Izhaja rasen nedelj in praznike* t—m m nsak dan opoldne« ■=
Orednistvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica st. 6, 1. nadstr,, Učiteljska tiskarna. ===:
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirans pisma se n«j sprejemajo. Reklamacije = z& list so poštnina proste. =
Glasilo jugoslovanske socialno demokratična stranke
Naročnina po poM z dostavljanjem na dom za celo leto K 30*—, za pol leta K 15’—, za četrt leta K 7*50, za mesec K 2’50. Za Nemčijo celo leto K 33’60, za ostalo tujino in Ameriko K 42‘—. Posamezno številke po 10 v.
Inserati: Gnostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po GO v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust
urnem
Štev. 47,
V Ljubljani, torek dne 26; februarja 1918.
Leto II.
KT2C9
Nemška socialna demokracija in proračunski provizorij.
Klub nemških socialno demokratičnih poslancev razpošilja sledečo obvestilo o svojem stališču nap ram proračunskemu provizoriju:
Klub nemških socialno demokratičnih po* slancev se je posvetoval o svojem stališču na-pram vladini predlogi o proračunskem provizo-rijn. Klub je sklenil, da glasuje proti §§ 2 in 3 vladne predloge, ki vsebujeta vojne kredite, toda za § 1.. ki dovoljuje vladi pobiranje davkov in izdatke za normalne državne stroške. V tretjem čitanju bo glasoval klub le tedaj za predlogo, če bosta iztrebljena §§ 2 in 3 (vojni krediti). Klub je pooblastil predsedstvo, da sporoči sodrugom in sodružicam njegove nagibe. To izpolnjuje s sledečim:
Klub smatra za samo po sebi umevno, da glasuje mož za možem proti § 2., ki dovoljuje vladi, da izdaja prispevke za skupne zadeve, torej za vojno. Prav tako samo po sebi umevno je, da bo glasoval klub mož za možem proti § 3. proračunskega provizorija, ki dovoljuje vladi, da najame šest miljard vojnega posojila. Za vojne kredite klub ne bo glasoval. Za nadaljevanje vojne ne dovoli klub nobenega moža in nobenega groša.
Drugače pa presoja klub glasovanje o § 1. proračunskega provizorija, ki dovoljuje vladi, da pobira davke glasom obstoječih zakonov in da potroši normalne državne izdatke do 30. junija t. 1. na račun državnega pr oraču ia, ki ga je treba zakonito določiti.
Doslej smo vedno glasovali tudi proti temu dovoljenju. To glasovanje je bilo vedno simboličen akt, s katerim je ugotovil klub svoje načelno nasprotstvo proti kapitalistični razredni državi: demonstracija proti kapitalističnemu državnemu redu. Klub smatra tudi še danes tako demonstracijo za upravičeno in primerno. Toda le pod pritiskom prisilnega položaja sklene klub, da tokrat izjemoma opusti to demonstracijo.
Ce bi namreč glasoval klub proti § 1., tedaj bi ne dobila niti sedanja vlada, niti njena naslednica, naj bo katerikola, dovoljenja po parlamentarični poti za nadaljevanje državnih poslov, ker odrekajo sedaj češki, poljski in jugoslovanski nacionalisti vsaki vladi to dovoljenje. Vlada bi izvršila vsled tega prelom ustave: zaključila bi zasedanje parlamenta, sama bi si dovolila dovoljenje za nadaljevanje državnih poslov na podlagi § 14 in vzpostavila bi nov režim po § 14. Zato smo morali presoditi, če naj z odklonitvijo § 1. pripomoremo do obnovitve absolutizma po § 14.
Vprašanje, pod katerimi pogoji lehko glasujejo socialno demokratični poslanci za državni preračun, je bil v internacionali, zlasti pa pri naši bratski stranki v rajhu, predmet živahnih debat. Vprašanje se je bilo odločilo s sklepom strankinega zbora 1908. leta v Niirn-bergu. Na predlog Avgusta Bebela je bil sklenil strankin zber, da »morajo socialno demokratični poslanci odrekati vsaki nasprotni vladi državni proračun pri skupnem glasovanju, izjema nastopi le, če bi odklonitev vsled naših sodrugov imela za posledico, ^ da se sprejme proračun, ki bi bil za dlavski razred manj ugoden.« Rebelova resolucija tedaj ne zave-y,uif» socialno demokratičnih poslancev, da bi morali brezpogojno in v vsakem^ primeru odklanjati državni proračun. Pripušča glasovanje za proračun sam, torej še celo za proračunski provizorij, če bi nastopila z odklonitvijo škoda delasvtvu.
Posledica odklonitve § 1. proračunskega Provizorija bi bil premor v parlamecitaričnem delu. S tem bi bila onemogočena parlamenta-riČna rešitev mnogih zakonskih načrtov, ki se tičejo interesov delavskega razreda .Predvsem je obljubila vlada, da predloži do 20. imarca načrt zakona za pomožno službo, s katerim se razveljavi militarizaoija obratov in se nadomesti vojnodajatveni zakon z novimi, milejšimi določbami. Delavski razred ima najmočnejši interes na tem, da pride ta zadeva čimprej v 'Parlamentairično razpravljanje. Dalje je bil določil parlamnt hramb n emu odseku rok do 20. marca, da poroča o zvišanju najvišje starostne .meje za črnovojniško službo. Tudi v parlamentarični1 razpravi tega vprašanja, vprašanja odpustitve najstarejših črnovojniških letnikov imamo najmočnejši interes. Dalje mora razpravljati parlament o zakonskem načrtu glede povišanja pokojnin vojnih invalidov, katerega rešitev je nujno potrebna. Dalje nam daje zasedanje parlamenta nvnogokatero priliko, da delujmo za mir, da zagotovimo vojakom v armadi, delavcem v vojnodajatvenih obratih varstvo pred vojaško in oblastveno samovoljnostjo. Iz vseh teh vzrokov nočemo v tem tre-notku prevzemati odgovornosti za razdejanje parlamenta. Zato je sklenil klub, da se tokrat odreče običajni, demonstrativni odklonitvi § 1. proračunskega provizorija.
Naše glasovanje bo imelo sledeči uspeh: § 1., ki pooblašča vlado za nadaljevanje normalnih državnih poslov, ho sprejet z našimi glasovi. Toda §§ 2 in 3, ki vsebujeta vojne kredite, bosta odklonjena z našimi glasovi. Vprvič
se ba zgodila, da adklent večina parlamenta
vojskujoč« s» država vajn« kredita. Ta ba pa-pcitneinubna demonstracija prati vojni, učinka--vita demonstracija miravna volj« narodov.
C« torej sedaj glasujemo za S 1. proračunskega provizorija, tedaj ni to začetek nov« politika kluba. Odrekamo s« tokrat tradicioneini obliki demonstracij« našega nasprotovanja proti kapitalistični državi, da tim učinkovitejša demonstriramo proti vojni in da ne oškodujemo neposredne interes« delavskega razreda; toda mi se ne približujemo niti državi, niti nemškim meščanskim strankam, prej ko slej odrekamo vladi te držav« naše zaupanje in s« umikamo le pod pritiskom nasilnega položaja od našega tradicionelnega stališča, da se takoj zopet povrnemo k njemu, kakor hitro bo to mogoče, ne da bi ogrožali važne interese delavskega razreda.
Na Dunaju, 22. februarja 1918,
Celibat.
(Konec.)
iNekaj groznega je, če mora mlad človek živeti samoto o življenje kje v samotnem hr;H, v oddaljeni dolini, kjer pogreša sebi primerne družbe. Nekaj groznega, če mora tako sam živeti tedne, mesece in leta. Tudi učitelj pogreša v oddaljenem samotnem kraju družbe in zabave. A učitelj si ustanovi družino, pni delu in skrbi za svoje pozabi na dolgčas in pomanjkanje družbe. Doma v družinskem krogu ima vedno družbo, povsod najde svod dom, ker njegov dom je njegova družina. Celibaterjev dom pa so gluhi zidovi in tihe sobane. »V fa-rovžu je dolgčas«, je dejalo brez vsakega stranskega namena dekle, ki je bila pri svojem du-hovskem bratu.
Človek, ki le zase živi, le zase skrbi, je sebičen. Pogosto se prednost deviškega stanu pred zakonskim jemlje presplešno in se pretirava. Kakor da bi bilo že vsako devištvo boljše kakor zakonski stan, kakor bi bil že vsak človek, ki živi komodno in morda tudi sebično samsko življenje, večje časti in plačila vreden kakor mož ali žena, ki s trdim delom, s skrbjo in požrtvovalnostjo odgojnjeta otroke. Kristus slavi le tisto odpoved zakonu, ki se zgodi iz višjih ozirov, »zaradi nebeškega kraljestva«, iz lastne volje, ne pa vsled tuje krivde ali zlobnosti ljudi ali zaradi telesnih defektov. Kdo je bolj spoštovanja vreden: samec, ki mu ni za nikogar skrbeti, ki lahko lenari in uživa, ker sam se že preživi (znana primera iz življenja čebel je tu na mestu), ali mož, ki dela in se trudi ne le zase, ampak še za družino, ženo in otroke? Kakor dr. Šipelj (Ptički brez gnezda), ki ima deset otrok in se »resno trudi, da jih vzredi in vzgoji v zdrave, delavne, poštene ljudi, ki bo »dal narodu (in človeški družbi sploh) deset dobro vzgojenih in sposobnih ljudi.«
Nekdo je dejal, da je celibat vprašanje moči. S samskim celibaterjem se pač lažje razpolaga kakor z družinami. Po tej sodbi ima celibat precej prozaično ozadje. Samec ima manj potreb in se torej zadovolji z manjšo plačo, kar je tudi upoštevanja vreden moment, »če bi bil celibat res nekaj tako neizogibno potrebnega, zakaj ni Bog ustvaril še srednjega spola?« je nekdo malo banalno, a ne povsem neprimerno vprašal. Tudi s cerkvenega stališča celibat ni nobena dogma, je pozitivna določba, ki jo more papež odpraviti. Pravoslavlje pozna celibat po smrti prve žene, kar je tudi neprimerno omejevanje prostosti.
Tudi se ne more trditi, da je celibat ravno v prid življenjskim izkušnjam in poznavanju življenja. Nasprotno onemogočuje vpogled v dobršen del človeškega življenja. Neki dekan je pridigoval o zakonu. Po pridigi je rekla izobražena gospa: ah, kaj pa razume g. dekan o zakonu! In gospod, ki je čul o tej sodbi, je dejal: prav je imela! Torej o taki važni in splošni instituciji kot je zakon, naj g. dekan nič ne razume! G. dekan! Kaj šele g. župnik in g. kaplan!
Nadaljna posledica prisilnega samstva je pogosto tudi prerigoiristiona sodba o razmerju med obema spoloma. Človeška duša tnpi, če vidi srečo pri drugih, ki je nji sama zaprta. O pohabljenemu Mathurinu (R. Bazin, Gruda umira) stoji zapisano: »Sam ne bo nikdar okusil ljubezni, zato tudi ne mara, da bi drugi ljubili.« — Vse prisiljeno je nenaravno in ne rodi dobrega sadu. Nenaravno in velika družabna krivica je, če morajo revni ali odvisni ljudje zaradi gospodarskih in družabnih razmer ostati v neprostovoljnem samstvu, pravtako malo naraven in neprimeren pa je tudi za vse življenje zavezujoči prisilni celibat.
To je poseg v človekovo naravno pravico, kakor pravi pesem: »Ce vrabec sme iskati si družice — kdo to človeku braniti bi kanil? — Naravne, pravijo, so to pravice.«
Odgovoriti bi bila treba samo še na nekatere ugovore. — Kaj bi ljudje rekli? Res marsikdo bi se ne mogel lahko uživeti v to novost. Slednjič pa se ljudje vsemu privadijo. Ljudje se morajo naučiti bolj realno misliti. Marsikdo, ne le med otroci se dobijo taki, ampak tudi .med odraslimi, bi duhovnika najraje kar postavil v oltar. Kaikor da je to nekako nadzemeljsko, duhovno bitje, na več človek iz
mesa In krvi, ki ima ne la duhovnih, ampag tudi tel«sno potrebe. Go bi ta zmoto izginile,
bi kilo resnici le v prid.
Nekateri so tak.« maivni, da Imajo nekatere dele človeškega telesa sploh za nečiste in vsako seksuelno udejstvovanje, č« ne za grelno, pa vsaj za nekaj manj vrednega, grdega. Cuono samo, da tudi ti naivni ljudje, strinjajo z drugimi v tem, 4* tudi v njihovih očeh družinski očetje in matere no uživajo ne le uid manjšega, ampak tmorebiti še večje spoštovanj« kakor samski ljudje, pa naj so še tako zdrsani v seksualnem oziru. Vzrok je pač ta, da samo na sebi spada pri odraslih seksuelno udejstvovanje ravnotako k naravnim nagnjenjem iste človeške narave, kakor poželjenje po jedi in pijači.
Čudna nelogičnost tiči v tem, če je kdo strogo zdržen v seksuelnih rečeh, a se v obilni celo preobilni meri uda j a uživanju jedi in pijače. Enkrat naravi nič ne dovoli, drugič pa zopet vse in preveč. — Drugi zopet bi hoteli naravi vse odreči; če bi le mogli. Ne le vsak seksuelen užitek, ampak tudi vsako pijačo in jed. Zal samo, da zaenkrat človek še ne more živeti kakor duh brez telesa, brez jedi in pijače.
Tudi ugovor, da je celibat potreben, da se ljudje bolj zaupajo, in zaradi obiskov pri bolnikih, je neutemeljen. Zdravniku morajo tudi ljudje večkrat zaupati največje tajnosti, zdravniki morajo k bolnikom z nalezljivimi bo-seznimi, in vendar zato nihče ne zahteva od zdravnikov, da bi morali živeti v celibatu. Tudi se v nobenem drugem stanu ne zahteva, da bi kdo živel v celibatu, da bi se mogel s toliko večjo vnemo posvetiti svoji službi in pol icu.
Celibata v sedanji obliki niso poznali jrvi kristjani, ga ne poznajo druge krščanske veroizpovedi, in vendar ni zapaziti, da. bi bile pri ljudstvih teh konfesij slabše moralne razmere. Na Francoskem pa so vsi duhovniki celibaterji, in vendar se toliko toži čez francosko moralo.
Zakaj je torej po vsem tem celibat potreben ?
Politični pregled.
— Proračunski provizorij. V proračunskem odseku je ministrski predsednik dr. Seidler v soboto apeliral na člsne odseka, naj odobre štirimesečni provizorij. Seidler je opozarjal na mnogovrstne naloge, ki čakajo rešitve, zlasti na važna vprašanje prehrane. Širokim plastem prebivalstva je treba olajšati tež«k sedanji položaj. Tudi pre-skiba bfguocey zahteva obilth sredstev, idotako problem vdrievalnih prispevkov itd. Vlada je izdelala zakonsko osnovo o civilni službi ki se v kratkem predloži dižavnemu zboru. Če odsek dovoli proračunski provizorij, s tem ne izteče zaupanja vladi; a država mora dobiti, kar £3 živIjienjc potrebuje. V imenu odseka je potem poročevalec dr. Steinwender predlagaj, naj se provizorij dovoli. Pcsianec Kraft je iiavil v imenu nemJ.k h nsciona cev, ds bodo glasovali za provizorij, istotako poslanec M klas v imenu krščanskih socialcev. V imenu Č.hov jeposlantc Tušar izjavil, da je vsak apel nepotreben, dokler Nemci ne opuste svojih stremljenj po nadvladi, Ne damo se oplašati z grožnjami o absolutizmu; če pride absolutizem, ga bomo tudi prenesli. Za jugoslovanski klub je izjavi! poslanec dr. Vrbovšek, da Jugoslovani ne morejo podpirati vlade, ki se ustavlja deklaraciji in n; ob|ektivna mipram južnim Slovanom. V podobnem zmislu je govoril tudi dr. Benkovič
— Vojna doklada. Finančni odsek poslanske zbornice se je pretečeno soboto bavil z vojno dottUdo k direkinirn davkom. S,rejet je bil kompromis, ki določa za dohodhinski davek naslednjo skalo vojne doklade: Pri dohodkih od 3000 do 5200 kron 15 odstotkov, 5200 do 7200 kron 20 odst >tkov, od 7200 do 10.000 kron 25 odstotkov, od 10.000 do 14.000 kon 30 odstotkov, od 14 000 do 20.000 kron 35 odstotkov, od 20.000 do 26 000 kron 40 odstotkov, od 26 000 do 32.000 kron 45 odstotkov, od 32.000 do 40 000 kron 50 odstotkov.
= Hrvatska. VNjvem v hrvatsVem Primorja je umrl v petek poslanec dr, Bogoslav Mbžuran č, eden vodilnih politikov hrvstsko stbske koalicije, v sprosti 52 let. Od leta 1906 je bil tudi član skupneg* državnega zbora.
=» Iz ogrskega parlamenta. Ogrska poštarska zbornic* je v soboto po večdnevni debati odobrila proračunski provizorij ter ob enem tudi predogo o podaljšanju ogrsko -hrvutske finančne nagodbe.
=» Poslanca Dittmanna ne Izpuste iz zapora. N mški državni zbor se je dne 22. t. m. pečal z nujnim predlogom neodvisnih socuustov, da izpuste iz zapora med zasedanjem državnega zbora poslanca D ttmanna, ki ga je obsodilo ob stavki vojaško sodišče. Podpredsednik Pas.che je predlagal, da naj se pri obravnavi predloga popolnoma opusti polit čno razmotrivanje in naj se prediog reši v zmisiu poslovnika zgolj v tej smeri, ali je državni zbor upravičen na podlagi ustave, zahtevati, da se more pravomočno obsojeni poslanec, kt sedi v ječi, udeitž.ti razprav državnega zbora. O tem se je vnela daljša, mestoma jako živahna razprava o poslovniku, v kateri so se izjavili neodvisni socialni demokrati prot’ Paschejevenm predlogu, vse druge stranke so mu pa pritrdile. Predlog za izpustitev Ditt* manna je bil odklonjen proti glasovom socialnih
demokratov in Poljakov. — Paschejev nazor se pa ne vjema z ustavo. Ustava (§ 31) določa: ,Na zahtevo državnega zbora se vsako kazen*
sito postopanje proti njega članu in vsak preiskovalni ali civilni zapor dvigne za dobo zase* danja*. Večma si torej na zvit način razlaga stvar, češ, da je D.ttm.>nn obsojen in ne obstoja proti njemu kazensko postopanje. Da je kazen del kazenskega postopanja, tega pač ni mogoče tajiti. Državni zbor se je pač bil konflikta z vojaškim sodiščem.
—- obramba Petrograda. Petrograška agentura poroča: Vaied u>uza vojnega komisauata gicde obrambe revolucije se je ustanovil izteden generalni štab za petrograški vojski okraj, ki je na podlagi oblegovalnega stanja odredil vse po-treouo, da se zatre vsak posnus protirevolucionarnih elementov, da se uprizori nered in nemir. Oocnem se odieja konfiskacija vseh v privatni posesti se nahajajočih eksplozivih snovi. Vse prebivalstvo se moDiiira za obrambna dela. Zase* žejo se vse nepremičnine, ki 80 potrebne za obrambo Petrograda.
Angleži v Petrogradu. .Times" poročajo ii Petrogiada: Angleška naselbina, ki se nahaja še v Petiogradu, jc v velikih skibeh, ker vse kaže na to, ua nameravajo Nemci prodirati do Petrograda. Vsi angleStu drzavijam, kt so v vojno* obvezni starosti, pa so bm doslej iz različnih raztogov oproščeni od vojaške služoe, so dobili narucna, da morajo v šeat.h urad iz Petrograda odpotovati. Tudi ostalim angleškim podanikom se je ^tiporoči.o, naj Rusijo čan prej zapuste.
=* S«edi naaiauUSkm utoniti. Prva švedska zborn.Cij je v soboto brez debaie odobnia vladno prcd.ogo, naj se odpošlje ekspedicijski zbor na aiaud»ke toke, ter uovouia v to svido potrebni kredit. V oiugt zborn.ci je bila predloga sprejeta s 151 gia ovi proti 15 giasovoin.
== N nska ofenziva na zapadu. Iz Berna se brzojav o poroča: Fiancosku Časopisje opozarja, ua je v najkrajšem Casu pričakovati ofenzive Ceuiralnih dižav'na zapadui fronti. Časopisje opominja preDivaistvo, naj obtani hladno ari in naj se ne' razburja, če bi Nemci tudi dosegli kak pnCcim uspeh.
= Z londonsko socialistične konferenc«. Londonski socialistični kumarenci je v petek predsedoval belgijski delegat Vandervel* de. V svojem govoru je med drugim izvajal; V resnem času smo se sestali. V trenotku, ka smo se zbrali, poročajo časopisi, da namerava, cesarska Nemčija vse svoje čete poslati proti Parizu, in obenem javljajo petrojrraška poro* čila, ua se je p-»d bremenom lastne krivde premagana ruska revolucija odločila skleniti mir s cesarskimi roJ vvtnami Habsburžanov in Mo-henz-oliemcev. Jaz sem bil doslej proti ideji internacionalne konference, ne načelno, temveč iz praktičnih razlogov, ne samo ker sem bi prepričan o nevarnosti take konference, ampak: tudi, ker sem imel točno določena naročila belgijske delavske stranke. Tekotm posvetovanj v internacionalni komisiji sem dobil od belgijske delavske stranke 'pismo, v katerem ugotavlja, da se je o zadevi še enkrat posvetovala, da se je posvetovala tudi z odgovornimi voditelji belgijskega delavskega gibanja, in d* sta namesto prejšnjega soglasja stopili večina in manjšina. Manjšina je bila za to, da se njenim trem oficielnim zastopnikom pusti proste roke; večina pa je rekla; Dokler nemški socialisti končnoveijavno ne izjavijo, da hočejo pritisniti na svojo vlado, da pritrdi dmofcratičnemu miru, smo 'mnenja, da bi bila internacionalna konferenca praktično nemogoča in morali čno nepotrebna. Ti nazori se vjemajo z onimi treh belgijskih zastopnikov, a sedaj bi bilo umestno, razpravljati o vprašanju, je-li je možno nemške socialiste dovesti do sporazuma na podlagi demokratičnega miru. Na to vprašanje je en del nemškega socialističnega gibanja, namreč nemška neodvisna socialistična stranka že < J.govorila. A če bi bili znani nazori večine v.: iških socialistov, bi belgijski socialisti bili v p I žaju, soditi o tem, je-li je splošna konferenca : logo-ča. Jaz sem od početka vojne priznava! la se nahajajo nemški socialisti v težavnem i Jižaju in da se zamorejo opirati na razloge, ki govore njim v prilog, čeravno so bili vzroki za pritožbe proti njim resni. Jaz sem priznal, da je bil njihov položaj zamotan, keo- »o bili postavljeni' med carizem in zapadne demokrate. Nemški socialisti so bi-li takrat mnenja, da tiči nevarnost v caristični Rusiji. Tega razbremenilnega razloga bi danes ne mogli navajati Nemčija je obdana danes samo še od demokratov in svobodnih ljudstev, ki se bore, da se ustavijo imperializmu, ki se bore, da vzdrže svobodo, duh in oblike demokratične vlade. Danes, po ruski revoluciji, lahko izbirajo Nemci med demokratičnim mirom, ki bi jih ne ogražal, in med mirom, ki ga diktira njihov generalni štab, ki bf ogrožal nje same in ves ostali svet z nesnosnim suženjstvom. Priložnost imajo, da se priznajo k socialistični veri, da popravijo svoje pogreške iti da zasiigurajo s svobodo ostalih držav tudi svojo lastno svobodo pred vojaškim in imperialističnim zatiranjem. — Huysmans je pre-čital nato brzojavko organizacije grških socia-Jistrv, ki odobravajo splošna načela izjave o vojnih ciljih angleškega delavstva. -Renau-d e 1 je poročal za komisijo o zvezi narodov. Ta zveza zahteva popolno demokratizacijo vseh dežel z brezobzirno odklonitvijo vsake oblike imperializma. Zahteva se ■upostavitev avtoritete, stoječe nad vsemi narodi z mednairodnim
i
Stran 2.
NAPREJ.
Ster. 4?.
sodiščem za poravnavo vseh sporov. Ta oblast bi morala imeti moč, da izvrši svoje sklepe. Pri vprašanju o teritorialni poravnavi je sprejela komisija nekatere predloge francoskih delegatov. Ti delegatje zahtevajo, da mora imeti zveza narodov toliko svobode, da iznova pre-motri vse alzaško lorensko vprašanje. Konferenca predlaga, da se prepusti odločitev o nemških tropičnih kolonijah zvezi narodov, ki naj primerno upošteva želje narodov, ki so sosedje britskih kolonij. Konferenca zahteva, da se spoštujejo pravice vseh narodov in da mora dobiti Avstro-Ogrska, čeprav ima Italija zahteve do Trentiina, izhod na Jadransko morje.
— Volilna preuMiU.ii ua Mureni. Agence Havas poioča iz PcKinga: Objava novega volilnega zakona na Kitajskem je povzročila ministrsko krizo in uasproistvo med severna in južno Kitajsko. M.nistiaki ptedsedmk je šel na dopust, kar najbrže pomeni njegov odstop. Njegove posle opravlja minister za notranje stvari.
Dnevne' beležke.
— Deklaracijo v občinskem svetu ljubljanskem hočejo takozvani »liberalni demokrati« Oolfetovega kalibra zopet izrabljati proti so-ialni demokraciji. Najprej so potvorili izjavo -ocialno demokratičnega zastopnika, potem pa sklepajo na podlagi potvorbe in skušajo iz svoje lastne trditve napraviti političen efekt in osebno stvar. Izjava socialno demokratičnega zastopnika v občinskem svetu je bila popolnoma jasna in logična. Trdila je, da se socialna demokracija bistveno strinja z deklaracijo, ker simatra samoodločbo narodov za potrebo. Uresničiti se pa more zahteva spričo političnih in gospodarskih razmer le potom demokracije. Že »Slov. Narod« je poročal o tej izjavi pristransko, »Domovina« pa gre še nekoliko dalje in skuša smešiti izjavo po svoji politični modrosti. To velja o deklaraciji. Da naš zastopnik ne more glasovati za zaupnico meščanskega jugoslovanskega kluba v državnem zboru, to menda ve vsak politični tepec. Nekoliko bolj zapleteno je vprašanje glede dogodkov v spodnještajerskih nemških mestih. Tam so razpravljali in sklepali resolucije, ki obsegajo tendenco de-nunčijacije in protest proti enakopravnosti narodov. Poročevalec in župan predlagata, naj se preide preko teh denuncijacij na dnevni red. Ta predlog ni bil umesten; če imajo štajerske občine pravico protestirati v neprimernem tonu proti pravicam avstrijskih narodov in podpirajo svoje proteste z denuncijacijami, potem- bi bila dolžnost ljubljanskega občinskega sveta, da takim protestom ugovarja. Krivici nobenega par-dona! Tako je naše stališče, in zato tudi za tretjo točko stavljenega predloga naš zastopnik ni mogel glasovati.
— Poročilo o IX. strankinem zboru izide te dni. Organizacije, ki še niso sporočile, koliko izrisov žele, naj izvrše naročila čimpreje.
— Dopusti za moštvo, ki je nesposobno za službo na fronti. »Streffleurs Militarblatt« prinaša brzojavni odlok vojnega ministrstva z dne 7. t. m., ki določuje dopuste za sledeče, ki so nesposobni za službo na fronti: Kmetiški gospodarji in družinski člani, ki delajo pri kmetih, poljedelski delavci, ki hočejo delati med dopustom na svojem zadnjem delavnem kraju, obrtniki, ki so potrebni za poljedelsko delo, posestniki mlinov in družinski člani teh posestnikov, bivši občinski aprovizacijski referenti in sploh vse moštvo, ki se ga lebko pogreša. Ti dopusti potečejo 20. marca. Po tem dnevu veljajo normalne določbe za dopust. Ti dopusti ne vplivajo na normalne dopuste. Dopuste dovoljujejo poveljniki in odlok priporoča poveljnikom, naj postopajo brez protekcije in ozkosrčnosti.
— ŠcntpetrSKi most čez L ub! an co je od včeraj d«lje odpri za celoten promet.
— Vsled lakote je umrla na Studencu bivša tovarniška delavka Ana Zupanova.
—- Stanovanjska mlzerija. Te dni se je nudil na Martinovi cesti prizor, kiasno označeval dobo, v ko ji živino. H šo št 11 je kuiil od dosedanjega lastnika Poljšaka v vojni obogateli sodavičar More z Jesenic. Prva njegova pot v Liub jano je bla, da je odpovedal stanovanje trem železničarjem, in sicer Erletzu (7 oseb), Zemljiču (6 oseb) in Zupanč ču (5 oseb). Možje so se upuali cdpovedl, ali pomagalo ni nič — odvetnik dr, 1 Tavčar je dosegel, da so morali železničarji iz stanovanja. No ~ stanovanj ni — in minuli četrtek in pe;ek je Sodišče delož ralo tri familije ... Ljudje so jokali, prosili — bumf, pohištvo se je valjalo po cesti... Ljudje so se zgražali. Sedaj se je nekteiih usmilil g. Poljšak ter jim dal prostor na kegljišču. Res, lepo je: železničar v službi domovine na cesti brez strt be.. . drugi, ki so poiabiii vojni čas, da so tako obogateli, da kupujejo hiše, ja se smejijo: kaj vi, mi, mi ki smo razumeli dobo.
— Trije družinski člani so se zadušili. V Ljubljani na Žabjaku št. 3 v podstrešju stanuje rodovina Cuglova. V hiši je nastal v petek zvečer ogenj v dimniku in je po 6. uri zvečer prihitela na lice mesta tudi požarna bramba. Ogenj v dimniku je moral biti precej hud, zakaj podni tram je pričel tleti in ni tega nihče opazil ali slutil. Čugel je pri vojakih, mati, ki je v tobačni tovarni, se je odpeljala v soboto zvečer na Dolenjsko in so jo svojci spremljali na kolodvor V nedeljo invpondeljek je ostalo stanovanje zaprto. Ko je v poudeljek popoldne okolo treh že drugič hotel prijatelj obiskati Cuglovega sina, je vonjal, da prihaja iz stanovanja vonj- po požaru. Nato so vlomili vrata in našli vse tri Cuglove svojce mrtve, in sicer 20 letno hčer, 16 letnega sina in 6 letno hčerko. Tram, ki drži pod ognjiščem je še vedno tlel. Nesreča je grozovita in dokazuje, da so stanovanjske razmere v Ljubljani že res potrebne poštene revizije. Kdo je pravi krivec te nesreče, bo menda dognala preiskava, ki se nedvojbeno izvede.	,, •	’	<
— Prodajalne konz. društva za Ljubljano In okolico bodo od 1. marca dalje odprte vsak dan c>d 7. zjutraj do 7. zvečer. Opoldan dveumi odtnnor. Tam, kjer se tapira opoldne ob pol 1.
oziroma ob 1, se odbira popoldne ob pni 3. oziroma ob 3, — Eventuelne želje ali prit.ižbe članov je sporočati načelstvu. Upoštevajo se le doptsi, ki so podpisani s polnim imenom; na dopise brez podpisa se načelstvv ne ozua.
— Na veselici v Trbovljah na pustni torek se je izgubil nahibtnik sive barve. Kdor ga najde, naj se cglasi v Delavskem domu, dobi primerno odškodnino od gospe, ki ga je izgubila. Nahibtnik ni b.l njen, marveč si ga je bila izposodila.
— Zopet železniška nesreča na Južni železnici. V petek zjutraj se je dogodila v bližini Payerbacha na visokem mostu, ki ie zgrajen čez Schwarzo, težka železniška nezgoda. Ko je dospel okolo 6. zjutraj poštni vlak, "nhajajoč Iz Semmeringa, do mostu, je zavozil vanj druf„ poštni Vlak, ki je tudi prihajal iz Semmeringa. Zaletel se je s tako močjo vanj, da se se zdrcS-' bili štirje vozovi. V vlaku je nastala pa‘nika. Od vseh strani so prihiteli železničarji in vojaki na pomoč. Izpod razvalin so izvlekli nad štirideset ranjenih oseb, od katerih je 14 težki) ranjenih,' Prepeljali so jih v bolnišnico v Neunkirchen in VViener-Neustadt Progo so očistili do opoldneva.	•	1	•	*”
— Obsojeni graški prekajevale! mesa. Razen že včeraj navedenih prekajevalcev meša so bili obsojeni v Gradcu še sledeči: Osterer na 10.000 kron in na izgubo obrtne pravice, Wald-mann na 2000 kron, Dobernig na '600 kron in Banholzer na 50 kron. S temi obsodbami pa ni še zadeva rešena, na vrsto pridejo še drugi špe-kulantje. Prekajevalci so dobivali prešiče za povprečno ceno 16 kron za kilogram, prodajali so pa meso po 20, 22, največkrat pa po 24 in 26 kron.
— Denarne pošiljatve v Rusijo. Občinstvo se s tem opozarja, da se more denar pošiljati v Rusijo edinole potom skupne centralne pisarne „Auskunftssteile fttr Kr^egsgt f,ingene, Abteilung ,E“. Dunaj, L, Graben 17. To mesto pošilja nakaznice po nevtralnih kurirjih Ganskemu posla-ništ u v Pttrogradu, ki od laio denar na dotično mesto zopet po danskih ali švedskih kurirjih. Pošiljanje denarja potom bank ne dost že svojega namena, ker banke v Rusiji ne morejo izplačevali. Brzojavno pošiljanje popolnoma izključeno.
— Nove maksimalne cene na Ogrskem.
Ogrski uradni list objavlja 'vladno naredbo, ki na podlagi pooblastilnega zakona določa nove maksimalne cene za pridelke prihodnje žetve. Za meterski stot se določajo naslednje cene: za pšenico 60 kron, za rž, ječmen in oves po 52 kron, za koruzo 60 kron, za fižol 100 kron, za grah 120 kron, za lečo 150 kron, za mak 350 kron, za sladkorno peso 14 kron in za krompir 18 kron.
Kdor zna misliti,
ve, da mora biti vsak delavec član
socialno demokratične stranke.
Zajeden delavec ne bo odlašal, temveč takoj sporočil svoj pristop v stranko z dopisnico. Napiše naj natančno: svoje ime, stan in bivališče in odpošlje na naslov: Josip Petejan, Ljubljana, Učiteljska tiskarna.
Bodočnost gre delavstvu, če bo močno, zato vsi v organizacije!
Vojria.
Dunaj, 25. februarja. (Kor. ur.) Uradno
se razglaša: Ob Piavi živahno artiljerijsko delovanje. Na severni fronti so čete armadne skupine Linsingen pri 2itomiru stopile v stik z ukrajinskimi četami. — Šef generalnega Štaba.
Berlin, 25. februarja. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Z a p a d n o bojišče. Na mnogih mestih artilerijski boj in boji izvid-nih oddelkov. Vzhodno Armentieresa smo ujeli znatno število Angležev ter uplenili nekoliko strojnih pušk. — Vzhodno bojišče. Naše čete so zasedle Pernau. Nek estniški bataljon se je pridružil nemškim četam. Naskakovalna stotnija št. 18 in en švadron huzarskega polka št. 16 sta vzela Dorpat. Na potu v Dorpat smo ujeli 30C0 Rusov ter uplenili več sto vozov. Ta oddelek je 5 in pol dneva prekorakal 210 kilometrov. Pri Rovnu je ves štab » posebne armade« prišel v naše roke. Vrhovni poveljnik je ušel. Naše sprednje straže so dospele v Žitomir ter stopile v stik z ukrajinskimi četami. — Z ostalih bojišč nič novega. — Von Ludendotff.
B e r 1 i m 25. februarja zvečer. Wo|iffov urad poroča iz glavnega stana: Mesto in trdnjavo Reval smo vzeli danes ob desetih dopoldne po ostrem boju. Tudi Pskov. južno jezera Peipuš, je v nemških rokah.
Aprovizaaia.
Razdeljevanje me«a v cerkvi s>\ JoJfefa za ubožno prehrano. Ponovno opozarjamo vse siranhe, ki so udeležene pri tein razdelje/mju, da zanesljivo printso s seboj tuli krušne rodbinske lt g tiinacje ker brez nj'h n hče in v noben* m slučnj j ne dobi mesa. Kd >r pozab, tako legitimacijo, naj nadeguie pisarne ubožne prehrane s prošnjami za kako tozadevno pottdilo, ker tega ne bo dobil.
Doječe In noseče matere dobe ovseni ril
v vojni prodajalni G spojka ulica po naslednjem redu. Na vsako ukainico 1 kg ovsenega rila, ki stane 1 krono. Na vrsto pridcio siranke z izkaznicami št, 1 do 300 dne 1. št. 300 do 600 dne 2, št 600 do 900 dne 4., od 900 naprej dne 5. marca.
Petrolej na Izkaznice črke A za VII, VIII.
In IX okraj. Stranke iz nav denih i krajev, ki so doinle zadnjič na izkainico št. le pol litra petroleja, dobe sedaj na ukamico črke A še pol litra petroleja. Strankam se sme od petrolejske
karte odrezati le desni del in do številke; levi in srednji del s številko in črko A pa se mora strankam vrniti radi naknadnega nakazila petroleja. Petrolej s? bode dobil v sledečih trgovinah: v Vil. okraju pri g Glaviču, Spodnja Šiška, in sicer: na št 1 do 3000 dne 26. febiuarir, na št. 300 do 600 dne 27, februavja, na št 600 do 1000 dne 28 fearuarja; v Vlil. okraju pri g. Zormanu. Vodmat, in sicei: na št 1 do 300 dne 26. februarja, na št. 300 do 600 dne 27. februarja; v IX. okraju pri g. Kiemencn, Ddenjska cesta, in sicer: na št. 1 do 300 dne 26. februarja, na št. 300 do 600 dne, 27. februarja.
Petrolej na samske IzHaznlce B se bode dobil due 26. do 28 fc«iuarja. Na vsako izkaznico se dubi en četi t litra petroleja. Stiaukam se sme petcpleiske karte, odrezati le dejsnt del do številke j levi in srednji del s številko m črko B pa se.moia stiankain vrniti. Petrolej se bode dobil v Sledečih Ugrinah; v I. okraju pri g. Vihovcg, Poljanska cesta; v II. okraju pri g. Trdina, Stari t g; v lil. okraju g. Leskovcu, Oje-karsKa cesta; v IV. okraju pri g. Premku, Pred griščem ; v V. okraju pri g. Megliču Sodna uiica; v VI. okraju pri g. jeršetu, SV Petra cesta; v VII. okraju pri g Pretnarju, Spodnja Šška; v Vil. okraju pri g. Kugovniku, Vudmat; v IX okraju pri g. MarenCttu, D.krijska ce»ti. '
Petrolej na samske Izkaznice črke B. V III. okraju se 6t ‘petrolej v tig^virii g Jelačina, C jJzov* cest«, ker g. Leskovec, Opekarska cesta," ne more prevzeti prodaje.
Suho želeče na rumene izkaznice D. prejmejo v sredo, dne 27. t. m. popoldne pri Miihl-eisnu na Dunajski cesti: Od 2. do pol 3. št. 1 do 100, od pol 3. do 3. št. 101 do 200, od 3. do pol 4. št. 201 do 300, od pol 4. do 4. št. 301 do 400, od 4. do pol 5. št. 401 do 500, od pol 5. do 5. št. 501 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kg. Kilogram stane 2 kroni.
Špeh za IV. okraj št. 601 do 800, ki imajo nakazila za mast, prejmejo v sredo, dne 27. t. m. popoldne na Poljanski cesiti št. 15. Od 2. do pol 3. do 601 do 700, od pol 3. do 3. št. 701 do 800. Vsaka oseba debi Vi kg. Kilogram stane 20 kron.
Zadnje vesti.
Ruska vlada je sprejela nemške mirovne pogoje.
Berlin, 25. februarja. Nemški državni kancler gro-f Hertling je podal med svojim govorom v rajhstagu sledeče obvestilo:
Včeraj je dospela vest, da je sprejela petro-graška vlada naše mirovne pogoje in odposlala zastopnike k nadaljnjim pogajanjem v Litovski Brest. Zato so odpotovali snoči tudi nemški de-legatje tje. Mogoče je, da se o posameznostih še prerekajo, toda glavna stvar je dosežena. Naši pogoji so sprejeti. Sklep miru se izvrši v najkrajšem času.
Glasovanje v ruskepi Izvršilnem odboru.
P e-t ro.g rad, .24. februarja. (Agentura.) V noči 24. februarja je bila plenarna seja glavnega izvršilnega odbora. Po viharni debati so bili sprejeti nemški mirovni pogoji iz Litovskega Bresta, dopolnjeni z zadnjimi zahtevami Kiihlmianna. Oddanih je bilo 126 glasov za, 85 glasov proti, 26 članov se je vzdržalo glasovanja in 2 anarhista se nista udeležila glasovanja.
Obvestilo ruske vlade centralnim državam,
Petro g ra d, 24. februarja. (Agentura.) Potom brezžičnega brzojava je bila oddana 24 februarja ob 7. zjutraj sledeča brzojavka nemški vladi v Berlinu, avstro - ogrski na Du^ naju, bolgarski v Sofiji in turški v Carigradu:
.Glasom sklepa, sprejetega ob pol petih sjutraj od glavnega izvršilnega odbora in sovjeta zastopnikov delavcev, kmetov iti vojakov, je sklenil sovjet ljudskih pooblaščencev, da Sprejme mli.ovne pogoje nemško vlade in odpošlje zastopstvo ki podp>še mir v Litovskem Bre-lu. Predsednik sovjeta ljudskih pooblaščencev Vladimir Ljenin. Ljudski komisar za zunanje zadeVe Leo Trockij.“
Na Francoskem so ogorčeni.
Bern, 24. februarji. (Kor. urad) Vihar ogorčenja / pariškem časopis^ nad kapitulacijo Svjliševlkov se še ni polegel. L*sti p 'udirjajo, da s to kapitulacijo ni končana le revotučiia, temveč tudi vojna. Na vsej katastri fi je pi najbolj rnučno to, da bo kapitulirala tudi Rummiiia.
»IV****. **4
tadajateij m odgovorni urednik:
Josip Petejan. lisk »Učiteljske tiskarne* v Ljubljani.
Preklic*
Podpisana Marija Malnar preklicujem svojo trditev, da je prejel g. Ivdu Taufer 20 kg speha od aprovizacije.
Zagorje ob Savi, 22. •reJan* 191»..
  	Marija Malnar
• Zn vsrbino tega »pisa Je uredniitvo odgovorno la r toliko, kolikor ddifoča zakon.
Roman r r
RIM ali MAT!
B#" dobi v dar
▼aak zaupnik, ki pridobi „Napreju“ deaet novih naročnikov.
i fronti in v i
prodaja založb* „Napruja“ knjige ua,* brošure 30°/» ceneje. Na roči la •Prejema uprava „Napreja“ v Ljub.
m
MOJZES ali DARVIN?
ŠOLSKO VPRAŠANJE SPISAL DR. A. D O D E L CENA 70 VINARJEV DOBI SE V ZALOŽBI „N AP R E J A* :-:	V	LJUBLJANI	:-:
Najbolj zanimiv In najboljši slov. šlustrovani tednik so:
ki priobčujejo vsak teden mnogo zanimivih Slik Z bojišč in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva : pesmj, povesti,
jako zanimiv, lep detektivski roman, poučne članke in črtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva.
»TEDENSKE SLIKE“ so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen le zabavi in pouku.
»TEDENSKE SL1KE“ bi naj imela naročene vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, vsako društvo itd. Zahtevajte »TEDENSKE SLIKE“ povsod in pridobivajte naročnikov.
»TEDENSKE SLIKE* stanejo četrt leta K 3 80 pol leta K 7‘50 in čelo leto 15 — K. Naročite si »TEDENSKE SLIKE* takoj!
Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko »TEDENSKE SLIKE“ zastonj in poštnine prosto na ogled.
Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE“
Ljubljana, Frančiškanska ulica 101.
|aB'aiaiB'aaii
D888111 '	Bi;aiinoaaanmM»aaa>aaMn
lisi™
HBBBBsasaaaaBBiaHH
v«« n • s
t
Ljubljana Frančiškanska ul. 6,
registravana zadruga z omejeno uvuo, Tiskovine za. Sola, itipan*
Wa in urade. Najmodcsr-
pla&až# is* vabila && shode In vc&etice. .%
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje ilistov, knjig, bro-iMr, muzikali j itd.
Stereotipih, Litografija. BBBmBBBBBBHBBBiBIBn
Dva dobra
: krojaška pomočnika :
za veliko in malo delo se sprejmeta takoj. Plača 50 do 60 K na teden,
F.Potočnik, Ljubljana, Gradišče 7.
ff\
Kavarna „(JMI0I1E"
TRST
Velika zbirka političnih In leposlovnih revij |n časnikov v vseh jezikih. Shajališče sodrugov \seh narodov.
|%
F. BAT J EL
Gorica
Stolna »tiča št. 2.
Ljubljana
Stari trg št. 28.
Moška in ženska dvokolesa
Ca s staro
pravmatlko
šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne žepne svetilke. „
Najboljše baterije- *
Ponabno nizka cana za praproda|al«e.
Mehanična delavnica
na Starem trgii it; 11.
tli/