Posamezna Številka Dim 1. Št. 15. ¥ Ljubljani, v petek 18. Januarja 1924« Poštnina v gotovini. Leto I. mami dnevnik 'mm mm ■ ■ Mb m wf mM- Izhaja vsak dan ziutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. Neodvisen političen list. ——-----------□ ------------- Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravni št vo: Marijin trg 8. — Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. NaSa narodna obramba. Tesno v zvezi z našimi odnošafi do Italije in drugih sosedov je vprašanje naše narodne obrambe. Mogli fci celo naravnost reči, da čim bolj je izdelana in čim bolj je organizirana nacionalna obramba naroda, tem korektnejši, tem bolj prijateljski in prisrčni so tudi njegovi odnošaji z drugimi narodi. Je pač stara resnica, da uživa ugled samo tisti, ki se more braniti, in da se gre s prezirom mimo ali pa tudi preko tistega, Id je brez obrambe. To opažamo redno v vsakdanjem življenju, to pa je skoraj zakon v robatem življenju narodov. Narodna obramba je zato kardinalno vprašanje Vsakega naroda in brez nje je vsak narod zapisan poginu. Rako pa k z našo narodno obrambo? Predvsem moramo konstaitirati eno, da je naša narodno obrambna organizacija v negativnem oziru tako luksu-riozna, da si je ne more privoščiti noben drug narod. Samo nam gre ta žalostna slava, da se tudi v narodno obrambnem delu delimo kot strankarji in da imamo ce- lo strogo strankarska narodno obrambna društva. Narti Nemci, niti Italijani, ki morajo vsled silnega strankarskega boja segati celo po diktaturi, si takega luksuza ne morejo privoščiti. Ali pa si Va mi smemo? Strankarstvo v narodnih obrambnih organizacijah priča, da mi narodne obrambe sploh ne razumemo, temveč da Jo smatramo samo za tako važno ko kako drugo društvo, da smo tako celo v narodno obrambo zanesli »vereinsmajerijo«. In vendar bi morala biti narodna obramba tako nad vsako debato, kakor je država, kajti nič manjšega pomena od države ni narodna obramba. Država je oficielna najvišja organizacija naroda, narodna obramba pa njegova inofi-tielna, toda zato veliko bolj spojena z narodom in zato tista sila, kfi črpa iz naroda tudi njegove najskrivnejše s^e in Jih potem oddaja narodu. Zato je že v naprej vsaka narodna obramba organizacije na napačni podlagi če ni zgrajena tako, da more objeti v resnici ves narod. Zato pa je tu* dl vsaka strankarska narodno obrambna organizacija nezmisel. Ampak ne samo zbirati vse sile na>-roda mora prava narodno obrambna organizacija, ona jih mora tudi po načrtu, po sistemu usmerjati k cilju, mora paziti, da se nobena narodna sila ne izgubi. Težišče vsega narodno obrambnega dela Je zato v njegovem vodstvu. Mi toga vodstva nikdar nismo imeli, niti v pokrajinah, kjer nas j« komanda »Volksraita« k temu silila. In nimamo ga niti danes, pa čeprav ga danes posebno krvavo rabimo. Številčnost naših neprijateljskih sosedov, norost našega notramje-političnega drž. raztegnjenost naše fronte, vse to nas sili, da moramo ustvariti svoj Narodni svet. Mi moramo imeti institu-djoi Id, priznana od vsega naroda, naravnost narekuje ono, kar je najnujnejše. Ne delamo si nobenih iluzij in vemo, da je dobro delujoč Narodni svet nemogoč, dokler bo obvladalo naše javno življenje partizanstvo. Iz ozirov do narodne obrambe moramo zato to partizanstvo zrušiti, ker šele tedaj Je ustvarjena podlaga za dobro narodno obrambo. In to bomo tudi dosegi^ kakor hitro se z vso dušo oprimemo narodno obrambnega dela. Resnični patrioti še nikdar niso partizani in zato kiičemo vsem, ki se jim gabi naše partizanstvo — vstopajte v narodno obrambne organizacije! Kakor se pri nas široki sloji ne zavedajo, da je država njih najboljša obramba, tako tudi ne razumejo, da je narodna obramba njih največji blagor. Ni jim zameriti, ker le prečesto so videli na naši narodni obrambi preveč parade in premalo dela. Toda, če se more oprostiti posameznikom neumevanje narodne obrambe, se tega ne more oprostiti društvom in časopisom. Živahnost v parlamentarnih krogih. Interpelacija na vlado. — Ustvaritev opozicijonalnega bloka. Beograd, 17. januarja. (Z) S sklicanjem finančnega odbora in narodne skupščine se je začelo v poslanskih klubih živahno gibanje, posebno v demokratskem. Včeraj je dospel v Beograd tajnik jugoslovenskega kluba dr. Kulovec, davi pa poslanec Pušenjak, ki se najbrže v kratkem sestaneta s predsednikom demokratskega kluba Ljubo Davidovičem, da se pogovore o političnem položaju. Gosp. Davidovič je danes dopoldne delj časa konferiral z zemljoradnikom Joco Jovanovičem o taktiki na prihodnjih sejah narodne skupščine. Glede poslanca dr. Kulovca se govori, da ima od dr, Korošca pooblastila in navodila za nadaljevanje razgovorov z demokrati. Beograd, 17. januarja. (Z) Danes dopoldne je zaradi seje finančnega odbora narodna skupščina malo oživela V Beogradu se je zbralo že precejšnje število poslancev. V klubih v manjših skupinah živahno razpravljajo o političnem položaju in posebno o sporazumu z Italijo. Sotrudnik »Beograjskih Novosti« se je razgovarjal s poslanci federalističnega bloka (klerikalci in muslimani) o vtisih, ki so jih na nje napravile vesti, da je dosežen sporazum z Italijo. Ti vtisi so prav mučni. Federalisti so nad sporazumom z Italijo silno ogorčeni, ker po njihovem mnenju sporazum zanemarja interese na severu in jugu. Klerikalci in muslimani pripravljajo glede tega sporazuma ostro interpelacijo na vlado. Mnenja so, da je vsa opozicija, vštevši demokrate, enodušno tega naziranja iri čakajo samo, da se načelniki opozicijonalnih skupin zbero v Beogradu in potem sklenejo, kaj bi bilo podvzeti proti vladi. V muslimanskih krogih se je danes govorilo, da pride dr. Spaho še danes v Beograd. Njegov prihod se spravlja v zvezo s prihodom dr. Korošca in z napori, da se ustvari opozicijonalni blok. Davidovičevi napori proti vladi. Beograd, 17. januarja. (Z) Cim bolj se približuje sestanek narodne skupščine, tem bolj se v parlamentarnih krogih opaža vznemirjenje in nervoznost. Posebno velika pažnja se posveča kretanju opozicije, ki zaradi najnovejših dogodkov zavzema čim dalje odločnejše stališče proti vladi. Najbolj gledajo na Ljubo Davidoviča, ki se najbolj trudi za opozicijonalni blok. Nje- gov poset na dvoru je zelo simptomatičen. Verjetno je, da je Davidovič prepričeval krono, da je opozicijonalni blok narodna potreba. Namen poseta Davidovičevega na dvoru je bil prej-kone tudi ta, kroni pojasniti, da opozicijonalni blok ni naperjen proti pravicam krone. Po tem posetu je Ljuba Davidovič poročal članom svojega kluba. Demokrati menijo, da je bil rezultat tega poseta zanje prav povoljen. Davidovič se je danes sestal z voditelji zemljoradniške stranke in se z njimi vnovič razgovarjal o možnosti, da se ustvari opozicijonalni blok, v katerega bi vstopile vse opozicijonalne stranke. Nenaden prihod dr. Korošca. Beograd, 17, januarja. (Z) Z jutranjim brzovlakom je dospel v Beograd dr. Korošec. Njegov nenadni prihod se spravlja v zvezo z namero ju-goslovenskega kluba, da pride čimprej v stik z drugimi zastopniki opozicije in ž njimi začne, zaradi rešitve reške-ga vprašanja skupno akcijo proti vladi. Dr. Korošec je davi posetii ministra za zunanje zadeve dr. Ninčiča in se pri njem informiral o zvezi z Italijo. Dr. Spaho pride v Beograd jutri. FEDERALISTI NEZADOVOLJNI Z RADIČEM. Beograd, 17. januarja. (Z) Med federalisti se opaža veliko nezadovoljstvo proti Radičevi akciji v inozemstvu. Glede na intervjuv, ki ga je Radič dal dopisniku »Secola« in v katerem se je izjavil za revolucijo, se je neki klerikalni poslanec izjavil, da te Radičeve izjave ni vzeti resno, ker prihaja od neuravnovešenega človeka, ki lahko danes dementira to, kar je trdil včeraj. Radičevi zavezniki čimdalje bolj uvidevajo, da je Radič čimdalje večja ovira za yodstvo kake trezne politike. KLERIKALNO BRATSTVO Z RADICEVCL Beograd, 17. januarja. (Z) Po poročilih iz Ljubljane se pričakuje, da se klerikalci in Radičevci odločijo ustanoviti opozicijonalni blok na omejenem temelju, ki bi vseboval program zakonov in uprave za tri do štiri leta. Tem skupinam je sedaj mnogo bolj kot ke-daj preje ležeče na tem, da vržejo današnjo vlado. Zboljšani« položaja sodnikov. Zakonodajni odbor ugodil v polni meri zahtevam sodnikov. Beograd, 17. januarja. (Z) Kakor smo izvedeli, bo zakonodajni odbor 21. t. m. postavil na dnevni red zakone o centralni upravi, o sodnikih in o ustroj-stvu sodišč. Zakon o centralni upravi bo še pregledala sekcija, plenum odbora pa bo nadaljeval z delom na obeh drugih zakonih, pri kaiterih je sekcija že dovršila svoje delo. Danes dopoldne je Imel minister za pravosodje dr. Nin-ko Perič posvetovanje s predsednikom zakonodajnega odbora Markom Gjuri-čičem la s predsednikom sodniškega udruženja Popovičem. Na tej konferenci, ki j© trajala celi dve uri, se je razpravljalo o sodniških plačah. V načrtu zakona), ki ga je izdelal dr. Ninko Perič, so se upoštevale vse zahteve sodnikov zlasti, kar se tiče prejemkov. Na današnjem posvetovanju se je doseglo soglasje v vprašanju sodniških plač. Pravosodni minister stoji na sta»-lišču, da je v tem pogledu treba sodnikom v polni meri ugoditi; zato bo to stališče zastopal tudi pred ministrskim svetom, kadar pride tam sodniški zakon na dnevni red. Brž, ko ministrski svet dovrši svoje delo, bo zakon izročen narodni skupščini. Naii vestfalski rojaki se vrnejo. ... ®e ° 2 r a d, 17. januarja. (Z) Na Vestfalskem je okrog 40.000 naših dr-žavljanov, ki so bili že pred vojno za-posleni v tamošnjih rudarskih podjetjih. Zaradi velike rudarske krize v Nemčiji ic obstanek naših izseljencev v Nemčiji postal skoro nemogoč. Na prošnjo zastopnika naših izseljencev na Westfalskem in našega konzulata, je ministrstvo za socijalno politiko odobrilo kredit 200.000 Din za povratek naših državljanov v domovino. Vsako društvo mora biti v službi narodne obrambe, vsak časopis mora biti njen sluga. To je zakon, čegar pre-kršitev meji na narodno Izdajstvo. Slabotna je danes naša narodna obramba, da postane boljša in resnična ob ram ha. Je namen teh skromnih vrstic, IZDELOVANJE PODROBNOSTI SPORAZUMA. Beograd, 17. januarja. (Z) V ministrskem predsedništvu se dovršujejo politične podrobnosti sporazuma z Ita-r lijo. Vojaški del sporazuma izdeluje glavni generalni štab. Govori se, da ima še ta mesec zunanji minister dr. Ninčič podpisati politični dogovor s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem. Zdi se, da se je g. Pašič v zadnjem trenutku odločil, da ne zapusti Beograda zaradi notranjih razmer. Vendar pa sestanek obeh ministrskih predsednikov ni definitivno stavljen z dnevnega reda In se domneva, da se morda vrši po podpisu sporazuma in po sestanku med kraljem Aleksandrom in kraljem Viktorjem Emanuelom. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 17. Januar)*. Vremenska na- • o ved za 18. t m.: Precej Jasno, morda la-tek jutranji mru, podnevi Ja*®® vreme. Porazen vtis sporazuma na Bolgarskem. Makedonstvujušči rovarijo proti naši državi Sofija, 17. januarja. (Z) Vesti o sporazumu in zvezi z Italijo so izzvale v vladnih krogih in med makedon-stvujuščimi veliko nerazpoloženje in strah. Vse do zadnjega časa niso hoteli verjeti, da bo spor z Italijo tako hitro in povoljno likvidiran. Še manj so mislili na kako zvezo z Italijo, nasprotno so bili pristaši Cankova in Todoro-va prepričani), da jih bo Italija, če nas oni napadejo^ na kar so se dosedaj s polno paro pripravljali, podpirala, če ne že javno-, pa vsaj tajno in diplomatsko. Sofija, 17. januarja. (Z) Osrednji odbor makedonske revolucijonarne organizacije je sklenil, da skliče na 18. in 19. t m, v Sofiji veliko zborovanje. Na to zborovanje so pozvana vsa bratstva. Makedonstvujušči so izdali naslednji proglas: Bratje Makedonci! Zaradi zverstev in okovov, ki davijo naše brate, je trebav da se sliši glas vseh Makedoncev v Bolgariji. Iz tega glasu naj vsi slišijo, da spada Makedonija Makedoncem in da v njej žive samo Makedonci, ki ne morejo več prenašati tujčevega jarma. Dalje se v proglasu pozivajo vsa bratstva^ da se udeleže zborovanja, na katerem naj pokažejo svojo moč, ki bo osvobodila njihove brate. Minister za notranja dela je na* vzlic temu, da so Makedonci izdali ta proglas, dovolil zborovanje. K: G. Pucelj vstopil v zemljoradniški klub. Beograd, 17. januarja. (Z) Predsednik jugoslovenske muslimanske organizacije dr. Mehmed Spaho je dospel v Beograd, ravno tako tudi poslanec Pucelj iz Ljubljane, ki je posetii predsednika narodne skupščine Jovanoviča in mu je naznanil, da je vstopil v zmislu sklepa med Samostojno .kmetijsko stranko za Slovenijo in Zem-ljoradniško stranko v zemljoradniški klub. Potem je g. Pucelj obiskal zunanjega ministra dr. Ninčiča, pri katerem se je informiral o sporazumu z Italijo. Razdelitev države na oblasti. Beograd, 17. januarja. (Z) Po sklepu ministrskega sveta se je včeraj začelo z likvidacijo pokrajinske uprave v Zagrebu, Veliki župani so podrejeni sedaj naravnost ministrstvu in morajo izvesti zakon o razdelitvi države na oblasti in zakon o samoupravnih ob-lastvih, nato pa morajo pripraviti vse za volitev oblastnih poslancev in sicer na podlagi volilnih imenikov, po katerih se bodo volitve vršile. Volilni Imeniki se morajo od 1. do 31. januarja popraviti ter sme vsakdo zahtevati, da bo vpisan v imenik. To smejo storiti tudi upravna oblastva. Prenos poslov na velike župane bo končan tako sredi prihodnjega meseca, ter se bodo mogle takrat že razpisati oblastne volitve. Ker pa mora po zakonu od dne razpisa pa do volitev preteči najmanj mesec dni, se sme pričakovati, da se bodo vršile volitve proti koncu meseca marca. Kar se tiče razdelitve države na oblasti, ki je na Hrvatskem že povsod izvedena^ so bili vloženi razni predlogi, da se ta ali oni kraj prideli tej ali oni oblasti. Takih predlogov je mnogo, vendar se samo dva smatrata utemeljenim in jih bo tudi minister notranjih zadev Vujičič najbrže osvojil. En predlog, ld ga je včeraj neka deputacija že ponovno stavila ministru Vujičiču* je, da se otok Krk pripoji modruško - reški oblasti namesto Splitu, ki je mnogo oddaljenejši, kakor Kariovac. Drugi predlog je, da se Medjimurje priklopi Varaždinski oblasti, ker bolj gravitira proti Varaždinu, kakor proti Mariboru. Obisk hrvatskih Sokolov v Beogradu. Svečan sprejem v prestolIcL — Poklonitev kralju. Beograd, 17. jan. (Z) V petek 18. t. m. pridejo kot gostje v Beograd člani Jugoslovenskega sokolskega društva v Zagrebu in prirode v Narodnem gledališču svečano akademijo z izbranim sporedom. To je oni del hrvatske-ga Sokolstva, ki se je po ujedinjenju združil s srbskim Sokolskim društvom in s tem manifestiral svojo iskrenost v vprašanju pravega narodnega edin-stva. Beograd se pripravlja na svečan sprejem svojih bratov. Zagreb, 17. januarja. (Z) Zagrebško sokolsko društvo odpotuje nocoj v Beograd s kakimi 100 svojih Članov. Jutri dopoldne bodo skušnje, popoldne pa bo sprejem na dvoru. Na dvor odidejo v spremstvu beograjskih sokolskih društev z godbo in s prapori. Kra-Uu izroče spominsko knjigo za presto- lonaslednika. Ta spominska knjiga, ki je izdelana umetniško v narodnem slogu, nosi podpise vsega sokolskega podmladka. Izrecna kraljeva želja je, da privede sokolstvo starešina Sokolskega društva I. v Zagrebu, profesor dr. La* zar Car. Po dosedanjem razporedu bosta prisostvovala akademiji tudi kralj in kraljica. Po akademiji bo komerz, V soboto se Sokoli udeleže svečanosti Bogojavljenja in odidejo na grob neznatnega vojaka. Opoldne priredi občina mesta Beograd banket^ popoldne pa bo razgled po mestu. Ob 11. se Sokoli vrnejo v Zagreb. Razprava v angleški zbornici. Angleži nezadovoljni s Francozi. London, 17. januarja. (K) V debati na včerajšnji seji spodnje zbornice o odgovoru na prestolni govor, je po poslancu Mac Neillu ostro napadel vlado delavski voditelj Thomas Shaw. Rekel je, da se ne sme nadaljevati politika, ki je dovedla do tega, da je sedaj več kot en milijon ljudi pod orožjem kot 1. 1914. Shaw je obžaloval, da ni nič rečeno v prestolnem govoru o priznanju Rusije. Cimprej se sestavi vlada, ki bi izpremenila angleško politiko glede Rusije, tem bolje bo za Veliko Britanijo. Shaw je vprašal, ah se žeB nadaljevanje politike, ki je spravila Anglijo do tega, da njen ugled vedno bolj pada. Shaw je nadalje izjavil, da ni v klopeh delavske stranke nobenega moža in nobene ženske, ki bi bile sovražniki Francije... Nasprotno, vsi si želijo, da postanejo odnošaji do Francije čira prisrčnejši. Anglija pričakuje, da jo bodo pri razpravljanju o mednarodnih zadevah smatrali za enakopravno, To nikakor ne pomenja, da se antanta razbije, nasprotno, s tem bo postala še krepkejša Sedai pa se ne čuje nič več o kakem razmetavanju o angleški izjavi glede nezakonitosti zasedbe Po-ruhrja po Franciji Francoska politika glede Poruhrja ni prinesla tej deželi tega, kar je pričakovala. Francija ni dobila vojne odškodnine, ki jo zahteva. Evropa je danes od miru bolj oddaljena kot leta 1918. Koliko časa naj še traja to stanje? Francija ne more plačati Angliji dolgov, ker ne dobi ničesar od Nemčije, tako se mnogokrat čuje; vendar pa posojava Francija denar drugim državam za oboroževanje. Anglija mora na vse to opozoriti Francijo in ji reči, da ni to najboljša pot za zagotovitev miru. DANAŠNJE PRIREDITVE. V Ljubljani. Drama: Zaprto. Opera: »Notredamski zvonar«. Red F. Kino Matica: »Skrivnost Rosette Lambert«, Kino Ideal: »Strahote prirode«. .p . Kino Tivoli: »Bestija v ženi«. I. del. -» Telefonski klic. vi , ^ino LJublJ. dvor: »Noč karnevala« Natalie Kovanko. V Mariboru. Narodno gledlSče: »Lumpacij Vagfe bund«. Red F. V Celju: Mestno gledališče: »Svet«. Red B. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: TekočJ teden: lekarna Sušnik na Marijinem trgu In Kuralt na Gosposvetski seati. Ar. Albin Ogris: Vse ostane pri staram. V Angliji namreč. In to vseeno, prevzame U Labour Party vlado sama ali pa v koaliciji z jsdnbn ali obema kriloma lib. stranke. In če je ne prevzame, ostane še Šosebej vse zopet pri starem. Ako se je JR. Macdonaldu zdelo potrebno, v govoru V Albert Hall-u še posebej povdarlti, da "je nalil že mnogo vode v svoje vino, je veljal ta njegov proglas pač bolj konzervativni Common Wealth Union in drugim vplivnim interesnim organizacijam, ki poskušajo vse, da zvedejo liberalce v koalicijo s konzervativci (celo združitev v eno stranko se je priporočala!) in preprečijo vlado iabouristov. Sicer pa ta proglas ni bil nujno potreben, kajti, da mora biti temu tako, siedi že čisto logično iz soci-janega in organizačnega značaja delavske stranke, iz splošnih gospodarskih razlogov itt danih političnih postulatov. It Macdonald pravi, da je Labour Par-ty stranka Idealistov. To je res, neglede na to, da je idealistična sleherna stranka, dokler se ne polasti državne oblasti. In idealistična je skoz in skoz vsa zgodovina politične (ne tudi strokovne) organizacije cugleškega delavstva, idealen je program teh organizacij in preidealistični so predvsem njeni voditelji. Ozrimo se za trenutek na to zgodovino. Ko je po žalostnem koncu heroične borbe chartizma sredi preteklega stoletja zavladalo v angleških delavskih krogih razočaranje in apatija in so se revolucionarna stremljenja umaknila podrobnemu delu v samopomoči in socialnemu zavarovanju, so nemški in francoski voditelji kontinentalnega socijalist. po-kreta nad angleškim delavstvom jeli obupavati. Izgledalo in prorokovalo se je, da za socijalistične ideje v Angliji ni plodne zemlje. Tu (1881) je prenesel Henri George svojo agitacijo iz Amerike v AngMjo, kjer so našle njegove besede v nekih razumni-ških krogih dovzetna ušesa. L. 1883 začenja preplavljati »Fabian Society« zemljo s svojimi »traets« (agltačno literaturo), ustanavljajo se krožki mladih navdušencev, gorečih za socijalno preobrazitev države in obstoječega reda in polagoma započne tudi med delavstvom struja, ki s« imenuje socialistično, in program katere tvori čudna zmes chartističnih tragedij, pravovernega marksizma ter dosti pristnega angleškega oportunizma. Strugi se razcepi v več vzporednih tokov in poleg njih nastanejo novi. Voditelji tega gibanja (»fellowshlp of the new life« tiho poetično - neprecizno imenujejo svojo družbo) so širom sveta prosluli literati, socijalnl umetniki in politični kritiki Carpenter, Wil!lam Morris, iiavelock Ellls, Ramsav Macdonald, B. Schaw, Sidney Weble, Oraham, NVallis, Sidney Olivier itd. Toda to gibanje ni in ni moglo prenesti organizacijske discipline in politični uspehi so bili za to dolgo tej notranji razcepljenosti primerni. Sele, ko so se te strančice zgrnile v delavsko konfederacijo, zvano Labour Party (ki je to-raj bolj strankarski blok nego homogena stranka v kontinentalnem zmlslu), se pričenja zmagoslavna anabaza, ki je pri poslednjih »trokrajnlh volitvah« (»three-cornered contests«) najbrž definitivno zakončila ero angleškega dvostrankarskega sistema ter zanesla tudi v angleško politiko sestav koalicijskega kabineta. Razorana od notranjih sporov in močna v kritiki toda brez konstruktivnih sposobnosti in loveč se za priljubljenimi gesli podvzema stranka topot konkretno uresničevanje svojih zahtev. Ali jo čaka ista usoda, kakor je doletela še vse radikal no-demokratlčne stranke, na evropski celini, da namreč odpovč pri premagovanju tehnlšnih težkoč, ki v silni meri ovirajo udejstvitev sleherne njene program-ne točke in da Jo v kratkem pomeščanl kompromisno ozračje v Westminstru? Verletno je In pričakovati Je, da se dogodi tudi topot nekaj podobnega, kaitl gibalne sile parlamentarne vlade vodijo po vsem svetu k istemu koncu. Kaj namerava izvesti Labour Party? Revizijo mirovnih pogodb, obvezno 1 razoroževanje, znižanje reparacij do rnejfi nemške plačilne zmožnosti, IžpolnHev društva narodov, neodvisnost Indije in Egipta, prosresivno oddajo premoženja (preko 5000 L), za odplačilo vojnih dolgov, znižanje dohodninskega davka pod 500 L in osvoboditev pod 250 L, državno pomoč nezaposlencem, nacionalizacijo železnic in rudnikov, participacijo delavstva v obrat, nem vodstvu in podjetniškem dobičku, odpravo stanovanjske krize L dr. Koliko verjetnosti je, da se posreči to vse ali pa samo deloma? V zunanji politiki angleški premier že ni več absolutni diktator, kakor pred leti. Na imperijalnih konferencah so si prilastili premijerji dominijonov v zunanjih in gospodarskih zadevah že toliko soodloče-valnih pravic, da bo imel Macdonald (zlasti glede Indije in Egipta) vezane roke. Ste-žaji angleške zunanje politike so dobro utrjeni že izza stoletij, vsaka vlada prede to politiko po tradicijonelnih pravilih le s spreminjajočimi se sredstvi in metodami. Nadmočje na morju, svobodna pot v Indijo, varnost morskih ožin, ravnovesje na evropski celini, svoboda malih državic tostran kanala ter trgovsko-finančna kontrola na svetovnih tržiščih, to so točke, ki jih bo morala v zaščito Britanije izvajati tudi Labour Party. Ker se pa dado dandanes te pridobitve ohranit} le s vojaško in finančno pripravljenostjo in so aspiracije vseh drugih narodov danes egoistlčnejše nego kedaj, na vojaškem programu ne more bogvekaj izpremeniti še tako aniL militaristična in pacifistična stranka. Da bi bila delavska stranka sposobna Izsiliti lastno rešitev reparačnega problema nikdo prav ne verjame. Labour Party razpolaga sicer z inicljatlvnlmi politiki, katerih Intelektualni nivo daleč presega povprečne zmožnosti politikov iz nasprotnih strank, toda tem možem nedostaje praktičnih izkustev. Glavna plat reparačnega vprašanja pa ni toliko političnega kakor gospodarskega značaja. Kolikokrat bi se bili Francozi že pobotali z Nemci, če bi ne bil delal preglavic trdi orešek gospodarske politike, ki se zove: kako prenesti mnogomilijardno imovino v posest drugega, ne da bi se prejemnik s tem miniral? Ce bi kakšna strokovna komisija tudi ugotovila meje nemške plačilne zmožnosti in bi Nemčiia zares Izpolnjevala svoje obveznosti, obstoja še vedno velika nevarnost, da p->vzročijo te premoženjske premaknitve silne krize in škode ne le v nemškem in francoskem, temveč tudi v angleškem gospodarstvu, kar se v man'ši meri itak že dogaja. Nemčija ie bila n. pr. I. 1871 tujih kapitalov cel6 potrebna in vendar kakšne gospodarske tresljaje je povzročil tedaj prenos borih pet francoskih milijard, In cc!6 Dunaj, ki sl je samo domišljal, da je soudeležen na zmagi pri Sedan-u, je vsled te spremembe v premoženjskih odnosih 1. 1873 doživel gospodarsko katastrofo, vsled katere je še desetletje bolehal gospodarski napredek cele države. Francosko-nemškl spor bo Labour Party ublažila pač v toliko, v kolikor se obnese praktična izvedljivost njenih gospodarskih koncepcij. V državno-gospodarskem oziru lebdi labouristom pred očmi teoretično tako vabna, a praktično tako neudejstljiva (od It Oeorge-a prevzeta) »single tax« (edinstveni davek). To zahtevo bodo morali labouristl kaj naglo pozabiti. Znižanje dohodnine pa se bode dalo izvesti le v mejah budžetnih nujnosti in s kompenzacijami z drugimi državnimi dohodki. Angleški davkoplačevalec kloni danes pod davčnim bremenom bolj nego kterikoli na svetu in ako naj se krijejo tudi Izdatki za podporo nezaposlencem in rešitev stanovanjske krize s stroški državne blagajne, se bodo morali kriti seveda lz premoženja drugih slojev, ki se bodo seveda branili do poslednjega in to tem lažje, ker je Iabouristov le 192, vseh poslancev pa 516 in je programna razlika med kons. In liberalno stranko sila majhna Ui praktično brezpomembna. Jugoslavija t? pismih HasSeilale, Slučaj Je nanesel, da sem obiskal angleško znanko ravno v času, ko je odpirala po daljšem potovanju svojo pošto. Cel kup pisem je bil pred njo in veKik del njih je bil posvečen edinole javnim vprašanjem. In ko je odpirala moja znanka pisma, je obenem povedala na kratko vsebino pisem, ki so se tikala Jugoslavije. Vse polno zanimivosti je bilo v teh pismih in mislim, da ustrežem vsej javnosti, če povem par pisemskih novic. Iz Clevelanda, središča ameriških Slovencev, piše predsednica tamošnje mestne knjižnice. Hotela bi naročiti veliko množino slovenskih knjig in prosi za naslov knjigarne. Amerikam so namreč spoznali, da sledi raznarodovanju priseljencev nujno tuclsi njihova degeneracija. Človek, ki se izneveri materinskemu jeziku in narodnim šegam, ta človek je zatajil tudi vse ono plemenito, kar mu je dala njegova mati na pot skozi življenje. Zato so pričeli Ameri-kanci delovati proti denacionalizaciji priseljencev in zato so pričeli z ustanavljanjem nacionalnih knjižnic za priseljence. Dobro bi bilo, da bi si vzeli amerikanako izkušnjo k srcu tudi naši Italijani, ki imajo sicer tudi sami v tem pogledu dovolj izkušenj vsaj vedo sami, da so dosedaj denacionalizirali le naše najslabše ljudi. Iz Londona piše zopet druga prijateljica, da pride v Ljubljano marca ali aprila meseca naš prijatelj Scotus Via-tor. Pripravlja namreč veliko delo o Jugoslaviji in rabi še nekaj podatkov, ki jih more dobiti le z osebnim opazovanjem. Upajmo, da mu bo bivanje med nami čim najbolj prijetno. Našemu prijatelju pa smemo tudi iskreno čestitati, ker njegova želja se je izpolnila in ljubka hčerkica se je oglasila v njegovi hiši. Interesantno je tudi neko drugo londonsko pismo, ki poroča, da so tudi v Londonu doznali o Boroevičevl brošuri »O vojni proti Italiji«, ki jo je izdala naša Jugoslovenska Matica. V tem oziru se obetajo presenetljivi uspehi. Tudi Radič se omenja v teh angleških pismih. Neka dama poroča, da ga je slišala v Londonu na nekem sestanku. Radičevo pripovedovanje da jo je zanimalo. Dostavlja pa, da je tudi brala nek članek o njem (ki je bil pisan proti Radiču) in da silno obžaluje, da ni bil natiskan v vseh listih. Tako se v Pismu najbolj zgovorno potrjujejo vesti o neuspehu Radiča v Londonu. Poučno je tudi pismo Angleža iz naše države. Ta Anglež si je ogledal Petrov kanal, ki veže Tiso z Donavo. V decembru, ko je bilo toliko hrupa zaradi ustanovitve brodarskega sindikata, se je nakrat reklo, da bodo smeli voziti skozi kanal samo ladje tega brodarskega sindikata. Posledica te zgrešene odredbe bi bila, da bi Petrov kanal mahoma izgubil vso bogato prevoznino, ki mu jo daje romunski in madžarski tranzit in da se vzdrževalni stroški pri kanalu ne bi mogli kriti, Petrov kanal pa je vir bogastva Vojvodine. Ali razumete sedaj, če včasih tujci zmajujejo z glavo, ko vidijo naše delo? No, k sreča je brodarski sindikat pokopan in z njim tudi ona neumestna odredba. Pa še eno laskavo za naše obrtnike. Amerikanka, ki je bila lani v Ljubljani, piše, da je kupila tedaj v Ljubljani čevlje, ki so vsem njenim znankam silno ugajali in ki bi jih zato naročile. Naslov tiste trgovine pa je seveda pozabila. Ve samo to, da se nahaja tista trgovina za hotelom »Unionom« na vzporedni ulici in da sc ime pričenja z Vuk. Naj naši bralci sami uganejo, katera trgovina je bila. to. Končno še eno časopisno vest. Med korespondenco je bil tudi vodilni indijski list »The Pionier«. Na naslovni strani prinaša ta list tri kolone dolg članelt o Jugoslaviji, ki ga je napisal Anglež iz Indije, ki je bivaj lani na Bledu. Naravno, da ga je Bled očaral, pa tudi naši Blejci so mu bili všeč. Veselo pa je to, da sodi po Bledu vso Jugoslavijo in tako konča njegov slavospev Bledu s stavkom: »Kakršen je Bled, takšna je vsa Jugoslavija.« Mariborsko pismo. Dr. Kukovec o organizaciji mariborshcoblasti. — Poslovalnica kmetijske družbe za Štajersko. — Poštni promet s Slovenskimi goricami. Maribor, 17. januarja. Iz boljševiške Rušile. Sovjetska delegacija se je odpeljala v Kanado, da uredi z njo na podlagi sovjet-sko-angleškega sporazuma trgovinske od-nošaje. V Moskvi so zgradili ogromno radlo-postajo, ki spTejema vesti iz celega sveta. Koncerti, ki jih Je oddajala ta postaja, so se čuli v Tiflisu In v Srednji Aziji. V dnevih 24, in 26. decembra minulega leta je divjal na Črnem morju tak vihar, kakršnega ne pomnijo že 20 let. V Novoro-ssljskem pristanišču Je bila močno poškodovana ena ladja; drugo, natovorjeno z žitom, je odtrgal vihar In Jo vrgel na obalo, eno ladjo pa je odnesel vihar na odprto morje In je izginila brez vsake sledi. 20 voz, natovorjenih z žitom, ki naj bi se naložilo na ladje za izvoz, Je vrgel vihar v morje. Sovjetska vlada premešča vse vojake, ki govore poljsko, celo one, ki se nahajajo v Sibiriji, na ruško-poljsko mejo. Vsi vojaški oddelki ob poljski meji imajo naročilo, da naj pazijo na gibanje poljskega obmejnega vojaštva. — Sovjetska vlada se le zelo trudila, da reši poljska oficirja Večorkeviča in Boginjskega, ki sta biia obsojena na smrt radi komunistične zarote in ker sta organizirala požige vojaških skladišč na Poljskem. Ponudila je, da zamenja ta dva oficirja za svoje kaznjence, ki so poljske narodnosti, kar pa le Poljska odklonila. «= Tujski promet v Rusiji. V Moskvi so boljševlkl ustanovili urad za tujski promet. ki bo šel tujcem na roko v besedah in dejanju. Izdelani so potovalni načrti v rodovitne skpe in bogate gozdove. Uradu načeluje Trockijeva sestra, gospa Kamenevv. Polemika med »Stražo« in »Taborom« radi organizacije mariborske oblasti se še vedno nadaljuje. V današnjem »Taboru« objavlja dr. Kukovec zopet članek pod naslovom »Opombe k organizaciji mariborske oblasti«, v katerem odgovarja »Straži« na n jemo apriorisfiično odklanjanje vzpostave poslovanja oblasti. Kukovec se ponovno zavzema za takojšnjo vzpostavo poslovanja, kakor je to storil tudi že v svojem odprtem pismu na velikega župana dr. Ploja, ko je ta nSstopil pred Božičem svojo službo. Dr. Kukovec ne mce razumeti, zakaj naj bi se oblasi-nijska samouprava zamotala, in izraža mnenje, da je temu vzrok nepojmova-nje ljudstva, kakšnih koristi mu taka samouprava lahko prinese. Za podkrepitev navaja hrvatski ugled, kjer je ljudstvo župaroijslce skupščine smatralo za gosposko sekaturo. Ta zgled pri nas v Sloveniji seveda ne velja, kajti našega podeželskega ljudstva absolutno ne moremo istovetiti s hrvatskim. Svoj članek završuje: »Smatram torej, da bode veliki župan zadel na razumevanje, če vzame organizacijo oblasti in srezov po zakonu od 26. aprila 1922. energično v roke. Po tem načrtu bode ustanoviti nov srezki urad za sodna okraja Prevalje in Marenberk recimo v Dravogradu, za sodne okraje Šmarje, Rogatec in Kozje recimo v Rogaški SlafcinJ ali v Šmarju*, nov srezki urad v Prelogu v Medjimurju, razdeliti okrajno glavarstvo mariborsko v srezke urade za levi in desni breg, spremeniti ekspozituri v Dolnji Lendavi to Mozirju v prave srezke urade. Tu ni ovire niti v pomanjkanju prostora za urade niti uradnikov. Naše mnenje je, da se vse te stvari ne dajo urediti kar čez noč in da bi prehitevanje rodilo le polovičarstvo, ki bi stvari več škodovalo kakor pa čakanje na normalen razvoj. V kmetijskih krogih se je pojavila •zadnje čase misel osnovanja Poslovalnice Kmetijske družbe v Ljubljani za Štajersko s sedežem v Mariboru. O zadevi so razpravljali strokovnjaki tudi na svojem zadnjem sestanku ter sklenila sprožiti to misel že na občnem zboru Kmetijske družbe za Slovenijo, ki se bo kakor znano vršil dne 30. t. m. v Ljubljani. Področje Kmetijske družbe se smatra v tukajšnjih kmetijskih krogih za preveč obsežno in se temu tudi pripisuje pomanjkliiva pomoč podružnicam, ki leže na Štajerskem, posebno pa v Slovenskih goricah, Murskem polju in v Prekmurju. Po osvobojenju se je delokrog bivše Kranjskb kmetijske družbe enostavno razSiril na vso Slove-nijot ni se pa temu primemo organiziralo tudi njeno poslovanje, oziroma občevanje s podružnicami na novo priključenem teritoriju. Radi tega se je že vsled pretresljaiev v svetovni vojni omajano stališče štajerskih podružnic Kmetijske družbe še bolj poslabšalo In obstoja danes resna nevarnost, da bo smisel za kmečko strokovno organiza* cijo sčasoma popolnoma zamrl in da bo ce!a vrsta teh korporacij zaspala. Za-družniki se pritožujejo, da imajo vsled oddaljenosti sedeža in poslovalnice centrale Kmetijske družbe in vsled slabih zvez premalo koristi od svojega sodelovanja, zato se odtegujejo. Opustitev podružnic te prevažne kmetijske organizacije pa bi ime!a lahko slabe posledice, predvsem nazadovanje splošne stopnje našega kmetijstva^ To bi se dalo preprečiti samo na ta način, da bi se za novo mariborsko samoupravno oblast osnovala v Mariboru posebna poslovalnica centrale Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani. Taka poslovalnica bi imela prvič boljši vpogled v stanje in potrebe našega štajerskega kmetijstva, drugič pa bi lažje hitreje priskočila na pomoč onim, ki bi bili potrebni pomoči, in tretjič bi tudi štajerski zadrugarji lahko osebno pri njej opravili svoje posle in bi jim ne bilo treba hoditi v oddaljeno Ljubljano ah pa reševati zadeve pismeno, kar rešitev vedno zavlačuje. Misel je torej pametna in bi bilo v interesu razvoja našega kmetijstva^ ki je v našem narodnem gospodarstvu gotovo, vsaj danes še, najvažnejši faktor, le želeti, da b» se čimprej uresničila. Prometno najbolj zapuščen del Slovenije so bile do danes brez dvoma Slovenske gorice. Sv. Lenart in Sv, Trojica, dve metropoli tega lepega ozemlja sta bila takorekoc skoro odrezana, od ostalega sveta. Kadar Je bilo slabo vreme v te kraje sploh ni bilo mogoče priti, pa tudi pošto so dobiva-' li včasih komaj vsak drugi ali tretji dan. Novice, ki so se v svetu dogodile, so izvedeli Slovenskogoričami komaj čez tri ali več dni. Svoječasno se Je osnovala neka avtomobilska družba^ kž je vzpostavila reden promet med Mariborom in središčem Slovenskih goric. Radi raznih intrig in drugih vzrokov pa je kmalu morala prenehati z vožnjami Sledila ji je. neka druga družba, toda tudi ta je prenehala in nazadnje je bile edino komunikalno sredstvo še tovorni avtomobil mlekarja Bemharda, ki je poleg mleka, če je imel prostora, prepeljal tuintam tudi kakega potnika im pošto. Po dolgih bojih pa se je sedaj vendar posrečilo prvotni družbi, ki je popolnoma v slovenskih rokah, dosečt ugodne pogoje in tudi poštni zakup, tako da je to vprašanje vsaj zaenkrat ugodno rešeno. Avtodružba pri Sv. Lenartu je sklenila z ministrstvom pošte pogodbo, po kateri bo prevažala ona vso pošto za vse poštne urade ob tej progi. Avtomobil vozi sedaj zopet redno vsak dan, tudi na praznike, le ob nedeljah ne. Baje pa se bo v kratkem promet še pomnožil, tako da bodo imele Slovenske gorice dvakrat na dan in tudi ob nedeljah zvezo z Mariborom. Slovanski svet Novi poljski zunanji minister. Grof Zamejski je edini poljski diplomat, ki je od konca svetovne vojne ostal vedno na istem mestu in sicer v Parizu. V teku teh petih let so se osemkrat menjale poljske vlade ln se izvršile razne rekonstrukcije. To pomeni, da ie vsaka vlada znala ceniti sposobnost svojega pariškega zastopnika. Rodbina grofa Zamojskega Je ena najstarejših poljskih magnatskih rodbin. Grof Zamolskl je edini od starih rodbin, ki Igra veliko politično vlogo v sedanji poljski državi in to ne v kaki reakcljonarni in konservativni stranki, temveč v nacijonaii-stlčni narodnodemokratski stranki, kateri le pripadal že v mladosti. Narodnodemokrat-ska stranka se je pričela razvijati v Varšavi koncem minulega stoletja, ko je pri-čela borbo s socljalizmom in s starim ple-menltaškim konservatlzmom. V začetku vojne je bil Zamojski v Varšavi član narodnega odbora, ki Je vodil borbo na strani Rusije proti centralnim državam. Ko so Nemci zavzeli Varšavo, je ušel v Rusijo, od tam pa v London ln Pa- Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Začetek ob 8. uri zvečer. Petek 18. januarja. Zaprto. Sobota 19. januarja. Uthello, Izven. Nedelja 20. Januarja ob 3. url pop.: Mogočni prstan. Izven. — Ob 8. url zvečer: Hamlet. Izven. Pondeijek 21. Januarja. Mogočni pr-stan. Red B. Opera: Začetek ob pol 8. url zvečer. Petek 18. januarja: Notredamski zvonar. Red F. Sobota 19, Januarja. Gosposvetski sen. Red D. Nedelja 20. Januarja. Suzanina tajnost, Mozart ln Sallerl, Giannl Schicchi. Izven. Pondeijek 21. januarja. Zaprto. I OtheUo. V soboto, dne 19. t. m. se vprizori v dramskem gledališču Shakes. pearejeva tragedija »Othello«. Pri tej predstavi igra naslovno vlogo prvič gospod Putlata. Ostala zasedba ostane ncizpremu-Bjena. Desdemono igra gospa Baričeva, Jaga g. Rogoz itd. Rciijo vodi g. Sest. 1 Hamlet se ponovi prvič v tej sezoni v nedeljo, dne 20. t. m. V glavnih vlogah nastopijo: Hamlet — Rogoz, kraljica — Marija Vera, (Helija — VVlmrrva, Poloni! — Lipah, kralj Skrbinšik itd. Režlio vodi g. Sest. Mariborsko gledališče. Mollerc: »Namišljeni bolnik«. V torek 15. t m. Je mariborsko gledallšie ponovilo že v lanski sezoni podano Molierejevo komedllo »Namišljeni bolnik« ln sicer v deloma novi zasedbi. Uprizoritev je bila dobra In je pokazala v nekaterih detajlih napredovanje od lanskega leta. Posebno g. Bratina (Argan) je d< bro rešil svojo nalogo. Do izraza so prišle vse njegove dobre lastnosti. Gdč. Je-lenčeva (Belina) je pokazala, da napreduje, vendar pa manjka njeni igri še vedno ona finesa, ki Izraža pravo ustvarjanje. Zelo je ugajala zopet gdč. Kraljeva (Angelika), enako gdč. Savlnova, ki Je zelo Iskreno podala malo naivno a obenem skrajno poredno Louison. Ga, Bukšekova (Tolnetta) ie pokazala, da zna resna umetnica tudi iz služkinje napraviti velevažno vlogo. Sicer pa so bili tudi vsi ostali na mestu, posebno g. Grom (Diafolrus), g. Tepavac (Berlade) in g. Kovič (Tomaž Diafoirus). Gledališče je bilo prillčno dobro zasedeno, le prve vrste v parterju so zevale praznote. —r. — Sinfonični koncerti Muziko Dravske Divizijske Oblasti pomenijo vedno lep dogodek v muzikalnem življenju našega mesta. Odlikujejo se po raznovrstnih in vestno sestavljenih sporedih, prinesli so nam pa tudi že marsikatero novost iz slovenske odnosno Jugoslovanske glasbene literature. Na koncertu, ki se vrši v pondeijek, Izvaja orkester med drugim tudi overfuro ljubljanskega rojaka Mihevca, ki se je kot skladatelj proslavil v tujini, predvsem v Parizu, Občinstvo prosimo, da si omisli 2a ta koncert vstopnice že v prodpiodu i, ker je vsled sodelovanja čelista Tkalčiča vse- kakor pričakovati velik poset. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 1 Edmonde ln Jules de Goncourt: Renče Mauperin. Prevel P. V. B. Splošna knjižnica št. 15. V Ljubljani 1923. Natisnila In založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Cena broš. Din 15.—, vez. Din 21— Prevodna literatura zadnje čase med nami precej narašča. Ta pojav Ima dovolj zagovornikov in tudi dovolj nasprotnikov. Nam se vsekakor zdi potrebno, da se naš človek razgleda tudi po duševnem svetu velikih narodov. Tak razgled nam more samo koristiti. Zato Je Splošna knjižnica tudi spredla v svojo zbirko roman Renče Mauperin in Je predstavila z njim brata Oon-court, ustanovitelja francoskega naturalizma. Delo Je polno fines in zanimivosti, zlasti v risanju značajev, in bo dobrodošlo tudi vsem onim, ki se uče francoskega Jezika, ker jim bo v spremstvu prevoda omogočilo branje izvirnika. Na tak način postane Izvirnik že začetniku dostopen, obenem pa čitatelj vidi, kako ie mogoče posebnosti prenesti v slovenski Izraz. Sicer pa bo zanimalo življenje, ki ga rišeta brata Goncourt v tem delu, tudi naše najširše kroge. Nemci Prancoze slikajo vedno v taki luči, da bi marsikdo hotel vedeti, kako gledajo Francozi samega sebe. Renče Mauperin prinaša odgovor na to vprašanje. Skromna cena omogoča nakup knjige, solidna oprema pa Jo Uubiteljem priporoča. — Dve Masarykovi knjigi. Ravnokar smo prejeli drugo knjigo T. G. Masary-kovib Izbranih del »Rusija in Eviosa« v prevodu Štefana Musulina. Ta prvi zvezek Masarykove .Rusije in Evrope«, katerega imenu'e avtor »študija o duševnih strujah v Rusiji, obsega socijološke škice zgodovine ruske filozofije in vere. Knjiga obsega 312 strani In stane Din 60.—. na boljšem papirju Din 70.—. Dobi se v vseh knjigarnah in pri Izdajatelju: Prosvjetna nakladna zadruga Zagreb, Mošlnskoga ul. 6. Prva In druga knjiga Masarykovih Izbranih del (Borba za samoodločbo narodov in Rusija in Evropa) se dobi prl izdajatelju za Din 80.—, na boljšem papirju Din 90.—. 1 Jurčič Josip. Spisi, X. zvezek. Uredil dr. Ivan Grafenauer. Slovenski svetec in učitelj. Veronika Deseniška. 1923. Zatožila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. Cena 20 Din, vez. 30 Din. — Grafenauerjeva izdaja Jurčičevih zbranih spisov se bliža svojemu koncu. Se dva zvezka in imeli bomo vse zbrane Jurčičeve spise, zakaj sedanji X. zvezek Je zopet korak bliže izpopolnitvi te verzeli, ki vlada na naši slovenski mizi. Dr. Prijateljeva klasična izdala »e počasi napreduje. Izdaja Narodne tiskarne je že davno razprodana, zato moramo biti Grafenauerjevega Jurčiča tembolj veseli. V .Slovenski svetec in učitelj« nas popelje Jurčič nazaj v staroslovensko zgodovino, v čase sv. Cirila In Metoda. Ista iskrena domovinska ljubezen, ki je rodila Jurčičevo pero v Tugomeru, veje tudi tu Iz vsake strani te knjige. Slovenstvo ln slovanstvo sta gonilni sili Jurčičevega delovanja. Veronika Deseniška obravnava v dramatski obliki kos Iz zgodovine ccliskih grofov. la snov je potisnila že prvi slovenski pisateljici Josipini Turnograjskl pero v roko In prav sedaj jo obdelava Oton Zupančič tudi v dramatski obliki. Tri dni pred smrtjo Je dokončal Jurčič svojo Veroniko. Opiliti tega dela ni mogel. Preje ga Je zasenči smrtni angel. Iz Veronike Deseniške veje slovenski duh, kos slovenske grude se drži tega dela In zato bomo z veseljem segli po X. zvezku Jurčičevih spisov. 1 Deset najboljših knjig. Neki ameriški list je razpisal nagrado v svrho ugotovitve, katerih deset knjig smatrajo njegovi bralci za najboljše od L 1900 naprej. Razpisni natečaj še ni zaključen, toda lz do sedaj znanih odgovorov se zdi, da se bo največ odgovorov glasilo za Wellsov »Načrt povesti«, Benettove »Pripovedke starih matere, Rollandovo »Jean-Christophe« in Hutchin. sovo »Ko pride zima«. 1 Kropotkluov muze] t Moskvi. Kro-potkinovo rojstno hišo v Moskvi 90 na svečan način spremenili v muzej, kjer so shranjeni vsi njegovi spisi in knjige v vseh jezikih. Med shranjenimi predmeti Je tudi njegova žepna ma, v kateri Je bil skrit načrt za njegov beg Iz ječe. — Koncert Glasbene Matice. Skoro 31 let je že poteklo, odkar je naša Glasbena Matica izvajala prelepo glasbeno delo Antonina Dvofaka »Stabat mater«. Kot spomin na nje .slavno dobo izvajanj svetovnih skladb za ves večer, Je sinoči delo osvežila in ga ponovila v pablto polni unionski dvorani. Solisti gdč. Zlkova, *a. Borova, gg. Betetto In Šimenc, Matični zbor in orkester muzike dravske divizije so nam pod vodstvom g. kapelnika dr. Josipa Čerina pripravili lep umetniški užitek. K podrobnostim Izvajanja se še sovnMOfc, riz. L.' 1917 je skupno z Drnovskim ustanovil v Parizu poljski narodni odbor .kot najvišjo poljsko vlado. Drnovski je-bil predsednik, Zamojski pa podpredsednik. Ko je odšel Drnovski na agitacijo v Ameriko, je Zamojski vodil sam borbo za osvobojenje poljskega naroda. Grof Zamojski je znan prijatelj južnih Slovanov. V Varšavi je sprejel vsakega našega človeka zelo ljubeznivo in gostoljubno. Pri volitvah za prvega predsednika Poljske republike je bil protikandidat Na-rutoviču, ki je bii izvoljen s pomočjo Nemcev in Zidov in ki je moral plačati svojo izvolitev s smrtjo. V novi volilni borbi je zmagaj sedanji predsednik Vojčehovski Proti Zamojskemu. Sedanji predsednik je Pozval svojega bivšega resnega konkurenta na važno mesto ministra zunanjih Poslov. * s Monarhističuo-iašističiii komplot na Pobskem. Razpust fašistične organizacije ’ Varšavi in aretacija njenih članov je 'Obudila veliko senzacijo. Izmed uretira-™t se imenujejo: general Galinski, nekdanji oastnik poljske armade, ing. Penkoslavski, "Pbe Gorczyuski, organizator poljskih legij, G sp se jeta 1915 borile na strani Rusije Proti Avstriji in Nemčiji, rezervni stotnik j malevski in varšavski veleindustrijaiec t-Osniovski. Poleg tega je predpreiskava Pognala, da so na iconiplotu udeležene še razne druge odlične politične osebnosti. J® dokumentov, ki so se našli pri aretirancih, sledi, da so hoteli izvesti državni PT®'7at in izklicati diktaturo. Za diktatorja lo bil določen ing. Penkoslavski, ki bi naj Po Posrečenem prevratu pripravljal ugodja tla za proklamacijo monarhije. Kraljema krona Poljske bi se ponudila znani Osebnosti poljske aristokracije. Gorczinski je bil določen za najvišjega poveljnika varnostne službe. V organizaciji, ki je pripruv-Uala prevrat, je vladala železna disciplina. izdajstvo je bila predvidena smrtna ka-Zakletev na novo pristopivših članov ie vršila vsak pondeljek v katakombah Cerkve Vseh svetnikov v Varšavi. Prekatna organizacija je štela samo v Varšavi več tisoč članov in je imela razpre-?bne podružnice v vseh večjih poljskih Majih. s Manjšinsko vprašanje na Poljskem. ha krakovskem kongresu poljske socialistične stranke se je razpravljalo tudi o manjšinskem vprašanju, ki je na Poljskem zelo komplicirano, ker zadeva Žide, ki so raztreseni po vsej državi, in Ukrajince, ki kompaktno prebivajo v Voliniji in Vzhodni Galiciji. Sprejeta je bila na kongresu resorja, ki povdarja perečo nujnost nacijo-ini f«8a Problema. Preganjanje narodnih ciin ^a votb v razdor> ki krepi reak-ie v °nem0£0Ča demokracijo v razvoju in no s?Potk delavskemu gibanju na sploš. nošt v c *£a zatlteva popolno enakoprav-reni)hi:te\Prebivalcev aa teritoriju poljske e, rez ozira na versko ali narodno D pa °s.t-.Stranka inora to mrtvo točko Oni Hi 1 ln sama zagrabiti za inicijativo. Hr, r il ustave, ki daje manjšinam pravico 9 kulturnih, jezikovnih in šolskih svobo-uw •• sf *ma Izvesti. Ustanoviti se ima krajinska, univerza v Lvovu. Prav tako p*..na) Zidom prizna pravica do šolstva. oljska soc. stranka zahteva nadalje v ?vojih resolucijah, da se da Vzhodni Poljski vtonomija občin in okrajev, obenem pa judi deželska avtonomija za vse področje, ‘ J?.. nvseljeno z Ukrajinci. Stranka ima v stik s socijalističnimi skupinami ,?f dmh manjšin ter jih pozvati v borbo -uper svoje lastne naciionaiiste. i, ,s Francozi o Makedoniji. »Journal des vetKts« piše v uvodniku: Makedonsko vp. kako pridemo pristaši hi vo-laci Narodne napredne stranke do tega, da natn ljubljanski demokrati postavljajo preti naši volji poslanca? V pogodbi je bilo popolnoma jasno določeno, kdaj ima prepustiti g. prof. Reisner svoje mesto našemu kandidatu. Ce bi ne bilo te pogodbe, bi Reisner sploh ne bil izvoljen in bi ne bil poslanec niti sedaj niti poprej. Mi smo storili svoje, demokrati pa so tako »pošteni«, da sedaj pljujejo po nas, ki smo jim s svojimi glasovi pripomogli do mandata. Dober nauk za prihodnjič in za vsakogar, ki bi hotel iti z demokrati! ~ S,,.ke kraWfe Marije. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da si morajo vse šole m prosvetne ustanove nabaviti m obesiti v svojih prostorih slike kraljice Marije, katere je napravil akademski slikar g. Tomislav Križman. — Novi irancoskl poslanik v Beogradu. Za francoskega poslanika v Boegradu je imenovan g. Debier namesto dosedanjega poslanika Clcmenta Simona, ki ie imenovan za inšpektorja konzularnega in diplomatskega personalnega odseka v ministrstvu zunanjih del. — Preselitev ministrstva zunanjih del. V sredo dopoldne se je preselilo predsed-ništvo vlade iz dosedanjih prostorov v nove prostore, ki se nahajajo y novi zgradbi ministrstva zunanjih del. Gosp. Pašič je bil celo dopoldne v kabinetu g. dr. Ninčiča, ker njegov kabinet še m bil urejen. — Smrtna kesa. Dne 10. t. m. je umrl mož stare korenine, ki je preživel skoraj vsa svoja leta v našem mestu kot mali obrtnik — slikai ski mojster. Din ter A n t o n je že leta 1882. sjtoznal veliko važnost gasilskega poklica in je ostal zvest svojemu človekoljubnemu delu do pozne življenjske jeseni — rojen je bil 1. 1846. Članstvo ga je radi njegovih sposobnosti izvolilo že kmalu po vstopu za četnega poveljnika in leta 1914 za podnačelnika. Kmalu po vojni je postni načelnik. V priznanje zaslug je bil imenovan za častnega člana in tudi mestna občina ga je imenovala častnim občanom. Pogreb zas užnega moža bo danes ob 4. ud popoldne iz Ulice na Grud št. 5. Naj v miru počiva! — Umrla je v Ljubljani dne 16. t. m. gdč. Franica Mikuž. — Občni zbor Zveze organizacij tna-glstratnih uslužbencev. Dne 16.'t. m. se je vrši! občni zbor Zveze organizacij tnagi-stratnih uslužbencev. Občnega zbora so se udeležili delegati vseh organizacij. Predsednik dr. Fug je podal iroročilo o delovanju Zveze in o sedanjem ptoložaju mestnih uslužbencev. Poročilo je bilo odobreno. Daljša debaia se je razvila o vprašanju pragmatike, ki pride v prihodnjih dneh v razpravo v občinskem svetu, ter je dobik) predsedstvo smernice, ki jih naj zastopa glede razprave o pragmatiki. O podrobnostih bodo razpravljale posamezne organizacije. Mnogo nevolje je med uredništvom povzročila že znana pritožba na pokrajinsko uprava. Tozadevno je bila sprejeta sledeča resolucija: Delegati vseh organizacij zbrani na občnem zboru Zveze organizacij magistralnih uslužbencev dne 16. januarja 1923 z vso odločnostjo obsojajo pritožbo na pokrajinsko upravo, zlasti pa glede imenovanja novih uradnikov in plač magistrat-nih uslužbencev. Konštatiramo, da nam po uvidevnosti sedanjega občinskega sveta Priznane plače niti zdaleku ne zadostujejo za redno preživljanje, mnogokrat niti za uajpotrebnejše stvari ne, o nakupu obleke >td. pa sploh govoriti ne smemo. Zato smatramo tako postopanje, ki je naperjeno proti najbolj bedni eksistenci uslužbencev kot nizkoten akt onih, ki nc vidijo iu ne čutijo najhujše bede tisočev. Izjavljamo, da se bo- Ljtibljana, dne 17. januarja 1924. demo borili proti vsakemu napadu na našo eksistenco z vsemi dopustnimi sredstvi, občinski svet pa, ki je znal dosedaj vpošte-vati naše težnje, prosimo, da tudi v bodoče vpošteva žalostne razmere uslužbencev mestne občine in nas pri našem stremljenju podpira. — Potresni sunki v Dalmaciji. Kakor poročajo iz Dalmacije, je začela v našem Primorju zopet potresna perioda. Največji sunki so se pojavili dne 13. t. m. v okolici bibenika med Vodico in Zldselom, kjer so omenjenega dne čutili cel dan 5 večjih in več manjših potresnih sunkov. Še pred tem potresom so se pojavili močnejši potresni sunki v bregalniški oblasti v Rado-vištu in Grahovcu pri Boki Kotorski, — Nova skladišča za šiblce. Uprava državnih monopolov je dovolila tovarni za šibice v Rušah pri Mariboru, da otvori dve veliki skladišči in sicer prvo v Ljubljani, drugo v Celju. — Kandidati za dopolnilne volitve v cenilno komisijo. Zveza trgovskih gremijev, Jugoslovanska obrtna zveza in Zveza obrtnih zadrug so posiavile za dopolnilno volitev v cenilno komisijo, ki se vrši v nedeljo dne 20. t. m. nastopno enotno kandidatno listo. Ljubljana mesto voli: kot člane: 1. Jela č i n Ivan st., trgovec in posestnik. 2. Sušnik Alojzij, trgovec in posestnik. 3. Toni Josip, mesar in posestnik. Kot namestnike: 1. Rozman Ivan, čevljarski mojster in posestnik. 2. Medic Franc, trgovec. 3. K. A. Kregar, trgovec in posestnik. — Ljubljana okolica voli: kot člane: 1. Zebal Franc, trgovec, posestnik in načelnik gremija za okolico v Rudniku št. 3 pri Ljubljani. 2. Tomšič Ivan, krojaški mojster in posestnik, Verd 99 pri Vrhniki. 3. Pirc Ivan, sodar, posestnik in trgovec, Dravlje št. 99 pri St. Vidu nad Ljubljano. Kot namestniki: 1. Šušteršič Jožef, posestnik, gosti ničar in mlinar, Seničica št. 1 pri Medvodah. 2. K o s Ivan, mesar, gostilničar in posestnik, Vrhnika št 190. 3. Knez Andrej, posestnik, Šujca št. 97 pri Dobrovi. — Ponesrečeni delavci. Pri kopanju Ilovice v Caterjevi opekarni v Začretu pri Celju je podsul plaz zemlje delavca Ivana Rezarja. Mož je dobil težke poškodbe in so ga morali odpeljati v bolnišnico. — V tovarni klobukov »Šešir« v Škofji Loki se je obrezal Franc Leban na stružnem stroju po levi roki. — Sekač tovarne pohištva »Vintgar« v Gorjah Lovrenc Janežič se Je vsekal v gozdu v levo nogo. Rana je težka. Drvar Luka Zgaga pa se je vsekali v Bohinjski Bistrici v levo golen. — V tovarni »Titan* v Kamniku je^padei delavec Janez Štebi tako nesrečno, da si je pretegnil kite na rokah. — V tovarni upognjenega pohištva Remec in drug v Duplici se je težko obrezal po levi roki pomočnik Josip Juh. — Pri lesni družbi »Vintgar* v Gorjah se je mizar Ivan Ambrožič na skobelnem stroju težko obrezal po levi roki. — Železniško ravnateljstvo v Ljubljani je začelo poslovati, kakor znano, s 1. januarjem. Železniško osobie je bilo pridržano v službi, odpuščenih je bilo le nekaj tujih državljanov in pa nekaj komunistov, ki so bili po sprejetju zakona o zaščiti države prestopili v službo južne železnice. — Upokojitve v državni službi, Upokojena sta gg. Jurij Čop, pomočnik direktorja pri oblastni direkciji pošte in telegrafa v Splitu, in Aleksander Valjavec, poslovodja v tobačni tovarni v Ljubljani. Ministrstvo pošte In telegrafa je sprejelo ostavko, ki jo je podal na državno službo Franc Kozak, poštar V. razreda pri poštnem in brzojavnem uradu v Ljubljani. — Poziv političnim strankam. Ker se je pokazala nujna potreba, je ljubljanski mestni magistrat z ozirom na volitve razdelil Ljubljano na 18 volišč, vsled česar je tildi odredil nov prepis volilnih imenikov. Hkrati so se tudi uveljavile vse številne nove označbe posameznih ulic, trgov in cest. Kdor tedaj reflektira na izvod volilnih ime-n.kov, se pozivije, da se nemudoma zglasi pri vodji stalnega volilnega katastra na magistram, ker bi bila kasnejša naročila težje izvršljiva. — Ncvcmeške vesti. Učiteljstvo novomeških osnovnih šol je priredilo' v prid »Jugoslovanski Matici« in jiCiril-Metodovi družbi« v soboto ob 8. url zvečer in ponovilo v nedeljo ob 3. uri popoldne veseloigro »Stari grehi«. Igralo se je tudi to pot, kot smo pri našem učiteljstvu navajeni, prav dobro. Moralen in ma-terijalen uspeli je zadovoljiv. — Prvo, kar čaka novi občinski odbor, bo zidanje o s n o v n e šole. Škandal, ki mu ga ni para, je, da je dolenjska metropola brez lastnega šoisktga poslopja in da plačuje drago najemnino za sleoro 200 let staro razpadajočo — staro gimnazijo. Vsak teden se kaj podere in je treba popravila. Zdaj sredi trde zime se morajo popravljati stare peči, da ne zmrznejo učenci in učitelji. Rastoči in učeči se mladini vse to gotovo ni v korist! — Trgovska banka, podružnica Novo mesto, menja te dni svojega ravnatelja. Dosedanji ravnatelj g. Martelanc, vrlo simpatičen gospod, odide na novo službeno mesto v Slovenj gradeč. — Pasja steklina se širi po okolici. Pred nekaj dnevi so eskortirali v Zagreb ogrizenega cigana. Steklega psa, ki je ogrizel tega, so drugi cigani ubili in pojedli. Kaj bo zdaj?! — Širi se tudi trebušni legar. V Vavti vasi je več bolnikov ter en mrlič. — Umrla je gospa A v s e n e k Uršula, vdova po seiskem pismonoši. — Na porodu je umrla v nekem ljubljanskem sanatoriju domačinka, gospa Albinu Avsec, roj. Da-rovec, soproga.železniškega uradnika. Fantek, ki je vzel mladi mamici življenje, je zdrav in se počuti dobro. Prezgodaj umrla gospa se je v dekliških letih mnogo udejstvovala na našem odru. Imela je krasen glas. Bodi j! lahka zemljica, ostalini pa naše globoko sočutje! — Poštni avto Novo mesto — Brežice že nekaj dni »štrujka«. Zdaj si pomagajo z osebnim avtomobilom, ki pa ne more vzeti toliko potnikov. — Tatvine. V veletrgovini z moko Grm na Kraljevič Petrovem trgu so prišli na sled raznim nerodnostim. Uvedena je preiskava. — V Gotni vasi pri Senicovkl se je v kratkem času že drugič oglasil tat. Zdaj baje ni prišel od daleč. Stara, nekoliko gluha Šcnicovka se je ob 6. uri zjutraj napravljala k maši. Cula je zunaj neko ropotanje, pa se ni zbrigala misleč, da se pode mačke. Pa je bil tat, ki je snemal na svinjaku vrata. Te ie potem prislonil pod okno, splezal gori. utr! šipo pri shrambi in odnesel kiblo masti ki ie bila med oknom Ker se je že dan je skril plen v sneg iii ga naslednij večer spravil na varno. Tičku — ali bolje — tičici so na sledu Veliko zanimanje povzroča tu zadnje dni proces proti topllškerau župniku g, Erzarju ki Je obtožen falzificiranja hranilne knjižice. Obravnava je bila pretečeni teden preložena O stvari bomo še poročati. — Celjske vesti. V' o 1 i t v e v cenilne komisije. V nedeljo dne 20. januarja se vrše nadomestne volitve v cenilne komisije za dohodnino v času od 7. do 13. ure. Volilni upravičenci, stanujoči v mestu Celje, volijo v uradnih prostorih davčnega okrajnega glavarstva, oni iz okolice ijj pri davčnem uradu v Celju. Prvi volijo po dva člana in dva namestnika, drugi pa pp tri člane in tri namestnike. — Umrla je v Gaberju posestnica Frančiška Svetel. — Premi je ra B r. Nušičeve družinske komedije »Svet« se vrši danes v petek ob 20. uri za B-abonement v našem mestnem gledališču. — Mariborske vesti. Veliki župan dr. Miroslav Ploj je odpotoval danes y Ljubljano. Na to se poda k reparacljski komisiji v Pariz, od koder se čez priblžrio 10 dni zopet povrne na svoje službeno mesto. — Včeraj je na glavnem trgu pes neznanega lastnika ugriznil nekega častnika v nogo. Policijski koinisarijat opozarja zato na predpis, da se morajo voditi psi na vrvici ali pa morajo nositi nagobčnik. — V soboto dne 19. t. m. se bo vršila v Dravski vojašnici ponudna dražba ledu z ribnikov na tezeriskem velikem vojaškem vežbališču. — Kot nujno osumljena, da sta izvršila več tatvin v Rogaški Slatini in okolici, je orožništvo aretiralo brata Antona in Hinka Heureg Izročena sta bila sodišču. — Nesreča ali samomor v Mariboru. Včeraj bi morala 57 letna sestra v tukajšnjem ambulatoriju »Protiiuberkulozne lige«, Evgenija Kranjec, peljati večje število tuberkuloznih otrok v Topolščico. Ko pa je ob določenem času ni bilo od nikoder, so jo iskali v mestu] oskrbovalnici, kjer je imela svojo sobo. Ker so bila vrata zaklenjena, so jih nasilno odprli in našli sobo napolnjeno s svetilnim plinom, Kranjčevo pa mrtvo v postelji. Domneva se, da gre za samomor. Kranjčeva, ki je bila ločena od moža in ni živela v posebno ugodnih razmerah, je bila kot bo-lniška sestra prvovrstna moč in s svojim temeljitim strokovnim znanjem krepka opora v ambulatoriju poslujočim zdravnikom. Z vso vnemo in hvalevredno požrtvovalnostjo se je posvečala svoji težki nalogi in bila prava dobrotnica bolnikov. Z njo izgubi PTL moč, ki jo bo težko nadomestiti. — Ptujske vesti. Božično darilo od Nj. Vel. kralja Aleksandra I. je dobil Peter Kavčič, dijak V. razreda realne gimnazije v Ptuja. — Provizorični poštni uradnik Ka-rtrnos je premeščen Iz Ptuja v Subotico. -~ Dne 18. januarja t. 1. se vrši v kavariti »Balkan« v Ptuju poslovilni večer ta-mošnje damske kapele. — Jugosloven sodnik v Ameriki. V mestu Ely v Mlnnesottl so meščani Ižvo-lili za sodnika g. Marka Zoretiča Iz Vlvo-dine na Hrvatskem. Zoretič je bil prvotno delavec, pri tem pa si je prištedil toliko denarja, da je otvorll precejšnjo trgovino. Ko je hotel zadnje čase oditi v domovino, so ga pa meščani izbrali za sodnika. — Velik prijatelj Jugosiovenov umrl V Ameriki je umrl velik prijatelj Jugoslo-venov, urednik »Providence Journal-a« in »Evening Bulatina«, ki je med prvimi Američani začel zagovarjati v ameriških listih jugoslovensko vprašanje. — Mednarodne razstave v Chicagu so se med 14 drugimi narodnostimi udeležili tudi Jugoslovenl, ki so imeli svoje prostore med Cehi in Italijani. Med drugim so priredili Jugosloveni tudi več zabav z narodnimi plesi in želi pri tem obilo pohvale in priznanja. Kronika. — Preiskava proti razpečevalcem ponarejenih 10 dinarskih bankovcev je dovršena in so bili te dni vsi krivci — 2 po številu — izročeni sodišču v Beogradu. Skupno je bilo v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in na Rakeku aretiranih 23 oseb Od teh je bilo pa 11 Izpuščenih na svobodo, ker jim niso mogli dokazati nobene krivde Med aretiranimi se nahajajo poleg Ignaca Zupančiča tudi Alfons Zornik ln Jakob Ce-lešnik iz Ljubljane in Marij Gabrenja iz Rakeka. Pri vseh aretirancih so našli ponarejenih bankovcev v vrednosti 120.000 Din. Ker so se istočasno pojavili na Rakeku tudi ponarejeni 100 lirski bankovci, preiskuje policija sedaj tudi to zadevo, ker sumi, da je ta družba razpečevala tudi jpona-rejene lirske bankovce. k Vlom v Homu. Neznani vlomilci so vlomili v stanovanje tesarskega mojstra Franca Urbiča na Homu pri Št. Rupertu in pokradli črn suknjič, 5 hlač, 6 telovnikov, suknjo, 14 srajc, 2 para čevljev, 2 britvi, pištolo, klobuk, nogavice, 20 škatelj vžigalic in hleb kruha, v skupni vrednosti 6000 Din. k Poneverba. Samski kovač, že večkrat predkaznovani France Brunčič iz Se-tarove pri Mariboru, je izvabil na goljufiv način od Helene Lorbek v BresteraicI črn površnik, klobuk, moško obleko in perlk), od Martina Vidoviča 4 kolesni ročni voziček, od Helene Lorber pa nekaj perila, rjuho, žensko žepno uro in srebrno verižica v skupni vrednosti 4200 Din. k Tatvina mesa. Dva vlomilca, eden že aretirani Avgust Tomažin in njegov neznan sodrug, ki je pravočasno pobegnil, sta vlomila v kaščo Marije Benegallja v Dol. Gembiču pri Trebeljevem in odnesla za 1300 Din slanine In prekajenega mesa. Ukradeno meso so kmalu po vlomu našU in ga vrnili lastnici. k Pazite na suknje. V kavarni »Zvezda« v Ljubljani le bila ukradena trgovcu Miroslavu Pogorelcu črna zimska suknja z astrahanovim ovratnikom in črno svileno podlogo, vredna 1500 Din. k Tatvina ali zamena v vlaku. Mariji Urbanc iz Tržiča le odnesel nekdo z gorenjskega vlaka bel zavoj, v katerem je imela žensko obleko, 6 predpasnikov In nogavice, v skupni vrednosti 400 Din. Prvotno se je mislilo, da je bil zavoj ukraden. *^Jfasne!f »na51i v doti^nem vlaku oHIpVp ^ iV katerem ie bilo tudi nekaj wvr£i? ,e' pa ni lzltfiučeno, da se je v Iu. z,amei’lava- Najden zavoj se nahaja k-rttoH za, naider>e stvari na glavnem kolodvoru v Ljubljani. k Pazite na perilo. V veži neke hiše na Kongresnem trgu je pustila neka okoliška perica sveženj perila in šla k strankam v niši po umazano perilo. Ko se je vrnila, le opazila, da je sveženj izginil. Stopila je na Prag in zagledala tatico, ki je bežala s svežnjem. Stekla je za tatico proti Lattermano-vemu drevoredu, kjer je perica dohitela tatico in ji odvzela sveženj, v katerem Je bUo za okrog 600 Din raznega perila, last vsč strank. Tatica je delavka Marija Notar le Ljubljane. Izročili so jo diri. pravdalitvu. Primorske vastl. p Nov! predsednik tržaškega priziv-MKa sodišča gr, uff. Agostino Margara, ki je bil doslej svetnik pri kasacijskem sodišču v Rimu, je bii v torek zjutraj slovesno ustoličen. p Crne srajce za uove pokrajino. Ker se je fašistovska mladina v novih pokrajinah z vso vnemo vrgla na delo za fašistov-sklmi cilji, je odločil direktorij iašistovske stranke, da odpošlje v znak priznanja v uove pokrajine 1000 črnih srajc, ki se naj razdele med najagilnejše člane brezplačno. V Trst je uprava že odposlala 300 črnili »raje. p Izseljevanje na Primorskem. Iz različnih krajev Primorske prihajajo poročila, da se prebivalci, večinoma mladi 20- do 30-letni delavci, izseljujejo bolj kot kdaj prej. Slabe gospodarske razmere, ki jih jo povzročila deloma vojna, deloma priključitev h kraljestvu, jih silijo do tega. Možje in fantje gredo za zaslužkom v Ameriko in Francijo, dekleta pa so se začela obračati v Aleksandrijo. Vino, ki je bilo prejšnje čase glavni vit dohodkov, danes ne gre več v denar, Trst in Reka, kjer je dobilo dela prej mnogo naših Kraševcev, propadata in dela in zaslužka ni več dobiti. Mnogim zavednim Slovencem zopet fašisti ne pustijo živeti in ne preostaja jim drugo kot da prodajo vse in se izselijo. Pač žalostne razmere, še žalostnejše pa bodo posledice, če bo šlo tako naprej. p Fašisti. V Dolu pri Opatjem selu so se zbrali zadnjo nedeljo domači možje in fantje v vaški gostilnL Med njimi so se nahajali tudi župan in občinski svetovalci. Ko se je začula prva slovenska pesem, sta pa vstopila v sobo, kjer so bili zbrani, dva oborožena fašista in z naperjeno puško zahtevala, naj se razidejo. Možje in fantje pa so fašista razorožili in ju postavili na hladno. Fašista pa sta takoj obvestila orožnike, ki so prišli takoj na lice mesta, odvzeii fašistom zaplenjeni puški ter župana in tri fante odpeljali v zapore v Mirnu. Med potjo so jih židovsko pretepali in šele drugi dan dva fanta izpustili, enega pa pridržali v zaporih. — V Biljani so izpremenili fašisti pod vodstvom učitelja Sfiligoja in zdravnika dr. D’Ottonija tamošnjo ljudsko šo.o v plesno dvorano. — V Kontovelu se je vršil te dni pogreb neke 12 letne deklice. Dekleta iz okolice so se udeležile pogreba v narodnih nošah. To pa ni bilo po godu fašistom in, ker sami niso hoteli ptoti temu nastopiti, 90 naščuvali orožnike, ki so res dekletom v narodnih nošah prepovedali, da bi šie v sprevodu. Miade Kraševke pa se niso dale preplašiti, pa so odločno nastopile v sprevodu kljub prepovedi. Tako spoštujejo Italijani stare navade in običaje, ki so sveti vsakemu še tako barbarskemu narodu. p Davčni vijak na Primorskem precej hudo pritiska. Srednji kmet, ki je plačeval pokojni Avstriji do 250 K davka, pride danes na lepo vsotico 2000—3000 lir, katero mora izročiti, vsako le^o za razne državne, deželne in občinske davke in doklade. P Iz Gorice. Tečaj za slovenščino so otvorili goriški Italijani zadnjo nedeljo. Trgovska šola v Goric’ postane avtonomen zavod. Stroške bo krilo ministrstvo 100.000, dežela 20.000, mesto Gorica 16.000 in trgovska obrtna zbornica 4000 lir letno. Upravni šolski svet bo sestajal iz po enega zastopnika države, dežele, mesta in trgovsko obrtne zbornice. Šport. OBČNI ZBOR S. K. PRIMORJE. (Nadaljevanje.) Tajniško poročilo je podal Kuret Marij. Klub šteje 3 častne, 20 ustanovnih, 201 rednih, 72o podpornih članov in 58 članic. Ogromno tajniško delo spričuje število preletih in odposlanih dopisov, kojih skupno število znaša preko 1150 dopisov in 110 brzojavk. Klub šteje 6 sekcij, in sicer: nogometno, lahkoatletsko, plavalno, kolesarsko, zimskošportno in sabljaško. Poročilo navaja laskava poročila zagrebških, dunajskih in graških listov glede igrišča kakor tudi kluba samega. Klubova člana Perpar in Valtrič sta nastopila z velikim uspehom reprezentativno na mirovni olimpijadi v Goeteborgu ter štejeta med prve jugoslovanske iniernacijonalee. Roko v roki s hr-vatskimi in srbskimi atleti sta s svojimi uspehi in zmagami najdostojneje manifestirala jugosl edinstvo ter fizično in psihično silo jugoslovenskega naroda. Gromovit aplavz sledi referentovim besedam, ki omenja nadalje, da je visoko nad nami stoječ nasprotnik ocenil njih uspehe s tem, da je švedska vojaška godba zaigrala našo državno himno in je na visokem drogu prvič zaplapolala na£a trobojnica. Bila sta nadalje tudi bogato obdarovana od švedskega prestolonaslednika. Klub poseduje prvenstvo v moški lahkoatletiki za Slovenijo, damsko prvenstvo Jugoslavije, plavalno prvenstvo Slovenije, Internacionalne zmage kolesarjev itd.; v arhivu hrani klub mnogo daril pokalov In zastavic. Blagajnik Zajc poroča, da znašajo klubova pasiva 10.740.8b dinarjev, vendar izkazuje proračun za leto 1924 toliko aktive, da bo sedanji debet povsem krit. Celotni denarni promet v preteklem letu je znašal 205.504 dinarjev. O delovanju lahkoatletske sekcijo poroča Sancin Danilo. Delovanje sekcije izkazuje kar najsijajnejšo bilanco. Sekcija si je izvojevala prvenstvo Slovenije s skoro absolutno večino točk (00) in damsko prvenstvo Jugoslavije z 29 : 7 točkami. Njena člana Perpar in Valtrič sta bila pozvana v jugoslovensko reprezentanco ter sta nastopila reprezentativno v Ko-penhagnu in Goeteborgu. Klubovo ime pa sta proširila z uspehi in zmagami na mee-tingih v Borasu, Oerebro, Skftvde, Marien-statt, Stockholmu, Helslngborgu in Maimo. Klub se Je nadalje udeležil mednarodnih meetingov Haška in Maratona v Zagrebu. Vsied svojih senzacijonalnih zmag v Zagrebu sta dobila Perpar in Valtrič časten poziv v Prago na intern. meeting Slavlje, kjer sta tudi častno zastopala slovenski šport. Skupno se je klub udeležil 14 različnih meetingov ter dosegel v teh; 20 prvih, 25 drugih, 14 tretjih in 1 četrto mesto. Moška štafeta si je že drugič priborila pokal »Jutra*. Dame, ki so si, priborile prvenstvo Jugoslavije, so pa podlegle v tekmi za prvenstvo Slovenije z minimalno razliko točk, handicaplrane vsled bolezni dveh najboljših članic. Vkupno so dosegle na 4 mte-tingih 20 prvih, 20 drugih in 14 tretjih mest. Program za bodoče leto obsega več meetingov v Ljubljani, ter nastope na Dunaju, Pragi, sokolskem taboru v ZagreLu in Beogradu ter udeležbo damske olimpijade. Za olimpijado v Parizu prideta vpoštev Perpar in Valtrič. O delovanju nogometno sekcije je poročal Bregar It Sekcija šteje 42 članov in 16 naraščajnikov, ki so razdeljeni v S mo« šiva. Odigrala je skupao 50 javnih tekem ter dosegla score 128 : 92 v svojo korist. Stopila je letos prvič tudi v stike z inozemskimi klubi, s katerimi je odigrala 6 internacionalnih tekem ter gostovala v Kapien-bergu, Zagrebu, Čakovcu, Sušaku, Mariboru, Karlovcti in Celju. Prvo moštvo se je nahajalo v pričetku sezone v zelo dobri formi ter doseglo svoj višek, ko je premagalo, do tedaj v prvenstvu še neporaženo, Ilirijo. Koncem poletne sezone je sekcija nazadovala v II. razred, toda ne vsled lastne krivde, v katerem pa je že dosegla prvenstvo za jesensko sezono. S prihodom trainerja ima moštvo najlepše izglede za bodočnost. Poročilo o delovanju plavalne sekcije je podal Savo Sancin. Ostro kritizira delovanje L. P. P., ki je onemogočil tekmovanje za prvenstvo Slovenije. Sekcija šteje 117 članov, od katerih je 39 gospodov, 18 dam in 19 naraščajnikov rednih tekmovalcev. Priredila je v preteklem letu samo l tekmo, katere se je udeležila S. K. Ilirija in sicer ob priliki otvoritve mestnega kopališča ter zmagala brez večine svojih favoritov s 48 : 45 točkami. Dosegla je 9 prvih, 3 druge in 5 tretjih mest. Zanimivo je tudi, da štafete 4 X 50 predpisano, 4 X 100 prosto in 4 X 200 prosto še niso premagane v Sloveniji. Sekcija drži tudi nadalje prvenstvo Slovenije v plavanju in waterpolu ter srebrn prehoden pokal. Iz poročila kolesarske sekcije, ki ga je podal g. Brumat, je razvidno, da je prav lepo napredovala. Imena dirkačev Kosmatin, Hvala, Kozmina so znana tudi preko naših mej. Njeni člani so nastopili v 4 iri-ternacijonalnih ter 8 prijateljskih in prvenstvenih tekmah. Skupno so dosegli 6 prvih, 4 druge, 1 tretje, 4 četrta, 1 peto, 1 sedmo in 1 deseto mesto. Vsega priznanja vredna je zmaga Kosmatina v mednarodni tekmi Gradec— Cmurek—Gradec, nad znanim dunajskim internacijonalcem Kottlom. Zimskošportna in sabljaška sekcija sta se ustanovili šele pred kratkim. Pomanjkanje opreme na eni in primernega vežbali-šča na drugi strani je oviralo njiju razmah, Kljub temu sta že pričeli s treningi in ko se odstranijo navedene ovire, imata sekciji najlepše izglede. Velik je uspeh in razmah, ki ga beleži klub v štirih letih svojega Obstoja, kajti v tej kratki dobi se je povzpel med naše najodličnejše klube ter proširii svoje ime in sloves na-k'ga športa tudi preko naših mej. S. K. Primorju želimo tudi nadalje čim največji procvit in mnogo uspehov. Izpred sodiila. DRUŽINSKA DRAMA. • V torek se je vjjtila pred zagrebškim senatom razprava proti vlomilcu Ahmedu Cvorku, ki je s svojimi vlomi vznemirjal Zagreb in okolico in v tem času Izvršil nad 130 vlomov, večinoma ob belem dnevu. Nekega starega profesorja je čakal pred njegovo sobo na hodniku in ko je šel starček na stranišče, ga je Cvorak zaklenil, nato pa se podal v njegovo stanovanje na svoj tatinski posel. Ker ni mogel najti nobenih vrednosti, je z revolverjem prisilil starega proiesorja, da mu je izročil svoje zadnje pare. V sredo ob 11. uri dopoldne ga je obsodil zagrebški senat za njegova dejanja na 15 let težke ječe. Proglasitvi obsodbe je prisostvovala tudi obsojenčeva žena z malim detetom v naročju. Ko je slišala obsodbo, se je med klicem »joj« tiho z detetom vred zgrudila in obležala brez zavesti. Prisotni so jo spravili k zavesti in jo dali odpeljati domov. Čvorak si je vzel 3 dni odloga, rekoč, da ni zadovoljen z obsodbo, ker se ne čuti o vsem krivega, kar se mu je očitalo. Društvena vesti. — Občni zbor Kmetijske nabavne In prodajne zadruge v Jevnici, r. z. z o. z. se bo vršil dne 24. februarja 1924 ob 3. uri popoldne v šoli s sledečim sporedom: Poročilo načelstva in nadzorstva, odobritev računskega zaključka za 1. 1923, sklepanje o likvidaciji in volitev likvidatorjev, slučajnosti. d Redni občni zbor »Zveze blagajniških zdravnikov« v Sloveniji« se vrši v nedeljo, dne 20. januarja t. 1. ob 11. uri doRplu-dne v ambulatoriju ljubljanske poslovalnice O. U. Z. D. s sledečim sporedom: 1. Poročilo odbora in revizorjev. 2. Volitev novega odbora. 3. Razgovor o socijalnem zavarovanju in OUZD. 4. Slučajnosti. — Odbor. d Odbor za gojitev treznosti v Ljubljani ima do preklica svoje redne seje vsak pondeljek ob pol 17. uri v pisarni zdravstvenega odseka v Ljubljani. — Člani vseh društev, ki žele sodelovati v boju za pobijanje pijančevanja, so k tem sejam vljudno vabljeni. UGOTOVITVE. Lepo dekle nikdar ne laže, ker pripoveduje samo svojo verzijo resnice. Ateist ni niti napol tako brezbožen, kakor zagotavlja. Kristjan pa niti ni napol tako krščanski, kakor bi rad iz-gledal pred svetom. SVARILA. Ako pride mož in zaloputne vrata, se žena jezi. če pa pride domov in ne zaloputne vrat, žena zdivja. Varuj se ženske, ki z ustnicami zanika, istočasno pa pritrjuje z očmi. Kakor hitro veruje ženska v ljubezen moškega, ga takoj obvolji, da ljubi drugo. Najsrečnejši trenutki v zakonskem življenju so posvečeni spominom. Zaljubljena ženska je komaj tedaj srečna, ako spozna, da more onesrečiti ljubljenega moža. To in ono. INC J Tl IV OLE H Va m (2 ! Jesfijo v ženi" j L ilil: Telefonski Mic. iOd 17. do 20.11. I wmaama«M>nw<»aiHirtw»iMmiwii ||3 iH PARIŠKO ŽIVLJENJE V ŠTEVILKAH. Pariška policija je objavila pred nekaj dnevi interesantno statistiko o pariškem življenju, iz katere objavljamo par podrobnosti. Kljub draginji, ki tlači Pariz, je bilo leta 1923 otvorjenih v Parizu nič manj ko 132 novih gledališč, koncertnih in plesnih dvoran. Danes šteje Pariz v vsem S75 plesnih dvoran in samo 607 gledališč in koncertnih dvoran. Da morejo vsa ta podjetja uspevati, ie zasluga tucev, ki prihajajo v Pariz, ker Francoz je štedljiv in skromen. Od 1. januarja do 1. novembra 1923 je bilo izdanih od policije 43.686 tujskih legitimacij. Od tujcev ie bilo največ Italijanov (15.550), potem Rusov (6105), Poljakov 4429, Belgijcev 4198 in 3500 Angležev. Število Amerlkau-ccv, Špancev, Madžarov, Armencev je bilo med 2 do 3 tisoč, Rmnunov, Cehov, Luksemburžanov in Marokancev pa med 1 do 2 tisoč. Velik del teh tujcev je dal posla policiji in je bilo v vsem aretiranih 2479 in od teh 1101 izgnanih. Francozi sami potujejo le malo in potnih listov je izdala policija Parižanom 9000 manj ko druga leta. Prostitutk je štel Pariz 91.104. Toliko jih je bilo zdravniško preiskanih. Spolno bolnih pa je bilo samo 211. Je to rekordno nizka številka. Kakor je Pariz razkričan kot mesto greha, tako pa živi Parižan skoraj vzorno. Leta 1923 je bilo v skoraj 4 milijonskem Parizu samo 9 detomorov, 7 slučajev zvodništva, 48 aretacij vsled tajne prostitucije, 25 slučajev izstavljanja otrok, 19 posilstev, 3207 lahkih in samo 171 težkih tatvin. Manj ugodno pa je, da se je umrljivost med dojenčki podvojila. JUNAK POKLICA, V malem mestecu Ivanoviče na Moravskem se nahaja državni zavod za diagnozo in seroterapevtiko. V tem zavodu proizvajajo vsako leto nad 6000 1 raznih cepilnih protistrupov in preiščejo vse mogoče živalske kužne bolezni na do 20 tisoč okuženih živalih, V zavodu proizvajajo zdravilne serume proti raznim živalskim, na ljudi prenosljivim, kužnim boleznim in zdravijo tudi one nesrečnike, ki so zboleli na raznih živalskih kužnih boleznih. Poleg vsega tega se bavijo tudi s teoretičnimi raziskavanji. Vse to ogromno delo vršijo 3 zdravniki. Svojo težko In tolikanj nevarno službo — vsaka ureznina je neizogibno smrtonosna — opravljajo v malem prostoru, ki bi ne zadostoval, če bi bil petkrat večji. Najbolj nevarna pri njihovem delu je naglica, vsled katere je žrtvoval svoje življenje dr. Pulkrabek, podravnatelj zavoda. Vsled naglice, s katero je vedno delal, se je rani! in se inficiral z bacili konjske smrkavosti. Kmalu je zapazil posledice, vedel pa je tudi dobro, da je neozdravljiv. Uredil je svoje posvetne zadeve in čakajoč smrt, delal z nezmanjšano delavnostjo dalje. Mesece ni nikomur prožil roke, ne v pozdrav ne v slovo, s komolcem je odpiral in zapiral vrata, da bi nikogar ne inficiral. Vsako zdravljenje bi bilo le ponmo-ževalo trpljenje in bolečine bolnikove. Prve dni meseca januarja so ga pokopali, padel je kot žrtev svojega poklica. VEČERNA MOLITEV SLAVNEGA • SLIKARJA. Fran Hals, haarlemski slikar, čigaT dela sppadajo med najboljše nizozemske šole, je bil velik čudak. Ljubil je življenje in pil, kot so vedno pili njegovi rojaki. Slikal je naglo in je prebil vse proste ure v gostilni. Vračal se je navadno pijan. Njegovi učenci so ga ljubili in spoštovali kljub njegovemu ' razuzdanemu življenju. Spremljali so ga celo iz gostilen domov, da ne bi obležal v kakem jarku. Spremljali so ga, slačili in spravljali v posteljo. Toda kljub temu, da je bil zelo natrkan, je vedno zmolil kratko večerno molitev: »Dobri Bog, sprejmi me med svoje v nebeškem kraljestvu!« V medsebojnih pogovorih so se često vprašali, dali je mojster res sit življenja in si želi smrti. Sklenili so, priti na jasno. Dva izmed najboljših njegovih učencev sta se spravila v višje nadstropje in zvrtala ravno nad posteljo štiri luknje, skozi katere sta spustila v sobo štiri konce vrvi. Medtem, ko je on pil, sta jih privezala k postelji in potem odšla po revnega pijanca v neko zaduhlo gostilno. Kot običajno sta ga spravila v posteljo in odšla v gornjo sobo, kjer je bilo zbranih še nekaj ostalih tovarišev'. Hals je več kot dvajsetkrat ponovil svojo molitev. Medtem so učenci potegnili za vrvi in' postelja se je dvigala proti stropu. Kljub megli, ki je obdajala mojstrove možgane, se Je Hals vstrašil bi pričel vpiti: »Toda ne danes, ne danes, ljubi Bog!« Cez nekaj let so mu učenci povedali v šali in on jim je zatrdil, da je od tedaj opustil svoio navadno molitev. ; Najbogatejši človek na svetu je, kot so ugotovili newyorški listi, Amerikanec, kralj avtomobilov Shenry Ford, kojega premoženje je danes vredno 840 milijonov dolarjev. Leta 1923 je moral plačati 34 milijonov dolarjev različnih davkov, njegovi dnevni dohodki znašajo do 400.000 dolarjev. : Mačke, ki se postijo. V New Yorku ie prišla neka gospa Bernstein na policijo in naznanila, da ji je bilo prejšnji dan ukradenih 15 rib. Ko ji je policijski agent rekel, da so 'morda njene mačke požrle ribe, mu je dama odgovorila: Nemogoče, moje mačke so vajene, da jedo ribe samo ob postnih dneh t. j. ob sredah in petkih; tatvina pa je bila Izvršena v pondeljek. Kdor veruje, bo izveličan. Njujorški policisti ne bodo. : Vaja dela mojstra. V Londonu živi neki James Elroy, kateremu so morali že v mladih letih amputirati obe roki. 2e kot Otrok pa se je začel vaditi, da bi izgubljeni roki nadomesti! z nogami In posrečilo se mu je to tako daleč, da danes lahko z nogami jč in pije, se sam oblači, piše lahko z levo in desno nogo, je zelo dober strelec, zadnje čase se je celo naučil Igrati flavto in s« z nogo tudi brije. : Božična pošia v New Yorku. Upravnik new-yorŠke pošte je izdal poročilo o delovanju pošte pred prazniki In med drugim navedel sledeče številke: Tekom božičnega tedna je imela ne\v-yorška pošta dnevno nad 1 milijon dolarjev denarnega prometa. Od te vsote je bilo Izplačano samo v New Yorku dnevno 130 tisoč dolarjev. Pri poštnem uradu št. 9, ki oskrbuje pošto za New Jersey In Pensilvanijo, je bilo v petek pred Božičem oddanih 12.000 vreč pisem. Pri poštnem uradu 212 je bilo oddanih 5.770 vreč pisem za New Englaad. Vsied v^ikega navala k new- yorška poštna uprava nastavila v tein času 2000 novih, začasnih nameščencev in najela 200 avtomobilov. V soboto pred Božičem je bilo oddanih na glavni pošti v Ne\v Vorku 9 milijonov 850 tisoč pisem, na Božič pa je pripeljal prekomorski parnik »Akyitanlja« iz Evrope 10.138 vreč božične pošte. : Boj za božjo podobo. V rusko vas Vasilevka v okolici Sviahla je prišla neka ruska ekspedicija, ki je nameravala zaple. niti neko božjo podobo. Razjarjeni vaščani so radi tega vse člane ekspedicije umorili; Sovjetske oblasti nameravajo prirediti kazenski pohod. : Novo vojno sredstvo. Švedski inženir Jernberg je izumil aparat, ki proizvaja gosto umetno meglo. Italijanska mornarica baje namerava aparat uporabiti na svojih manjših ladjah. : Žalosten konec silvestrovanja. V Ber-linu sta prišla na Silvestrovo v neko prvovrstno restavracijo dva gospoda in naročila večerjo za 16 oseb. Kmalu nato je res prišla družba 8 moških in 7 gospodičen, ki so zavzeli prostore. Le en slo! je ostal prazen. Nekaj časa so čakali, da pride še zakesneli, da bo družba zaključena, ker ga pa le ni bilo, se je zabava tudi brez njega razvila. Ko je vladalo že veselo razpoloženje, sta se družbi pridružila še dva gosta in povabila navzoče še na neko drugo zabavo. Res so sc odzvali povabilu, Plačali in šli. Ko so pa prišli na prosto, sta dala neznana gosta znamenje z žvižgom, pristopila je policija in odpeljala osuplo družbo na zabavo na policijsko ravnateljstvo. Gosta sta bila detektiva, družba pa je bila ena najbolj predrznih vlomilskih družb, ki je strašila po zapadnem delu berlinskega mesta. : Ameriški parnik »Conejos« utonil. Kakor poroča brzojavna družba iz Carigrada, se je zgodila te dni v Črnem moriti strašna nesreča. 6000 tonski novi ameriški parnik »Conejos« je bil na poti iz Carigrada v Odeso ter je skušal ubežati pred viharjem v trapecunsko luko. Vsled megle in burje pa je ladja izgubila kurs ter se je z vso silo zaletela v pristaniški svetilnik. Potniški parnik je dobil tako silne poškodbe, da se je v par minutah pogreznil. Vsaka pomoč je bila izključena. Utonilo je tristo ljudi. : Otvoritev Tutasskhameuovega groba. Angleški listi prinašajo prva obširnejša poročila o otvoritvi zadnjega prostora Tu-taukliamenovega groba, ki je bil zaprt nad tri tisoč let. V tem prostoru se nahajajo dragocenosti ogromne vrednosti. Sredi prostora stoji dragocen sarkofag, v katerem počiva nekdaj mogočni vladar. Mumija je shranjena v štirih krstah. Vse štiri krste so zlate in zaprte z zapahi iz cedrovine. Pokrovi so zelo okusno izdelani in posuti z biseri. Mumija sama pa leži v peti krsti, izdelani iz rdečega marmorja. Vsi pečati so še nepokvarjeni. Po znanstvenih ugotovitvah bodo pustili mumijo na tritisočlet-nem ležišču. : Huda zima v Zedinjenih državah. V severnih in vzhodnih krajih Zedinjenih držav je nastopil velikanski mraz. V raznih delih so zaznamovali temperaturo 20 do 30 stopinj pod ničlo. Poročila pravijo, da je zmrznilo' nad 20 oseb. Črnci zaposleni v tovarnah severnih krajev so morgll odpotovati proti jugu. Ženska razmišlienost. V Lipskem se je dogodil zadnje dni slučaj, ki nam kaže potencirano žensko razmišljenost. Neka dama iz višjih krogov se je mudila v modnem salonu, kjer je merila novo večerno toaleto. V svoji razmišljenosti pa je pozabila zopet obleči svojo obleko in je vrh perila oblekla plašč in se odpeljala s svojim avtomobilom. Na potu se ji je zahotelo zabave in izstopila je pred prvovrstno kavarno in vstopila. Z natakarjevo pomočjo je slekla plašč, gostje v smeh, mlajši nežni spol je začel kričati, dama še ni vedela, zakaj. Slučajno se pogleda v ogledalo in — pade v nezavest. Neka starejša dama jo je oblekla, prišel je rešilni voz in jo odpeljal nezavestno v bolnico. Med tem je pa modistinja, ki je našla obleko, sama hitela na stanovanje, kjer pa je našla moža samega doma, ki ni še ničesar vedel, kaj se je zgodilo. Najden zaklad. Kakor pravljice se slišijo dandanes zgodbe o najdenih zakladih. In vendar se še vedno najde tuintam kak skrit zaklad, o katerem se nič ne've, kdo >e bil njegov lastnik in zakaj ga je skril. Tak zaklad je našla pred kratkim revna bajtarica v podstrešju svoje bajte v Preski pri Do-berniču na Dolenjskem. V podstrešju je imela staro skrinjo. Ko Jo je odpirala, se je pokrov naslanjal na zidano steno in okru-šil omet. Tam se je pokazal zazidan lonec. Zena ga je izruvala Iz zidu in našla v njem star srebrn in zlat denar v vsebini treh litrov. Po večini so takozvani srebrni križe vci. Najdeni zaklad bo najbrž zasegla državna oblast, ker so že orožniki vso stvar popisali hi menda sporočili o ndej na pristojno mesto.1 Jubilej modnega Usta. Te dni obhaja najstarejši nemški modni list, »Der Bazar«, 70 letnico svojega obstanka. Jubilejna številka je izšla v peterih jezikih in nam prinaša krasen pregled ženske mode od tiste dobe, ko je »najlepša žena sveta«, cesarica, Evgenija francoska, vihtela žezlo mode, pa vse do današnjega dne. List je zelo razširjen ter izhaja stalno v petih jezikih. POZOR NA »ŠPORTNI KARNEVAL« DNE 9. FEBRUARJA T. L. V NARODNEM DOMU. BARVNEGA TRAKA! Književnost. — Zgodovina srbska književnosti. V| založništvu g. Kona v Beogradu je iz5!a Is torija srpske književnosti«, ki jo je napisa! pokojni p* ofesor Tihomir Ostojič. 1 A. Linhart .Županova Micka« Ift »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Oder 6. zvezek. V Ljubljani 1923. Izdala Zveza kulturnih društev. Založila Tiskovna zadru« ga v Ljubljani. Str. 140. Cena 20 Din, s poštnino vred 21 Din. Nova izdaja. Šesti zvezek -Oder-, ki ga zalaga Tiskovna za-druga v Ljubljani, prinaša v novi izdaj* prvi slovenski komediji, ki jih je duhoviti prosvetljenec Linhart po nemškem ozir. francoskem izvirniku spretno priredil za' naše tedanje razmere. Z njima je položil temelj naši dramatični književnosti. Krep--k-o risani značaji, živahen dialog, neprisiljena situacijska komika dajejo komedijanta' trajno vrednost; posebno jo dvodejanka !>Zupanova Micka« po svoji preprosti sceneriji in malem številu oseb kakor nalašč ustvarjena za naše manjše odre. Ako nova izdaja ni hotela zabrisati časovnega in prosvetnega kolorita dobe, v kateri sta igri nastali, se jc moratia kolikor mogoče tesno nasloniti na Linhartovo prireditev; zato bo dobrodošla tudi našim srednješolcem pri pouku slovstvene zgodovine. Izdajateljeve »Pripombe« na koncu knjige poudarjajo pomen obeli komedij in nas seznanjajo z usodo njihovih dosedaujih izdaj. i »Kneginja francoske literature«. Ženski list »Eve« je razpisal nagrado, da ugotovi, katera sodobna ženska zasluži naslov 'Kneginja francoske literature«. Comtesse de Noailles je dobila prvo nagrado z 2379 glasovi, potem madame Colette z 2363 glasovi, kot tretja Manele Tinayre s 1300 glasovi in nazadnje znana pisateljica Gup F samo 696 glasovi. Boruta poročila. Beograd, 17. januarja. Deviz«. Dunaj 0.1231—0.1232, Budimpešta 0.33— 0.37, Bukarešta 43—43.50, Ženeva 1512— 1512.50, London 371.50-372. Milan 383— 3*4, New York 87.25—87.50, Pariz 417—420, Praga 25-125—254.50, Solun 0—168, Sofija 61—64. — Valute. Lire 381—383, francoski franki 420—422, češkoslovaške krone zaključek 253. Zagreb, 17. januarja. Devize. Du» naj 0.1220—0.1240, Budimpešta 0.31—0.341, Bukarešta 43.50—46.50, Italija, Izplačilo 381.25—384.25, ček 380.25—383.25, London, izplačilo 370—373, ček 369.50—372.50, New York, ček 86.75—«7.75, Pariz 410-415. Praga 252.25—255.25. Švica 1508—1510. — Valute. Dolarji 85.75—86.75, avstrijske krone 0.1220—0.1240. češkoslovaške kron« 251—0. Curih, 17. januarja. New Vork 51825, London 24.61, Pariz 27.25, Milan 25.30, Praga 16.80, Budimpešta 0.0205, Bukarešta 2.875, Beograd 6.65, Sofija 4.125, Dunaj 0.008125, avstrijske krone 0/10815. Dunaj, 17. januarja. Devize. Beograd 815—819, Berlin lfi.20—-16.80, Budimpešta 2.41—2.51, Bukarešta 354—356, London 302.500—303.500, Milan 3094—3106, New York 70.935—71.185, Pariz 3267—3283, Praga 2070—2080, Sofija 506—510, Curih. 12,285—12.335. — Valute. Dolarji 70.9011 —71.300, bolgarski levi 484—492, nemške marke 15.50—16.10, funti 300.700 -302.30» francoski franki 3225—3255, lire 3060—30f®. dinarji 809—815, romunski leji 346—350, švicarski franki 12.170—12.220. češkoslovaške krone 2047—2063, madžarske krone P r a g a, 17. januarja. Dunaj 4.77, Berlin 8.25, Rim 151.75, avstrijske krone 4.775. lire 151.25, Budimpešta 12.35, Pariz 163.25, London 147.925, New York 34.70, Curih 601.50, Beograd 39.65. Berlin, 17. jan. Dunaj 59,850.000, Milan 186.034,000.000, Pariz 198.004,000.000, Praga 123.690,000.000, London 17 bilijonov 955.000.000.000, Ne\v York 4,189.500,000.000, Curih 731.667,000.000, Beograd 48 milijard 478.000.000. Lastnik: Konzorciji »Narodnega Dnevnika*. Giavnl in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna«; v Ljubljani. Na mesečne obroke po 250— Din pri L. BARAGA — Ljubljana ŠELENBURGOVA ULICA 6111. Poslano. Z ozirom na poslano g. Kralja v »Na* rodnem Dnevniku* z dne 16. t. m. izjavljam: v Kot bivšega strankarja rae je zelo raz-»Poslano« g. Kralja z dne 16. jan. 1924 v »Nar. Dnevniku«. Čudim se, da je tako kremenit in pošten nacijonalist postal žrtev v nacijonalni državi. — Dasl sva politična uasprotnika, vendar smatram dogodek napram njemu za nacijonalni škandal. Povdarjam, da je g. Kralja izjava resnična. To vedo tudi iz najinih vročih debat vsi obiskovalci gostilne g. Cirila v Zalogu. Sp. Kašelj, 17. jan. 1924. Skuk Jakob, bivši preds. N. S. 2. O. podr. Zalog in bivši preds. N. D. S. J. podr. D. M. P. * Za dopise pod tem naslovom ured* ništvo ni odgovorno. Poslano. Na »Poslano« v »Narodnem Dnevniku* z dne 16. januarja 1924 sc radevolje Odzovem pozivu g. Kralja Karola iz Zaloga ter potrjujem kot član rojanskega »Sokola« in osebni znanec cele rodbine Kralj, da je ista celi čas vojne bila vsled izrazitega slov** nofllstva v stalni nevarnosti pred bivšo avstrijsko justico, da je njegov brat Albin v letu 1919 vsied odločnega jugoslovanske' ga mišljenja bil od italijanskih oblasti deportiran v južno Italijo in da je naveden* rodbina prožeta jugoslovanskega duh* lahko vzor vsem takozvanim narodnim rod* binam v Zalogu. Ljubljana, 16. jan. 1924. Peš. poručnik Rudoll M. Hvala V. D. komandir Neb. čete Drav. div. oM* v Ljubljani, kasarna »Vojv. Mišiča«« • Za vsebino uredništvo M odgovari** Gospodarstvo. VprašaRj-e inozemskega kapitala. Vprašanje pritegnitve inozemskega kapitala v naše gospodarstvo je aktualno že dolgo časa in postaja vedno aktualnejše, čim huje nastopa denarna in kreditna kriza. Pomanjkanje kapitala je za naše gospodarstvo tem usodnejše, ker je to šele v razvoju in potrebuje še mnogo hranilnih snovi. Ogromna razvojna možnost našega gospodarstva počiva. Vsa nepregledna priTodna bogastva leže neizkoriščana ali samo neznatno izkoriščana, ker ni obratnega kapitala. Tega pri nas že itak primanjkuje, Poleg tega pa je še mobiliziran velik del onega kapitala, s katerim razpolagamo. Zato je neobhodno potrebna Pritegnitev inozemskega kapitala, če nočemo v razvoju zaostati za ostalimi nasledstvenimi državama Gotovo je dolžnost države paziti, da nas tuji kapital ne preplavi in da ne zasužnji našega gospodarstva. Zato moramo pritrditi raznim zaščitnim odredbam proti nenacijonalnemu kapitalu. Te zaščitne odredbe pa ne smejo iti tako daleč, da vzamejo vso vabljivost udeležbe v našem gospodarstvu, kar se je Pri nas žal v le preveliki meri zgodilo. Toda ne samo to. Predvsem je treba dvigniti naš ugled v inozemstvu ter Si na ta način ustvariti zaupanje in kredit. V tem pogledu se je pri nas močno grešilo. Naša inozemska informacijska služba ne zasluži tega imena. Zgovoren dokaz o naši malomarnosti v tem pogledu nudi knjižica g. Andošče-viča o vzrokih našega diskredita v Ameriki. Iz istih vzrokov, ki nam jemljejo ugled in kredit v Ameriki, šmo diskreditirani tudi drugod. Tu je treba na vsak način energične odpomoči in zunanji minister mora z zelo strogim očesom pregledati zasedbo in delovanje naših konzulatov v inozemstvu. Kajti če inozemstvo nima zaupanja v rašo državo, če o njej sploh ni ali le slabo ali celo napačno informirano, nam ne bo niikdar dalo svojega kapitala na razpolago, tudi ne, če bi bile sicer Prilike še tako vabljive. Danes so razmere take, da na kredit iz prve roke sploh ne moremo misliti, Dobili bi ga eventuelno le s posredovanjem kake države, ki nas dovolj Pozna, n. pr. Avstrija. Ta kredit pa je seveda takoj dražji. Toda boljše je nekaj, kakor pa nič. En nauk več, da moramo sami informirati inozemstvo o naših razmerah in sami skušati ustvariti mnenje o nas. Zaenkrat je treba delati s tem, kar se da dobiti, zraven pa skušati doseči izboljšanje in si tudd ustvariti ugodnejše možnosti. Nikakor Pa ne smemo čakati prekrižanih rok, da se razmere same izboljšajo. Cas beži, in mi ne smemo zaostajati za drugimi, če jih že prehiteti ne moremo. Zgodovina našega ameriškega posojila Pove dovolj; vsaka brezdelnost in indiferentnost pa se bo v bodoče še huje maščevala. Sala ci*a sladkoria v Rusiji ie zna- dov h»io bile odkupne cene proizvajalcem maka povišane. X Otrini zbor Narodne banke v Beogradu se bo vršil dne 10. marca. X Povišanje kapitala. Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani bo sklepal na svojem občnem zboru dne 24. januarja o povišanju svojega kapitala. X Vesti o novem investicijskem posojilu. V Beogradu so razširjene vesti, da prične finančni minister v kratkem pogajanja z nekaterimi finančnimi skupinami za Investicijsko posojilo. To posojilo bi se porabilo za zgradbo državnih poslopij, šol In za osuševanje poplavljenih pokrajin. X .Napovedi za dopolnilno prenosno takso.* Trgovska in obrtniška zbornica nam pošilja v priobčitev: Rok za vložitev napovedi za dopolnilno prenosno takso poteče dne 15. Januarja 1924. Ker pa večini * Tudi zagrebški denarni zavodi so zaprosili za podaljšanje prijavnega roka. Kakor poroča »Jugoslovenskl Lloyd«, je generalna direkcija z rešenjem finančnega ministra (rešenje 961) tej prošnji ugodila in je prijavni rok podaljšan do 15. februarja. (Uredništvo.) ni bilo mogoče do določenega roka vložiti napovedi, je trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo naprosila finančno delegacijo, naj naroči podrejenim davčnim uradom, da prošn.e reka blagohotno rešujejo. Na to prošnjo je finančna delegacija opozorila davčne urade, da je finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani že predlagam Generalni direkciji posrednih davkov, da se za vložitev napovedi določeni rok podaljša do 15. februarja 1924. Ker je pričakovati, da bo Generalna direkcija temu predlogu ugodila, je finančna delegacija odredila, da davčni uradi z obravnavanjem individualnih prošenj za podaljšanje roka, do nadaljnjega počakajo. Hkratu je finančna delegacija opozorila davčne urade, da se izreka kazen zaradi nepravočasne prijave 1 e v slučaju, če se bodo morale stranke s posebnim opominom pozvati, da vlože napovedi. X Vrednostna pisma v Avstriji. Na podlagi dogovora med finančno in poštno upravo objavlja zvezno ministrstvo za finance, da se smejo avstrijski kronski bankovci pošiljati v inozemstvo do zneska 500 tisoč v zaprto predanih vrednostnih pismih. X r ugajanje za znižanje premogovnih cen v Češkoslovaški. Na konferenci med zastopniki vlade in lastniki premogovnikov, na kateri so se posvetovali o primernem znižanju cen za premog, so se lastniki iz-javilUpripravljene, da znižajo cene premogu X Poštni promet v Vojvodini vzpostavljen. Poštni promet v Vojvodini, ki je bil radi snežnih- zametov ves teden ustavljen, je sedaj zopet v polnem obsegu vzpostavljen. X Kredit nemškim državnim železnicam. Neka skupina angleških bankirjev je dovolila nemškim državnim železnicam kredit 750.000 funtov pod pogojem, da si državne železnice nabavijo za to vsoto angleški premog. X Borzni davek v Avstriji bo po novi vladni davčni predlogi zvišan na več kot še enkratni dosedanji iznos. X Rusko žito za Češkoslovaško. V Trst je prispel parnik, natovorjen z 30.000 tonami ruskega žita za Češkoslovaško. X Primanjkovanje semen v Rusiji. Ker je lansko leto v Rusiji zelo primanjkovalo semen, so ostale velike ploskve rodovitne zemlje neobdelane. Te ploskve so znašale v nekaterih pokrajinah do 50%, v Ukrajini pa celo do 70% površine. X Švicarska čipkarska Industrija se nahaja že dalj časa v ostri krizi, ki se Izraža zlasti v precejšnji brezposelnosti In pa v številnih konkurzih. X Najdišče nafte na Moravskem. V južni Moravski so našli bogato nahajališče nafte v bližini Godinga. Dnevna produkcija znaša circa 70 centov surovega petroleja. DOBAVE. X Dobava kleja in svinčenih plomb. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 4. februarja t. L ofertalna licitacija glede dobave 3800 kg kleja in 1,290.000 komadov svinčenih plomb. X Prodaja tračnic. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 5. februarja L l dražba starih tračnic. Senzacijonalna aretacija Istrskega bandita. Collarig aretiran v tržaškem kinu »Reciame«. Ime Collarig nam ni popolnoma neznano. Ze večkrat smo Imeli priliko čitati o njegovih romantičnih pustolovščinah, ki so obdale njegovo Ime s strahom in bojaznijo. Krožil je po istrskih vaseh In primorskih mestih in se preživljal s tatvino in ropi. Končno pa ga je prijela roka pravice v času, ko je v tržaškem kinematografu prisostvoval predvajanju kriminalnih filmov »Beg Johna Sana« In »Otok pustolovščin«, ki so očividno prijali njegovi pokvarjeni naravi. Spoznal ga Je nekdo in ga naznanil varnostni oblasti. Medtem, ko se je on naslajal na menjajočih se slikah, ga je prijelo deset krepkih rok in počil je strel, kf Je povzročil paniko med občinstvom. Pojasnilu o aretaciji pa ie sledil enoglasen »Ah«. Banditova povest o izprijenem življenju. Po aretaciji je bil Collarig prepeljan v neko vojašnico, kjer ga je pričakovala šte-Vi na množica, ki bi rada osebno poznala zloglasnega bandita. Tja je prišel tudi po- ročevalec nekega tržaškega lista In ga zv prosil za razgovor. Našel ga le v neki sobici, obdanega od številnega orožništva. Na divanu je ležalo odvzeto orožje: ročna gra. nata, pištola-repetirka »Steyr« in pas s sto naboji. Na stavljena vprašanja je govoril z nizkim glasom in mirno. Pripovedoval je: »Rodil sem se 10. aprila 19uQ v Puli Po nekaj letih šole sem bil zaposlen pri nekem pul-skem mesarju. L. 1915 sem izgubil starse in sem bil militariziran. Odšel sem na Doberdob popravljat stre ske jarke. Naveličal sem se takega življenja in sem zbežaL« Potoval je po Avstriji, Nemčiji, Ogrski, dokler ni bil končno prijet v Lipskem In obsojen radi tatvine na pet let ječe. Sedel je v mariborski kaznilnici. Odsedel pa je samo tri leta, ker je bil 1. 1920 amnestiran Vnrii se je v Pulo in vstopil k nekemu mesarju. Radi zopetne tatvine je bil obsojen na 22 mesecev ječe. Toda posrečilo se mu je zbežati skozi kuhinjsko okno, kjer je bii zaposlen kot pomagač Naselil se je v Puli in hodil oblečen kot »ljudski ardit«. Vendar pa so ga spoznali in šel je v zapor. Po dveh mesecih pa je zbežal s ponarejenimi ključi. Kmalu pa se je sprl z dvema orožnikoma in je enega ubil, drugega pa težko ranil. Nato je pripovedoval, kako je krožil po Italiji in stika za ubeglim orožnikom, da bi ga ubil. Govoril je mirno, brez vsakega notranjega razburjenja. Z isto mirnostjo je pripovedoval o svoji ljubici Legiša, ki pa ni hotela ničesar slišati o zakonski zvezi Svojo nezvestobo bi nekoč kmalu plačala s smrtjo. K sreči jo je'samo'ran'iL Manjše pustolovščine in metamorfoze. V svoj govor je bandit vpletel vse polno manjših epizod ki ga karakterizirajo. Nekoč se je peljal z ukradenim kolesom iz Buj v Koper. Srečal le orožnike v zelo kritičnem kraju. Spredai oni, na levo strm hrib. Brez pomisleka je zagnal kolo po cesti in zbežal v pobočje. Bil je rešen, čeravno je obležal med skalovjem. Zanimive so tudi njegove metamorfoze. Za časa bivanja v Puli je obiskoval vse javne kraje. Z ukradenim denarjem si je preskrbel različne obleke, največ pa uniform, ki so se zelo lepo prilegle njegovemu krepkemu telesu. Hodil je po cestah preoblečen v narednika, kapetana in izogibal se ni celo orožniški uniformi S smehom ie pripovedoval celo. kako je bil dvakrat oblečen v žensko, in dostavil: »Videli bi gospod, k a, ko so mi nekateri ljubeznivo »hofirall«. Zaslišanje. Zaslišanje po policijskih organih je bilo dolgo in ga je očividno utrudilo. Ponudili so mu jestvin in pijače, kar je slastno po-užil. Cesto se je p ijel za obvezano glavo in roko, kjer je bil ranjen med aretacijo. Zanimivo iz zaslišanja je pripovedovanje o ropu 10.000 lir na škodo pulskega doktorja Llcausi. »Videl sem — je rekel — da sem ga gmotno upropastil in sklenil, da mu vrnem ukradeni ‘denar. Pisal sem mu, naj se zg asi pri meni, česar pa ni hotel storiti. Škoda!« Zanimivo je tudi, kje je Collarig stanoval. Čutil se Je najbolj varnega v neposredni bližini orožniških postaj in vojašnic. Z nasmehom je pristavil: »Videl sem jih vedno, ko so me šli lovit«. O orožju pa je izjavil, da ga ima polno skladišče v Puli, ki ga sicer iahko najde samo 011. Pri zaslišanju je govorit v tržaškem narečju in ni kazal nobenega kesanja. Obljubil je, da bo govoril resnico, kar ie tndi izpolnil Le o svojih »komparetih« je previdno molčal ali pa jih poznal samo pod tem imenom. »Meni je bilo pač vseeno, kako se ie kdo imenoval, samo, da je bil zanesljiv in vešč svoje obrti.« Energično ie zavrnil očitke, da bi kdaj pisal grozilna pisma. Obžaloval je tudi smrt nekega junaka, ki se je v šali Izdal za Collariga. it KINO MATICA 17., 18., 19., 20.II. Najboljši mm moderne fran* cofke literature I »Tajnost Rosette Lambert". Kriminalna drama Iz pariških krosov v 7 delanjih. denarja ne izgledov. Bil ni niti čeden, in mislim, da je bil pri komisarijatu ali pri transportu. Toda kljub temu ga je ljubila zelo, zelo; in med njima je bila neke vrste zaroka; kar se prikaže Schreiderling in pove Mrs. Gaureyevi, da želi oženiti njeno hčer. Nato je bila ona zaroka razdrta — izprana s solzami Mrs. Gaureyeve, kajti ta gospa ie vladala svojo hišo jokaje nad nepokornostjo njeni autoriteti in nad pomanjkanjem spoštovanja njene starosti. se ni vrgla po materi. Ona ni plakata nikoli. Niti pri poroki. Oni Drugi je prenašal svojo usodo nnet*0-in k*l premeščen v tako slabo Mrru*0’ kakor io ie bilo mogoče najti. ip n« Ea,.ie P da to zdaj zdaj , klCKga’ ki bo prišel okoli vogla. Dve leti potem, se Je vrnila domov in je umrla, mislim, v Bouramouthu. Schreiderling, kadar je postajal okajen v menaži, je po navadi govoril o »svoji ubogi, dragi ženi«. On Je zmerom dosti dal na to, da govori, kar misli, je rekel SchreiderlingI Prevel —1 —č. Henry Murger 15 La Boheme. Prizori Iz življenja ciganov. (Nadaljevanje.) Ko se je bil Rudolf neke nedelje strašno potil v krvi in črnilu nad znamenitim poglavjem o pečnih ceveh, je zlomil pero, ki mu je žgalo prste, in je šel na izprehod v park. Kot bi ga jezili in vzbujali še njegovo zavist, si ni mogel upati, pogledati enkrat samkrat okoli sebe, ne da bi opazil na vseh oknih, kako kdo kadi. Na pozlačenem balkonu neke nove hiše je lev v spalni suknji žvečil med zobmi aristokratsko havanko. Nadstropje više je umetnik pušil predse dehtečo meglo tobaka iz levanta, ki mu je gorel v pipi iz jantarja. Pri oknu neke krčme je ogromen Nemec penil pivo in z mehanično točnostjo od-pihaval goste oblake, ki so prihajali iz njegove kudmerske pipe. Z druge strani so prihajale gruče delavcev proti mestnim vratom pojoč in s pipami med zobmi. Slednjič so kadili vsi drugi pešci, ki so polnili ulice. »O joj!« je povzel Rudolf z zavistjo, »razen mene in peči mojega strica kadi ob tej uri vse v Stvarstvu.« In Rudolf je naslonil čelo na ograjo balkona In mislil kako je življenje grenko. Naenkrat je začul zveneč in dolg smeh pod seboj. Rudolf se je nekoliko naprej nagnil, da bi videl, od kod prihaja ta raketa blaznega veselja, In zapazil je, da ga je bil zapazil najemnik spod- njega nadstropja: gospodična Sidonija, prva ljubimka iz luxenbourškega gledališča. Gospodična Sidonija je šla najprej na teraso in je vila s kastiljansko spretnostjo med prsti majhen košček papirja, nabasanega z rumenim tobakom, ki ga je izvlekla iz vrečice, vezene v žametu. »Oj! lepa tabatiera,« je šepetal Rudolf v kon-templativnem občudovanju. »Kdo je ta Ali — Baba?« je mislila na drugi strani gospodična Sidonija. In mislila je prav po tihem na pretvezo, da bi začela pogovor z Rudolfom, ki je tudi poskušal to storiti. »Oh! moj Bog!« je vzkliknila gospodična Sidonija, kot bi govorila sama sebi; »Za Boga! kako je to nerodno, da nimam žigic.« »Gospodična, dovolite, da vam jih ponudim!« je rekel Rudolf in izpustil na balkon par kemičnih žigic, zavitih v papir. »Hvala lepa,« je odgovorila Sidonija in si prižgala cigareto. »Moj Bog. gospodična...« je nadaljeval Rudolf, »za majhno uslugo, ki mi jo je moj dobri angel dopustil vam storiti, smem li prositi?...« »Kaj! 2e prosi!« je pomislila Sidonija in pogledala Rudolfa z večjo pazljivostjo. »Oh!« je dejala, »ti Turki! .pravijo, da so nestalni, pa so zelo prijetni. Govorite gospod,« je slednjič rekla in vzdignila glavo proti Rudolfu »česa želite?« »Moj Bog. gospodična, prosil vas bom vbo-gajme malo tobaka; že dva dni je, od kar nisem kadil. Samo za eno pipo...« »Rade volje, gospod... A kako naj to storim? Izvolite se potruditi in priti doli!« »Oh, to mi ni mogoče... Zaklenjen sem, a lahko uporabim prav preprosto sredstvo,« je rekel Rudolf. In pritrdil je svojo pipo na vrvico in jo spustil do terase, kjer jo je gospodična Sidonija sama prav pošteno nabasala. Rudolf je potem počasi in previdno potegnil svojo pipo kvišku in dospela je do njega brez nezgode. »Oh, gospodična,« je dejal, »koliko boljša bi se mi bila zdela ta pipa, če bi si jo bil mogel prižgati pri ognju vaših oči.« Ta prijetna šala je imela najmanj že sto izdaj, a za gospodično Sidonijo ni bila manj lepa. »Laskate se,« je mislila, da mora odgovoriti. »Oh, gospodična zagotavljam vas, da se mi zdite lepa kot tri Gracije. »Zares, Ali Baba je zelo ljubeznjiv,« je pomislila Sidonija... »Ali ste res Turek?« je vprašala Rudolfa. »Ne po poklicu,« je odgovoril, »temveč po sili; sem dramski pisatelj, madame.« »In jaz igralka,« je odvrnila Sidonija. £■; Potem je pristavila: »Gospod sosed, mi hočete izkazati čast in priti k meni na večerjo, ter preživeti z menoj večer?« »Oh, gospodična, dasi mi ta predlog odpira nebo, mi je nemogoče sprejeti. Kot sem imel čast, vam povedati, me je zaprl stric, gospod Monetti, pečar, ki sem mu sedaj za tajnika.« »Kljub temu boste z menoj večerjali,« je odvrnila Sidonija; »le poslušajte; vrnem se v svojo sobo in potrkam na strop. Poglejte na mesto, kjer bom potrkala in našli boste sledove »judeža,« ki je nekoč eksistiral in je bil potem obsojen: poiščite sredstvo, da dvignete kos lesa, ki zapira luknjo, in čeprav bova vsak v svoji sobi, bova skoraj skupaj...» Rudolf se je takoj lotil dela. Čez pet minut je bila vzpostavljena komunikacija med obema sobama. »Oh,« je dejal Rudolf, »luknja je majhna, pa vendar bo vedno dovolj prostora, da vam boru lahko dal skoznjo srce.« »Sedaj,« je rekla Sidonija, »greva večerjat..* Pogrnite v svoji sobi mizo, dala vam bom krož« nike.« Rudolf je izpustil v sobo svoj turban, privezan na vrvico, in ga dvignil naloženega z jedmi, potem sta šla pesnik in umetnica skupno na večerjo, vsak v svoji sobi. Rudolf je požiral z zobmi pašteto, z očmi pa gospodično Sidonijo. »Oj, gospodična,« je rekel Rudolf, ko sta končala obed, »hvala vam, želodec mi je zadoščen. Bi ne zadovoljili prav tako lakoti mojega srca, ki je že delj časa tešče.« »Ubogi dečko,« je rekla Sidonija. In stopila je na kos pohištva in prinesla prav k Rudolfovim ustam roko, ki jo je ta s poljubi orokovičii. »Oh!« je vzkliknil mladenič, »kaka škoda, da ne morete storiti kot sveti Dionizij, ki je imel pravico, nositi glavo v rokah.« (Dalje prih.) * Zvezna tiskarna in knjigarna Wolfova ul. I v Ljubljani Marijin trg 8 VW Izdeluje vsakovrstne tiskovi* ne,knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naro-čilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah. Moderna knjigoveznica. c? Ojrieite^hTO^e OLIVER amerlkanske pisalne stroje do zelo usodni ceni, kakor tudi razne rabljene stroje pri tvrdki FRANC BAR, UUBUANA, Cankarjevo nabrežje št. 5, telefon 407. ®o° °o° t ❖ ❖ °o° ❖ r* PARNA PEKARNA j VILJEM BIZJAK 0*0 1 ima ! SVEŽE PECIVO VSAK DAN POPOLDNE "j OB 14. IN 17 URI 0®0 o°o ❖ & j.;. !❖ !❖ it :°o° j* !°o° Najcenejše in najhvalelnejše darilo naiim malim fe: JY[cj zuerinjok knflfira s 45 slikami In k tem spadajočim besedilom, sa pouk in kratek čas Din 6' - JV{cji ljubčki Živalske slike ca naie malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15*—.' YV(ladi $lil * *®lo dobrim obiektlvom. Ponudbe prosim na upravo pod »Model«. Banke. Mslii in Kdo bi vzel v službo kot praktikanta mladega, izobraženega gospoda, absolventa 6 realke, izurjen strojepisec, sin tovarnarja, nekoliko veščega že v pisarniških poslih. Ponudbe pod šifro „Ugodeno“ na up. L • posebnim vhodom, na periferiji mesta g* odda pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod ..Ugodno!* na upravo lista. na bencin in petrolej « 21/.-konjskimi silami se proda. Poljska cesta it IS. Sv. Patra predmestje. Ml bi se s inteligentnim, vsestransko naobraženim dekletom izpod 20 let v svrho poznejše ženitve. V poitev prihajajo le one t neomadeževano preteklostjo. Premoženje postranska stvar, ker j« zasigurana prvovrstna eksistenca Glavni pogoj: harmonija duie ln telesa, velika postava la zdravje. Star sem 25 let zelo Izobražen, prijetne zunanjosti, Ponudbe samo s sliko, ki •• diskretno vrne, naj se vpošljejo na upravo ..Nar'. Dnevnika" pod šifro „Semira-mls 444“. Anonimno v kol. Za lin se iiče 1 večja ali 2 manjši sobi v siedinl mesta t elektt, razsvetljavo In separiranlm vhodom Ponudbe s navedbo cena pod ,,Januar" na Aloma C©., Ljubljana._____________________ lite se stanovanje, 1 soba ■ kuhinjo, za mlad zakonski par. Pismen^ ponudbe na apravo pod »Sta* noVanje 10«. (S komadov) se radi preselitve prodajo po ugodni ceni. Naslov Ma množina, se proda. pove uprava »Narodnesa Dnev- *uve uprav« »Narodnega Da** nlka« I nlka«