http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
tednik
1102
ČETRTEK, 7. MAJ 2015 / ŠTEVILKA 1101, LETO XXI / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR
>17 89 6 1 2'l44067 1
s'mobil
iko	Dr\\z^i n<alzoi o
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040 410 743
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
PRODAJALEC
Nimamo več stacionarca. Pokličite mobilca!
040 211434
Oblačila moška, ženska in otroška, slovenskih proizvajalcev Manziolijev trg 1

Država je postala ekonomska kategorija
(Mef) Država ima tri glavne simbole: grb, zastavo in himno. Tudi Slovenija. Tako vsaj piše v ustavi.
V zakonu o uporabi grba, zastave in himne pa jasno piše, kdaj in kako se uporabijo ti simboli. Našteti so tudi prazniki, ko se izobesijo zastave, toda država ni določila nadzora nad izobešanjem zastav. Tržno inšpekcijo je zadolžila le za nadzor uporabe grba in himne, o zastavi pa nič. Pravzaprav niti ni zaukazala, da se ob praznikih morajo izobesiti zastave. Napisala je le, kje morajo biti stalno izobešane, izobešanje ob praznikih pa je očitno prepustila lokalnim skupnostim in državljanom. Kako to deluje pa smo lahko lepo videli v teh dneh.
V Izoli, podobno pa je bilo verjetno tudi po drugih slovenskih krajih, je bilo zastav v času delavskega praznika, le za vzorec. Pa je bil nekoč ves vihrav, z množico zastav, državnih in proletarskih. In če so nam v mladosti rekli naj narišemo praznik, smo narisali hiše z zastavami. Verjetno imajo podobne težave kot naši šolarji tudi otroci v Ameriki ali na Irskem, le da je pri njih težava v tem, da imajo zastave izobešene vsak dan in ne le ob praznikih. Tako si našo domovinsko zavest predstavljajo tudi nekateri naši politiki in razmišljajo o nekakšni domovinski vzgoji, ne zmorejo pa v zakon napisati niti določila, da je za praznik treba izobesiti zastave.
Pa bi bilo dovolj zapisati, da so občine dolžne poskrbeti za izobešanje državnih zastav ob pomembnih državnih praznikih, toda tega določila nikjer v zakonu ni in tako zastave počasi izginjajo iz javnih drogov in pročelij pomembnejših stavb. Verjetno se občine in komunalna podjetja izgovarjajo, da na ta način privarčujejo nekaj proračunskega denarja, čeprav je izolska občina pred dvema letoma za izobešanje zastav porabila vsega 2.754 Eur, letos pa je ta znesek podvojila.
V resnici sploh ne gre za denar. Država in njeni prazniki novodobnih politikov ne zanimajo več. Preveč imajo opravka s številkami, da bi skrbeli še za srp in kladivo.
Big brother
Avto morda ni najbolj sveža slika, ampak bicepse pa še imam, tako kot se šika, za tiste zavaljene babe, ki se krečijo kot žabe, hodijo pokrite z brisačo in včasih še pokažejo krtačo, če gledanost slučajno pade, pa se imajo tudi rade.
Če me še niste prepoznali, potem še niste Izolan postali. Včasih sem imel tam sliko, da pišem kazni na veliko. Zato imam iskušenj zadosti, in se ne bojim mladosti, saj, kdor je v Izoli inšpektor bil, bo Big Brotherja zlahka ukrotil.
Lepo je, da se ljudje lotijo podiranja bolnih palm. To kar ostaja za nedokončanim delom pa ni tako lepo.
Izjava tega tedna
Prvi maj je morda edini slovenski državni praznik ki ga dobesedno praznujemo z žarom.
udeleženec kresovanja
WWW.NAKUPI.NET
@ BANKA KOPER
Tednik MANDRAČ OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700
mali oglasi in naročnine: tel 040 211434
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za
GROMADA
V svoji pesmi »Sramota Evrope« v enem od verzov Gunter Grass omenja, da so nemški vojaki, ki so masirali po Grčiji v nahrbtnikih imeli Hoerder-lina, pravzaprav njegove knjige pesmi o Grčiji in njeni zgodovini, njeni umetnosti in umetnikih, filozofih in filozofiji in umetniškem, pa tudi o spomenikih. Zbirka pesmi je naslovljena Patmos. Nemški vojaki je niso nosili s seboj zato, da bi se izobraževali, ali prebrali kakšno pesem pred spanjem. V njej so bili opisi bogatstva antične Grčije (Aten, Sparte, kot dveh največjih polisov antične Grčije) in nemški vojaki so uspešno »zbirali spominke«, tako kakor so jih cele ekspedicije nacističnih umetniških zgodovinarjev in helenistov zbirali po neposrednih Goeringovih in Hitlerjevih navodilih in jih nameščali v lastne, privatne zbirke, pa tudi v muzeje in galerije Berlina, Muenchna...
O tem piše Gunter Grass. O tem, da je nacistična Nemčija pokradla grške umetnine in spomenike, ter da demokratični Nemčiji na pamet ne pade, da ukradeno in izropano tudi vrne. V prejšnji številki Mandrača je objavljena Grassova pesem o prodaji nemških nukleranih podmornic Izraelu, ki jo je Grass napisal pred tremi leti. V svoji (zadnji?) napisani pesmi »Sramota Evrope« pa piše o oholosti, lažnem blišču, lažni pameti in lažni morali Evropske unije in njenih nevednih funkcionarjih in administrativcih. Tudi ta pesem ni nikjer v celoti objavljena, zato sta, prav zaradi tega, obe v celoti objavljeni v teh dveh številkah Mandrača. To je rezultat sodelovanja upokojenega urednika in upokojenega novinarja, ki sta bila vedno pripravljena napisati in objaviti to, kar oblasti ni dišalo, če je oblast smrdela. Obe pesmi, to je treba povedati, je iz nemščine prevedla Anne Kathrin Godec in Miljenko Jergovič jih je objavili na svoji spletni strani, saj jih niso hoteli v nobenem „pravem“ časopisu. Prevod v slovenščino je delo nekdanjega urednika Mandrača.
SRAMOTA EVROPE
Na robu kaosa je zdaj, ker ni sprejela logike trga, in ti si se oddaljila od nje, ki ti je bila kot mati in vse kar si iskala, da ti napolni dušo, je zdaj brez vrednosti, kot zrno pred sušo.
Kao dolžnica, gola na razpelu zdaj v sramu trpi čeprav si polna usta imela zanjo hvale, dežela obsojena na siromaštvo ko tvoje muzeje njeno bogastvo naropano krasi.
Tisti, ki so z orožjem v roki stopali po njenih tleh po blagoslovljenih otokih, so Hoelderlina s sabo nosili in komaj ste njenim generalom dovolili da so svojo nevednost z nami delili.
Brezpravna dežela, kjer so pravici rekli Moč je stiskala pas močneje in močneje.
Antigona je, tebi v posmeh, črna kot noč in v črno so odeti ljudje, ki so te vzeli v goste.
Daleč od doma, družina Kreza hrani, vse kar je zlatega v tvojih trezorjih.
Pij že enkrat! Pij, klakerji kričijo, a Sokrat jim z jezo vrne polno čašo, v zboru bodo opsovali vse kar si bogovom vzel še Olimp si v divjem pohodu zase hotel.
Brez duše boš ovenela, ker si tista, ki ropa, in brez dežele, ki te je ustvarila, Evropa.
Gunter Grass velja za enega najpomembnejših avtorjev v nemškem govornem območju današnjega časa. Leta 1999 je prejel Nobelovo nagrado za književnost.
MANDRAC je tednik Izolanov
Naslov. Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehmka@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrdetna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211 434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Svet krajevne skupnosti Jagodje - Dobrava in Zdravstveni dom Izola
vabita na
BREZPLAČNO SVETOVANJE ZA ZDRAVJE,
ki bo, v četrtek 14. maja 2015 med 09. in 12. uro v pisarni KS Jagodje - Dobrava, Jagodje 24 a, 6311 Jagodje Izvajali bodo brezplačne meritve krvnega sladkorja, holesterola in krvnega tlaka, ter vam svetovali o zdravem načinu življenja. VESELIMO SE SREČANJA Z VAMI!
Zdravstveni dom Izola, Maruša Avbar Krajevna skupnost Jagodje - Dobrava, Maks Filipčič
OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA
r0BČINSKI SVET - C0NSIGLI0 COMUNALE KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA COMMISSIONE PER LE OUESTIONIDEI MANDATI, LE ELEZI0NIE LE N0MINE
Sončno nabrežje 8 - Riva del Sole 8 / 6310 Izola - Isola
OBVESTILO
o objavljenem javnem razpisu za podelitev priznanj in nagrade Občine Izola v letu 2015
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja obvešča vse zainteresirane, da je dne 4. 5. 2015, na spletni strani Občine Izola www.izola.si, objavila razpis za podelitev priznanj in nagrade Občine Izola v letu 2015.
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo zainteresirani po telefonu 05/66 00 104, oziroma e-pošti: vesna.rebec@izola.si
Predsednik komisije Igor FRANCA, l.r.
A V V I S O
sulla pubblicazione del bando di concorso per II conferimento del riconoscimenti e del premio del Comune di Isola per 1’anno 2015
La Commissione per le guestioni dei mandati, le elezioni e le nomine informa il pubblico interessato che in d ata 4 maggio 2015 e stato pubblicato sul sito web ufficiale del Comune di Isola www. izola.si il bando di concorso per il conferimento dei riconoscimenti e del premio del Comune di Isola per l’anno 2015.
Perulteriori informazioni riguardo al bando gli interessati possono telefonare al numero 05/66 00 104, oppure scrivere per posta elettronica alllndirizzo: vesna.rebec@izola.si.
II Presidente della commissione Igor FRANCA, m.p.

Parecag 31, tel.: 05 672 20 10
VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN:
za parke, vrtove, cvetlična korita...
SADIKE:
pelargonij,
verben, daliet, enoletnic....

■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Sečovlje^ Parecag
Spori in rešitve
Obalna cesta velikih priložnosti
Župani vseh treh obalnih občin so v sporu z državo glede vinjetnega sistema za predor Markovec. Ampak tako eni, kot drugi, vidijo v turističnem razvoju obalnega pasu med Izolo in Koprom veliko priložnost.
Razpravi okoli vinjetnega sistema skozi predor Markovec ni videti konca. Zadnje tedne v medijih že skoraj dnevno lahko zasledimo izjave obeh strani, tako “naše”, torej predstavnikov vseh treh obalnih občin, kot “njihove", državne. In kot se pri dolgotrajnih prepirih cesto dogaja, počasi pozabljamo, zakaj smo sploh sprti.
Dejstvo je, da je spor okoli vinjetnega predora Markovec sekundarnega pomena v primerjavi s posledicami uvedbe tega sistema. Namen prizadetih predstavnikov občin je namreč, da bi Občini Koper in Izola pridobili v uporabo staro cesto med Izolo in Koprom, in jo s tem zaprli ter območje namenili turizmu. Tej ideji pa se ne upirajo niti na dotičnem ministrstvu, oziroma jo celo podpirajo, ampak prej bo treba najti kompromis okoli tega, kako bi speljali nevinjetno povezovalno cesto med Koprom in Izolo. Jasno, najlažje bi bilo, če bi predor Markovec izvzeli iz vinjetnega sistema, ampak te opcije na ministrstvu ne bodo sprejeli, kar so že jasno povedali. Tudi argument izolskega župana Igorja Kolenca, da so leta 2003, ob podpisu pogodbe za gradnjo hitre ceste, ko so določili, da na njej ne bo cestnine, težko vzdrži, saj vinjetni sistem pač ni cestninski sistem in v tistem času je bila odvzeta iz cestnine tudi naprimer ljubljanska obvoznica, danes pa brez vinjete po njej ne bi smeh voziti. Kje so torej možne rešitve?
Štirje kilometri razvojnih možnosti
Da bi z odpravo stare regionalne ceste regija veliko pridobila ni dvoma. Slovenija bi pridobila štiri kilometre obale, ki bi jo lahko povsem namenili za turizem, in ki (še) ni pozidana. Strast župana Igorja Kolenca je zato seveda upravičena in hvalevredna, saj gre za cilj, za katerega se je potrebno boriti. Če tega ne dosežemo pa je tudi sama gradnja predora Markovec nepotrebna potrata časa in predvsem sredstev. Ampak rešitev očitno ni v brezvinjetnem predoru, temveč v iskanju alternativnih povezovalnih možnosti. Teh ni veliko, zato bo treba močno zavihati rokave in pogledati v različne možnosti, ki jih ponuja že obstoječa infrastruktura.
Čemu koalicija?
Ob vsej zgodbi pa je morda najbolj nenavadno to, da se v sporu z vlado najbolj izpostavlja izolski
župan Kolenc, ki ima med koalicijskimi partnerji tudi vladno SMC, ob zgodovinski podpori koalicijske SD, kar so mu na zadnji seji občinskega sveta tudi očitali opozicijski svetniki. Prej bi pričakovali, da bi se župan Kolenc s sogovorniki pogovarjal in pogajal, saj gre vendarle za njegove politične podpornike, ki v obalni cesti vidijo enake razvojne možnost za regijo, kot on sam. Pozabiti pa ne smemo niti dejstva, da bi ob morebitni predaji obalne ceste občinam, levji delež obalne trase dobila koprska občina, izolska pa le za vzorec, ob tem, da imamo mi, za razliko od sosedov, še veliko rezerve, kar se tiče plažnega turizma, od Šanpiera, mimo območja ladjedelnice, pa vse do Rexa.
Kako od Izole do Kopra?
Med možnimi rešitvami je v pogovoru s Primorskimi novicami, minister za infrastrukturo Peter Gašperšič omenil tudi povezavo mimo Dragonje in Šmarij za tranzitni, ter Cesto na Markovec za lokalni promet. Koliko je to izvedljivo bo znala povedati stroka, ampak po neomajnih izjavah ministra in njegovih predstavnikov postaja jasno, da brez vinjete skozi predor Markovec pač ne bo mogoče.
Čas je torej za iskanje rešitev, ob katerih bi v čim krajšem času občini pridobili v uprabo to območje, s tem pa bi se odprla tudi možnost za razvoj celotnega območja med Mehanotehniko in avtokampom Jadranka. Pogoj pa je iskanje kompromisov in ne tr-marjenje za vsako ceno, saj se to, ko gre za spore z državo, pogosto spremeni v boj z mlini na veter. Kdo ve, morda pa bi kakšna javna tribuna občinskim upravam postregla s kakšno dobro idejo, tako, kot jo je pred leti razprava o trasi hitre ceste, ko se je nekdo vprašal, kaj bomo pa naredili, če bo Dars ta del hitre ceste vendarle cestninil. Kdo bi si mislil?
AM
Veliko morsko pristanišče
Težko bi rekli, da daje izolsko občinsko pristanišče zelo lep pogled na izolski zaliv. Dejansko se je ta kos morja spremenil v veliko skladišče plastike, tako kot kakšna velika parkirišča v skladišče pločevine.
To področje bo urejal nov odlok o občinskem pristanišču, ki je prav zadaj v razpravi pred drugim branjem oziroma končnim sprejemanjem na občinskem svetu. Odlok precej na novo ureja večino odnosov v občinskem pristanišču, prinaša pa tudi nekaj novosti o katerih bi morala potekati tudi razprava z uporabniki in ne le v strankarskih oziroma svetniških skupinah. Med novostmi je gotovo tudi prekrškovni organ, ki bo po novem lahko izrekal kazni če se privežeš na napačni privez, ne plačuješ redno pristojbine, če slabo privežeš plovilo, kar bi lahko povzročilo škodo drugim plovilom ali če plovila ne vzdržuješ. Kazen je predvidena tudi v primeru, če imaš plovilo dlje časa privezano brez pogodbe, če je plovilo nevzdrževano itd.
Žal odlok nič ne govori o tem, da bi upravljalen moral redno preverjati kvaliteto vode v zalivu. Prepričani smo, da takšno število plovil pač ovira normalni pretok vode, še posebej zdaj, ko je dokončan podaljšek dolgega pomola in ko se je zalivski tok že skoraj povsem umaknil iz našega dela Tržaškega zaliva. Prav lahko se zgodi, da se bo voda spremenila v veliko mlakužo, ki bo mestu prej v napoto kot v okras. ur
Urgenca
Zakaj sploh gradimo urgentni center?
V Sloveniji se pospešeno gradijo urgentni centri zato, da bomo imeli ob koncu gradnje in uvedbi novega sistema urgence manj lokalnih centrov za nujno medicinsko pomoč. Je to napredek?
Proti koncu aprila je v javnost prišel predlog Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči. Nova organizacija nujne medicinske pomoči naj bi začela delovati čez štiri leta, ampak urgentni centri, tudi v Izoli, so že nekaj časa v gradnji.
Na ministrstvu za zdravje so ob predstavitvi pravilnika poudarili, da bo reorganizacija službe bolnikom nudila kakovosten in varen sistem nujne medicinske pomoči. Vsi pa o tem niso prepričani.
Z uvedbo novega sistema Zdravstveni domovi ne bodo več nudili nujne medicinske pomoči, kot je to bilo do sedaj. Ta bo docela v domeni nove urgentne službe, ki bo imela po državi po novem dvanajst urgentnih centrov, ter še 18 satelitskih urgentnih centrov. Za nujne primere bodo tako zadolženi reševalci na terenu in ne več dežurni zdravniki v Zdravstvenih domovih. Kot predvideva pravilnik bo ob prihodu na urgentni center najprej diplomirana medicinska sestra ocenila nujnost posameznega primera in glede na to razvrstila paciente, pravilnik pa natančno ureja tudi organizacijo zdravstva ob različnih prireditvah, ki so razdeljene glede na število predvidenih obiskovalcev in varnostnim ter zdravstvenim tveganjem, ki je lahko nizko, srednje ali visoko. Stroške za zdravstveno osebje pa krije organizator. Če vzamemo kot primer Ribiški praznik, ki letno privabi okoli 15.000 obiskovalcev, in gre za prireditev z visokim varnostnim tveganjem, saj prireditev, kjer je pričakovano pitje alkoholnih pijač spada v to kategorijo, potem bi moral organizat prireditve, torej CKŠP, na svoje stroške zagotoviti vzpostavitev enega delovišča zdravstvene oskrbe z zdravnikom in diplomirano medicinsko sestro ter s prisotnostjo najmanj ene ekipe reanomobila in dveh ekip nujnega reševalnega vozila.
Pravilnik je pri nekaterih točkah, naprimer ravno pri prireditvah, zelo natančen, pri drugh pa dokaj ohlapen, saj je skozi celoten dokument večkrat omenjen naprimer javni zdravstveni zavod kot izvajalec službe nujne medicinske pomoči, ni pa povsem jasno, kaj ta zavod je.
V javnosti je trenutno veliko vprašanj o tem, kako bi načrtovana urgentna služba pokrila vsaj večje kraje v državi. Med temi so največkrat omenjeni Kamnik, Krško in predvsem Ormož, ki je oddaljen dobrih 23 kilometrov od najbližjega urgentnega centra v Ptuju, 30 minut vožnje, proti 10 minutam, kolikor je zadnji možni čas za oživljanje ponesrečenca. Glede na to, da je do začetka projekta še dovolj časa, bodo odgovorni verjetno prišli do podobnih zaključkov, kot stroka, ki je v teh centrih že zelo glasna, ampak ob tem nastopi vprašanje, zakaj so se na ministrstvu za zdravje sploh odločili za reorganizacijo zdravstvenega segmenta, ki je bil razmeroma uspešen, medtem ko je veliko drugih, kjer bi res potrebovali reorganizacijo. Nenazadnje pri številu splošnih in družinskih zdravnikov, ki so trenutno preobremenjeni, in se torej ne morejo dovolj posvetiti posameznim pacientom.
Niso pripravili študije
Za mnenje smo prosili doktorja Tihomirja Pešiča, ki ima ordinacijo v izolskem Zdravstvenem domu, ki pravi, da se strinja, da urgentna služba ne bi smela biti prva na spisku reorganizacije. “Ne razumem, čemu ta reorganizacija. Deluje, kot da želijo na ministrstvu zdravstveni sistem zgraditi na novo, začeli pa so pri strehi. Predvsem pa me moti, da o dosedanjem delovanju nujne medicinske pomoči, kot tudi o načrtovanem delovanju predlaganega sistema, niso bile orpav-Ijene nobene študije. To pa vemo, ker smo jih o tem povprašali. ”
V Izoli ne bo velikih sprememb
Novi sistem urgentne službe ne bo veliko spremenil v Izoli, saj bodo stvari potekale podobno, kot se to trenutno dogaja s Centralnim urgentnim sistemom, kar pa ne pomeni, da gre za dvigovanje kakovosti življenja ali pa zdravstvene varnosti državljanov. A vprašanje je, ali obstaja pot nazaj. Večina novih urgentnih centrov je že v izgradnji, tudi v Izoli, večina teh sredstev pa prihaja iz evropskega mošnjička, ki rad da, a tudi vzame, če se projekta ne izpelje do konca. In tudi tokrat zgleda kot, da na silo trošimo evropska sredstva, ker smo jih pač dobili, pa četudi za projekt, ki ni nujen, oziroma skoraj nepotreben. Te zgodbe pa poznamo tudi na lokalni ravni.
AM
Obvestilo
Danes ob 17.00 uri se bo celotna poslanska skupina Nove Slovenije, na čelu s predsednico Ljudmilo Novak in vodjo poslanske skupine Matejem Toninom sestala z izolskim občinskim odborom Nove Slovenije ter njenim predsednikom Šefikom Kličičem.
Srečanje bo potekalo v Arizona baru v industrijski coni in vabimo Izo-lane, ki bi radi svoje težave predstavili vodstvu stranke, da se udeležijo srečanja.
Vabljeni	Predsednik Šefik Kličič
Začenja se teden Rdečega križa
Rdeči križ Izola vabi na teden Rdečega križa, ki bo letos posvečen 50. obletnici sprejema temeljnih načel. Pestra aktivnosti se bodo izvajale ob sloganu Udejanimo naša načela.
Program:
-	petek 8. maj
10.00	ura - Akcija postavitev AED-ja (defibrilatorja) na živilski tržnici v Izoli (Kristanov trg)
-	ponedeljek 11. maj
9.00	do 12.00 ura - Obisk uporabnikov Varstvenega delovnega centra Izola. Delitev občinskih prehrambenih paketov na sedežu Rdečega križa.
-	torek 12. maj
8.00	do 11.00 ura - Merjenje krvnega sladkorja.
9.00	do 12.00 ura - Delitev prehrambenih paketov na sedežu Rdečega križa
-	sreda 13. maj
8.00	do 11.00 ura - Merjenje krvnega tlaka.
9.00	do 12.00 ura - Delitev prehrambenih paketov na sedežu Rdečega križa
-	četrtek 14. maj
8.00	do 12.00 - Dan odprtih vrat.
16.00	do 17.30 - Predstavitev skupine za samopomoč Orhideja
-	petek 15 maj
8.00	do 12.00 ura - Prikaz oživljanja za vse Izolane na sedežu Rdečega križa.
7.30 do 11.30 - Krvodajalska akcija za vse Izolane na transfuzijski postaji Izola
Pogovor ---------------
Gazela je postala speča lepotica
Jože Černelič je človek z bogato in raznovrstno kariero delavca v industriji, turizmu, javni upravi in v zasebni sferi. Bil je direktor, predsednik izolskega Izvršnega sveta, lastnik oglaševalske agencije in zdaj že vrsto let uslužbenec izolske občine. Trenutno je na dopustu, potem bo upokojenec.
Prepričan sem bil, da je bil večino časa delavec v javni upravi pa me je hitro popravil, da to ni res. saj je bil delavec v Delamarisu, Mehanu, Top Portorož, Zdravstvenem domu in kot zasebnik. Res pa je, da je bil zadnjih 15 let zaposlen na izolski Občini.
-	Kako si sploh prišel med občinske funkcionarje?
-	Najprej so me postavili za takoi-menovanega prisilnega upravitelja v Zdravstvenem domu, kjer so takrat vladali slabi odnosi in so sprejeli ukrep družbenega varstva. Za tisto delo sem dobil občinsko priznanje in takrat sem izjavil, da je to zadnje priznanje, ki ga prejemam od občine in očitno sem bil, vsaj glede tega, vizionar.
-	Potem si postal predsednik izvršnega sveta, kar je danes precej blizu funkcije župana. Si prišel tja kot politik?
-	Ne, nikoli nisem bil politik in nikoli nisem bil v nobeni stranki. Ne prej ne potem. Res pa je, da sem po idejni usmeritvi levičar, vendar tega nisem obešal na velik zvon.
-	Takrat je bil predsednik skupščine Zvonko Grahek s katerim nista ravno dobro sodelovala.
-	Bila sva zelo različna. On je deloval precej strankarsko, jaz pa ne in tudi takrat so že gledali skozi prizmo, kaj bo koristilo kateri stranki in ne Izoli, meni pa to ni šlo.
-	To je bilo obdobje gradnje marine, ki je Izolani že takrat niso čisto sprejeli.
-	Res je. Veliko je bilo pomislekov, tudi pri meni, ampak jaz sem se moral postaviti na eno ali drugo stran. In sem ocenil, da če se je gradnja že začela je prav, da se dokonča. V marini sem videl nek potencial. Župan pa ji ni bil naklonjen, verjetno zato, ker so jo gradili napačni.
-	Mandata nisi dokončal.
-	Ne, odločil sem se, da bom predčasno odstopil s te funkcije. Iz čisto strankarskih nagibov so začeli rušiti naš izvršni svet, ob meni posebej še Pristova in Dunjo in zato sem postavil ultimat, ki ga niso sprejeli. Saj vemo kako to gre. Začeli so me obsojati, da sem del nekega gradbenega lobija, očitali so korupcijo...
-	Za kakšno koruptivno dejanje je šlo?
-	Obesili so se mi na nek občinski kredit, ki sem ga dobil iz občinskega sklada vzajemne pomoči, čeprav so vsi ostali zaposleni že rešili svoj stanovanjski problem, jaz pa ne.
Za povrh je bil še tako slab, da sem ga trikrat preplačal, ampak za rušenje predsednika izvršnega sveta pa je bil dober. Takrat je, naprimer, dr. Dernikovič protestno odstopil kot član skupščine, če takoj ne vrnem tistega kredita.
-	Nato si šel med oglaševalce.
-	Začeli smo dobro, saj smo po letu dni že imeli svojega člana v komisiji Zlatega bobna, kar pomeni da smo bili med devetimi najmočnejšimi v Sloveniji. Ampak v španoviji še pes crkne in tako se je zgodilo tudi s to agencijo.
-	Tam so prišle do izraza tvoje številne ideje.
-	Ja, kar veliko idej je potem dobilo druge avtorje, ampak nekaj pa je zagotovo mojih. Spomnim se, kako sem za Porsche leasing, kot odgovor na slogan neke avtomobilske firme “kaj še preostane velikim” zapisal slogan “veliki lahko ponudijo več”, ki je bil zelo uspešen.
-	So te po odstopu vabili v katero od strank?
-	Niti ne. Vabili so me edino krščanski demokrati. Čeprav so vedeli da sem lev so ugotovili, da nisem tako lev, da ne bi bil normalen.
-	Ko si prišel nazaj v službo na občino je bila županja Breda Pečan. Poleg nje si bil tudi pod županom Klokočovnikom in zdaj pod Kolencem.
-	Župan je skrbnik proračuna in to pove vse. Seveda pa je pomemben tudi zaradi ustvarjanja klime v občinski upravi in občini nasploh. Za časa županovanja Brede Pečan je bila dobra klima, vsaj po moji oceni. Ko je prišel Klokočovnik je šlo slabše, zdaj pa sploh. Za časa Pečanove smo lahko prišli z idejami, jih prediskutirali in imeli podporo, če smo se česa lotili, Klokočovnik se ni dosti brigal, vendar je pustil delati, Kolenc pa te sploh ne posluša.
-	Eden tvojih projektov je bil Ulični muzej.
-	Zamisel je bila moja, čeprav je kasneje postala last drugih, tako kot še marsikatera druga. Ampak to niti ni pomembno, čeprav je res, da sem za to idejo dobil Valvazorjevo nagrado kot eden redkih nemuzealcev. Ulični muzej pa je šel v franže zato, ker je bilo predvideno, da mu bomo vsako leto kaj dodajali, toda za časa Klokočovnika so moj predlog enostavno črtali iz proračuna. Igor Franca, ki je bil takrat zelo pomemben na naši občini je izjavil, da to
vse skupaj ni nič, čeprav je šlo za evropski projekt in tako je šlo vse skupaj v remengo.
-	Kot pevec in odgovoren za turizem si bil naklonjen predvsem glasbenim prireditvam.
-	Žal smo Izolani izgubili celo vrsto odličnih prireditev, ker jih nismo znali ceniti in ovrednotiti. Tak je bil Orkesterkamp, kjer smo za par tisoč evrov imeli v Izoli okoli 200 vrhunskih mladih glasbenikov in njihove nastope. Enako se je zgodilo s festivalom Oboe in fagota, ki nas je stal morda tisoč Eurov. Žal nismo uspeli z idejo, da bi, tako kot v Caorlah, oblikovali kiparsko pot na valobranu velikega pomola in bi se še pobratili z njimi. Nastalo je le nekaj kipov, potem pa je zmanjkalo volje in na koncu ni ostalo nič.
-	Spomnim se tvoje ideje o izolski poti želja.
-	Ideja je bila, da bi na velikem pomolu, med zidom in valobranom, uredili pot dobrih želja. Dejansko bi prodajali kamenje za tlakovanje poti, na kamenje bi napisali dobre želje in potem bi nekdo pač ta kamen vzidal v to pot. Trajalo bi bistveno dlje kot pri običajni gradnji, vendar bi imeli zgodbo in marsikdo bi se vračal v Izolo, da se sprehodi do svoje dobre želje. Isto sem predlagal tudi pri pretlakovanju Sončnega nabrežja, seveda neuspešno. Tudi vsakoletni podpis mirovnega sporazuma s Pirančani je bil na začetku uspešen, potem pa je vsem zmanjkalo volje, kot da je to samo moja stvar.
-	Zdi se mi, da od turistov ne znamo pobrati denarja.
-	To je naloga turističnega združenja in ne občine. Res pa je, da ni lahko. Spomnim se, da smo se dogovarjali, da bi turiste, ki pridejo z barkami v Izolo, peljali do muzeja
Parenzana. Vse se je ustavilo pri tem, da bi morali turisti plačati 2 Eura vstopnine. Res pa je, da zdaj ni kakšnih posebnih idej v turizmu. Danilo je še znal mobilizirati medije in gostince, da se je o Izoli veliko govorilo, zdaj pa se mi zdi, da nas ni nikjer več.
-	O turizmu govoriš v pretekliku.
-	Zato, ker sem bil zadnjih pet let zadolžen za evropske projekte in se nisem mešal v turizem.
-	Tudi pri črpanju evropskega denarja nam gre bolj slabo.
-	Naš problem je, da ne znamo delati dolgoročno. Če hočeš dobiti evropski denar moraš imeti pripravljeno vso dokumentacijo, mi pa še vedno čakamo, če bo izšel kakšen razpis in potem razmišljamo, s čim bi se lahko prijavili. Tak primer je ureditev stare občinske hiše na Verdijevem trgu, kjer smo za časa Klokočovnika že naročili vse potrebne raziskave, potem pa so naročili izdelavo idejnih zasnov, ki so jih packali skoraj dve leti in ko je prišel denar smo ugotovili, da nimamo projekta, pa smo imeli tri leta časa. In tako smo prišli do te urbane opreme za katero ni potrebna gradbena dokumentacija.
-	Bi lahko dobili več evropskega denarja?
-	Zagotovo bi lahko dobili več ali vsaj toliko kot drugi. Ampak za kaj takega je treba veliko sodelovati, načrtovati, se dogovarjati, pri nas pa je tega premalo. Ko je prišel nov župan sem napisal seznam možnih projektov, kjer bi lahko dobili evropski denar, od term do povezave turizma in aplikativne kinezi-ologije, ki prihaja v Izolo, vendar ni bilo nobene reakcije.
-	Z županoma ti nekako ni šlo.
-	Klokočovnik me ni sprejel, ker je bil prepričan, da sem Bredin človek, Kolenc pa me ignorira od samega začetka in ne komunicirava. Naj to ponazorim na primeru. Na enega od redkih sestankov z njim sem prišel precej slučajno, ker me je povabil eden od udeležencev. Govora pa je bilo o evropskih sredstvih, kar je bilo moje področje dela. Na sestanek so povabili Erika Švaba iz Trsta, ki naj bi nam nudil podporo pri teh aktivnostih in župan je postavil vprašanje ali je mogoče iz ribiškega sklada oziroma četrte osi financirati ribiški muzej. Glede na to, da sem veliko sodeloval pri črpanju teh sredstev, sem mu želel povedati, da smo to že predlagali v strategiji. Pa me ni pustil do besede in sestanek pa se je končal tako, da je bil Erik Švab zadolžen, da izve ali je to možno narediti. V taki atmosferi pač ni mogoče delati
-	Se veseliš upokojitve?
-	V resnici bi rad delal, ker imam
dovolj moči in idej, a v takih odnosih in v okolju, kjer vse manj ljudi poznam, je težko delati.	Mef
VODNA
PROJEKT HIDRAVLIČNE IZBOLJŠAVE VODOVODNEG SISTEMA NA OBALI ZA VARNEJŠO, VARČNEJŠO IN BOLJ ZANESLJIVO PRESKRBO S PITNO VODO*^
lf=r
HIDRAVLIČNA IZBOUSAVA
VODOVODNEGA SISTEMA
NA OBALI

Investicija nekaj več kot osem milijonov evrov pomeni za občanke in občane Mestne občine Koper, Občine Piran in Občine Izola varnejšo, predvsem pa varčnejšo oskrbo s pitno vodo 18,5 kilometra primarnih vodovodov. Projekt Hidravlične izboljšave vodovodnega sistema na Obali poleg kontinuiranega zagotavljanja kakovostne pitne vode pomeni tudi boljšo pripravljenost za sušna obdobja.
1935 je bil zgrajen enovit in nedeljiv vodooskrbni sistem občin Koper, Izola in Piran. Trenutno je priključenih nanj 87.000 prebivalcev.
Kontrola tlačnih razmer na vodovodnem omrežju, zagotovitev kapacitet za izravnavanje konic v oskrbi in omogočeno prečrpavanje vode iz magistralnega sistema v sistemske vodohrane predstavljajo ene izmed pomembnejših ukrepov projekta. Prav ti ukrepi so predpogoj za dosežen cilj projekta: zanesljiva in varna vodooskrba ter zmanjšanje zdravstvenih tveganj.
Rižanski vodovod v letošnjem letu praznuje 80 let kontinuiranega zagotavljanja kakovostne vodooskrbe na Obali.
Izvedba projekta je trajala leto in pol, pri Rižanskem vodovodu, ki je koordiniral sam projekt, pa so celotno projektno dokumentacijo in izdelavo načrtov pripravljali že od leta 2005. Nedeljiv vodooskrbni sistem je v času izvajanja
Na področju Mestne občine Koper je bilo izvedenih nekoliko manj kot 60-odstotkov del, v Občini Izoli seje izvedlo nekaj manj kot 30-odstotkov, medtem ko je končina metrov v Občini Piran bila 14-odstotna.
projekta »Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na obali« obsegal 32 gradbišč, 18.563 metrov primarnih vodovodov je bilo hidravlično izboljšanih, obenem pa je bila dograjena ena vodna celica, prostornine 500 m3 ( VH Sv. Anton) in rekonstruirani trije vodohrani (VH Livade, VH Šalet in VH Dekani). Zaključen projekt pomeni enega izmed najsodobnejših vodovodnih sistemov z daljinskim nadzorom tlačnih razmer, kar bo dodatno pomenilo približno desetodstotno zmanjšanje vodnih izgub. Varnejša preskrba s pitno vodo pomeni poleg manjših izgub zmanjšanje motenj v oskrbi zaradi interventnih popravil dotrajanega vodovoda, večjo požarno varnost na območju urejanja, boljše tlačne razmere na sistemu in racionalizacijo stroškov.
Nekaj več kot 8 milijonov vreden projekt je bil v obsegu 5,5 milijona evrov financiran iz Kohezijskega sklada EU, 1,0 milijona evrov iz državnega proračuna RS, 1 milijon pa iz občinskih proračunov
Operacijo delno financira Evropska unija iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa rpzvoja okoljske in prometne infra strukture za obdobje 2007 - 2013. razvojne prioritete Varstvo okolja - področ je voda, prednostne usmeritve. Oskrba s pitno vodo.
Obiščite tudi spletno stran projekta: www.vodovodneizboljsave-obala.si.

Naložba v vašo prihodnost
Operacijo delno financira Evropska unija
Kohezijski sklad
Mestna Občina Koper Občina Izola
Občina Piran
Delavski praznik

Uradno vedno manj, neuradno vedno več
Praznik dela že nekaj časa ni več tisto, kar je nekoč bil. Pa ne gre za nostalgično spogledovanje z nekdanjimi časi, saj je prvomajski praznik v sosednji Italiji še vedno eden najbolj vsebinskih praznikov, ki ga spremlja pisana koreografija in velike manifestacije.
Kdor je ob letošnjem prazniku dela obiskal Trst ali bližnji Križ se je lahko prepričal, da ima ta praznik v sosednjem mestu in državi zelo drugačno podobo od tiste, ki jo poznamo pri nas.
Že res, da imajo sosedje daljšo tradicijo delavskega gibanja, toda trenutni položaj delavstva je v državah zelo podoben, le da so pri nas sindikati bližje salonskim delavskim protestom kot pa klasičnim uličnim oblikam izražanja delavskega nezadovoljstva. Zato tudi v slovenski Istri ne premoremo več osrednje prvomajske proslave, vsaj takšne, kot je bila nekoč na Socerbu, še kresov je vse manj. Edino večje kresovanje, kjer se je zbralo predvsem veliko mladih, so pripravili na Šaredu, bilo je še nekaj malih, na pol zasebnih predprazničnih kresov.
Pa ne gre očitati Občini Izola, da ni storila ničesar ob prazniku, saj je to vendarle delo sindikatov in delavstva. Občina je poskrbela za budnico, ki so jo odigrali člani Pihalnega orkestra Izola, zapeli pa so jo pevci MoPZ Izola.
Izolani prebudili tudi Slovenijo
Kot smo že povedali je Moški pevski zbor Izola s pesmijo budil Izolane, Kortežane, Cetorane, Malijčane in Šaredine kar na 15 različnih lokacijah s tremi ali štirimi pesmimi.
N.#
*tt:t ,i
Zastave niso predvidene
Med ugotavljanjem, kako to, da na drogovih javne razsvetljave ni zastav ob vseh teh prazničnih dneh smo odkrili, da nove svetilke na Sončnem nabrežju sploh nimajo nosilcev za zastave. Očitno niso predvidene in se bomo odslej morah zadovoljiti z zastavami na občinski in še kakšni javni zgradbi. Prazniki bodo v Izoli bolj intimni.
Začeli so že ob 7,00 z budnico v Kortah pred staro osnovno šolo, zdaj hostel Stara šola, ki je že leta 1819 začela s poukom v slovenskem jeziku. Kar nekaj članov tega pevskega zbora je hodilo v to šolo. Nadaljevali so v Duljni vasi, kjer je v ozki ulici lepo odmevalo, potem pa so v Čedlah, skupaj z Izolsko godbo, zapeli in se okrepčali, saj so jim domačini pripravili izvrsten zajtrk. V Cetorah so jih pričakali s čokolatini, na Maliji pa so zapeli kar na treh lokacijah, potem pa še na Šaredu.
V Izoli so naredili klasičen „giro“ ob obali in po ulicah starega mesta ter zapeli kar na sedmih lokacijah. Končali so na Lonki, kjer jih je posnel TV Koper in novinar Edi Mavsarje poslal sliko in zvok po ceh Sloveniji že ob 13,00 uri, tako da so na nek način prebujali celo Slovenije.
Pri vodnjaku, kot pred leti
V ulico Pri vodnjaku so se pred več kot 60 leti naselili Dolenčevi, Gregorčičevi, Ostrouškovi, Valenčičevi, Pečarjevi, Pračkovi, Juriče-vi, Moratovi, Jermanovi, Kramfovi in Kraljevi. To je bila ulica polna otrok, ki smo skupaj odraščali, postali starši, sedaj že none in noneti. Nekaterih žal ni več med nami.
Spomniti se moramo prav Dimitrija Kralja, ki je vsako leto na dvorišču priredil pravi prvomajski piknik. Obešeno se bile zastave, Juri-čeva Dorjana je igrala na svojo harmoniko predvsem revolucionarne pesmi, mi pa smo peli ter se zabavah.
Prav to druženje smo letos po desetih letih, spet obudili. Prišli smo skoraj vsi, le nekaj jih je upravičeno manjkalo. Prišla je tudi Dorjana ter neumorno igrala skladbe iz svojega bogatega repertoarja partizanskih pesmi, ter pesmi iz obdobja izpred pedesetih let. Vmes pa smo obujali spomine.
Tako druženje nas povezuje, saj smo v današnjem obdobju skoraj vsi zaplankani v svoje kotičke, priklenjeni pred televizorje in računalnike. Redko se zgodi, da se ob takšnih priložnostih še vedno zbere cela ulica in čeprav gre za splošen pojav nam je tokrat res uspelo. Delavski praznik je bil priložnost, ki smo jo dobro izkoristili in tokratno srečanje je postalo tudi najboljše vabilo na praznovanje prihodnje leto, tudi zato, da delavski praznik ne bi šel v pozabo. Seveda pa upamo, da se bomo srečevali in družili tudi ostale dni v letu.
Posebna zahvala gre Marjanu Kralju, ki je, kljub slabemu vremenu, zelo lepo organiziral prvomajsko druženje naše ulice, ki je bila nekoč ulica Pri vodnjaku, zdaj pa se imenuje ulica Oktobrske revolucije. Izkoriščamo priložnost, da vsem Izolanom in Izolankam čestitamo za delavski praznik.	vlado Ostrouska
Izolski pihalni orkester je v prazničnem dopoldnevu svoj pohod z budnico končal v parku Pietro Coppo, kjer so pripravili krajši koncert, ki ga je pospremilo lepo število Izolanov in gostov. Verjetno je bil to najbolj praznični trenutek letošnjega izolskega 1. maja, manjkala je le dekoracija, ampak o tem smo itak povedali že preveč besed.
Treba pa je povedati, da je praznik vendarle prispeval k druženju Izolanov. Na kar nekaj mestih so namreč pripravili skupni sosedski piknik in na ta način pospremili Praznik dela v upanju, da ne bo ostal le nekakšen zgodovinski relikt, ampak bo dejansko trenutek, ko se spomnimo izolske proletarske zgodovine in težav današnjih dni.

Sinanbegovič kljub poškodbi najboljši
Rokometna sezona končana, Izola enajsta!
Zastor je padel, predstava je končana! Tako bi lahko v gledališkem jeziku opisali zaključek letošnje rokometne sezone v prvi NLB le-asing ligi. Sinoči so se naši fantje še zadnjič v tem prvenstvu udarili z nasprotnikom in po pričakovanju Sviš v Kraški ne bi smel biti nevaren tekmec. Obstanek v ligi pa je itak že zagotovljen. Prvenstvo je trajalo natanko osem mesecev in od 6. septembra 2014 do včeraj so Izolani odigrali 25 krogov. V jesenskem delu so jih do 17. 12. 2014 izpeljali 15 in po tem krogu so s sedmimi točkami (3 zmage, 1 remi in 11 porazov) zasedali dvanajsto mesto. Ob tem je treba zapisati, da je bilo v prvem delu več igralcev poškodovanih (Verkavrh, Popovič, Redžič...) in da je Borut Hren zaradi tega večkrat imel težave s sestavo ekipe. Pomlad je fantom prinesla zdravje in zapolnila vrzeli v ekipi (izjema je Žan Popovič, ki po operaciji že hitro okreva) in to seje poznalo v nastopih Izolanov. V desetih krogih drugega dela so do včerajšnje tekme zmagali štirikrat, enkrat remizirali ter petkrat izgubili, s čimer so zbrali dodatnih 9 točk. Pred tekmo s Svišem so tako imeli 16 točk, kar zadošča za enajsto mesto in obstanek v ligi. Sviš in Krka se selita v nižjo ligo.
Ekipe na prvih štirih mestih čaka še končnica, ki bo končni razpored dala konec tega meseca. PL Celje, Gorenje Velenje in Maribor Branik so njeni zanesljivi udeleženci. Četrto mesto je bilo do sinoči še odprto, kandidata pa sta Trimo Trebnje in Riko Ribnica.
Zmaga proti Cerknici, remi proti Sežani
Za nami je pomemben teden v letošnji sezoni, v katerem so bile odigrane 3 prvenstvene tekme. Izkupiček: 2 remija, ena zmaga. Prvenstvo po omenjenih rezultatih žal ni več v naših rokah, saj smo odvisni od Ajdovščine in njihovih rezultatov.
Pričakovana zmaga nad Cerknico s 3:0 je žal edini pozitiven rezultat s katerim smo lahko zadovoljni.
Proti Sežani se je namreč ponovila bleda igra naše ekipe, ki ima imensko zelo kvalitetno moštvo, a na igrišču deluje brez idej. Z zmago Ajdovščine v soboto proti Cerknici (0:5) in dvema remijema naše ekipe postajamo odvisni od rezultatov Ajdovščine, s čimer se prvo mesto v 3.SNL-zahod na žalost še bolj oddaljuje.
Sledi nekaj težjih tekem, kjer se bo za pozitiven rezultat potrebno še bolj potruditi, saj se bomo pomerili proti Dekanom, Biljam, Brdam in za konec gostovali pri Ajdovščini. Naslednja domača tekma bo v soboto 9.5. ob 17:00 proti NK Dekani. Prvenstvo še ni izgubljeno, a točke bo potrebno pridobiti na igrišču. Pogoj za 1.mesto je le 4 zmage na preostalih 4-ih tekmah.
7. Pomladni mednarodni nogometni turnir
V soboto 25.4. se je na našem stadionu odvil 7. Pomladni mednarodni nogometni turnir za selekcijo U12 (letnik 2003 in mlajši) v organizaciji MNK Izola in zavzetih staršev selekcije. Prijavljenih je bilo 12 ekip, od tega 2 domači in 10 zunanjih, regionalno je izstopala Primorska (7 ekip), Gorenjska (3 ekipe), Osrednje-slo-venska (1) in BiH (1). Objavljamo prispevek in povzetek dogajanja na turnirju.
Povzetek dogajanja na turnirju z rezultati je dosegljiv tukaj: Povzetek turnirja
Uspešno izveden turnir je odlična popotnica za priprave na že 8. izvedbo v letu 2016.
Kadeti in kadetinje uspešni na državnem prvenstvu
V soboto in nedeljo je v Komendi
potekalo državno prvenstvo za kadete in kadetinje posamezno in v dvojicah. Mladi tekmovalci in tekmovalke Arrigonijaso bili uspešni tudi na tem prvenstvu. Saj so se vrnili domov s kar štirimi medaljami.
Najbolj sta presenetila v tekmovanju dvojic Matija Novel in Martin Kocjančič, ki sta osvojila drugo mesto. V konkurenci deklet pa sta bili Kim Fink in Lea Paulin tretji. Pri kadetih posamezno se je najbolje odrezal Matija Novel, ki je v polfinalu s 4:1 izgubil proti kasnejšemu zmagovalcu Aljažu Frelihu iz Mengša. Na glavni turnir in sicer med 16 najboljših se je uvrstil še Martin Kocjančič.
Pri dekletih je Lea Paulin klonila v polfinalu podobno kot Matija Novel. Premagala jo je s 4:3 Katarina Stražar, prav tako iz Mengša. Škoda, saj je Lea v odločilnem sedmem setu že vodila z 9:8, nato pa žal izgubila na 9. Kim Fink je prav tako tesno s 3:2 izgubila proti Danieli Butkovski iz Ptuja za uvrstitev med osem najboljših. Na glavni turnir in sicer med 24 se je uspelo uvrstiti še Manci Paljk.
V	Splitu danes zaključen S0SW
V	Splitu se je danes zaključi 11. Splitski teden olimpijskega jadranja. Organizatorjem je bilo tokrat vreme bolj naklonjeno, končno je bilo dovolj vetra, da so lahko izpeljali vse tri predvidene plove v vseh treh razredih.
V	razredu laser radial so skupno oddjadrali štiri plove, Kim Ple-tikos (YC Portorož) je osvojila skupno 4. mesto, zmagala pa je domačinka Tina Mihelič.
Kim Pletikos: “Z današnjim jadranjem sem zadovoljna, nisem veliko izgubljala med regato, starti so bili dobri. V prvi regati sem sicer naredila nekaj manjših napak, sem pa potem drugi dve regati odpeljala boljše. ”
V	razredu Laser je Nik Pletikos (YC Portorož) dosegel končno peto mesto, Jure Medved (BD Ranca Ptuj) je regato zaključil na 24. mestu, Maks Vrščaj (WCS Črnomelj) je zaradi študijskih obveznosti izpustil današnje plove in končal na zadnjem 25. mestu. Zmagal je domačin, olimpijec Tonči Stipanovič.
Nik Pletokos: “Kljub težkim pogojem in v kar močni konkurenci sem se v večini plovov dobro znašel. Zadnji plov sem celo vodil vendar mi je na koncu zmanjkalo nekaj sreče, da bi vodstvo zadržal. Kljub temu je bila ta regata odličen trening, tako da sem z nastopom zadovoljen. “
V	razredu finn je Vasilij Žbogar (JK Burja) regato končal na devetem mestu, zmagal pa je Poljak Piotr Kula.
Vasilij Žbogar: “Po srebrni medalji v Hyeresu, je bila regata Split Olympic Sailing Week vmesna postaja pred evropski prvenstvom, ki se v Splitu začenja prihodnji teden in na katerem bom branil

lansko srebro. Te dni jadranja v šibkem vetru in spremeljivih razmerah sem izkoristil za testiranje novega jadra za šibkejši veter. Občutki so dobri, več bo jasno prihodnji teden. Ostaja mi še nekaj dni počitka, preden se v torek 12. maja začne zares.”
Sinanbegovič osvojil svetovni pokal v Innsbrucku
Sinanbegovič kljub poškodbi zbral dovolj moči in slavil WAKO svetovnem pokalu v light contac-tu v Avstriji.
Zadnji aprilski vikend je bil na koledarju naših kickboxerjev rezerviran za prvi vrhunec pomladanskega dela tekmovalne sezone, že tradicionalni turnir Austrian Classics v Innsbrucku, ki šteje za tekmovanje svetovnega pokala zveze WAKO. Izjemno močnega turnirja, ki ga odlikujeta tako kvaliteta kot številčnost tekmovalcev, se je letos udeležilo 2.187 tekmovalcev iz 31 držav sveta, med njimi tudi trije člani izolskega kickboxing kluba KiT, ki so tja potovali v okviru slovenske državne reprezentance v kic-kboxingu.
Petek je bil kot uvodni dan turnirja namenjen tekmovanju ekip, v katerih sodeluje po pet borcev, v disciplini point-fighting in tako se je kot član slovenske reprezentančne peterice na borišče kot prvi izmed Izolanov podal Admir Sinanbegovič. Izolan je po odličnem začetku v borbi proti nemški izbrani vrsti utrpel zvin gležnja, ki mu je onemogočil nadaljevanje tekmovanja, kar se je izkazala kot usodno tudi za slovensko izbrano vrsto.
Zaradi poškodbe je bil Sinanbegovič primoran izpustiti tudi sobotni tekmovalni dan s posamičnimi borbami v point-fightingu, kjer sta se v lov na nove zmage podala Izolana Sebastjan Lazar in Miljan Palibrk.
Lazar je med starejšimi kadeti v uvodni borbi zabeležil prepričljivo zmago, kasneje pa po tesnem porazu v četrtfinalu, obstal na pragu preboja med dobitnike odličij. Enak rezultat je v absolutni članski kategoriji dosegel tudi Palibrk.
Sinanbegovič se je na borišča vrnil v nedeljo v disciplini light-contact.
V kategoriji do 94 kg je bil najprej boljši od
nemškega nasprotnika, nato pa v težkih borbah, v katerih se je spričo oteženega gibanja po borišču nemalokrat znašel v kočljivi situaciji, na račun svoje tehnične superiornosti in srčnosti, ni dopustil dvomov o tem kdo je boljši borec v borišču in slavil končno turnirsko zmago.
V ponedeljek 4.maja je bilo v hotelu Delfin Izola odigrano 17.kolo letošnjega prvenstva v taroku za posameznike.
Nihče ni osvojil 6 možnih točk. Po 5 točk sta osvojila Igor Meze in Vladimir Šetina. Meze je zbral odlično razliko +1271, Šetina pa +120. Tretje mesto je zasedel Boris Debeljak s 4,5 točkami in razliko -125.
Na vrhu lestvice ni prišlo do sprememb. Z izdatno razliko vodi Cveto Ličen s 75,25 točkami in razliko +11602, sledi Marija Bolje s 64,50 točkami in razliko +4643, tretje mesto je zadržal Anton Sevčnikar z 61,75 točkami in razliko +6213. Četrto mesto je obdržal Igor Meze s 55,5 točkami in krepko popravljeno razliko +1254. Boris Debeljak je osvojil peto mesto z 52,25 točkami in razliko +2123.
Naslednji turnir bo 11.5. v piceriji hotela Delfin Izola. Do sprememb na vrhu verjetno ne bo prišlo, a se Igor Meze počasi približuje tretjemu mestu.
26.4.2015 je MRK MENDLA Izola organizirala državno prvenstvo s skalnate obale v Žusterni. Tekmovanja se je udeležilo sedem ekip iz šestih klubov.
Zmagala je ekipa PLK Koper, drugo mesto je zasedla ekipa Meno-le, tretje mesto je pripadlo ekipi AERO Celje.
23. aprila - ob svetovnem dnevu knjige in v Noči knjige, se je kot 77. »Zanimivi Izolan« v večernem klepetu z Natašo Benčič, novinarko Radia Koper-Capodistria, predstavil režiser, dramatik, igralec, izjemen satirik, komik, človek odra in ekrana - Boris Kobal, ki je je s prvim aprilom letos postal tudi vršilec dolžnosti izolskega Centra za kulturo, šport in prireditve. Prireditev je potekala v čitalnici knjižnice, za pogostitev je poskrbel, kot vedno, Bruno Žaro.
»Brez knjige si ne predstavljam dneva, ki je pred mano,« je dejal Boris Kobal ob začetku večernega klepeta in ob svetovnem dnevu knjige. Z leti ga vse bolj navdušujejo knjige s pričevanji, ali razne biografije, vseskozi pa tudi poezija slovenskih avtorjev - Koviča, Zlobca in Kosovela, kot tudi italijanskih, med njimi zlasti poezija Saba, Qiasimoda, Ungarettija, tudi Danteja, ki mu ga je približal njegov profesor književnosti, slovenska pisateljska eminenca, Boris Pahor. Kulturnik je poudaril, da ima rad jasne besede, tudi metafore, ampak ne metafore za vsako ceno, ljubi jih seveda v poeziji, v vsakdanjem življenju pa se rad drži jasnih sporočil. Čeravno so ta pri njem pogosto v bastardni slovenščini, jeziku, kot mu sam pravi, polnem ljubljanskih besed in primorščine.
S partnerko sta začela pogosto zahajati v Izolo sprva na krajše sprehode, potem sta se začela zadrževati in družiti na butičnih organiziranih ali povsem spontanih uličnih dogodkih, občudovala sta zapostavljene usode uličnih umetnikov in mlade ženske z otroki ali otroškimi vozički, naposled mu je Izola postala zanimiva, saj je v njem obudila in mu priklicala spomin na Trst iz njegovih mlajših let.
In tako je v njem dozorela misel o začasnem bivališču v Izoli in naposled še kandidatura za vodenje CKŠP. “Moja naloga sedaj je, da ta voz porinem naprej,” je pokomentiral svoj trenutni položaj vršilca dolžnosti. Denarja, se ve, je malo in potrebni bodo akrobatski manevri v razporejanju denarja in kakšen debeli škonto, meni Kobal, če bomo v Izoli še hoteli obeleževati praznik oljk, vina in rib, ali ribiški praznik z obveznimi sardelami in ansamblom.
V	aktivno politiko se nikoli ni pretirano vključeval, je zaprisežen levičar, volilno pravico dojema kot pravico in dolžnost in vztraja pri stališču, da kdor ne voli, naj bo tiho. On tiho ni, lastne besede v kombinaciji z dolgim jezikom so ga tudi že teple po glavi.
“Smeh je refleks neke svobode.
V	satiri se zrcali svoboda," je prepričan Boris Kobal, ki rad in veliko dela. Za sabo ima 81 režij. Številni se ga spominjamo po uspešni in zdaj že legendarni oddaji TV Poper, ki jo je ustvarjal s pokojnim Sergejem Verčem in je kontinuirano trajala 10 let.
Kmalu bo upihnil 60 svečk, njegova kariera še traja, je uspešna, v večernem klepetu je navdušil s številnimi prigodami in anekdotami iz »sveta slavnih«. Z gledališčem se je srečal že v otroških letih, saj je bil njegov oče Vasilij tudi sam gledališki igralec. Podobno kot oče, je tudi sam melanholičen, rad poseda ob kavi in opazuje ljudi in stvari okoli sebe. To ga sprošča, pomirja, ob okrogli obletnici pa si želi, da bi znal bolje živeti v spretnost in v sedanjosti.
KO
7.5 četrtek
18.00	Mestna knjižnica Izola
predstavitev fotografskega projekta in otvoritev razstave
Zdenko Bombek: OBRAZI IZOLE
Fotografska razstava na ogled postavlja 64 portretov ljudi fotografiranih na isti lokaciji v Izoli v razmiku več desetletij. V predstavitvi bo Zdenko Bombek osvetlil potek fotografskega projekta, sledi otvoritev razstave z vodstvom po razstavi.
8.5.	petek
19.00	Mestna knjižnica Izola
predavanje Izola in Istra v času prve svetovne vojne
Izolo in Istro v času prve svetovne vojne bo z bogatim slikovnim gradivom in s številnimi presenetljivimi podatki iz tistega časa predstavil Silvano Sau.
19.00	Manziolijeva palača Izola
Predstavitev knjige Ottavia Gruberja COLORI PRIMARI
in odprtje razstave grafik na temo morje in narava
Avtorja bo predstavil Enzo Santese.
22.00	Hangar bar
koncert MC4 - MARC COČEV QUARTET
Generacijsko pisana zasedba, ki je nastala v želji skupnega sodelovanja dveh glasbenikov pianista Milka Cočeva ter bobnarja, kitarista in pevca Iva Marca, prireja koncert klasične, ever-green in jazz glasbe. Skupina prisega na igranje različnih zvrsti glasbe. Tako je seznam pesmi, ki jih kvartet izvaja obsežen in raznolik saj med seboj prepleta klasično, blues, jazz in evergreen glasbo. Veliko je tudi avtorske glasbe. Na koncertu lahko tako vsakdo najde nekaj zase.
10.5.	nedelja
18.00	Manziolijeva palača Izola
Glasbeni večer QUANDO CANTA RABAGLIATL.
Poje Fiorella Corradini ob klavirski spremljavi Bruna Jurčeva. Večer vodi Maria Pfeiffer.
12.5.	torek
19.00	Manziolijeva palača Izola
Večer italijanskega filma
5. srečanje s projekcijo filma "La grande guerra" bo posvečeno 1. svetovni vojni Režija: Mario Monicelli. Igrajo: Alberto Sordi, Vittorio Gassman in Silvana Mangano.
13.5.	sreda
18.00	Manziolijeva palača Izola
Avtor Andrevv Hornung bo predstavil knjigo
LE ROSE ITALIANE
Dna storia di passione e bellezza daH'Ottocento a oggi
Andrew Hornung se je rodil leta 1944 v Cardiffu. Diplomiral je iz nemške književnosti. 20 let je poučeval v Veliki Britaniji, od 1987 do 2006 je živel v Brianzi in učil angleščino. Kasneje se je posvetil zgodovini hortikulture in še posebno zgodovini križanja vrtnic v Italiji. Njegova prva knjiga je tudi prva knjiga o rojstvu posebne italijanske sorte vrtnic.
19.00	Manziolijeva palača Izola
Dua AccoPiano - Zgodovina tanga
Zarja Vatovec-klavir in Dean Delgiusto- harmonika.
Duo AccoPiano sta leta 2012 ustanovila Dean Delgiusto in Zarja Vatovec, glasbenika z uglednima mednarodnima karierama. Duo predstavlja enkratno sožitje dveh klasičnih inštrumentov, harmonike in klavirja. Izvaja izjemen repertoar mojstrovin, ki segajo od klasike, baroka in romantike mimo intenzivnih melanhoničnih in ekspresivnih preigravanj Astorja Piazzolle, njegovih igrivih in dramatičnih skladb vse do različnih zvrsti sodobne glasbe. Duo AccoPiano s fascinantnim zvokom vnaša v muziciranje ognjevitost in strast, ki se na poseben način zelo energično prenaša med poslušalce. Na tokratnem koncertu se bosta predstavila tako s klasičnimi deli kot z novimi pripredbami.
19.00	Mestna knjižnica Izola
Šamanizem in modrosti Amazonije s Kaxinawa Indijanci, Nagual Uchu
V srečanju bo Nagual Uchu predstavil Šamanizem in modrosti Amazonije s Kaxinawa Huni Kuin, s katerimi je nekaj časa živel v osrčju džungle. Z nami bo delil svoje izkušnje življenja v pragozdu, njihovega načina življenja v povezavi z naravo, zdravljenja in še kaj. Čaka nas zanimiv šamanski večer s potopisnimi odlomki in slikovnim gradivom Kaxinawa Indijancev.
Predavanje bo v angleškem jeziku s sprotnim prevodom v slovenščino.

Odšla je
Mirjana Bonin
Obstala je roka, ki je leta in desetletja iz pevskih grl izvabljala ubrane glasove zborovskih pevcev po vsej obali. Mirjana Bonin, učiteljica glasbe na osnovni šoli Dušana Bordona, kjer je vodila svoj prvi šolski zborček, je vse do zadnjega stala pred pevkami in pevci različnih generacij in različnih glasbenih sposobnosti, vendar vedno z enako odločnostjo in voljo do dela, z energijo, ki jo je črpala iz skritih rezerv obolelega telesa, s predanostjo brez katere ni glasbe in ni umetnosti. V Izoli je vodila kar nekaj sestavov, v zadnjem času moški pevski zbor DU iz Izole in kasneje MoPZ DU Jagodje Dobrava, ki ga je vodila vse do zadnjih atomov moči. Še iz bolnišnice je govorila o načrtih in bila vesela, da zbor zaradi njene odsotnosti ni prenehal z delom. Pevci, ki jih je, mnoge med njimi prvič, vpeljala v svet glasbe in zborovskega petja, so ji za njeno delo hvaležni in radi povedo, da brez njene volje in energije morda ne bi sploh obstajali. Zdaj ji želijo, da počiva v miru, čeprav v to težko verjamejo. Saj jo vendar poznajo.
K
Manziolijeva palača Izola
Vabimo vas na predstavitev knjige Ottavia Gruberja
COLORI PRIMARI
in odprtje razstave grafik na temo posvečenih morje in narava.
Avtorja bo predstavil Enzo Santese.
Galerija Plač Ljubljanska
Razstava fotografij
Toma Križnarja
ALI JE OTROŠTVO POD ISTIM SONCEM RES TAKO DRUGAČNO
Galerija Insula in Manziolijeva palača
skupinska razstava
ROK KLEVA IVANČIČ,RIHARD LOBENVVEIN, NIK ANIKI SKUŠEK
"6 OČI"
Galerija Alga
slikarska razstava
Damijan ŠTURM : »VEČ«
Galerija Loža Koper
Sodobna umetnost v keramiki
Bienalna razstava Sekcije za keramiko, porcelan in steklo Hrvaškega združenja likovnih umetnikov uporabnih umetnosti - ULUPUH
Kavarna Zvon
Razstava INES FUGINA MALNAR
Mestna knjižnica Izola
zbirka starih gumbov, sponk in fibul ter plemiških oblek. Razstavo sta pripravila Marija in Janez Janežič / Rihard Knez iz Strunjana na slikah upodablja istrsko pokrajino, ki jo nosi v srcu od rojstva. Sicer je tudi avtor pesniške zbirke Življenje / Popotniški slikarski utrinki s potepanj po Evropi, ki jih je ustvaril Jaroslavv Lodzermensch Kravze / razstava ilustracij, ki jih je za slikanice Dežka (napisal Franci Rogač), Z zvezde na zvezdo ter Dinozavri in bajbulčki (napisala Aleksandra Kocmut) ustvarila Laura Ličer
www.center-izola.si | www.odeon.si
Center za kulturo, šport in prireditve
Centro per la cultura, to šport e le manifestazioni Izola - Isola
NAPOVEDUJEMO ...TEDEN LJUBITELJSKE KULTURE
•	četrtek, 14.5., ob 19.30, Galerija Alga: otvoritev razstave Likovnega društva TUBA Izola ZLATO JABOLKO. Org.: JSKD 01 Izola in CKŠR Izola. Vstop prost.
•	petek, 15.5., ob 20.00, Kulturni dom Izola: FrancTominec (poezija), Jadranka Jakomin (vokal) in Elvis Šahbaz (kitara) v VEČERU GLASBE IN POEZUE
Org.: CKŠR Izola in JSKD 01 Izola.
GALERIJA ALGA IZOLA
Do 12.5. je na ogled razstava slik Damijan Šturm: VEČ. Vstop prost.
ART KINO ODEON IZOLA
•	četrtek, 7.5., ob 19.00: komična drama GEMMA BOVERV
•	četrtek, 7.5., ob 21.00: igrani film Folklorne skupine Brkini BO BENTAKU DA BO PROU;
•	petek, 8., sobota, 9., in četrtek, 14.5., ob 18.30, nedelja, 10., in torek, 12.5., ob 21.00: pasja vstaja v nekonvencionalni drami BELI BOG;
•	petek, 8.5. ob 21.00: CAPRI50VA PREMIERA: biografska drama MONICA Z, na ogled še v soboto, 9.5., ob 21.00, ter v nedeljo, 10., torek, 12., sredo, 13., in petek, 15. 5., ob 19.00;
•	sreda, 13.5., ob 21.00: CIKEL RUSKEGA FILMA NA OBALI: dokumentarec
NAVADNI FAŠIZEM;
•	ponedeljek, 11.5., ob 19.00: PONEDEUKI ZA ZAMUDNIKE: drama KOSEC;
•	ponedeljek, 11.5., ob 21.00: PONEDEUKI ZA ZAMUDNIKE: dokumentarec
CITIZENFOUR.
Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitati!
STM www.facebook.com/kultumicenter.izota	httpsV/twitter.com/CK5Plzola
U www.facebook.com/artizola	https://twitter.com/artadeon
Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t 05/641 84 39,051/394 133: nrt galerija@center-izola.sD, ponedeljek, torek, petek 9:00-13:00, sreda, četrtek 16:00-19:00, sobota, nedelja In prazniki zaprto. Art kino Odeon, Ul. Prekomoi-skih brigad 4, Izola (1:051/396 283; m: info@odeon.si), vsak dan od 18.00-20.30.
Kultura in prireditve_
Grožnjanu je uspelo, kaj pa nam?
V soboto je bil Grožnjan tipično turistično mediteransko mestece s prevladujočo kulturno ponudbo. Grožnjan pač nima morja, pa vendar velja za pomembno istrsko turistično destinacijo. Izola ima veliko več, vendar tega ne zna izkoristiti.
Začel bom z Izolo, čeprav je naslov članka namenjen Grožnjanu in prireditvi ob 50 letnici tamkajšnje likovne kolonije, ki je v to istrsko mesto pripeljala kar nekaj slovenskih, tudi izolskih, ustvarjalcev.
Torej, bil je eden lepših prazničnih dni, najverjetneje nedelja, naša na novo ozelenela ulica se je prebujala v še en dolgočasen dan, ko se je izza vogala prikazala vodička z nekakšno tablico, ki so ji sledili, predvsem starejši, turisti. Bilo jih je za celo potniško ladjo velikanko in od tam so menda tudi prišli. Vodička jim je nekaj namignila o tipičnem mediteranskem mestecu, o tipičnih istrskih grbih nad vrati (???) in že so hiteli za njo. Domorodci smo sedeli na klopeh in se jim nasmihali, a niso imeli časa za pogovor. Kaj šele, da bi vstopili v široko odprto galerijo ali si ogledali izdelke katerega od uličnih umetnikov. In kaj šele, da bi katerega kupili.
Grožnjan je bil po vojni prazno mesto, dve tretjini hiš je bilo nenaseljenih. Potem je kipar Aleksandar Rukavina predlagal, da v Grožnjan pripeljejo likovno kolonijo, leta 1965 pa je Društvo likovnih umetnikov Slovenije najelo dve zgradbi, Grožnjan postane "mesto umetnikov”. Na te dogodke je v soboto 2. maja, ob prireditvi “Slovenski umjetniki v Grožnjanu 2015.” spomnil umetnostni zgodovinar Stane Bernik, ki je povedal tudi to, da je Grožnjan zaživel novo življenje, čeprav takrat niso poznali niti možnosti niti prihodnosti.
Toda, umetniki so znali maksimalno izkoristiti zaščitene arhitektonske in ambijentalne vrednosti prostorov ki so jih najeli. Uredili so ateljeje in galerije odprtega tipa, tako da je staro mesto dobilo novo individualnost.
Nekaj podobnega se je začelo v Izoli pred dvajsetimi leti s takoimenovani-mi ateljeji za 1 tolar, ki pa jih nobena občinska oblast ni dorekla in so danes le senca obetavnega projekta.
Istočasno so, v ne tako oddaljenem Grožnjanu, organizatorji in domačini skoraj tarnali zaradi velikega obiska njihovega mesta in tamkajšnjih galerij. Saj ne, da bi kdo obogatel od prodaje, vendar je že občutek, da neznane ljudi zanima tvoje delo, lepa nagrada za ustvarjalca.
Pravzaprav gre le še za enega v vrsti t.i. projektov, ki se v Izoli, po obetavnih začetkih, sfižijo. Pa ni kriva slaba karma. Krivi so ljudje. V primeru Uličnega muzeja nekdanji funkcionar in zdaj svetnik, ki je zavrnil nadaljevanje njegovega financiranja, v primeru ateljejev pa tisti, ki so jih razumeli kot nagrado za svoje politične podpornike. Mef
VABILO NA 19. CICI0UMPIAD0
V	soboto, 9. 05. 2015, ob 8.30 uri, bo VIZ Vrtec Mavrica Izola organiziral že 19. CICIOLIMPIADO,
ki bo potekala na ploščadi ob enoti vrtca Livade, v primeru dežja pa v telovadnici OŠ Livade.
19. Ciciolimpiada je posvečena ZGODBAM IN LEGENDAM NAŠE IZOLE TER OKOLICE, vodil pa nas bo slogan
»IZOLA, MESTO SKRIVNOSTNIH ZGODB IN LEGEND«
V	telovadnici enote Livade si boste lahko ogledali razstavo otroških izdelkov.
Ravnateljica:, Suzana Božič
Ta teden v RUBI
-	četrtek 7. maj ob 20.00 - koncert obalnega kitarista Primoža Sukiča. Primož Sukič je vrhunski klasično izobraženi kitarist iz Kopra, ki s svojim ustvarjanjem in kompozicijo išče skrajnosti v ekspresivnih zmožnostih tako električne, kot klasične kitare.
-	sobota 9. maj ob 11.00 -Svetovno prvenstvo v portretih iz palačink! Sodelujejo lahko le otroci stari od 5 do 11 let, ki obožujejo ustvarjalno packarjenje, kreativno kuharjenje in palačinke. Staršem je strogo prepovedano poizkušanje palačink na skrivaj in oblizovanje prstov. Ustvarjene portrete boste lahko takoj pojedli ali pa jih odnesli domov ter obesili na steno. Vabljeni! *Masa za palačinke vsebuje gluten, jajca in mlečne izdelke.
-	torek 12. maj ob 19.00 - Riibina obvezna predavanja, ob zaključku pa Valovanja. Gost: DJ Umek
k SVETOVNO PRVENSTVO V PORTRETIH IZ
/A OTROKE STARE 00 SCO 11 LET, M OBOŽUJEJO USTVARJALNO PACKARJENJE, KREATIVNO KUHARJENJE IN PALAČINKE
Bariera vabi na drugi večer
STAND - UP KOMEDIJE
Tokrat bodo na večeru BARIERA KOMIX spet zabavali komiki iz cele Slovenije.
Drugi večer se bo zgodil
v petek, 8.5., ob 20:30.
Nastopili bodo:
-	Ljuba Miljuševič (Koper)
-	Eva Vire (Novo Mesto) in
-	Vasja Simič (Ljubljana)
Večer povezuje Erik Toth.
Vabljeni v petek na dozo smeha v Izolo!
Organizirata: Zavod Si-Film in Bariera Bar. Podpora: Mandrač.
Mlade prepričala zgodba o superheroju
V nedeljo, 3. maja, je v Izoli že tretje leto zapored potekal filmski dan za mlado občinstvo z močno vzgojno-izobraževalno noto, kije nastal kot pobuda Evropske filmske akademije. Nagrada Evropske filmske akademije po izboru mladega občinstva je tokrat pripadla italijanskemu filmu Nevidni fant!	ziato jabolko Tube
Več kot 50 najstnikov se je preizkusilo v vlogi filmskih žirantov in med tremi novimi mladinskimi filmi izbralo zmagovalca, ki je prejel nagrado Evropske filmske akademije po izboru mladega občinstva. Zmagovalni film Gabriela Salvato-resa Nevidni fant (Italija, 2014) je najstnike prepričal s svojo zgodbo o superheroju. Mladi žiranti so se v pogovoru po filmu, ki je bil posnet v bližnjem Trstu, strinjali, da se z lahkoto vživijo v vlogo junaka. Mladi ljubitelji filma so si ogledali tri kakovostne mladinske filme po izboru strokovnjakov Evropske filmske akademije, poleg zmagovalnega sta se za nagrado potegovala še filma Tudi grdi ste (Mark No-onan, Irska, 2015) in Moja sestra suhica (Sanna Lenken, Švedska/ Nemčija, 2015).
Dogodek, v katerem je letos sodelovalo kar 25 evropskih mest (med drugim London, Amsterdam, Barcelona, Atene, Carigrad), je svoj vrhunec dosegel ob javljanju v nemški Erfurt, kjer je potekala svečana podelitev nagrade mladega filmskega občinstva. Po dva predstavnika mlade filmske žirije iz sodelujočih držav sta sporočila izide glasovanja, iz Izole sta glasove posredovala v živo prek videokonference, nato je sledila slavnostna podelitev nagrade.
Festival angažirane umetnosti
V dneh od 14. do 16. maja bo v Ljubljani, na štajerskem in v Istri gostoval Mednarodni festival angažirane umetnosti FAU. Pri nas ga bomo gostili v soboto, 16. maja, ko se bodo nekaj po 17.00 uri v Ljubljanski ulici (Pri špini) predstavili različni angažirani glasbeni ustvarjalci: Na kratko “diverzantsko akcijo” bodo prišli: Ksenija Jus, Tinkara Kovač, Jani Kovačič, Peter Andrej, Matej Krajnc, Tadej Vesenjak in Feministični zbor Zborke (foto), ki se vse bolj uveljavlja, tudi ob podpori Kombinatk.
Po tej kratki akciji se bo karavana preselila v Ankaran, kjer bo na plaži nekdanjega Študentskega kampa, z začetkom ob 20.00 uri, koncert vseh nastopajočih, ki se jim bodo pridružili še nekateri lokalni kantavtorji.
V	četrtek, 14. maja ob 19.30 bodo v Galeriji Alga odprli razstavo slik članic in članov Likovnega društva TUBA iz Izole z naslovom: ZLATO JABOLKO
Razstavljajo: Helena Balentič, Da-njela Bucaj Paradiž, Liljana Čebokli, Katja Debevec, Jožica Golja, Saša Kuder, Zdenka Petek, Veronika Sedevcic in Suzana Zorč. Mentor: akademski slikar Gani Llalloshi.
V	Likovnem društvu TUBA so na temo kakija ustvarili nove podobe, da bi tako pripovedovali zgodbe v likovnem jeziku.
Pesmi življenja tudi v prevodu
Konec aprila smo v Mestni knjižnici Izola predstavili pesniško zbirko Janeza Zupana z naslovom Pesmi življenja - Poesie della vita.
Janez Zupan se je rodil 11. aprila 1936 v Ljubljani. Njegov oče je bil učitelj, knjižničar in upravitelj osnovne šole v Črnomlju, mama poslo-vodkinja, gledališka igralka in režiserka. Starša so Nemci med vojno izgnali v Hercegovino, za Janeza pa so poskrbeli stari starši v Slivicah pri Rakeku. Po vojni so oblasti očetu - katoliku grozile z Golim otokom in zapostavljen je bil do konca življenja. Janez je začel pesmi pisati že v osnovni šoli. Rad je tudi slikal, oblikoval glino in igral v gledaliških igrah. Kljub želji postati kipar je dokončal višjo šolo za organizacijo dela v Kranju. Bil je tudi velik ljubitelj pisane besede in je ob službi in skrbi za družino čas posvečal tudi knjigam. Že vrsto let z družino živi v Dekanih, iz otroških let, ko je bil prvič na morju, v koloniji v Savudriji, pa mu je ostal vzdevek Zepo.
Pesmi Janeza Zupana so izšle v samozaložbi. So osebno izpovedne in delno dokumentarne, saj v njih ohranja spomin na težke čase, ki jih je preživela njegova družina in on sam. V italijanščino jih je prevedla
Nina Grudina.
Na predstavitvi v izolski knjižnici sta jih z občutkom prebirala Darij Gregorič, odličen poznavalec Istre, ki je večer tudi povezoval, in pesnikov prijatelj in ljubiteljski pevec Beno Sevšek. Sodelavec založbe Družina Robert Debevec je povedal, kako je knjigo oblikoval, ilustratorka Barbara Pavlič pa, kako se je lotila ilustracij. Več o pesnikovem življenju in delu je povedal Jožef Pavlič, sodelavec založbe Družina in tudi sam pesnik. S petjem in igranjem na kitaro je večer obogatila Marjetka Popovski.
Izolska mestna knjižnica je vsem sodelujočim podarila zbirko Bilke v burji. Jožef Pavlič je takoj naslednjega dne napisal elektronsko sporočilo: »Nad zbirko sem prav očaran. Naj Vam zaupam, da se mi je pravkar porodila pesem ob prebiranju teh stihov.« Svoji novi pesmi je dal naslov: Bilke.	Špela P.
Po vsaki projekciji je bil mladim namenjen čas za pogovor o tematiki filma, težavah in preprekah, s katerimi se mladi soočajo pri odraščanju. Najstniki so tako skozi pogovore, ki jih je povezovala igralka Manca Dorrer, dobili priložnost poglobiti se v vsebino filmov in izraziti svoje mnenje.
Dogodek, ki ga je zavod Otok organiziral že tretje leto zapored, predstavlja uverturo v pisano filmsko dogajanje, ki v Izoli sledi v začetku junija.
11. mednarodni filmski festival Kino Otok - Isola Cinema se bo odvil med 3. in 7. junijem. Podmornica - Otok za mularijo, program za otroke, mlade in družine, se bo v Izoli zasidrala že 1. junija.
Knjižnica je sticisce različnih interesov
V Izolski mestni knjižnici je ob Noči knjige bilo še kako živahno. Začelo se je z delavnico knjigovezništva, nadaljevalo z Zanimivimi Izolani in odprtim branjem, zaključilo pa s chillout večerom elektronske glasbe. Skozi cel dan pa je potekala akcija odpisa dolgov, ko so stari “grešniki” lahko vrnili izposojeno gradivo brez globe.
Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic, ki ga obeležujemo 23. aprila, so v Mestni knjižnici Izola na svoj račun prišle vse generacije uporabnikov knjižničarskih storitev. Izposoja je ta dan tekla do polnoči, odpisovali so se dolgovi.
Najmlajši so si ogledali razstavo knjig o knjigah, prisluhnili so pravljicam in zgodbam prav tako o knjigah ter se sprehodili po knjigi od naslovnice do kolofona, spoznali so razliko med avtorjem in ilustratorjem, ter glasno razmišljali, zakaj so knjige pomembne ter kakšno zgodbo bi sami zapisali. Ustvarjalno navdahnjeni so si v delavnici »V knjižnici ročno vežemo knjigo«, pod vodstvom Metke Starič iz zavoda Parnas in v okrilju borze znanja, izdelali knjigo formata A6 z okroglim hrbtom, s trdo polplatneno vezavo in šivanim knjižnim blokom.
Noč knjige se je nato v čitalnici knjižnice prevesila v živahen večerni klepet z Borisom Kobalom, ki se je kot 77. »Zanimivi Izolan« predstavil v pogovoru z voditeljico večernih klepetov in novinarko Radia Koper-Capodistria Natašo Benčič. Ob zaključku večernega klepeta je knjižnica že 10. leto zapored nagradila »NAJ BRALCE« knjižnice. Pohvalo in knjižno nagrado si je med odraslimi bralci prislužil Tihomir Lešnik, naziv naj bralke med mladimi bralci je prejela 14-letna Laura Bembič, naj bralna družina pa je postala družina Cencič. Mama Kristina in oče Aleš svojo strast do branja zgledno in uspešno prenašata na svoje sinove - Emanuela, Jakoba,
šteje prav vsak bralec, ki se pridruži primorski bralni verigi ne glede na to koliko knjig prebere.
V odprtih branjih, si so sledile predstavitvi projekta Primorci beremo 2015, so bralci in ustvarjalci glasno brali dela svojih najljubših avtorjev, ali svoja dela in tako besedi in knjigi dali čast in oblast. Noč knjige se je v svojem sklepnem dejanju dovršila v ritmih mehke elektronske glasbe. Številne zagovornike knjig in branja, ki so tudi letos vztrajali do polnoči, je s chillout nastopom razvnel DJ Boltzmann. Knjižnica se je v Noči knjige izrazila v vsem svoji veličini - kot prostor srečevanj in navdiha, kot stičišče najrazličnejših človekovih interesov, kot spodbujevalka znanja in učenja v vseh okoliščinah ter za vse generacije.
Ksenija Orel
Tobijo in Rafaela. Prav vsi nagrajenci so redni odjemalci knjig, strastni bralci tako leposlovja kot strokovne literature. Še enkrat čestitke vsem! Za »tekoče zadeve« je tudi v Noči knjige poskrbel vinar Bruno Žaro, ki v zadnjem letu nudi gostoljubje našim večernim klepetom.
Tudi mladi Primorci berejo
Na svetovni dan knjige in v Noči knjige smo primorske splošne knjižnice vse od Tolmina do Izole vnovič, že deveto leto zapored, v tek pognale bralni projekt Primorci beremo. Tudi letos bralce nagovarjamo k branju sodobnih slovenskih avtorjev in s tem krepimo občutek pripadnosti kulturnemu prostoru. Na bralnem seznamu je 63 proznih del in 9 pesniških zbirk, novost letošnjega seznama je dodaten izbor mladinskega leposlovja, s posebno oznako pa so označena leposlovna dela, ki so v obliki elektronskih knjig dostopna na portalu Biblos. Projekt traja do 11. novembra, v njem pa
Dan in noč knjige - v šoli
V četrtek, 23. 4. 2015, smo se slovenski akciji Noč knjige pridružili tudi na OŠ Vojke Šmuc Izola. Skupina učencev prvega triletja in sedem devetošolcev se je z učiteljicami zvečer zbrala na šoli. Mlajši učenci so se v pravljični svet vživeli ob zgodbah o medvedih, devetošolce pa je vanj popeljala knjižničarka Špela Pahor s prepletom legend. Ob branju, igrah in peki palačink je večer hitro minil. Ob branju z lučkami in poslušanju so mlajši v knjižnici zaspali, starejši pa so dokazali, da zmorejo bedeti dolgo v noč. Tako smo doživeli nepozabno izkušnjo, saj prespati v šoli res ni kar tako.
Zapisala Mateja Tomažič
Nekaj otroških utrinkov o Noči knjige v šolski knjižnici:
»Bilo mi je zelo lepo. Če bi imela še kakšno možnost, da grem, bi šla. Najboljši dan na svetu!!!«je zapisala Ajla.
»S svetilko smo brali v postelji, učiteljica Mateja nam je povedala še eno pravljico in smo potem zaspali«, je napisala Lana.
»Jaz bi šel še kdaj. Zelo mi je bilo všeč«, to je zapisal Danej.
Izola
Izolski ribič, ki ima raje postrvi
Blaž Zidarič je Izolan, čeprav tukaj ne živi že več kot četrt stoletja. Njegov oče je bil predstojnik kirurgije v stari izolski bolnišnici, on pa se je odločil za študij veterine. Najprej je delal kot veterinar v Buzetu, po osamosvojitvi pa seje zaposlil v ribogojnici Soča v Kobaridu. Za 1. maj je bil tukaj.
■
Za prvomajski piknil v Ljubljanski ulici je prinesel polno zmrzovalno skrinjo postrvi, kar se za ribiško mesto, kot je Izola, morda ne spodobi, vendar se nihče zaradi tega ni preveč razburjal. Postrvi so bile vsaj ulovljene tistega jutra,
-	Kako Izolan lahko konča tam, visoko v hribih?
-	Zelo preprosto. Tako, da gre s trebuhom za kruhom. Jaz sicer nisem šel naravnost v Kobarid, ki, mimogrede, sploh ni tako visoko v hribih, ampak sem šel najprej na delo kot veterinar v Buzet. Ob razpadu Jugoslavije pa sem tam naenkrat postal tujec in zato sem pač iskal delo v Sloveniji. Našel sem ga v ribogojnici v Kobaridu in, glede na to, da sem že pred tem večkrat hodil na muharjenje na Sočo, sem se hitro odločil, saj sem na ta način dejansko združil hobi in službo.
-	Delo v ribogojnici je verjetno dokaj rutinsko?
-	Je in ni. Ljudje si velikokrat predstavljajo, da tam samo posedamo in čakamo, da ribe zrastejo, seveda pa ni tako. Dela v ribogojnici nikoli ne zmanjka. Naša glavna skrb je vzgoja soške postrvi, ki je bila zelo ogrožena in je skoraj izumrla, ker so v te vode pred skoraj sto leti v te vode vrgli potočno postrv, kar je soško zelo zredčilo. Zdaj pa že nekaj let vlagamo samo soško avtohtono postrv, ki je zdaj dejansko rešena.
-	Ribogojnica je zelo stara.
-	Leta 1963 so jo zgradili kot kompenzacijo za elektrarne, ki so jih postavili na Soči. Na odprtje je prišel celo Musolini in Tigrovci so načrtovali atentat, a ni uspel.
Musolinij se je namreč obkrožil z otroci in tako so odstopili od te ideje.
-	Od takrat je bila ribogojnica bolj malo obnovljena.
-	Vseskozi načrtujejo obnovo, vendar je bilo malo storjenega. K nam prihajajo ministri, vsi obljubijo sanacijo, potem pa vedno manjka denarja in od dobrih želja ne ostane nič.
-	Kakšne ribe vzgajate pri vas?
-	Delamo soške postrvi, teže od olemenk, starih do 7 ali 8 let, imamo pa tudi ribe trofejne velikosti. Za potrebe športnega ribolova vzgajamo šarenke, ki so lahko tudi trofejne ribe.
-	Največja postrv, ki so jo ulovil?
-	Ni nič posebnega. Kakšnih sedem kilogramov je imela.
-	Nam boš zaupal dober recept za soško postrv?
-	Najprej je treba povedati, da soška postrv ni med posebej okusnimi ribami. Druge ribe v naši ribarnici so okusnejše, soška ima precej pusto meso.
V 82. letu nas je zapustil dragi mož, oče, nono in pranono
FRANC HABJANIČ
(1933 -2015)
iz Kosovelove ulice 27 v Izoli delavec izolske Opreme, športni ribič in član društva Menola
Ob nenadni izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje ter darovano cvetje in sveče.
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. žalujoči: žena Dorica, hči Marica z možem Valerijem, vnuka Roman in Kozana z možem Brankom, ter pravnuka Mihael in Aleks. Izola, maj 2015
Sicer pa je vseeno, kako ribo pripraviš, pomembno je, da je sveža in da je, v našem primeru, ulovljena čim bližje izviru, kjer je voda naj čistejša. Tam je riba res dobra in pravi kuhar jo bo znal pripraviti tudi brez vsega.
-	Sladkovodne ribe v obmorskem mestu?
-	Zakaj pa ne. Alen iz Bujola je bil videti prav zadovoljen, ko jo je poskušal.
-	Propad izolskega ribištva?
-	Ni mi bilo vseeno. Tukaj sem
preživel otroštvo in bil sem povezan z morjem in ribami. Tega pač ne pozabiš.	d.m.
Defibrilator na tržnici
V petek, 8. maja, ob 10.00 uri bodo, v sklopu Tedna Rdečega križa (8.-15. maja) na živilski tržnici v Izoli postavili avtomatski defibrilator. Gre za sodoben medicinski aparat, ki služi ob nenadnih spremembah ritma srca - fibrilacijah. Aparat, ki ga je priskrbel Rdeči križ Slovenije - Zveza združenj Ljubljana, omarico pa izolsko podjetje Star 2000 d.o.o. , bodo, skupaj s Koronarnim društvom Slovenske Istre, namestili pred trgovino » Mlinček« . V Sloveniji je po zadnjih podatkih postavljenih 591 komadov tovrstnih aparatov na javna mesta, v Izoli pa jih imamo že pet.
Ho imparato che il bene piu' grande che esiste nel mondo e’ sempre la mamma. E alla mamma che mi vuole bene mi resta soltanto una cosa da dive: anch’io ti voglio bene un bene grande, grande cosi'!
II20 aprile 2015 e’ venuta a mancare la čara mamma, nonna, bisnonna, cognata, cugina e zia
ANITA BABIČ
Ringraziamo tutti coloro che ci hanno espresso le piu’ sentite condiglianze, che ci sono stati vidni in questi tristi giorni e che le hanno donato fiori e candele.
Le figlie Lorena e Sandra con le rispettive famiglie
NADAZETTO
(07.05.2014-07.05.2015)
Čara mamma, da un anno non sento piu' il suono della tua voce, da un anno non vedo piu’ il tuo sorriso, da un anno non sento piu’ la tua mano che mi accarezza anche se il mio cuore che batte, mi dice che una parte di te, non morim’ mai, sam’ sempre con me, per-che’ tu sei una parte di me, tu che mi hai dato la vita.
Ancora una volta sono qui a ricordarti, non riesco ancora a credere che non ti vedro’piu’.
Ti sento ancora parte di me. Passano i giorni i mesi e tu sei sempre la. Mamma mi manchi, come posso far finta che non sia successo niente, sei sempre al centra dei pensieri miei. Ti voglio un mondo di bene.
Penso a tutti quei momenti che ho passato con te uno dei tanti e’ quello del abbraccio forte forte che ci siamo scambiate il martedi’ prima, sen-za sapere che era il nostro ultimo abbraccio, quel maledetto 7 maggio 2014. La malattia ti ha portala via da me come un niente. Mamma cosa darei per averti anche solo per un istante, per riabbracciarti di nuovo, per dirti che ti voglio bene,per vedere il mio piccolo tesoro Mark come e cresciuto.cosi che ti possa conoscere....
Da quel giorno la mia vita e’ cambiata, e’ rimasto solo un vuoto dentro di me, e niente e nessuno potra’ mai colmare quel vuoto. Ti voglio bene mamma.	Nada
Predzadnja
. ^	p p pj—,
L
'rmoraamincE

naatcoaoasc
Ne kar božat!
Občan je naznanil, da je pes pred trgovino v centru Izole po obrazu površinsko poškodoval njegovo hčerko, ki je pristopila k njemu in ga je hotela pobožati.
Treniral bi boks?
Hišnik je naznanil, da ga j e najemnik športne dvorane udaril v obraz, ker ga je opozoril, da v skladu s hišnim redom ni dovoljeno plezati po športnih napravah. Sledi plačilni nalog za kršitelja.
Kaj se ne spomnijo?
Nekdo je na plaži odvil mrežo z igrala in jo je ukradel. Škoda 700 EUR.
Znak ni nič kriv
Voznica je naznanila, da je udeležena v prometni nesreči in je povzročitelj pobegnil s kraja. Ona je ustavila pred znakom, neznanec z osebnim avtomobilom BMW pa je trčil v zadnji del njenega vozila in odpeljal naprej brez ustavljanja. Kasneje je bil izsleden. Ugotovljeno je bilo, da je vozil neregistriran avto. Odvzeti sta mu bili registrski tablici in prometno dovoljenje.
Izola je veliko mesto
Občinski redarji so na Velikem trgu opazili žensko, ki je delovala izgubljeno. Ugotovljena je bila njena istovetnost, nakar so jo odpeljali domov. Obveščen je bil njen sin.
Denar za dobro ime
Občan je naznanil, da ga izsiljujejo preko interneta, da bodo o njem odkrili nekaj, kar bi škodovalo nji-govi časti ali dobremu imenu, če jim ne nakaže določenega zneska v EUR. Sprejeta kazenska ovadba.
Osmodili so jo
Občan je naznanil, da so mu neznanci zažgali palmo ki je zdaj osmojena.
Kaj pa naj dela z njim
Na Rudi je bilo na skalah ob morju najdeno kolo s prazno pnevmatiko.
Nič novega
Nekdo je v Simonovem zalivu ukradel kolo z motorjem Piaggio Typho-on, rumene barve.
Pogrešala ga je
Po obvestilu ženske, da pogreša moža, je bil ta izsleden in je bil odpeljan v Dom II. topola, saj se sam ni mogel vrniti.
Polna luna
Voznica je sporočila, da moški skače po cesti in ustavlja vozila. Bil je izsleden. Ni znal pojasniti razloga za svoje početje. Izdali so mu plačilni nalog.
S kolesom pod avto
V Kopru se je 14-letnik s kolesom pripeljal po pločniku od Piranske čez prehod za pešce v trenutku, ko je iz garažne hiše z osebnim avtomobilom pripeljala 54-letna Izolan-ka. Po do sedaj zbranih podatkih je voznik kolesa zavrl in padel pod osebni avtomobil. Krivdo policisti še ugotavljajo. Kolesarja so poškodovanega odpeljali v izolsko bolnico.
Tablico pa pustil
Koprčanu je nekdo v Izoli ukradel skuter znamke Piaggio, tip Typho-on, živo rumene barve, na katerem je bila nameščena reg. tablica KP DH-01 (reg. tablica je bila puščena na kraju). Moped je imel parkiran in zaklenjen.
Ženske,ženske
Ob 10.37 nas je poklicala voznica, da jih je med vožnjo od Vanganela proti Kopru med prehitevanjem podrsal voznik srebrnega avtomobila citroen Picasso, ki je odpeljal naprej proti Kopru. Policisti so ugotovili, da je prometno nesrečo povzročila 66-letna voznica z okolice Kopra, ki je na lokalni cesti med Kampelom in Koprom z osebnim avtomobilom nepravilno prehitevala in podrsala osebni avto, katerega je vozila 30-letna Izolanka. Povzročiteljica je odpeljala s kraja ne da bi posredovala svoje podatke. Preizkus z alkotestom ji je pokazal 0,64 mg/l. Sledi ji enotni obdolžilni predlog za kršitve po ZprCP.
Prireditve pod nadzorom
Policisti Policijske uprave Koper so v soboto, 25. aprila 2015, na celotnem območju uprave izvedli poostren nadzor javnih prireditev na prostem in v gostinskih lokalih. Pri nadzoru so preverjali predvsem ali organizatorji prireditev upoštevajo obveznosti iz Zakona o javnih zbiranjih, Zakona o omejevanju porabe alkohola ter Zakona o varstvu javnega reda in miru.
K poostrenemu nadzoru so povabili tudi inšpektorje iz Inšpektorata Republike Slovenije za notranje zadeve (IRSNZ), Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (IRSVNDN) ter Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije.
V Kopru so policisti v sodelovanju z inšpekcijskimi organi izvedli nadzor v več gostinskih lokalih in prireditvah na prostem. Pri tem je na lokaciji enega od gostinskih lokalov, kjer je potekala javna prireditev, požarna inšpekcija ugotovila kršitev iz njihove pristojnosti, saj organizator prireditve ni zagotavljal prostega dovoza in delovne površine za intervencijska vozila V drugem gostinskem lokalu so inšpektorji ugotovili več nepravilnosti zaradi nespoštovanja Uredbe o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah, za katere so predpisane globe v višini od 6.000 do 12.000 evrov. V enem primeru so inšpektorji tudi odredili rok za odpravo nepravilnosti - namestitev ustreznega števca za štetje gostov. V enem primeru so policisti ugotovili, da gostinski lokal obratuje preko dovoljenega obratovalnega časa. Tržnemu inšpektoratu bodo podali predlog za uvedbo postopka o prekršku. Prav tako bodo tržni inšpektorat obvestili o sumu kršitve zakonodaje in predlagali uvedbo postopka, saj so ugotovili, da je gostinec vstopnino zaračunaval na neustrezen način.
Novi oglasi so označeni polkrepko.
PRODAMO
-	Stanovanje (60m2) z zemljiščem (101 m2) v elitni okolici Ljubljane, prodam. Izjemna lokacija, vsa dokumentacija urejena, cena 90.000 Eur. 031 201 490
-	Zamenjam ali prodam stanovanje v Ljubljani 54 m2 z garažo 28,5 m2 za podobno na slovenski obali. Tel.: 040 327 127
-	Prodam ah oddam za daljše obdobje garažo v Župančičevi ulici. Tel. 041 665 591
-	Prodamo 50 m2 2S-stanovanje s kletjo 6m2 v Centru Ljubljane (Njegoševa). Vsi priključki, vpisano v zemljiško knjigo, prosto bremen. MOŽNA MENJAVA NA OBALI (tudi za večje z doplačilom). CENA: 115.000. Tel: 041 378 546.
-	Zamenjam lastniško stanovanje veliko 60 m2 v spodnji Semedeli, z lastnim centralnim ogrevanjem za enako ali podobno v Izoli. Tel.: 031 847 441 NAJAMEMO
-	Moški srednjih let, najamem garsonjero 25-30m2, lasten vhod, za daljše obdobje, tel 070 703 004
-	Slikar srednjih let, samski, urejen, iščem garsonjero ali majhno bivalno enoto v Izoli za daljše obdobje. Tel. 041 231 890
-	Najamem obdelovalno zemljišče, do 400m2 v bljižini okolice Izole, za daljše obdobje 031 532 701
-	Družina s tremi majhnimi otroci išče primerno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel: 040 204 622
-	Domačinka z urejeno subvencijo dolgoročno iščem bivališče v Izolski občini cca. 30 m2 ali več. Sem vozna. 070/925 446 Anja.
-	Prodam pograd ALPLES bukev iz programa TEMPO X. Dimenzije so 2050 x 960 x 1750. Zraven so še stopnice (bukev) s 4 predalniki dimenzije 1100 x 42 x 1560. Cena po dogovoru. Več informacij na 051/33-66-25
-	Najamem dovolilnico za parkiranje avtomobila v Izoli. 041/960-961
-	prodam stekleno mizo 90 x 90 raztegljivo na 90 x 180. Lokacija Izola, cena 100 Eur. Telefon 041 936 005
-	Zaradi selitve ugodno prodam plinski štedilnik z novo jeklenko, stoječi kihinjski element in hladilnik, tel 031 632 472
-Televizor Gorenje, 1.2005, ekran 55 cm, srebrno siv, odličen, prodam za EUR 40,00. 041 662340.
-	Poročno (maturitetno ) moško obleko Mura izjemne kvalitete, te-mnosivo, 98 % volna 2% elastan, velikost 98 (za fanta cca 180 cm višine ), nošeno samo lx, očiščeno, prodam za EUR 40,00. Informacije na 041 662340.
-	Ugodno prodam zibelko, tel 030 619 994
-	Kupim Tomos kopačico. tel 041 234 570
Pohod ob vodnih virih
Vabimo vas, da se nam v soboto, 16. 05. 2015 pridružite na pohodu po poteh vodnih virov izolskega podeželja.
Zbiranje med 08.30 in 9. uro izpred zadružnega doma v Kortah.
Pot poteka po gozdu, ni zahtevna, dolga okvirno 14 km. Ob vodnih virih boste slišali zgodbe, izpovedi in doživeli običaje povezane z vodnimi viri. Pot nas bo peljala tudi mimo lokalnih vinarjev. Zaključek na fontani Frata v Kortah približno ob 12.30 z ljudsko pesmijo Ženskega pevskega zbora Korte ter z domačim kosilom v prostorih Balinarskega društva. Tam bo na ogled tudi slikarska in fotografska razstava.
Ne pozabite na pijačo, ustrezno obutev ter zaščito pred soncem in klopi.
Kotizacija lOEur za odrasle in 5Eur za otroke od 7. do 15. leta. Prijave sprejemamo do 14.5.2015, na tel. št: 041/345-984, Kozana.
+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 €- 5,00 €
okusna KOSILA
7.00	€
prava nedeljska KOSILA
8.0	€
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Prvomajski fotospomini
Pevci so bili letos zelo šik
Prvomajski piknik sosedov Pod Šaletom