GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LESNA SLOVENJ GRADEC — GOZDARSTVO IN LESNA INDUSTRIJA R. O. C- co LETO XIX — ŠTEVILKA 4 APRIL 1986 POŠTNINA PLAČANA CILJI IN PLANIRANI REZULTATI POSLOVANJA V LETU’86 Z letom 1986 vstopamo v prvo leto srednjeročnega plana 1986—1990. Plan za leto 1986 vsebuje cilje in usmeritve iz skupnih temeljev za pripravo srednjeročnih planov temeljnih organizacij, delovne organizacije in Interne banke ter družbene usmeritve za leto 1986. V vrednostne plane smo vgradili inflacijsko stopnjo 50 %>. Za TOZD TSP Radij e-Podvelka, Novo opremo in Blagovni promet smo pripravili začasne plane, ki veljajo do sprejetja sanacijskih programov. Osnovna izhodišča plana delovne organizacije Pozitivno poslovanje vseh TOZD bomo lahko dosegli z boljšo izrabo vseh naših proizvodnih kapacitet, z realnim zmanjševanjem vseh vrst stroškov, z boljšim izkoriščanjem delovnega časa, z vzpodbudnejšim nagrajevanjem ter z nadaljno krepitvijo delavca kot gospodarja pogojev in rezultatov dela. Zaloge gotovih izdelkov moramo znižati na optimalno višino in tekočo proizvodnjo prilagoditi potrebam tržišča, z delnim prestrukturiranjem proizvodnje v finalnih TOZD, opustitvi nerentabilne proizvode in uvesti nove tržno perspektivnejše izdelke v manjših serijah. Le realni osebni dohodki bodo delavce motivirali za večjo produktivnost, za izboljšanje kvalitete izdelkov, znižanje stroškov, racionalnost, inovacije in tehnične izboljšave, kar se mora odraziti v boljših rezultatih dela in s tem v povečanem dohodku, ki bo osnova za razširitev materialne osnove dela in ustrezne življenjske ravni delavcev. Z investiranjem bomo krepili učinkovitost cele delovne organizacije, ker nam zaostreni pogoji gospodarjenja ne dovoljujejo drobljenja investicijskih naložb. Že letos si bomo izoblikovali lastne kriterije investiranja, ki bodo poleg družbenih vplivali na večjo ekonomsko učinkovitost obstoječega premoženja osnovnih sredstev in novih naložb. PLAN PROIZVODNJE Gozdarska dejavnost Na osnovi območnega gozdnogospodarskega načrta za obdobje 1981—1990 planiramo obseg blagovne proizvodnje 206.610 ms iglavcev in 17.210 m3 listavcev, kar je za 1,27 % višje od dosežene v preteklem letu. Preko mehaniziranih skladišč bomo manipulirali 83°/o vse blagovne proizvodnje iglavcev. V okviru delovne organizacije bomo predelali 80 % iglavcev in 39 °/o listavcev. Obseg gozdnogojitvenih vlaganj v enostavno in razširjeno gozdno-biološko reprodukcijo planiramo po površini za 7,65 °/o višje, kot je bil v preteklem letu. Tudi v letu 1986 bomo gospodarili z gozdovi tako, jdg bomo zagotavljali trajnost vseh funkcij gozdov in kreggi večnamensko vlogo gozda. Še bolj kot do sedaj bomo proizvodnjo prilagajali nadaljni predelavi lesa tako po dinamiki proizvodnje kot po ustreznem krojenju gozdnih sortimentov. V gozdarski proizvodnji bomo skrbeli za tehnološki napredek pri sečnji in spravilu lesa, kar bomo dosegli z uvajanjem sodobnih tehnologij, z uvedbo novih normativov in z uveljavljanjem sečnospravilnih skupin. Ukrepali bomo proti onesnaževanju okolja in se zavzemali za preprečevanje umiranja gozdov. Gozdnogojitvena vlaganja bomo izvajali po gospodarskih načrtih in detajlnih gozdnogojitvenih načrtih po objektih. Še nadalje bomo krepili vlogo TOK gozdarstva v celovitem razvoju hribovskih kmetij. Poleg krepitve intenzivnega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi bomo skupno z družbenopolitično skupnostjo in drugimi skrbeli za razvoj infrastrukture. Odkupne cene gozdnih sortimentov bomo oblikovali tako, da bo kmet udeležen najmanj 60 % * t »Šiklasta streha« foto Matjaž MOTALN KNJIŽNICA RAVNE prodajne cene. Kmečki turizem bomo razvijali po začrtanem programu. Lesarska dejavnost Letni plan lesarske proizvodnje temelji na možnostih prodaje ob znižanju zalog gotovih izdelkov; nabave in proizvodnih zmogljivosti. Proizvodnja je planirana za 6,7 % višje od dosežene proizvodnje v letu 1985. V žagarski proizvodnji planiramo 120.000 m3 razreza hlodovine, kar je na višini leta 1985. Pri razrezu bomo bolj kot sedaj upoštevali namenski razrez hlodovine, potrebe finalne proizvodnje, večjo pozornost bomo posvečali kvalitetnemu sortiranju žaganega lesa. V TOZD TP Pameče in TP Prevalje planiramo na osnovi omejitvenega faktorja prodaje 4% nižjo proizvodnjo od preteklega leta in s tem niso polno zasedene proizvodne zmogljivosti. V TOZD TIP Otiški vrh planiramo proizvodnjo na višini dosežene v preteklem letu. V TOZD TSP Radije-Podvelka in v Novi opremi planiramo proizvodnjo za 10 % višje, kot smo jo dosegali v letu 1985. V planih finalnih TOZD so upoštevane preusmeritve proizvodnih programov, in sicer: v TIP Otiški vrh — zmanjšana proizvodnja navadnih ivernih plošč in povečana proizvodnja plošč brez prostega formaldehida ter gradbenih plošč. v TP Pameče — razširjen program podbojev ter oblog in uvedba novih programov za izvoz, v TP Prevalje — razširjen program vratnih kril in uvedba novih programov za izvoz, v TSP Radlje — povečan delež proizvodnje lepljenih profilov in plošč in zmanjšan delež proizvodnje oken in senčil, v Novi opremi — zmanjšan delež proizvodnje, namenjen v izvoz in povečan delež izdelkov za domači trg. V lesarski dejavnosti bomo prioritetno skrbeli za izboljšano kvaliteto izdelkov, za proizvodnjo, prilagojeno zahtevam tržišča, za izboljšanje mehansko fizikalnih lastnosti, konstrukcij in oblik izdelkov ter za racionalnejšo uporabo vseh surovin, materialov in energije. Mesečno bomo operativne plane proizvodnje usklajevali s prodajo in nabavo ter proizvajali le izdelke za znane kupce. Za doseganje boljših rezultatov gospodarjenja in večjo poslovno uspešnost bomo nadaljevali z vzpodbujanjem organizirane množične in inventivne dejavnosti, prizadevali si bomo, da bo postala zavestna naravnanost in odnos do gospodarjenja pri čimširšem krogu naših delavcev. Večjo pozornost bomo posvečali sodobnejši organizaciji dela s ciljem, da dosežemo večjo produktivnost vloženega strokovnega in fizičnega dela. Plan nabave in prodaje Osnova plana nabave je plan proizvodnje in iz njega izhajajoč količinska in vrednostna materialna bilanca. Osnovni cilj nabave je nemotena in usklajena oskrba proizvodnje z ustrezno kvaliteto surovin in materialov po najugodnejših nabavnih pogojih. Zaostreni pogoji prodaje na domačem trgu, ki jih pričakujemo tudi letos, zahtevajo spremembo prodajnih poti in sicer povečan delež prodaje preko prodajnega inženiringa in preko lastne trgovske mreže. Zaradi uspešnega obvladovanja vseh težjih razmer na trgu smo za 80 °/'o povečali sredstva za ekonomsko propagando. S temi sredstvi moramo v veliko močnejši meri kot doslej vplivati na prodajo tudi na ta način. Plan izvoza in uvoza Za leto 1986 planiramo izvoz za 15,75 % večji od doseženega v preteklem letu. Povečujemo delež izvoza izdelkov višje stopnje predelave in dohodkovno zanimivejši izvoz. Planiran izvoz predstavlja 8,62 % planiranega ce- lotnega prihodka Lesne, kar je v strukuri prihodka za 8.4 % več kot lani. Izvoz žal še vedno ni dohodkovno zanimiv, saj planiramo 33 % izpada dohodka na lastno ceno izvoženih izdelkov, kar pa je ugodnejše kot v preteklem letu (38 %). Tudi v letu 1986 bomo koristili devize na nivoju delovne organizacije in bomo za nadomestilo porabe deviznih sredstev izvoznikom pokrivali izpad dohodka v višini 90 % dinarske vrednosti porabljenih deviznih sredstev. Na osnovi novega deviznega zakona o deviznem poslovanju planiramo 23 % porabe deviznih sredstev več kot v preteklem letu. Poraba deviznih sredstev je planirana višje zaradi planiranega uvoza opreme, rezervnih delov in odplačila inozemskih kreditov, katerih realizacija je izredno vprašljiva. Planirana pokritost uvoza z izvozom je še vedno ugodna, saj jo planiramo 1,93, vendar je nižja od leta 1985. Plan pridobivanja prihodka in razporeditev dohodka Planiran celotni prihodek in njegova delitev so posledica količinskega obsega prodaje planiranih nabavnih in prodajnih cen ter dogovorjene skupne in splošne porabe. Za letošnje leto planiramo celotni prihodek v višini 41.316 mio din, kar je za 64 % višje od doseženega v preteklem letu. Planirani poslovni stroški za amortizacijo predstavljajo 82,10 % celotnega prihodka, kar je nižje od preteklega leta (84,90 %). Ostali poslovni stroški so v deležu sicer nižji kot v preteklem letu, vendar ta primerjava ni realna, ker v plan ne vgrajujemo izrednih izdatkov. Tako planiramo 7.395 mio din dohodka, ki je za 93 % večji od doseženega v preteklem letu, v strukturi celotnega prihodka pa predstavlja 17,9% delež. V plane smo vgradili tudi vse zakonske obveznosti in obveznost kot nadomestilo za vložena sredstva drugih delovnih organizacij (Slovenijales, Marles). Pri razporeditvi dohodka na osebne dohodke, sklad skupne porabe in akumulacijo smo upoštevali resolucij -ska izhodišča za leto 1986 in samoupravne sporazume dejavnosti, iz katerih izvira, da naj osebni dohodki, sklad skupne porabe in akumulacija rastejo sorazmerno, oz. akumulacija nekoliko hitreje glede na preteklo leto. Pri planiranju osebnih dohodkov še nismo mogli upoštevati novega sistema delitve osebnih dohodkov, zato smo planirali osebne dohodke po TOZD na osnovi izplačanih v podskupinah dejavnosti v preteklem letu, povečano za 50 %. S tem smo v plan vgradili nadoknadenje zaostajanja osebnih dohodkov za dejavnosti v preteklem letu. Na tej osnovi je planirana masa bruto osebnih dohodkov za 70.4 % višje od preteklega leta in predstavlja 52,9 % dohodka, planiran sklad skupne porabe s stanovanjskim delom predstavlja 4,47 % planiranega dohodka, akumulacija je planirana v višini 270 mio din in je vrednostno za 173 % večja od dosežene v preteklem letu in predstavlja 9,74 % planiranega dohodka oz. 1,74% planiranega celotnega prihodka. S planom predvidevamo pozitivno poslovanje vseh TOZD in obeh delovnih skupnosti. Neto mesečni osebni dohodek na delavca je planiran za 61,8% višje od poprečnega v preteklem letu in znaša 78.548 din. Planirano število zaposlenih je za 1 % večje od preteklega leta. Največje povečanje je planirano v TOZD Blagovni promet za 24,3 % oz. za 45 delavcev in to izključno za jačanje lastne trgovske mreže. Povečanje zaposlenih je planirano tudi v DSSP za 8,4% oz. za 16 delavcev in to za jačanje razvojnih, tehničnih in AOP služb. V proizvodnih TOZD načrtujemo zmanjšanje zaposlenih za 1 % oz. za 23 delavcev. Pavlina AREH, dipl. ing. les. S seje 10 konference sindikata Lesne Zaključni račun za leto 1985, plan delovne organizacije za leto 1986, regres za letni dopust; to so bile glavne teme razprave na seji izvršnega odbora konference sindikata Lesne v začetku meseca marca letos. Seje se je poleg članov udeležil tudi predsednik MS ZSS tov. VODOVNIK in člana poslovodnega odbora tov. MI- HELJAKOVA in tov. DOLINŠEK. V razpravi ob zaključnem računu so člani izvršnega odbora, kot že tolikokrat, izpostavili ključne probleme, ki nas v Lesni tarejo zadnja leta: neprodane zaloge gotovih izdelkov, oskrba s surovinami in repromateriali, nizki osebni dohodki. Ponovno so poudarili, da ti problemi niso nerešljivi. Poznamo vse vzroke, občutimo posledice naštetih problemov. Kaj pa smo naredili? Del krivde bomo najbrž morali prevzeti na lastna pleča, saj v enakih pogojih težkih gospodarskih razmer nekateri lesnoindustrijski proizvajalci dosegajo dobre rezultate (INLES). Največ razprave je izvršni odbor namenil problematiki osebnih dohodkov. Ti so prenizki, je bila osnovna ugotovitev. Člani izvršnega odbora so pomišljali, ali ima še smisel zadrževati rast osebnih dohodkov kljub nedoseganju planiranega dohodka, saj si s tem delamo v Lesni več škode kot koristi. V lanskem letu smo na ta račun izgubili veliko kvalificiranih delavcev (predvsem v TP Prevalje in Novi opremi) in tudi visoko strokovnih delavcev. »Delavci v proizvodnji nimamo vpliva na gibanje osebnih dohodkov, ker odločamo le o nepomembnih stvareh«, je dejal delegat iz TIP Otiški vrh in v nadaljevanju svoje razprave seznanil izvršni odbor o problematiki štiriizmen-skega dela, ki ne more in ne sme biti enako vrednoteno kot v drugih temelj- nih organizacijah. Velik problem je tudi oskrba tovarne ivernih plošč s surovino. Tovarna je v februarju letos stala štiri dni zaradi pomanjkanja lesa. Imeli pa so tudi veliko reklamacij na kvaliteto iveric. »Zakaj lesa nismo kupili od drugih dobaviteljev, če ga na našem območju ni bilo dovolj? Kdo bo prevzel odgovornost za zastoj v proizvodnji?« Izvršni odbor je bil seznanjen tudi s situacijo v Novi opremi. V tej temeljni organizaciji niso vzrok izgube zaloge izdelkov, temveč predvsem povečana struktura prodaje v izvoz, kjer ne dosegamo pokritja lastne cene kljub internim dogovorom. Izredno slabi pogoji dela v tej tovarni in nizki osebni dohodki vplivajo na padanje storilnosti in odhajanje delavcev v druge delovne organizacije. Bolj vzpodbudni pa so bili rezultati v gozdarski dejavnosti, ki je v letu 1985 prvič po dolgih letih dosegla plan blagovne proizvodnje v celoti. K temu je pripomogla med drugim tudi solidna politika odkupnih cen. Težave pa so velike tudi v tej dejavnosti, ki pa so predvsem posledica slabega poslovanja v lesno-in-dustrijskih TOD in solidarnostnega pokrivanja izgub v teh TOZD. Premalo je denarja za naložbe. Del naložb za gozdne prometnice smo preusmerili v gozdno mehanizacijo. Nizki osebni dohodki tudi ne vzpodbujajo povpraševa- nja za delo v gozdu. Zato smo si v gozdarski dejavnosti zastavili poleg osnovnega cilja — izpolnjevanje planov — še povečati osebne dohodke in vlagati v mehanizacijo tako, da bomo zagotovili izpolnjevanje zastavljenih ciljev. Izvršni odbor je bil seznanjen s planom delovne organizacije za leto 1986 (Planske cilje, kot jih je sprejel delavski svet delovne organizacije) objavljamo v samostojnem članku na strani...) Ob tem se je ponovno razvila razprava o osebnih dohodkih in ob zaključku ugotovitev, da tudi inflacija ne bo vplivala na višino osebnih dohodkov, če bomo vzdržali planska delitvena razmerja. Izvršni odbor konference sindikata je sprejel tudi enoten predlog za delitev regresa za letni dopust, jubilejne nagrade in odpravnine. Pod točko razno je izvršni odbor sprejel kritiko, da se osnovne organizacije sindikata niso dovolj aktivno vključile v priprave na sindikalni kongres, zato tudi nimamo svojega delegata. Kljub temu delavci Lesne ne smemo anonimno mimo te manifestacije, saj imamo veliko povedati javnosti, predvsem o perečih problemih onesnaženosti okolja in umiranju gozdov. Izvršni odbor je sprejel sklep, da o tej problematiki spregovori na kongresu predsednik občinskega sindikalnega sveta Slovenj Gradec Marjan BARL. Ob zaključku seje je izvršni odbor sprejel finančno poročilo o izvedbi le-sariade in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri tej prireditvi. IDA ROBNIK SKLEPI, SPREJETI NA 1. SEJI IZVRŠNEGA ODBORA KONFERENCE SINDIKATA LESNE, DNE 5. 3. 1986, ki jih je oblikovala komisija za sklepe. 1. Poslovno leto 1985 nismo uspešno zaključili. Ukrepe za izboljšanje poslovanja je potrebno vgraditi v plane in sanacijske programe tistih temeljnih organizacij, ki so poslovali z izgubo. Glede na to, da je tudi Blagovni promet posloval z izgubo in da je bilo posebej kritično področje prodaje v letu 1985, je potrebno v sanacijo Blagovnega prometa vgraditi bolj učinkovite ukrepe na relaciji proizvodnja — prodaja. Iz analiz prodaje v letu 1985 ugotavljamo, da je naša šibka točka lastna prodajna mreža in obseg direktnega poslovanja s kupci. Usmeritev za leto 1986 mora biti širjenje lastne prodajne mreže in doseganje večjega deleža prodaje preko vgradnje celotnega asortimana naših izdelkov. Skupno s proizvodnimi TOZD je treba preveriti organiziranost Blagovnega prometa in najti optimalno rešitev za funkcioniranje nabavno-proizvodno-prodajne funkcije. Naša usmeritev na dolgi rok ne more biti zmanjševanje proizvodnje, ampak je potrebno prilagajati proizvodne programe tržišču s čim manjšimi vlaganji. 2. Izvršni odbor ne vidi rešitve za izboljšanje poslovanja, če ne bomo mogli izboljšati OD v delovni organizaciji Lesna. Posebej je ta problem pereč, ker še nismo uveljavili novega sistema delitve osebnih dohodkov, kjer bi lahko bolje nagrajevali fizična in strokovna dela. Zaradi nizkih osebnih dohodkov in neurejenega stimulativnega nagrajevanja je v letu 1985 zapustilo Lesno precej proizvodnih in strokovnih delavcev, kar daje slabe osnove za nadaljnje delo. Izvršni odbor podpira predloge služb za pokri- tje izgub pod pogojem, da bodo pripravljeni kvalitetni in realni sanacijski programi. Izvršni odbor ugotavlja, da so temeljne organizacije izkazale visoko stopnjo solidarnosti z združevanjem sredstev sklada skupne porabe za tiste temeljne organizacije, ki so poslovale z izgubo in teh sredstev niso mogle oblikovati. Tako smo omogočili enotno izplačilo regresa in ostalih prejemkov v delovni organizaciji Lesna iz sklada skupne porabe. 3. Glede na težko gospodarsko situacijo tudi v letu 1986 in glede na to, da je v prodajni ceni naših proizvodov vgrajenih 70 “/o materialov, predvidevamo, da bi se na tem področju dosegli sorazmerno visoki učinki s prihrankom na porabi materialov in izbiro cenovno ugodnejših materialov, ki jih kvaliteta izdelkov še dopušča. Ker ni pričakovati izboljšanja razmerja med prodajnimi in nabavnimi cenami, je možnost za povečanje dohodka in osebnega dohodka v največji meri na prihrankih materiala, večji izkoriščenosti delovnih strojev in boljši izrabi delovnega časa. Eden osnovnih poudarkov v planu za leto 1986 mora biti dan kvaliteti naših proizvodov in celotnega poslovanja. V letu 1986 moramo ustvariti take pogoje poslovanja, da bomo z osebnim dohodkom zagotovili kvalitetne kadre za proizvodnjo. S planom je predviden dvig osebnega dohodka na tako raven, kot predvidevamo poprečno izplačan OD po posameznih panogah dejavnosti v SR Sloveniji. S tem bi v delovni organizaciji Lesna nadoknadili zaostanek za panogami iz preteklega leta in s tem zagotovili realno rast OD. Izvršni odbor predlaga delavskemu svetu delovne organizacije, da potrdi plan DO za leto 1986. VOLITVE 1986 V četrtek 13. marca 1986 smo volili člane delegacij za delegiranje v zbor združenega dela občinske skupščine in člane delegacij za delegiranje v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na ravni občine. Tako so za nami že četrte volitve in desetletno obdobje prizadevanj za uveljavitev delegatskega sistema. Priprave in predvolilni postopki ter same volitve so po temeljni organizacijah potekale zelo dobro, velika pozornost je bila posvečena evidentiranju možnih kandidatov, tako da smo izbrali in na volitvah 13. marca tudi izvolili najboljše ljudi, ki bodo sposobni reševati temeljna družbena, zlasti ekonomska, razvojna, socialna, stanovanjska, kulturna in druga vprašanja. Z. M. Razpis za letovanje v sezoni 1986 Člani kolektiva LESNE lahko v letošnjem letu letujejo v naslednjih krajih ob jadranski obali: — v počitniškem domu v Filip Jakovu (zaradi adaptacije doma bo možnost letovanja od 1. 7. 1986) — v hotelu Bernardin v Portorožu — v hišicah v Selcah od 21. 6. 1986—9. 9. 1986 — v kamp prikolicah v Selcah — v kontejnerjih v Lanternakafnpu pri Poreču Izmene bodo desetdnevne, in sicer v času — od 11. 6,—21. 6. — od 21. 6,— 1. 7. — od 1. 7.—11. 7. — od 11. 7,—21. 7. — od 21. 7,—31 7. — od 31. 7,—10. 8. — od 10. 8.—20. 8. — od 20. 8.—30. 8. — od 30. 8.— 9. 9. — od 9. 9.—19. 9. Delavec nastopi letovanje s kosilom in konča z zajtrkom. Sobo, hišico, prikolico, kontejner mora delavec izprazniti do 9 ure zjutraj. Če se bomo delavci LESNE odločili za regresirane cene, bomo letovali po naslednjih cenah: Filip Jakov Bernardin-Portorož člani kolektiva 1600 2000 otroci od 3—10 let 1120 1400 zaposleni zakonec 2500 2500 otroci tujih od 2—7 let 2450 1800 tuji nad 7 let 3500 3500 Cena za uporabo prikolice znaša 1200 din, kontejnerja 1500 din in cena za uporabo hišic pa 2000 din na dan. Koristniki kamp prikolic in kontejnerjev plačajo še 400 din, kot pavšalno ceno za uporabo plina. Delavci, ki niso zaposleni v DO LESNA, nimajo pravice letovati v prikolicah, kontejnerjih, Selcah in v Portorožu, lahko pa letujejo v Filip Jakovu, če kapacitete niso zasedene ali pa koristijo samo hrano po naslednji ceni: hrana v Filip Jakovu za goste brez napotnice polovična porcija cela porcija zajtrk 200 300 kosilo 500 900 večerja 350 600 1050 1800 Cena hrane za delavce DO LESNE, ki ne letujejo v počitniškem domu: polovična porcija cela porcija zajtrk 100 150 kosilo 300 550 večerja 250 300 650 1000 Pravico do letovanja po ceni, ki je določena za člane kolektiva, imajo tudi nezaposleni zakonci članov kolektiva, njihovi nepreskrbljeni otroci nad 10-let, upokojenci in njihovi nezaposleni zakonci, delavce, ki so se ponesrečili pri delu in njihovi nepreskrbljeni otroci ter kmetje kooperanti. Po tej ceni lahko opravičenci letujejo največ 10 dni, najmanj pa 5 dni (koriščeno vsaj 5 dni skupaj). V času letovanja od 11. 6.—21. 6. in od 9. 9. dalje se priznava 30 “/o popust, od 21. 6.—1. 7. in od 30. 8. do 9. 9. pa 20®/» popust. Popust velja za vse objekte, razen za letovanje v hotelu Bernardin v Portorožu. Popust ne velja za izlete do 5 dni. Prednost pri letovanju v glavni sezoni imajo koristniki : 1. ki še niso, oziroma so manjkrat letovali v počitniških objektih, 2. ki imajo daljšo delovno dobo pri LESNI, 3. ki imajo večje število nepreskrbljenih družinskih članov, 4. ki imajo večje število šoloobveznih otrok, 5. ki imajo zaposlenega zakonca v LESNI 6. ki imajo lastnost matere (očeta) samohranilke (samohranilca), 7 ki koristijo kolektivni dopust. Za delavce, ki bodo letovali v Filip Jakovu, imamo organiziran avtobusni prevoz, ki ga moramo uskladiti z Merxom. Prevoz je organiziran v času od 21. 6.—30. 8. 1986 na relaciji Prevalje—Filip Jakov. V Filip Jakovu se bo ustavljal avtobus pred našim domom. Cena povratne vožnje za sedež znaša 5000 din, za otroke, ki ne potrebujejo svojega sedeža, pa 800 din. Delavci, ki želijo potovati z avtobusom, morajo to javiti referentu za družbeni standard vsaj 15 dni pred odhodom. Uro odhoda avtobusa bomo pravočasno javili. Prevozne stroške morajo delavci poravnati pred odhodom. Delavci, ki bodo letovali v hišicah v Selcah, morajo imeti s seboj jedilni pribor in posteljno perilo, v kontejnerjih in prikolicah pa samo posteljno perilo. Delavcem, ki bodo razporejeni v željeno letovišče, se zadrži regres kot akontacija za letovanje. Delavcem, ki ne bodo letovali v kapacitetah LESNE, bo izplačan regres konec meseca maja 1986. Letovanje lahko odjavite najkasneje do 1. 6. v tekočem letu. Odjava letovanja po 1. 6. je opravičena le v primeru bolezni, hujših poškodb, smrti in službenih zadev, za kar je potrebno predložiti potrdilo. V primeru kasnejšega nastopa letovanja ali predčasnega odhoda domov, zaračunamo polno ceno. Napotnica ni prenosljiva! Če bi koristnik izročil napotnico osebi, ki nima pravice do ugodnosti ali je s seboj pripeljala osebe, ki niso navedene na napotnici, je s tem storil hujšo kršitev delovne obveznosti. Pri prejemu napotnice za letovanje je potrebno obvezno poravnati ves znesek. Vse pravilno izpolnjene prijavnice morajo tajnice TOZD, TOK, DS IB in sektorjev DSSP poslati referentu za družbeni standard v DSSP najkasneje do 20. 4. 1986. DANICA PETEK Tu in tam pomislimo na letni dopust Ko nas sneg in mraz nikakor nočeta zapustiti, se posebej razveselimo vsakega sončnega dne. S tem, ko bo izginila snežna odeja in se bodo posušile naše ceste, bo stekla tudi redna in še pospešena proizvodnja: v gozdu, na skladiščih in na žagah. Le TOZD Gradnje že od 10. marca krepko dela v Filip Jakovu s svojo 12-člansko gradbeno ekipo. V kratkem pa se jim bodo pridružili še obrtniki. Vsi namreč vemo, da se 15. junija prične počitniška sezona v Filip Jakovu in, da sedaj že teče razpis za letovanjev domovih Lesne, vključno z 43 postelj povečano kapaciteto v Filip Jakovu. V srednjeročnem planu Lesne za leto 1986—1990 smo namreč zapisali, da bomo v letu 1986 modernizirali in povečali dom v Filip Jakovu za 43 postelj. Komisija za počitniške domove in delovna skupina, ki jo je imenoval poslovodni odbor Lesne: ing. Tone POTOČNIK — vodja, oec. Angelca VRBNJAK za finance, Tone KRESNIK za nadzor, Maks NABERNIK — izvajalec in Vida VRHNJAK, predstavnica OOS so se dela resno lotili. Izvršni odbor konference sindikata Lesne pa je posvetil posebno sejo problematiki počitniških domov, kjer je poleg ostalih nalog potrdil že lani sprejeta načela za financiranje načrtovanih del v Filip Jakovu in to v višini 10 9/o letnega regresa za dopust in v izvedbi dveh delovnih dni vsakega zaposlenega (v različnih oblikah odvisno od situacije v TOZD). Na isti seji je bila predlagana tudi sprememba pravilnika za koriščenje počitniških domov z namenom, da bi omogočili in razširili interes za letovanje na morju vsem zaposlenim, upokojencem in kooperantom Lesne. In nazadnje še to: samo dva meseca časa imata izvajalca del v Filip Jakovu in to naš TOZD Gradnje kot nosilec del in Gramiz Kočevje kot kooperant. Obema želimo veliko delovnih uspehov ob solidni kvaliteti del, pravočasni izvedbi in dogovorjeni ceni. Poleg tega želimo TOZD-u Gradnje, da se izkaže kot kvaliteten izvajalec gradbenih del, Gramiz pa, da ne izgubi dobrega slovesa, ki si ga je pridobil v letu 1985 z izgradnjo naših šestih garsonjer v Selcah in to v rekordnem času, ki nam je bil v iziv za pričetek del v Filip Jakovu. Vida VRHNJAK predsednica komisije za oddih in počitniške domove Imont Dravograd obvešča gozdne posestnike, da pri krojenju drogov upošte- vajo naslednje normative: debelina 30 cm od vrha — neto m iglavci 6 15 cm 7 15 cm 8 16 cm 9 16 cm 10 17 cm 11 17 cm 12 18 cm 13 19 cm 14 19 cm 15 20 cm Obvezna nadmera Po dolžini najmanj + 1 cm za vsak tekoči meter. V debelini + 1 cm za vse dolžine Dobavni pogoji Vse v lubju, dobava takoj po poseku. Drogove dolžine nad 10 m odkupujemo po posebnem naročilu. KONFERENCA ZB NOV RAZBOR Na naši konferenci ZB NOV v Raz-boru, ki je bila dne 23. 2. smo pregledali uspehe v minulem letu. Lahko rečem, da smo program dela še kar zadovoljivo rešili, kljub finančnim težavam, ki tudi nas stiskajo. Na sami konferenci smo ugotovili, da imamo komaj 63 članov. Ugotovili smo, da od teh članov prejema priznavalnino kar 23 članov. Sistematsko je bilo pregledanih 14 članov, kar gre zahvala dr. VAJNGERLU, ki skrbi za zdravje borcev, saj je bil tudi sam borec in ve, da je zdravje vsakega borca z leta v leto slabše. V naravna zdravilišča so odšli trije člani. Tu so se počutili zelo dobro in si še želijo srečanja v zdraviliščih. Moram povedati, da se tu v Razboru vsako leto spomnimo obletnic naših članov, ki praznujejo 70, 80 let življenja, ta srečanja z njimi so enkratna. Takrat jim napravimo zakusko in skromne pakete, obdarujemo pa tudi nepokret-ne člane. Bolj so veseli obiska kot pa daril, saj vidijo, da niso pozabljeni. Mi pa smo bili veseli, ker so se konference udeležili zastopniki občinskega odbora ZB NOV iz Slovenj Gradca in nas seznanili o delu in nalogah v letošnjem letu. Tovariš Janez ŠPOLAD nam je povedal, kako moramo budno paziti, da se ne pojavi nesoglasje med nami, kako se razmere v svetu z dneva v dan zaostrujejo, kar je seveda zelo zaskrbljujoče. Tovarišica Ivanka VRANJEK pa je v razpravi povedala, kakšne so finančne možnosti za socialno šibke borce, ki jih je v naši občini kar dosti. Razbor-čani se njima lepo zahvalimo, ker sta prišla med nas v tako visokem snegu. Štefka MELANŠEK DOPISUJ V VIHARNIK DELAVSKA KONTROLA V začetku meseca marca bi morala imeti zadnjo sejo v mandatnem obdobju tudi delavska kontrola delovne organizacije. Tudi s ponovnim sklicem se vabilu ni odzvalo toliko članov, da bi lahko organ veljavno sklepal. Morda je problematika preveč pereča, ali pa člani niso bili več zainteresirani za delo, ker je že skoraj potekel mandat. DO — NESKLEPČNA Vsekakor bo novim članom naložena še dodatna naloga, da bodo rešili nekatera vprašanja, ki bi morala biti že rešena. Kot je razvidno iz poročila predsednice delavske kontrole, bo potrebno ponovno obravnavati vprašanje kurjenja lubja v TIP in vprašanje o neaktivirani tračni žagi. Ida ROBNIK ZAHVALA Ob boleči izgubi naše nadvse drage žene, mame in stare mame JERKE POLENIK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem za darovane vence in cvetje. Hvala vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti in bili z nami v trenutku slovesa. Hvala tudi MPZ Mislinja za zapete žalostinke ter tov. Ivanu LEKŠETU za poslovilne besede. Žalujoči mož Ivan, otroci Dani, Jožica, Stevo, Branka z družinami. PRIZNANJE 12. marca letos so vodilni delavci delovne organizacije Slovenijales — Trgovina obiskali našo delovno organizacijo. Najprej so imeli sejo kolegija, nato pa smo imeli poslovne razgovore. Dokončno smo se sporazumeli o obsegu, načinu in pogojih poslovnega sodelovanja za leto 1986. Preko prodajne mreže Slovenijalesa najde pot h kupcem — uporabnikom največji del naše proizvodnje iz vseh proizvodnih temeljnih organizacij. Tudi veliki del izvoza naših izdelkov realiziramo s posredovanjem te trgovske organizacije. Oskrba z reprodukcijskim materialom večkrat poteka s posredovanjem Slovenijalesa. Ob tej priložnosti je generalni direktor dr. Matija Škof izročil predsedniku poslovodnega odbora Mitji Horvatu priznanje za dolgoletno in uspešno sodelovanje, ki ga je Slovenijales — Trgovina podelila Lesni. Lesna je naj večji poslovni partner Slovenijalesa. Obseg, vsebina in trajnost poslov obvezujeta oba partnerja, da svoje odnose stalno krepita, usklajujeta in skupno razvijata obseg in kvaliteto poslovanja, kar je v obojestranskem dolgoročnem interesu. Duro Haramija, dipl. oec. *■ ‘ , -J., ' UUBLIANA m. mmmM MARIJA HUDRAP — JEZERCNIKOVA MAMA Prav tako tiho _ in skromno, kot je potekalo njeno življenje na odmaknjenem Jezerčniko-vem gruntu, je tudi za vedno odšla. Kot da v tej dolgi zimi ni mogla počakati na vigred, ko si bi naložila osmi križ. Prav zanimiva je zgodovina in lega Jezerčni-kovega grunta. Iz širše okolice Dravograda se vidi v smeri Libeliške gore zelo strmo pobočje. Na vrhu je med obširnimi gozdovi majhna zaplata polja, na katerem je med drevjem zapaziti cimprovje. Iz tega zornega kota ni mogoče določiti, če je tam Črneška ali Libeliška gora; tujec bi morda sklepal, da je tam že Avstrija. Vendar ni res ne prvo ali drugo, tudi ne tretje. Iz ustnega izročila mi je znano, da je bil nekdaj tam les kmetije Štek-na na Tolstem vrhu. Gospodar Štekna je dal nekemu svojemu hlapcu to zemljo v last, ta si jo je iztrebil in postavil domačijo. Odkod se je vzelo to lepo slovensko ime Je-zerčnik, mi ni znano. Na novo ustanovljena kmetija je ostala v katastral-ni občini Tolsti vrh. To je delalo Jezerčni-kovim vseskozi težave. S tem so bili namreč farani prevaljske fare, občani pa nekdanje tolstovrške, sedaj pa ravenske občine. Če upoštevamo, da ta kraj gravitira na Libeliče in Dravograd, da so bili vezani samo na peš hojo, potem vemo, koliko časa so porabili v oddaljene Ravne in na Prevalje. Trpeli so ob pogrebih, saj so jih morali krste nositi na farsko pokopališče. Libeliška fara je ena naj starejših v naših krajih, zato so nekdaj mrliče iz mežiške doline pokopavali v Libeličah. Jezerčniki so to nekako vrnili. Pri cerkveni oblasti so Jezerčniki dosegli, da so jih prepisali v libeliško faro. Cerkev je pokazala razumevanje. Tega pa nikakor noče posvetna oblast. Jezerčniki so namreč že večkrat skušali doseči, da bi postali občani dravograjske občine. To jim do danes še ni uspelo. To so nameravali tudi pred nedavnim ob prepisu grunta na naslednika, vendar je bilo pogojeno s tako velikimi stroški, da so raje odnehali. Občina Ravne se trmasto drži katastralnih mej, ki so bile postavljene še za časa Marije Terezije! Jezerčniki pa se bodo naprej vozili po opravkih mimo Dravograda na Ravne. Sodeč po tem, kako sta se v preteklosti trgali za Jezerčnikovo posvetna in cerkvena oblast, bi lahko sklepali, da je na tam gruntu velika bogatija. Res je ravno nasprotno, saj je tam »freta« v pravem pomenu besede. Tega so se dobro zavedali mladi Jezerčniki, saj so se razkropili po dveh dolinah. Mama počiva na pokopališču, za katerega se je borila, njen rod pa bo nekoč najbrž drugje. Na svoj skromni dom je bila izredno navezana, — toda ni ji bilo usojeno, da bi zatisnila oči pod domačo streho! Naj v miru počiva! Ajnžik KOROŠKA KMETIJSKA ZADRUGA, n. sub. o SLOVENJ GRADEC KOROŠKAZADRUŽNA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA, n. sub. o SLOVENJ GRADEC PRILOGA ZA KMETIJSTVO LETO VI — ŠTEVILKA 4 APRIL 1986 PRILOGA ZA KMETIJSTVO izhaja mesečno. Prilogo izdaja KKZ Slovenj Gradec in KZ HKS Slovenj Gradec in je sestavni del Viharnika. Ureja uredniški odbor. Glavna urednika Rok Gorenšek in Jože Krevh. Naslov: KKZ Slovenj Gradec, Celjska c. 7, Uredništvo priloge za kmetijstvo, telefon 842-341. Klišeji in tisk: ČGP Večer Maribor, Tržaška c. 14, 62000 Maribor, 1986. POŠTNINA PLAČANA MIHA KAVNIK, DELEGAT 11. KONGRESA 2SS Letošnje leto je v SRS in Jugoslaviji ponovno leto kongresov. Prvi izmed kongresov v Sloveniji bo 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Med delegati bo tudi naš sodelavec Miha Kavnik, ki je zaposlen v TZO »LEDINA« na delih in nalogah namestnik poslovodje. Tovariša Ravnika so izvolili za delegata 11. kongresa člani občinskega sveta ZSS Slovenj Gradec. Zakaj so izvolili prav njega, ni potrebno posebej poudariti, saj je eden izmed izredno aktivnih družbenopolitičnih delavcev v vrstah sindikata, zadnje čase pa tudi v SZDL in je v svojem kraju tudi predsednik krajevne konference SZDL. Dan pred odhodom na kongres smo se z njim pogovarjali. Kako si sprejel vest o tem, da si predlagan za delegata 11. kongresa ZSS?: »Priznati moram, da me je to zelo presenetilo, tako da sprva nisem verjel, da me je doletela taka čast, še posebej zato, ker se bodo iz naše občine udeležili kongresa le štirje delegati.« Miha KAVNIK Na kongresu boš eden izmed 42 delegatov, ki bodo izhajali iz agroživil-skih organizacij. Od kongresa precej pričakujejo tudi vsi tržno usmerjeni kmetijski proizvajalci, ki že dalj časa opozarjajo na neurejene odnose v kmetijstvu. Kaj bi rekel temu?: »Vsekakor je odgovornost teh delegatov iz prejšnje ugotovitve večja. Upam pa, da mi je moje dosedanje delo v zadružništvu in vsakodnevno sreča vanj e s kmeti dalo določeno obzorje, ki mi bo omogočilo na kongresu realno soočenje z razmerami v kmetijstvu.« Ali se boš med potekom kongresa vključil v razpravo s svojim referatom?: »Aktivno bom sodeloval v komisiji, ki bo obravnavala usmeritve ZSS pri uveljavljanju ustvarjalnosti delavcev, razvoja proizvajalnih sil in njihovega učinkovitega izkoriščanja za bolj kakovostno življenje in delo. Na kongresu bom tudi podal razpravo, ki bo opozorila na težak položaj kmetijskih delavcev in združenih kmetov v koroški regiji, kjer kot vemo prevladuje živinoreja in to v težjih hribovskih razmerah.« Kaj pričakuješ od kongresa?: »Mislim, da so stališča iz predloga resolucije 11. kongresa dobra. Na nas delegatih je, da jih v svoji razpravi dopolnimo in da ob zaključku kongresa sprejmemo sklepe, ki bi jih naj v vseh sredinah vzeli kot obvezujoče in spoznali, da z malodušjem ni izhoda iz zapletenih razmer, ampak da je izhod iz krize le učinkovitejšo uveljavljanje in razvoj socialističnega samoupravljanja in pa seveda doslednejše opravljanje del.« Našemu delegatu želimo, da bi njegova razprava na kongresu dosegla plodna tla. Jože KREVH, iur. Poslovanje koroške zadružne hranilnice 27. februarja 1986 smo se zbrali: zbor zadružne hranilno kreditne službe, nadzorni odbor, izvršilni odbor in nekateri individualni poslovodni organi ustanoviteljev naše hranilnice z namenom, da obravnavamo poslovanje v letu 1985, za-ključpi račun in sprejmemo predlagano delitev ostanka čistega dohodka za leto 1985 ter plan za leto 1986. Od ustanovitve hranilnice v obliki samostojne regijske finančne službe je poteklo že petnajst let. Naše delo je dokaj znano vsem kmetom kooperantom, malo pa je drugih delovnih ljudi, občanov in delovnih organizacij, ki vedo kaj delamo in kakšne so naše naloge ter cilji. Vsem kooperantom, ki poslujejo preko HKS smo dolžni podati kratek pregled poslovanja v letu 1985, zaradi boljšega presojanja, kam in kako so plasirana sredstva, katera nam zaupajo. (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) Skupno gibanje hranilnih vlog v 1000 din Področje ’ indeks d ^ cd . Ul i-H > N Ul co Slovenj Gradec 157.286 897.905 803.948 251.243 160 Dravograd 39.817 220.126 195.022 64.921 163 Ravne 61.732 438.439 402.667 97.504 158 Radlje 47.130 429.970 405.600 71.500 152 skupaj: 305.965 : 1,986.440 1,807.237 485.168 159 V letu 1985 smo v naši hranilnici imeli izdanih 9463 hranilnih knjižic, preko katerih smo sprejeli 1,986.440 tisoč din vplačil, istočasno pa izplačali 1,807.237 tisoč din. Skupno stanje hranilnih vlog se je tako konec leta povečalo za 179.203 tisoč din v primerjavi z začetnim stanjem ali za 59 %. Zadnjidve letiugotavljamo, da naše hranilne vloge sicer rastejo, vendar ne v enaki višini kot inflacija, tako da se realno stanje hranilnih vlog znižuje. Največ hranilnih vlog se zbere od odkupa lesa in kmetijskih pridelkov, kar 49 P/