba poskrbeti j za stalno oporo. Tako oporo more dati le kaka kontinentalna vlast, najložje iti najzanesljivejše Ru-sija| ako hoče, potem pa Avstro-Ogerska . . /' Do- 1 pisnik je nadalje vprašal, če se Bolgari nadejajo, da bi Avstrija pospeševala kake premembe na Balkanu. Bolgarski diplomat mu je odgovoril: „Ne-unino jo kaj tacega verjeti. Varovali bi se na Du- | naji potrkati, ko bi nameravali koke prevrate. Tega j ne mislimo. Pripravljeni smo, dati vsa mogoča jam- j stva, da ne bomo ničesa storili, kar bi moglo pro- [ uzročiti kak prevrat, toda agitacij drugili pa ne moremo zabraniti. Če se prej ali slej, vzlic temu, da bomo mi po svoji dolžnosti podpirali Turčijo z vsemi sredstvi, začne na Balkanu boj vseh proti vsem, ali hočemo tedaj biti brez opore, navezani samo na prijateljstvo Turčije? Gotovo bode vsak politik le odobraval, ako se v tej zadevi preskrbimo !J Nadalje ga je dopisnik vprašal, če Bolgari ne verjamejo, da bi bil mir trajen, katerega bodo sklenili. Bolgar mu je odgovoril: „Kakor si mislimo ta mir. S Srbijo bomo gotovo ostali v miru, tudi v tej vojni nesmo mi izzivali, a se samo branili, potem pa prešli iz defenzive v ofenzivo. In pri sklepanji miru smo tako odjenljivi, da ga ni podobnega vzgleda v zgodovini. Nesmo se samo odrekli vsem pravicam zmagovalca, temveč pripravljeni smo, Srbom še dovoliti koncesije v trgovsko-politični h zadevah, da le ne damo povoda novim razporom. A s tem še mir na Balkanu ni zagotovljen. Mari so s tem odpravljene nezadovoljnosti v celem kompleksu, ki obsega Grško, Srbijo, Albanijo, Črno-goro, Kreto, Staro Srbijo, Makedonijo ? Mari je v celi Evropi kak politik, ki bi kaj tacega mogel verjeti. Naša sveta dolžnostjo tedaj, za časa preskrbeti, da se ohranimo." Na vprašanje, kaj so pripravljeni dati onemu, ki bi jih podpiral, odgovoril je: „Vse, kar morejo naš geografičen položaj, naše etnogra-fične razmere, naša marljivost in poštenost nuditi sosedu." Bode li kaj s svojo misijo dosegel, pa dopisniku ni mogel povedati. Kakor se da posneti iz neke izjave franco« skega ministerskega predsednika Frevcineta v mi-nisterskem sovetu, Cir&ka vzlic vsem prizadevanjem velevlastij, da bi jo odvrnile od vojne in vzlic izjavi angleške vlade, da bode nadaljevala proti Grškej politiko prejšnje vlade, še vedno zahteva, da bi se jej dale kake kompenzacije in preti z vojno, ako se ne bode ustreglo njenim željam. Grška vlada bi se še morda udala, a ovira jo javno mnenje. Osnoval se je v Atenah nek revolucijonaren odbor, kateri je izdal proklamacijo, v katerej preti kralju in vladi, ako se ne začne vojna. Gaslo tega odbora je: „Čast in maščevanje". Vlada in kralj sta v naj-večjej zadregi. Ne moreta se znebiti duhov, katere sta klicala. Prejšnja leta je zlasti mnogo Nemcev ustopilo v rusko državno službo, kateri si pa neso hiteli pridobiti ruskega državljanstva. Otroci višjih uradnikov pa imajo v Rusiji razne predpra,vice. Ktrr pa ne kaže teh pravic priznati tudi otrokom mozemcev, je sklenil senat, da jih poslednji ne botlo deležni Dopisi. Iz okolice ljubljanske 14. februvarja. [Izv. dop.] Včerajšnji dopis „Iz Zasipa pri Bledu" je pač popolno opravičen in resnično je, da so en kete: kako pomagati kmetu in povzdigniti njega blagostanje ali varovati ga škode — le fraza, dokler se kujejo ali dokler obstoje" postave, po katerih se kmetu sploh, zlasti pa še sadjerejcem s takimi postavami škoda dela. Čemu varuje pri nas postava škodljivca zajca? vprašal bi tudi jaz! Kakor filoksero, kugo ali gada bi se morala silno škodljiva žival preganjati povsod, vsaki čas in po slehernem. Za uničenje zajca bi bila nagrada bolj opravičena, kakor je — kazen. Lansko zimo so v obližji Ljubljane zajci prouzročili na tisoče škode pri sadnem drevji. Kar ni bilo tako rekoč „pod ključem" zavarovanega, oklestila je žival do golega. Dosti pri-zanesljiveja menda tudi letos ne bo. — One škode pa, ki jo dela zajec čez leto po vrtih in na polji, ne omenjam. Gotovo je, da živi deloma na troške onih, ki sadijo in sejejo deteljo, fižol, zelje in drugo, požrešnemu glodaču prikladno. Gospoda, kateti v zabavo se zajec postavno varuje, nema potrebnega ozira za oškodovane kmetovalce. Ona ne zavira preobilne zalege, marveč stori še, kar more v to, da bi se žival pomnožila. V Rožniškem hribu menda že 7 let ni bilo prirejenega lova „brakade". Da bi se gozd še bolj oživel, nastanilo je lovsko društvo še nekaj srn, katere se pasejo v deteljiščih in travnikih, ležečih v obližji hriba. Upanje v boljše čase se pač ne zamore vzbuditi kmetovalcu, ako po vseh druzih težnjah ugleda še na svojem detel j išči 2 do 4 srnce, ali pa se prepriča, da treba fižol na novo nasaditi, ker je prvi nasad zajec poščipal. Tožbe o škodljivosti zajca se v „Slovenskem Narodu* večkrat bero. Jaz sem svojo tožbo drugim pridejal s namenom, da jo berejo oni, kateri so jo omogočili, in oni, katerih briga naj bi bila, storiti kaj za obrambo lastnine poljedelčeve pred divjačino, ki nema nika-keršne primere po koristi in Škodi, za katero pa skrbi postava tako humanno, kakor bi bil zajec za splošni blagor potreben. Iz I^otikega Potoka 12. februvarja [Izv. ! dop.] Ne morem se dalje zdrževati, da ne bi razkril krivic, ki se pri našem županstvu gode, posebno odkar je naš župan za občinskega slugo dobil Petra Lesarja. Ta človek si je v tem času toliko oblast prisvojil, da premore v občini več, nego župan. Seveda Potoški župan je le na papirji, ko bi pa imeli moža, ki bi se kot župan postavljal, gotovo bi naš občinski sluga ne delal sam tarifov in ne pobiral bi uročnine, ki mu ne gre. Od sluz-benih pisem, dohajajoči!« od c. kr. davkarije, od c. kr. sodnije, od c. kr. okrajnega glavarstva po 10 kr. Za spričevala, po županstvu uradno podpisana, tudi po 10 kr. Od vojaških knjižic, ki jih vojaki po županstvu pošiljajo c. kr. okrajnemu glavarstvu, jemlje za poštnino po 20 kr. Ako hoče doelužen vojak dobiti svoj „abšid" mora plačati i najmanj 50 kr. Če se pa ustavljaš in nečeš plačati I uročnin, ki mu nikakor ne giedo, dobiš takoj drugi dan „opomin" z županovim podpisom: „Ker neste hoteli včeraj obč. slugi plačati uročnine 10 kr., tako ste primorani, mu včerajšno uročnino, in od današnjega opomina uročnino 15 kr. torej skup 25 kr. plačati, drugači Vas ima pravico rubiti." Omeniti moram, da ima naš občinski sluga svojo stalno mesečno plačo, torej mu ne pripadajo uročnine od pisem, prihajajočih od višjih oblastev. A ker jih pobira, je razvidno, da naš župan kozo drži, da je naš obč. sluga lože molze. Torej žali-bog, da ima naša občina tako slabega župana, pa tako vrlega slugo, da je za župana. Ne pravijo na po krivem sosednje občine : „Potoški b . . . —," ker že tako dolgo trpimo, da nas občinski sluga že skoro leto dnij molze in si s krivičnim denarjem, ki si ga občan krvavo prisluži, svoj žep šiva. — Blagor torej občini, ki ima župana, pa ne na papirji kakor je pri nas. Gospodje župani, dobite si poštene sluge, ne pa takšnih, kakeršnega ima naš župan. Dog daj, da bi si v prihodnje boljšega moža za župana izvolili. Mislim, da tudi bo. Po točan. Domače stvari. — (Na adreso „Narodnih L,istov" v Pragi!) Strmeli smo, ko smo čitali „Narodne Liste" od zadnjega Četrtka. Velezaslužni češki list, ki je dosedaj za Slovence kazal najpbilnišo mero bratovske podpore, donesel je rečenega dne na prvi strani dolg dopis iz Trsta, ki s trditvami v neiz-branej obliki žali in napada slovenskega poslanca g. dra. viteza Tonklija, ker ga je vlada imenovala upravnim svetnikom pri Tržaškem „Lloydu". Dopisniku ni po godu, da je imenovan Slovenec, — rajši bi bil Čeh. Mi sigurno nobenemu Čehu, nobenemu Slovanu ne zavidamo take službe in radi priznavamo, da je velik nedostatek to, da češki narod s svojo obrtnostjo in trgovino, s svojim davkopla-čevanjeni nima primernega upliva na paroplovno Tržaško, od države podpirano družbo ter tako na na našo zamorsko trgovino. Na drugi strani pa je tudi res, da Slovencem gre pri „Lloyduu vsaj toliko glasu, kolikor gr* zastopa novoimenovani do marin naš, poslanec g. dr. vitez Tonkli. Za tako imenovanje bil je skrajni čas. Kako tedaj, da nam te „koncesije" ne privošči glasilo bratskega na-: roda? Še manj obrazložena vidi se nam kritika v ] tistem dopisu, ker v njej proti našemu zastopniku j prevladuje pisava, katera bi niti umestna ne bila nasproti sovražniku češkega naroda. Nahajajo se v i njej uprav zrele surovosti, če tudi gospod dr. vitez : Tonkli dosihdob nima tacih senc na sebi, ki bi dale I misliti, da tej svojej službi ne bi mogel ustrezati, j ali pa, da jo bode rabil proti češkim interesom, ki j so tudi konečno naši interesi. Svetovati bi torej bilo, naj se ne obrekuje prezgodaj, naj se na tak način ne delajo nepotrebne zdražbe mej somišljeniki in naj dopisnik svoje razkačene napade obrača proti istinitim sovražnikom slovanskih interesov, ne pa proti zastopniku slovenskega naroda. Velecenje-nih kolegov pri „Narodnih Listih" pa prosimo v imenu slovanske vzajemnosti, naj ne priobčujejo več tacih dopisov, kakor je bil ta, ki je pravi brat po duhu in besedi članku, ki ga je „Indipcndente" objavil proti gosp. dra. vitezu Tonkliju v isti stvari. Sapienti sat! — (Hrvatski skladatelj I. pl. Zaje) do-gotovil je novo opero „Žene i husari", katera se bode v kratkem pela v narodnem gledališči v Zagrebu. Tekst prirejen je po nekem Tomićevem igrokazu. — (Izžrebani porotniki) za prvo letošnje zasedanje pri deželni sodniji Ljubljanski so sledeči gg. : Glavni porotniki: Ća mernik Vinko, kamnosek v Ljubljani; Črne Jamej, mesarski mojster in hišni posestnik v Ljubljani; Črne Jakob, mlinar in posestnik na Fužinah; Doli nar Andrej, hišni posestnik v Ljubljani; Drenik Fran, zavarovalni inšpektor v Ljubljani; Fer line Fran, gostilničar v Ljubljani; Gogola Ivan, c. kr. notar v Ljubljani; Golob Josip, hišni posestnik v Kranji; Hajek Fran, zemljišni posestnik v Perovem; Janša Jamej, hišni posestnik in pekovski mojster v Ljubljani; Jenčič Marcel, zemljišni posestnik in trgovec v MengŠi; Juvan Janez, mlinar in zemljišni posestnik v Srednjih Gameljnili; Kotnik Fran, tovarnar na Vidu; Kušar Josip, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Kari grof L an t h i e r i, graščak v Vipavi; Ličan Škender, trgovec v Ilirski Bistrici; Lokar Josip, hišni posestnik v Ljubljani; Marin še k Fran, trgovec v Skofji Loki; Muklei-sen Emil, trgovec z lesom v Ljubljani; Pesjak Silvester, zemljišni posestnik v Kamnigorici; Pollak Ludovik, tovarnar in hišni posestnik v Tržiči, Puppis Dragotin, trgovec v Cerkveni Vasi; Dr. Adolf Schaffer, zasebuik v Ljubljani; Šumi Luka, krojaški mojster v Ljubljani; Sever Ivan, zemljiški posestnik na Vižmarjih; Skok Tone, zemljišni posestnik v Mengši; Stare Anton, veleposestnik v Mengši; Steinrosser Karol, knjigovodja v Ljubljani; Dr. Valentin Št em p i h ar, advokat v Kranji; Streh ar Josip, mesarski mojster v Ljubljani; Stupica Josip, trgovec in zemljišni posestnik na Viru; Švegelj Martiu, zemljišni posestnik v Zgornjih Gorjah; Treo Gustav, trgovec v Ljubljani; Vrbič Jože, zemljišni posestnik v Dolu; V i čič Miroslav, zemljišni posestnik v Postojini in VVucherer Ivan, gostilničar v Lescah. Za name-stovalne porotnike gg.: B ab ni k J., hišni posestnik ; Bončar France, pleskar; Čeme Alojzij, trgovski pomočnik; Fbderl Ivan, pekovski mojster, Jerman Janez, hišni posestnik; Košir Alojzij, hišni posestnik; M o h o r e c Janez, branjevec; Vrhunec Anton, trgovski pomočnik in Zalazu i k Jakob, pekovski mojster, vsi v Ljubljani- — („Društvo tiskarjev, kamenopis-cev in kamenotiskarjev za kronovino Kranjsko*) izdalo je za 1885 svoje računsko izvest je, kateremu povzamemo naslednje podatke: Dohodkov bilo je 1348 gld. 79 kr., stroškov 938 gl. 34 kr., torej prebitka 410 gld. 45 kr. Društveno premoženje pomnožilo se je za 302 gld. 96 kr. in iznaša sedaj 8390 gld. 61 kr. Članov bilo je koncem leta 77, mej letom obolelim 18 članom izplačalo se je 649 gld. 92 kr. podpore. Izvestje je pregledno sestavljeno, ima mnogo statističnega gradiva in jasno kaže razvoj društva, katero je za tiskarje velike važnost;, želeli bi samo to, da bi se slovenskemu jeziku dalo več prostora. — (Boj s pištolami) vršil se je zadnjo Boboto na Malih Vižmarjih. V soboto, na predvečer imendneva raznih Tinetov, praznovali so v večjih krajih s pijačo prihodnji god. Na jedenkrat se raz-pro na dva oddelka in France Črne posestnik in mizar na Malih Vižmarjih št. 41 in njegov mizarski pomagač Sivec začneta s pištolami streljati na druge fante in mizarske pomagače, s katerimi so se 8porekli. Obstreljen in teško ranjen je Tine Šu-štaršič iz StaneČ št. 28, pa neki mizarski pomočnik z Malih Vižmarij. Oba so prepeljali v bolnico Ljubljansko. Mesarski pomočnik Egidij Breme iz Št. Vida pa je lahko ranjen in doma leži. — (Čitalnica Ljubljanska) broji začetkom t. 1. 317 članov. Dohodkov bilo je v letu preteklem 4 406 gld. 37 kr., stroškov pa 4280 gld. 99 kr. Premoženje Čitalnično znaša 2691 gld. 88 kr. Časopisov je 41 naročenih. — (Zima v Dalmaciji.) Iz Zadra se sporoča: V 6. dau t. m. bilo je tukajšnje pristanišče deloma zamrzneno. To je redkost, ki je nasledek velikega mraza in jasne mirne noči brez vetra. — (Vabilo k veselici,) kojo priredi bralno društvo v Dolini v nedeljo 21. februvarja 1886 v občinski dvorani. Spored: 1. Možki zbor: „Sokolska", A. Forster. 2. Deklamacija: „Blagovestnikom", S. Gregorčič. 3. Mešani zbor: „Slavjanka", S. Carli. 4. Deklamacija: „Najlepši zaklad", T. Turkuš 5. Mešani zbor: „Vesela družba", H. Volarič. 6. Burka v 1 dejanji: „Gluh mora biti", 7. Moški zbor: „Juriševičeva poputnica", Zaje. 8. Tombola, 8 5 dobitki. Ustopnina za neude 20 kr.; sedeži 10 kr.; kartele 10 kr. Po besedi domača zabava. Začetek ob 61/« uri zvečer. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. — (Čitalnica Mozirska priredi v dan 21. t. m. veselico s sledečim sporedom: 1. govor v spomin Valentinu Vodniku, 2. petje, 3. tombola, 4. prosta zabava s petjem. Začetek ob 6. uri zvečer. Odbor. Telegrami „Slovenskomu Narodu". Dunaj 16. febr. Steinvvender mej burnim odobravanjem levice očital ministru Finu zvezo z diskreditovanimi osebami, prečitajoč pisma. Pino odgovarjal odločno, zavlačujoč zlobno obrekovanje. Debata se nadaljuje. Razne vesti. * (Posnemanja vredno.) Velik in lep napredek pri ženskem pouku storil je mestni za-stop v Bruselj i. Vsled ukrepa tamošnjega mestnega odbora upeljal se je namreč kuhinjski pouk kot obligaten predmet za vse deklice po vseh mestnih šolah. Novemu predmetu odločena sta dva tečaja, teoretičen in praktičen. Poučevalo se hode, kaj in kako kupovati na trgu, kako in iz katerih snovij je prirejati in kuhati tečna, okusna in zdrava jedila, mesna, močnata in druga. Vrhu tega gojili bodo umno gospodinjstvo in računstvo za trg, dom in kuhinjo. V kuhi izobraževalo se bodo tudi gojenke višjih dekliških šol, knterim je odprta za praktičen poskus kuhinja v pripravljalnici za učiteljice, kjer poučujejo kuhati tudi najriueja jedila. — Ker je hrana in pijača temelj ne le človeškemu življenju, marveč tudi vsakemu telesnemu in duševnemu delu, želeti je, da bi merodajna šolska oblastva tudi po naših dekliških šolah upeljala pouk v kuhi. Kar ženska v svojem življenji rabi in za kar jo je Bog ustvaril, tega naj se v mladosti uči. Kako malo je dandanes naobraženili in i/.šolnnih gospie, ki bi znale dobro kuhati. Tudi bogatinkam ne bilo bi odveč znanstvo v kuhi, kajti lahko bi potem pre-ojevale in nadzorovale svoje kuharjce ter ne sodile o kuhinjskih stroških, kakor slepec o barvah. prinaša v 4. številki sledečo vsebino: Le plakaj. Pesem. S. Gregorčič. — Le enkrat. Pesem. Nezvan. — Toma Gajdek. (S podobo.) — Drobne pesmi. Zložil Dragoš Kokoljev. I. in II. — Po plesu. Pesem. Fr. Gestrin. — Janez Solnce. Zgodovinska novela. Spisal dr. Ivan Tavčar. (Dalje.) — Prošlo! Pesem. Fr. Gestrin. —• Triolet. — Na preužitku. (Dramatski poskus.) Breznikov. — Je-zičnik XXI., XXII., XXIII. (Konec.) Andrej Fekonja. — Hrvaški spomini. Spisal J. Trdina. (Dalje.) — Naše slike: Jezus in grešnica. Prorokovanje Libuše. — Pogled po slovanskem svetu. Slovenske dtžele. Ostali slovanski svet. — „Slovan" velja za vse leto 4 gld. 60 kr., za polu leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 30 kr. Zanesljivo zdravilno sredstvo. Osobe, ki bolehajo za ielodćevim katarom in krčem, se hitro ozdravijo 8 pristnim „Moll-ovim Seidlitz-praškom". Škatljica stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tnch-lauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 11 (20-1) Umrli so v IJuhljaiia: 12. februvarja: Katarina Šupevc, zasebnica, 40 let, Gospodske ulice št. 9, za vodenico. 14. februvarja: Janez Drol, železniški sprevodnik, 36 let, na Stolbi št. 8, za jetiko. — Alojzij Jager, mesarjev Bin, 4 leta, Poljanska cesta Št. 10, za rudečico. V deželnej bolnici: 11. februvarja: Janez Pance, gostač, 64 let, za vnetjem pluti. 12. februvarja: Matevž Troha, dninar, 70 let, za vodenico. 13. februvarja: Anton Cik, goslač, 72 let, za starostjo. — Martin Gril, sluga, 37 let, za jetiko. Meleorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje | barometra v mm. i Temperatura I-, i trovi 1 j Nebo Mo-krina v um. ti -o 7. zjutraj 737-77 mm. | 0-2" 0 jsl. vzh. obl. 0 80 mm. i?5 •J. pop. 737-30 min. i 4-4° C jsl. sev. obl. »O 9. zvečer 737 2J m. 10'C 'si. szh. obl. snega. 1—< 1 i i Srednja temperatura 1*9", za 2*2° nad normalom. ZD-CLansijslsst "borza, dne 16. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafteno poročilo) Papirua renta.......... 84 gld. "'6 kr. Srebrna rentu...... ... 84 „ 90 Zlata renta........... 113 n 40 „ 5°/0 marčna renta......... Iu2 , y0 , Akcijo narodne banke....... „ — „ Kreditne akcije......... 300 „ — „ London .... 12G „40 „ Srebro....... — „ — „ Napol. . 10 „ 02 V, „ C. kr. cekini 5 „ 94 „ Nemške marke 61 n 85 4°/,, državne srećke i/. !. 1854 260, gld. V2i „ — „ Državno srečke iz 1. 1.864 10j gld. 1^1 „ 75 „ Ogrika zlata renta 4J B 102 „65 „ „ papirna renta 5 , . 94 „ 15 „ 6* „ štajerske zemljišč, odvez, oblig. 104 „ — „ Dunava r. g. srečke loo gld. liti , 70 Zeinlj. obe. avstv. .„ zlati zast. listi 126 „ — „ Prior. obUg. Elizabetine zapad, železnico 116 50 „ Prior, oblig. Ferdinandove sov. leleznlće ?.o6 „ 50 Kreditne Mre.oJcO . 100 gld. 177 „ 50 „ Kudolfove srečke 10 20 v 8 — , Akcije anglo-avstr. banko 120 113 „ 50 „ Tratuiiiway-itiušt. Vtlj. 170 gjdf u, v. 20ti , 5U Vsem blagim prijateljem naznanjamo preža-lostno vest, tla je IVAN ŠVENTNER, državni uradnik na Dunaji, po mučnej bolezni 13. svečana t. 1. v 25. letu svoje starosti mirno za večnost zaspal. (97) Žalujoči sorodniki. .V Ljubljani, dno 15. svečana 1886. Krojaško mesto (KeasoUviirterstelle) se odtiu pri parni ž»«i (Dampfaage-werk) mi Hrvatskem. Kaj veo pove J. Krulovlitvlll, pošta Vrbutet', IIryut*Uo. (88—3, V „NARODNI TISKARNI" v I ^ jwl>l jj» iii so izšle in se dobivajo sledeče knjige: Pariz v Ameriki. K« »man. Francoski spisal Reni Ijefebvre. Poslovenil m * ^ Stxit nominis umbra. Ml. St 535 Btranij. Stane 60 kr., po pošti 70 kr. Za dragocenim korenom. Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J. Maksitnov. Poslovenil J. P. Ml. 8", 141 stranij. Stane 25 kr., po pošti 30 kr. ■iiirA Serebr,j sini. Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. S\ H09 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. .Junak našepra rasa. Roman. Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8*, 264 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. M O v. Roman. Spisal Turyenjev, poslovenil M. Mdlovrh. -— Ml. 8*, 32 p61. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Duhrovskl. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Časnikarstvo In naši časniki. Spisal * * * Stat nominis umbra. MI. 8U, 19 p61. Cena 70 kr., po pošti 75 kr. Za znižano ceno se morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Žlvotopisje, spisal Rojč Rož. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Macbiavelli, spisal dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, novelie.a, spisal J. Ogrinec. Velja . . . 15 kr. II. zvezek, ki obsega i Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič. Velja........25 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal //. Revičre, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr. Za vse 4 zvezke naj se priloži še 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr. Od knežjega Nclioiilniru;-vVul»mhi»JI rf>lo-leike^a tcietm, «l»»v b«*lu, navalu lcrti9 i*t rpipeaJh n«lili. «kažen<*ni želodci, pomanjkanju Hiasti do )i'tl j, jetrnih in ol»i-Ntuili 1m»I,-.: in prosfgaio v svojem učinku vsa druga v reklamab toliko proslavljana sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna satun, velja jedna škatlja samo 21 kr.; jedett zavoj s G škatljami 1 gld. 5 kr. — Manj kot jeden zavoj se s pošto ne raz-pdšhjs, — Prodaja it>50—16) „LEKARNA TRNKOCZT' U*J>" zraven rotovža v Izubijani. Hfi Razpošilja se vsak dan po pošti. iESSi *w "W ur '?r v ^w tf 'v w "v i» .... ■^.■■-.yWTrWMy 2 NAJBOLJŠI |?KP1R ZA CIGARETF LE HOUBLON Francosk fabrikat C AWL E-i: v & HENRY-jev v PARIZU. Pred ponarejanjem se svari! Ta papir priporočajo dr. J. J. 1'ohl, Ur. E. Lmhvig, dr.E. bippmanii, profesorji kmnijo na J)uiiaj8kum vsoučUličl, itt picer zuraili svojo i/.vrsluc kvuliu-t«, niiscbiio čistosti in ker niii tte.-e |niiljan« nikako zdravju škodljive reči. Izdatelj in odgovorni urednik: lv ;i n Z e 1 e /. u i k a r. ^---_ )irJf>'Z' J* »«x( ..«» rA.nig*i.i. 17, rp.j Bfrtflfltl 'S Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne"-