Poštnina olaCsra v gotovini Leto VIII, št. 242 UKihEfana sreda 12 oktobra <927 Cena 2 Slin m=x »uhaja ob 4. »jutrai. asa Stane mesečno Din 25'—, za inozemstvo Oin 40*— neobvezno. Oglasi po tarita. Uredništvo 1 LJubljana, Knallova ulica štev. s/L Telefon št. «072 in 2804, ponoči tudi St. 2034. Rokopisi se ne »racajo. m m srSm im m Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uanvništvs: LJubljana, freSemorm ulica iL 54, — Teleton St. 2036. insrtTt"1 oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon St. «49« Podružnici: Maribor, Aleksandrova St 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljubima St. 11.842 - Praha čisto 78.180. Wien,Nr. 105.141. Ljubljana, 11. oktobra. SLS je včeraj vložila pritožbo proti občinskim volitvam v Ljubljani. Pritožba je prazna in sami klerikalni voditelji se zavedajo, da bo zavrnjena. Vložili so jo samo zato, da podaljšajo na mestnem magistratu za nekaj tednov vladni komisarijat ter dokažejo Ljubljančanom, kako neiskreno so bile pred volitvami izjave voditeljev in novin SLS o nedotakljivosti avtonomije ljubljanskega mesta. Trikratni zapovrstni volilni uspeh Naprednega bloka v Ljubljani je postal nasprotnikom prava psihološka zago-netka. Pred vsako volitvrjo so zapadali v nekako histerično ekstazo ter zmagoslavno napovedovali neminoven poraz SDS in ž njo združenih strank. Čim gorostasnejše so postajale laži v tej volilni kamipanji, tembolj pa so raisili oddani glasovi v skrinjici toliko zasovraženega Naprednega bloka. Ta fakt bi jim bil lahko odprl oči, da se niso fanatično zagrizli v svoj edini živ-ljenski smoter: uničenje SDS na Slovenskem na vsak način in za vsako ceno. Vsak premaganec išče vzroke svojemu porazu vedno izven sebe. dasi jih nosi latentne v samem sebi. Tudi kle-roradikali delajo isto, kajti zdi se jim nepojmljivo, da njih podlosti niso zadušile in zrušile SDS, temveč da so imele baš nasprotni učinek. Sebi krivde niso mogli pripisati, SDS niso mogli priznati njene idejne sile in privlačnosti, pa so enostavno pripisali krivdo volilcem in volitvam kot takim. V skrajni zadregi so se sedaj že drugič zatekli k obupni pritožbi zoper pravilnost in zakonitost volitev. Mi pa smo mnenja, da je Ljubljana našla samo sebe, da ie uvidela svojo nalogo kot svetilnik kulture, prosvete in naprednosti med Slovenci in da je s polno razsodnostjo prelomila krog one magične povojne psihoze, ki ji je toliko škodoval, da bi bila ostala žalostno in pozabljeno pokrajinsko mestece, ako bi še nadalje sledila pogubni politiki in sirenskim spevom SLS. Ljubljana se je vrnila k svoji nalogi, da vrši v jugoslovenskem in naprednem pravcu svoje delo med ljudstvom, čigar središče in žarišče je bila vso dobo slovenskega probujenja. Ni le slučaj, da so napredne mase v volilnih borbah najbolj pritrjevale govornikom, kadar so ti povdarjali jugoslovenstvo in naprednost Ljubljane. Osem najlepših let smo zapravili samo v borbah za meglene principe notranje ureditve države, osem let so se nasprotniki jugoslovenske in demokratične smeri protivili izvedbi ustave, osem let so se ti politiki branili decen-tralizma in se obenem pulili z vso silo za nekako avtonomijo, kjer bi se gojilo liliputanstvo, za nekak federalizem, ki bi postal umetno vzgaja'išče domišljavosti in še hujših razprtij, osem let so mlatili to prazno slamo! Naposled pa so drug za drudm lepo priznali ustavo, oblastno razdelitev in decentralizacijo uprave, ta preje, oni kasneje. Med vsemi najkasneje g. doktor Korošec, zato je njegova Kanosa na'težja in najsramotnejša. Ti ljudje niso pojmovali dinamike življenja, ki je z zgodovinsko nujnostjo usmerjeno v jugoslovenstvo, varovali so kot najdragocenejšo narodno svetinjo tiste meje, ki nam jih je vsilil tujec in ki so bile vedno izvor naše slabosti. Toda. plavajoč proti silnemu toku razvojne nujnosti, so uvideli brezplod-nost svojega početja ter se odkrito ali prisiljeni vrnili k liniji jugoslovenske demokracije. Poslednji pa je bil dr. Korošec. Bil je ne samo poslednji, bil je tudi najbolj nesrečen v izbiri momenta in načina, kdaj in kako je treba postaviti svojo stranko na širšo, vsedržavno bazo. G. dr. Korošec je storil svoj velepo-membni korak in podprl reakcijo Vuki-čevičevih policajradikalov v tistem trenutku, ko se je vse zdravo in pošteno združilo, da jih zruši. Morda jim je doktor Korošec za trenutek pomagal, v imenu pravice pa jih neminovno zadene kazen in te usode bo deležen tudi gospod Korošec. Dr. Korošec je prvi čutil posledice. Tako 11. septembra in tako tudi 2. oktobra. Nobena pritožba mu ne more več zbrisati poraza in blamažo, ki jo .ie doživel v Ljubljani. Samo enkrat je zastopal Ljubljano v Narodni skupščini klerikalec, pa nikoli več je ne bo! Zmaga Naprednega bloka pri občinskih volitvah je bila odločilna in klerikalci si naj kar izbrišejo iz glave, da bi Ljubljano še kdaj dobili v svoje roke! Iz splitske oblastne skupščine Split, 11. oktobra, n. Ker je več radičev* skih poslancev, ki so obenem poslanci obi. skupščine, radi verifikacije mandatov od' šotnih v Beogradu, so ostali radičevci v oblastni skupščini, kjer imajo sicer večino, v manjšini. Zato se je danes vršila seja radičevskega kluba, na kateri je bilo skle« njeno, da stopijo radičevci v stike s kako drugo skupino, da si na ta način zasigu« rajo potrebno večino tudi za slučaj odsot* nosti radičevskih poslancev. Ljuba Davidovič gospodar situacije Situacija se je včeraj do skrajnosti poostrila Mogočen vtis pondeljkovega Davidovičevega govora in včerajšnje resolucije Demokratske zajednice. — Pospešena pogajanja za luzijo. — Izigrani klerikalci. — Radikalske ponudbe gg. Radiču in Pribičevitu Beograd, 11. oktobra, p. Z današnjim dnem se je politični položaj močno poostril. Težišče položaja, ki je bilo več dni v demokratskem klubu, je tamkaj danes zvečer nepričakovano dozorelo do resolucije Demokratske zajednice, ki pomeni očiten afront proti sedanji koaliciji. Poročila današnjih beograjskih jutranjih listov o sinočnjem govoru Ljube Davidoviča so se izkazala kot netočna. Govor vodje Demokratske zajednice ni bil izraz obupa ali resignacije, marveč je ž njim Ljuba Davidovič povsem odkrito izpovedal, kako misli o sedanjem položaju in o koaliciji z Veljo Vukičevičem. Davidovič je izjavil, da ne more več nositi odgovornosti za režim, ki ga obsoja ves pošteni svet v državi in ki pomeni režim odkritega nasilja in terorja. Če bi pa demokratski del vlade smatral, da naj Demokratska zajednica začne z izvajanjem in nadaljevanjem oportunistične politike, potem mora Ljuba Davidovič odločno izjaviti, da pri taki politiki ne more sodelovati. V tem slučaju bi moral zapustiti vodstvo stranke ter pustiti odgovornost za njeno nadaljno usodo drugim. Govor g. Davidoviča je napravil na vse prisotne poslance najgloblji vtis. Zanimivo je. da ni nihče branil sedanje koalicije z radikali, niti ne oportunistične politike, ki je podlaga te koalicije. Značilno je dalje, da se tekom današnjega dopoldneva in popoldneva seja Demokratske zajednice ni nada'je-vala in da se Ljuba Davidovič sp'oh ni pojavil v klubu. Proti večeru pa se je demokratski klub nenadoma sestal na sejo, ki je bila presenetljivo kratka. Sprejeta je bila resolucija, ki odobrava stališče g. Davidoviča in mu izreka popolno zaupanje. Klub je šel še da!:e in je s posebnim povdarkom obsodil današnji režim nasilia. Današnja večerna seja je pokazala, da vlada v demokratski stranki neoma-jana avtoriteta Ljube Davidoviča in da so njegovi pogledi na politični položaj na celi črti zmagali. Zanimivo je. da je bila resolucija sprejeta brez ugovora. Nič manj važna pa niso bila dopoldanska in popoldanska pogajanja, ki so se nadaljevala z vso intenzivnostjo med delegacijama SDS in DS. Med obema delegacijama je bilo ugotovljeno, da vlada popolno soglasje glede bodoče taktike obeh frakcij demokratskega bloka. V zvezi s temi pogajanji je zanimivo, da je Ljuba Davidovič sno-či v svojem zgodovinskem govoru s posebnim povdarkom naglasil, da je treba stvar s SDS čim prej urediti. Kot posledica tega insistiranja s strani g. Ljube Davidoviča je pač treba smatrati današnja pospešena pogajanja med obema delegacijama. Izredno intimnemu kontaktu med delegacijama so se danes pridružila nadalina nova pogajanja med Radičevo stranko in SDS, med katerima vladajo vedno tesnejši odnošaji. V prihodnjih dneh bo treba pričakovati, da se bodo za pogajanji med SDS in DS izvršila še pogajanja z Radičevo stranko. Paralelno s tem se opaža, da so klerikalci potisnjeni v ozadie in d!a se za nje nihče več ne zmeni. Klerikalci niso znali izkoristiti niti onih ugodnosti, ki 'im iih je nu^il Vukičevičev blejski pakt. ^e danes nimaio podpredsednika v radikalnem klubu in tudi ne obliubliene-ga tajnika: še danes nimajo državnega no'1 tajnika v ministrstvu prosvete. Enako klavrno vi0^0 igra klerikalna stranka v verifikaciiskem odboru. Za njihova dva predstavnika v tem odboru se "ihre ne zmeni. G'°vni dogodki debate in razprave se vodijo brez njih in celo prntj mirna. Za razmerje, ki vlada v radikalni stranki do klerikalcev, in popolnoma podrejeno vlogo, ki jo igrajo klerikalci v svoji novi stranki, je značilno, da so zadnje dni radikalni emisarji opetova-no ponudili Radiču in Pribičeviču kombinacij, kateri naj M načeloval bivši zunanji rr-inister dr. Ninčič in ki naj bi predstavljala koalicijo med radikalno stranko, Radičem in Pribičevičem. Klerikalcev pri teh ponudbah sploh niso omenjali. To kombinacijo so voditelji demokratskega bloka odkloniil, čeprav so izjavili, da ne bi tilo nemogoče sodelovanje s tako zvanimi narodnimi radikali. Točila tudi v tem slučaju bi prišel kot nositelj nove situacije v poštev v prvi vrsti vedja jugoslovenske demokracije g. Ljuba Davidovič. Demokratska zaeehca kreka g. Davdovcu sog asno zaumxo Senzacijonalen zaključek politične debate v klubu Demokratske zajednice, — Zaupnica g. Davidoviču pomenja nezaupnico g. Vukičeviču. — Službeni komunike o seji Beograd, 11. oktobra, p. Današnjo sejo Demokratske zajednice, ki je morala zaklju čiti razpravo o stališču demokratov do radikalov, so pričakovali v Beogradu z velikim interesom. Vsa javnost je namreč vedela, da je Davidovič zavzel proti vladi zelo energično stališče, in zahteval, da se prekine današnja koalicija. G. Davidovič je s to zahtevo združil vprašanje zaupnice, češ, da se bo v nasprotnem primeru umaknil iz politike in odšel v Vrnjačko Banjo. G Marinkovič je za današnjo sejo obolel in ves dan ni prišel iz svojega stanovanja. Ostali demokratski ministri so bili vidno nervozni in so napeli vse sile. da si priborijo večino ali pa vsaj preprečijo resolucijo Radi tega se je za 17. uro napovedana seja pričela šele ob pol 20. Poslanci so čakali na g. Davidoviča, ki pa ni hotel priti v klub temveč je kratko izjavil, da je svoje mnenje že povedal in naj sedaj drugi napravijo, kar hočejo Davidovič najbrže tudi iz lojalnosti do g. Marinkoviča ni hotel prisostvovati seji. Demokratski ministri in drugi vodilni predstavniki stranke so bili po seji napram novinarjem zelo rezervirani. Izjavili so samo, da je sejo vodil dr. Spaho, ki je prvi podpredsednik Demokratske zaiedn ce, ter da so govorili poslanci Radovič, Pečič in Šečerov. O seji sta bila pozno zvečer izdana dva komunikeja. Prvi ugotavlja, da sta bila govora gg. Marinkoviča in Davidoviča v današnji »Politiki« objavljena netočno in ten-dencijozno. drugi komunike pa se glasi: »Po poročilu o stanju uprave v vsej državi in po vsestranski razpravi o politični situaciji izraža klub Demokratske zajednice popolno zaupanje šefu Demokratske zaied-nice g. Ljubi Davidoviču, predsedniku glavnega odbora demokratske stranke in demokratskega poslanskega kluba. Po poročilu vseh predstavnikov v vl?di izraža dalje klub Demokratske zajednice željo, da se zasigurajo konkretnejše garancije za pravni red, ki bodi temelj za vse dnn;e, zelo nujne gospodarske posle in učvrščer.je notranje moči v državi«. Komunike Demokratske zajednice je vzbudil v vseh političnih krocrih največjo senzacijo. Opozicijonalni krogi so mnenja, da je šlo v Demokratski zajednici za zaupnico vladi ali zaupnico g. Davidoviču; soglasna zaupnica g. Davidoviču da pomenja zato nezaupnico vladi. Dsmokratski politiki odločno odklanjajo vsak komentar, radikali pa izjavljajo, da resolucija ne vsebuje nezaupnice g. Vukičeviču. Vendar pa so tudi oni mnenja, da je situacija sedaj še bolj zapletena in da je kriza vlade zato neizogibna. Na vprašanje novinarjev, kaj misli o resoluciji demokratske zajednice, je izjavil g. Pribičevič: »Sigurno ie to velik uspeh g. Dav:doviča. Njemu se izraža popolno zaupanje. s čemer .ie podčrtano, da stoii klub strnjen za njim. Zahteva po konkretnih ga-ranciiah za pravni red v državi pomeni z dru gimi besedami, da današnja koalici!a pravnega reda ni zasigurala. Da se te garancije zahtevajo za bodoče in spravljajo v zvezrf z zaimnico g. Davidoviču, pove jasno, kai to pomen1«. G. St. Radič se je na enako vprašanje novinarjev raz.iez1!. da se v komunikeju izražal nekake žel;e ter pristavil, da morajo demokrati zahtevat', ne pa želeti, češ da to delaio otroci. Ako bo derroVratska stranVa nadal'evala tako, ne bomo šli z njimi M:s'im Pa. da se bn vse dobro izteklo Glavno ie seveda, da se ministrom ne izreka 7?.vvn\?, in pa. da ie ugotovljeno, di v d"žnvi ne vl-da pravni red. To pomeni, da ima g. Davdovič proste roke, da ustvari novo situacijo. Cariis?'' m^*1 Francijo k Ameriko W'aching;tnn. 11. oktobra, d. Kakor se izve iz vladnih krogov, bo nova ameriška nota v zadevi carinskega spora s Francijo napisana v snravljivem tonu, izrazila pripravljenost Ze-iinienih držav na not o ve koncesije v vprašanju uvoza gotovih francoskih poljedelskih produktov in naelasila. da Amerika ne namerava in ne želi carinske vojne. Obenem bo ameriški zastopnik v Parizu francoskemu zunanjemu ministrstvu uslmenn sporočil, da njegova vlada nameravanemu konvertiranju francoskega 78 miliionskega dol^rske^a posojila od 8 % na 6 % ne bo delala niknfcih težav. Bolgarija proglasila obsedno stanje na predlog nase vlade Naš poslanik v Sofiji zahteval razpust komitaške organizacije. Naša vlada proti pomnožitvi bolgarskega vojnega kadra. - Bolgarski glas o zadnjih dogodkih Beograd, 11. oktobra, p. Vaš dopisnik I dr. Periča in protestirali, da se jim ne ,,1,-,,1/a a^ nočo -a/lo vr\nrj\riin ntrpsrvi H iih namerava vlada izve iz okolice vlade, da je naša vlada zavzela napram želji bolgarske vlade, da se poveča vojni kader, nasprotno stališče, ker je mnenja, da je sedanja moč bolgarskega kadra absolutno zadostna, da izvršuje vse vladne ukrepe. Število čet bo popolnoma zadostovalo, da izvedejo proglasitev obsednega stanja v okrožju Petrič in Čustendil. Naš sofijski poslanik g. Ljuba Nesič je sporočil bolgarski vladi, da je skrajni čas, da se razpustijo komitske tolpe, ki uganjajo teror na bolgarsko-jugoslovenski meji in ogrožajo zbližanje med obema narodoma. Kralj Boris je podpisal ukaz, s katerim se proglasi obsedno stanje v okrožjih Petrič in Čustendil. Na predlog naše vlade se progi ašuje obsedno stanje v petriškem in čustendilskem okrožju, dalje postane sofijsko sodišče I. stopnje vojno sodišče, ki bo sodilo vse prestopke v tem teritoriju. Beograd, 11. oktobra, p. Šefi opozicije Sv. Pribičevič, Joca Jovanovič in Stjepan Radič so obiskali danes začasnega predsednika Narodne skupščine sporočijo ukrepi, ki jih namerava vlada zavzeti v zaščito naših mej proti Bolgarski. Poročilo bi moral podati zunanji minister Voja Marinkovič. Dr. Perič je izjavil šefom opozicije, da je prosil Marinkovič za par dni odloga, nakar bo poročal o storjenih ukrepih. Istočasno je obljubil ministrski predsednik Vukičevič tozadevno izjavo za šefe opozicije. Sofija, 11. oktobra, p. »Poslednja pošta® poroča: Bolgarska vlada ni čakala na pozive drugih sil, marveč je iz lastne inicijative podvzela vse mere, da že v naprej odvrne od sebe očitek, da je napram sosedom nelojalna. Pi oglas obsednega stanja v obmejnih pokrajinah pa se smatra za končni korak bolgarske vlade. Nadaljni ukrepi, o katerih je razpravljal ministrski svet na svoji včerajšnji seji, so odvisni od nadaljnega razvoja dogodkov. Iz razgovorov z merodajnimi činitelji dobi človek vtis, da nikdo izmed odgovornih činiteljev ne misli na izigravanje, marveč presojajo vsi položaj za zelo resen in kompliciran. Zasliševanje ujetega atentatorja Ujeti komitaš je bolgarski državljan v Štip. — Ko je ujeti atentator Prevoz trupel ubitih komitašev in kaj Beogard, 11. oktobra, p. V nedeljo zve* čer so prepeljali truplo obeh ubitih aten« tatorjev z avtomobilom v Štip. Že daleko izven mesta je čakala večja skupina pre* bivalstva, ki je prirejala orožnikom navdu« šene ovacije. Malo prej sta se vrnila v Štip tudi šef oddelka za javno varnost Zika La* zič in veliki župan bregalniške oblasti Rad* milo Vujovič, ki sta takoj obvestila o uspehu zasledovalne akcije, ministrsko predsedstvo in ministrstvo notranjih del. Ob 8. zvečer sta se vrnila tudi general Voja Tomič, poveljnik celokupne žandarme* rije in podpolkovnik Stranjakovič, za nji* ma pa je prispela eskorta, ki je privedla, ujetega komitaša. Pričetek zasliševanja. Ujet napadalec je širokopleč postaven dečko, star okrog 30 let. Na obrazu se mu je poznala velika utrujenost in oči so ne« mirno begale sem ter tja. Videlo se mu je da se zelo boji svoje nadaljne usode. Bil je tako utrujen, da je skoraj spotoma dre* mal, glava mu je neprestano padala na pr« si. Bil je strahovito izstradan in je najprej prosil za košček kruha in vode. Prinesli so mc veliko porcijo paprike in nekaj mesa, kar je hlastno pospravil. Po večerji so mu ponudili še par cigaret, nakar se je takoj pričelo zasliševanje. Za« sliševal ga je osebno sreski poglavar Dra« gačevac v navzočnosti šefa oddelka za j a v« no varnost Žike Laziča in komandanta žandarmerije generala Tomiča, velikega žu* pana Vujoviča in podpolkovnika Strnja« koviča. Zasliševanje je trajalo pozno v noč. Njegove izpovedi čuvajo oblasti v strogi tajnosti. Kdo je ustrelil generala Kovačeviča? Davi se je zasliševanje navsezgodaj na* daljevalo. Kolikor je bilo mogoče doslej izvedeti, je atentator priznal, da je on skupno z ubitima tovarišema izvršil napad na generala Kovačeviča. Napad sam je iz* vršil ubiti komitaš Ilija Lilinkovič. To nje* govo izjavo potrjuje tudi dosedanja ugo* tovitev preiskave. Identifikacija trupel. Ob 7. uri zjutraj je bila izvršena uradna identifikacija obeh ubitih komitašev. To zakonsko formalnost je izvršila posebna komisija sestoječa iz sodnikov, pravnega referenta sreskega županstva in sreskega poglavarstva. Najprej je bila izvršena iden tifikacija atentatorja Ilija Lilinkoviča. Na lice mesta je bila dovedena njegova mati, ki je že ob prvem pogledu spoznala svoje* ga sina in to potrdila z besedami: Evo ga, gospod, to je moj prokleti sin, ki naj ga zemlja ne sprejme vase. Po teh besedah se je obrnila k svojemu mrtvemu sinu in ■ ga začela na ves glas preklinjati. Nato je bil priveden tudi oče. Tudi on je takoj spoznal svojega sina in ga začel preklinja* ti. Identiteto drugega ubitega atentatorja jc ugotovil njegov brat bivši občinski de* lovodja, ki je trenotno v preiskovalnem zaporu zaradi poneverbe. Ko so sorodnike obeh atentatorjev odvedli nazaj v zapor, je nesrečna mati ubitega Lilinkoviča suni* la z nogo truplo svojega sina in ga znova strahovito preklinjala, oče pa jc prezirlji* vo pljunil svojemu sinu v obraz. Medtem se je zbrala pred županijsko palačo velika množica ljudi, ki so hoteli videti ubita atentatorja. Veliki župan ie nato res odredil, da se trupli za dve uri izstavita na javnem trgu. nakar so jih zo= pet prenesli na dvorišče županijske palače. Danes sta bili trupli po izvršeni obdukciji na tihem pokopani. pravi Ko sta bili trupli ubitih komitašev izlo« ženi na javnem trgu, je mnogo ljudi spo» znalo v njih bolgarske komitaše, ki že več let aktivno sodelujejo pri vseh akcijah ma* kedonskega odbora na našem ozemlju. V enem izmed njih so spoznali tudi ubijalca našega komitskega vojvode Mite Sokolar« skoga. Ogled na mestu zločina. — Kako je bil izvršen atentat. Popoldne je bil izvršen ogled o& mestu /.ločina. \jeltjZS . atentatorja so z m-tčno eskorio odpeljal: ob 2. popoldne na kiaj, kjer je bil ubit general Kovačevič. Na licu mesta je atentator natančno opisal, kako je bil izvršen zločin. Vsi trije so prišli iz Novega sela mimo cerkve sv. Nikola proti stanovanju generala Kovačeviča. Ko so prišli do razpotja v bližini Kovačevičevega stanovanja, so opazili na vhodu KovaSevičevega stanovanje njegovega slugo, ne daleč stran pa se je pogovarjal neki podporočnik z mlado Jamo. To jih je v toliko preplašilo, da so krenili v sosednjo ulico med cerkvijo sv. Nikola in stanovanjem predsednika sodišča gosp. Radojeviča. Pri cerkvenem zidu so se ustavili in razmotrivali položaj. Nekaj časa so se sprehajali po cerkvenem dvorišču in odšli po ulici Kralja Petra, nato pa se zopet vrnili proti stanovanju generala Kovačeviča. Spotoma so srečavali mnogo ljudi, ki pa so šli mimo njih, ne da bi jih opazili. Tako so se dolgo časa sprehajali sem in tja. Ko so končno opazili, da je general prišel v društvu učitelja Jevremoviča in ko so videli, da se je sluga generala Kovačeviča umaknil v hišo, so smatrali, da je napočil najugodnejši trenutek, da izvršijo svoj peklenski načrt. Eden izmed njih in po vsej priliki je bil to vjeti 'komitaš, je stal pri cerkvenem zidu na straži, da bi tako pravočasno opozoril ostala dva na eventualno nevarnost, druga dva pa sta se podala na delo. Lilinkovič in Razvigorov sta nato naglo stopila proti generalu "Kovačeviču, ki je stal sreči i teste in se pogovarjal s svojim spremljevalcem. Iz neposredne bližine sta oddala mi generala štiri strele iz revolverjev sislema Paiabellum. General se je smrtno zadet na mestu zgrudil. Po napadu sta atentatorja zdirjala proti cerkvi sv. Nikole, kjer jih je čakal vjeti komitaš. V splošni zmedi se jim je posrečilo, da so odnesli pete in pobegnili iz mesta. Atentator je točno označil mesto, kjer je stal general Kovačevič in tudi mesto, odkoder sta ostala dva komitaša streljala na njega. Njegove izjave se popolnoma strinjajo z ugotovitvami preiskave. Nadaljne izjave ujetega atentatorja. Tekom današnjega dne se je ogled na lini mesta ponovil. Tokrat j^ moral atentator natančno razkazati, po kateri poti so prišli v mesto; kje so se skrivali in kako so pobegnili. Pri tei priliki so našli v neki zakotni ulici tudi bombo, ki jo je izgubil na begu eden izmed atentatorjev. Romba ie bila že odvita in namenjena, da jo vržejo proti eventualnim zasledovalcem. Podrobnejše izjave vjetega atentatorja, o organizaciji nadaljnih napadov ter o nameravanih akcijah makedonskega odbora, čuvajo oblasti v interesu nadaljne preiskave v strogi tajnosti. Vjeti atentator se zove Blagoj-3 Krolev in je bolgarski državljan ter je po svoji lastni izjavi šele prvič prišel na naše ozemlje. Po 1 »oklicu je prodajalec čevabči-čev v Sofiji. Star je 25 let. Iz njegovih izpovedi tekom zasliševanja pa se sklepa, da je dobro informiran o vseh načrtih in o vsem delovanju makedonskega odbora v Sofiji. Potres v Beogradu Beograd, 11. oktohra. p. Danes ob 4.21 so v Beogradu čutili zelo močan potres, ki ie po poročilu sejzmografskega zavoda v Beogradu trajal 5 minut in 50 sekund. Epicenter potresa se je nahajal 48 kan ju« gozahodno od Beograda. Potres je bil ze» lo močan in je divjal 6 metrov pod zemelk sko skorjo. Nočna avdijenca ministrskega predsednika Čim je zvedel za glasovanje v Demokratski zajednici, je odšel g. Vukičevič na dvor, — Po avdijenci je zatrjeval, da vlada ne bo odstopila, ampak delala Beograd, 11. oktobra p. Današnji sklep *luba demokratske zajednice je povzročil v radikalskih krogih veliko vznemirjenje. Ministrski predsednik Vukičevič je takoj, ko je izvedel za vsebino komunikeja, pozval k" sebi začasnega predsednika narodne skupščine dr. Periča, s katerim je ostal dajj časa v razgovoru. Nato se je posvetoval z radikalnimi ministri ter odšel ob tričetrt na 21. v dvor, kjer je ostal ce3o uro. Gosp. Vukičevič je bil obveščen o sklepu Demokratske zajednice po demokratskem ministru za šume in rude g. dr. Mijoviču, ki mu je izročil besedilo resolucije, nakar je Vukičevič po posvetovanju z radikalnimi ministri odšel na dvor. V dvoru je ostal do tričetrt na 22. Pri odhoda z dvora je na vprašanje novinarjev, kaj pravi o komuni- keju Demokratske zajednice, odgovoril, da jim nima ničesar reči: na vprašanje pa, da se govori o demisiji vlade ali jo je morda pričakovati, je odgovoril g. Vukičevič, da je treba pričakovati samo delo. Na vprašanje novinarjev, kaj misli o govoru g. Davidoviča, je g. Vukičevič izjavil, da mu vsebina govora še ni službeno znana Razširjajo se razne izmišljotine, med drugim tudi nekatere stvari, ki so izmišljene o njem. G. Vukičevič je mnenja, da je sramota, da se poslanci poslužujejo takih sredstev. Tekom popoldneva je imel g. Vukičevič ponovne konference z radikalnimi ministri. Pred ministrskim predsednikom je bil zve čer v avdijenci tudi minister pravde dr. Subotič. Strahovite obtožbe proti s- Vukičevicu Neizvoljeni pašičevski kandidati so predložili verifikacijskemu odboru gorostasen dokument o zlorabi državne oblasti. — Dokument je baje izdal g. Vukičevič, ki pa to odločno zanika Beograd. 11. oktobra p. Verifikacijski odbor je danes dopoldne ob 9. nadaljeval razpravo o spornih mandatih. Pred prehodom oa dnevni red je predlagal poslanec Timo-tijevič (DS), naj se pritožbe zaradi volitev v čačanskem okrožju odstopijo rednemu sodišču, da uvede zoper obtožene člane volilnih odborov sodno postopanje. Predlog je bil sprejet. Odbor je nato nadaljeval že sooči začeto debato o volitvah v banjaluškem okrožja. Z ozirom na obtožbe kandidata na Trifkovi-čevi listi g. Dušana Subotiča, ki je predložil verifikacijskemu odboru neko, baje od g. ViAičeviča izdano okrožnico (priobčujemo 30 na dragem mestu. Op. ut.), je g. Vukičevič poslal danes predsedniku veriiikacij-skega odbora naslednje pismo: »Gospod predsednik! V današnji »Politiku- sem čital neko »zaupno okrožnico«:. Ta okrožnica je zame popolnoma nova, kakor mi je nova tudi vsa njena vsebina, ki je od konca do kraja izmišljena in zlagana. Kakor čitam. je to obtožnico podpisal prota Dušan Subotič, bivša narodni poslanec, ki mi bo dal priliko, da pced sodiščem dokaže eksistenco te okrožnice. Njega ne ščiti imuniteta, kakor druge, ki me neovirano klevetajo, in poskrbel boni. da bo za svoje klevete prejel zasluženo kazen. Čast mi je, da vas o tem kot predsednika veriiikacii-skega odbora obvestim. Sprejmite itd. — Vukičevič, predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev.« Debato je otvoril zemljoradnik Ceda Ko-kanovič, ki je tudi s svoje strani navedel celo vrsto primerov vladnega terorja. Radikal Stepo Kobasica je zagovarjal postopanje vlade in zatrjeval, da nasilja sploh ni bilo. češ, da so zemljoradiBki baš v tem je določeno deset minut Predsedniku skupščine in ministrom ie dovoljeno govoriti največ 35 minut. Kdaj m kako se glasuje, odloči predsednik sporazumno z vlado. Nihče nima pravice vzdržati se glasovanja. Kdor bo dvakrat izgnan iz zbornice, se sme črtati iz seznama skupščinarjev. če tako sklene skupščina. Virilisti izgube mandat, če so izgubili službo ali funkcijo, kateri dolgujejo svoje imenovanje. Javne seje so pristopne občinstvu in novinarjem. Sej komisij se sme udeležiti vsak »poslanec« in tudi govoriti na njih. če mu dovoli predsednik komisije. Plenarne seje so tajne, če tako zahteva vlada aii če ukaže predsednik. Giede obeledanjenja skupščinskih debat se uvede cenzura. Predsednik »Narodne skupščine« lahko črta iz poročila za uradni list vse. kar se mu zdi neprimerno. Nova španska »Narodna skupščina«, ki jo uvaja ob štiriletnici vojaške revolucije, bo. kot vidimo, navaden vlad:n posvetovalni organ in popolnoma nenevarno orodje v rekah diktatoria generala Prima de Rivere. * Madrid, 11. oktobra, (be.) Otvoritvi par. Iamenta je prisostvovalo več polkov voja. štva in 1000 policistov. Avstrijsko gospodarsko posojilo v Angliji London, 11. oktobra, d. Tu so se pričela pogajanja kontrolnega odbora Društva narodov z avstrijsko delegacijo zaradi novega posojila, ki naj ga Društvo narodov d& Avstriji. Avstrijska vlada prosi posojila S0O milijonov šilingov: najbrže pa bo zaenkrat dobila samo 60~ do 80 milijonov. Kar se tiče garancij za to posojilo, ponuja Avstrija drugo hipoteko na carinske in tobačne dohodke, ki presegajo 4 do 5 krat znesek posojila. Obrestovanje novega posojila še ni do-loeno, utegne pa presegati obresti prejšnjih posojil Društva narodov. Novo posojilo bo razgrnjeno v Londonu in se bo glasilo na angleške funte. Posojilo se inra uporabiti izključno za produktivne investicije, predvsem za povzdigo mlekarstva in izgraditev kabelske mreže. S kongresa lig Društva narodov Sofija. 11. oktobra, d. Svet zveze lig Društva narodov je razpravljal o predlogu avstrijske delegacije, naj bi se dal preiskati današnji položaj Avslrije od politične in gospodarske komisije zveze lig in naj bi se o tem storili primerni sklepi. Ta predlog pa je zadel na odpor zlasti francoske in italijanske delegacije, ki sta izrekli sum, da hoče Avstrija na ta način le preje priti do zaželjenega Anschlussa. Končno je svet sprejel od italijanske delegacije stavljen in od rumunske delegacije dopolnjen predlog, po katerem se samo gospodarski komisiji dajo nalog, da preišče gospodarska in finančna sredstva, ki bi bila v stanu zboljša-ti položaj Avstrije v okviru obstoječih pogodb. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Novosti iz letalskega sveta Kodanjj. 11. oktobra, d. Tu pričakujejo v prihodnjih dneh prihoda mlade ameriške letalke Francis Wilson - Gravson. nečakinje prejšnjega predsednika Wilsona, ki hoee poskusiti polet iz Oldorharda na vzhodni obali Amerike v Kodanj. Xewyork. 11. oktobra, (be.) Danes je star-tala na letalu Sikorskv nečakinja predsednika \Vilsona za polet preko Oceana na Dansko. BataTia. 11. oktobra, d. Poročnik Koppen. ki se je 1. oktobra s svojim letalom dvignil iz Amsterdama na polet v Batavio v nizozemski Indiji, je včeraj zjutraj dospel semkaj. Preletel je skoro 15.000 km dolgo progo v devetih etapah. To letalo je prvo, ki je preneslo pošto iz Nizozemske v nizozemsko Indijo. Pariz. 11. oktobra, (be.) Francoska letalca Costes in Le Brix sta prispela v St Loui3 v Senegalu. Akcija Društva narodov proti opojnim sredstvom Ženeva, 11. oktobra, d Tako zvana opij« ska komisija je sprejela poročilo, ki se ima predložiti Svetu Društva narodov in kj se bavi v prvem redu z vprašanjem ti» hotapstva z opojnimi strupi. V tem poro. čilu ugotavlja komisija, da je najvažnejše sredstvo za pobijanje tihotapstva ratitika« cija in izvedba ženevske konvencije od fe» bruarja 1925. Dokler ta konvencija ni v veljavi, je uspešno pobijanje tihotapstva nemogoče. Za uveljavljenje te konvencije je potrebna ratifikacija od strani sedmero držav, ki so članice Društva narodov. Do« sedaj pa so jo ratificirale šele tri države. Komisija je ugotovila, da obstoja še vedno jako obsežno tihotapstvo. Vendar je op a« žati tudi že intenzivnejše sodelovanje dr. žav pri pobijanju istega. Sistem uvoznih in izvoznih certifikatov se je dobro obne> sel, a je potrebno, da se ta sistem splošno v vseh državah uvede. Zastopnik Italije v opijski komisiji ie izjavil novinarjem, da je italijanska vlada v nasprotju z drugimi vladami mnenja, da tihotapstvo z opojnimi sredstvi ne poje. ma, ampak da se čim dalje bolj in stalno širi. Civilizacija zapadnih dežel je s tem ogrožena in lahko se govori o nekaki «voj. ni s strupenimi plini v miru*. Protizakonite trgovino z opojnimi strupi bo mogoče za« treti le, če se uvede kontingentacija pro» dukcije in končno državni monopol. Socialistična zmaga v Lodzu Lodz. 11. oktobra, (be.) Pri občinskih volitvah so dobili socijalisti večino. Nemci so prejel* 24.000 glasov. Za komuniste je glasovalo «.000 volilcev. Ameriško posojilo Nemški komercijalni banki Sewyork, 11. oktobra, (lo.) Pogajanja za 200 milijonsko dolarsko posojilo Nem« ški komercijalni banki so bila uspešno za. kijučena. Posojilo se obrestuje po 5 in po! odstotkov. Eksplozija dinamita Trst, 11. oktobra, s. Iz Sežane javljajo: Pri nekem vojaškem oddelku, zaposlenim s popravljanjem cest, je eksplodiral zaboj z dinamitom. Dva vojaka sta bila ubita, en narednik in sedem mož pa težko ranje« nih. Eksploatacija ruskih zlatih rudnikov Moskva. 11. oktobra, (pa.) Svet komisar, jev je podpisal dekret s katerim se pr-de* Ijuje neki norveški družbi v pokrajini Bur. jaška eksploatacija zlatih poljan. Nenadna stavka na berlinskih Dodzemskh železnicah Berlin, II. oktobra, (be.) Na podzemskih železnicah je izbruhnila nenadoma stavka. Delavstvo in uradništvo je bilo popolnoma presenečeno in je le s težavo doseglo svo« je tovarne in urade. Železničarji zahtevajo osemurni delavnik in povišanje plač. Preti tudi stavka šoferjev. 1 Redukcija srednjih šol Ko smo 1. 1923. v ministrstvu prosvete sestavljali proračun, je takratni minister g. Miša Trifunovič v uvodu označil smernice in rekel, da moramo v prvi vrsti skrbeti za pokrajine, ki so zaostale v prosveti. Ker sem se bal, da bi se za tem načelom mogle skrivati kakšne redukcije v naših krajih, sem se oglasil k besedi. Pritrdil sem temu načelu, toda povdarjal sem, da se s tem ne sme zvezati nazadovanje prosvete v naših krajih, da ne poreče naš narod: «Kar nam je mačeha Avstrija dala, to nam sedaj jemlje mati Jugoslavija.« Minister je takoj pregnal mojo bojazen, je točneje objasnil gornje načelo in zatrjeval, da noče rušiti tega, kar obstoji, da pa je pravično in za razvoj celote pravilno, da naprednejše pokrajine nekoliko počakajo na svojem sedanjem nivoju in da se njihovo napredovanje vrši počasneje, dokler jih zaostale pokrajine ne dosežejo, potem pa bomo vsi skupaj napredovali enakomerno. To je bilo pravilno stališče. Letos pa je to stališče prevrženo. Vsi smo že pozabili na določbe finančnega zakona o redukciji srednjih šol. Starši so poiskali svojim sinovom in hčeram stanovanja in jih vpisali v srednje šole, ki so jih obiskovali lani. Ko so šole že delovale, ti nenadoma pride vest o redukciji. Redukcija bi se morala izvršiti pred začetkom šolskega leta, če že mora biti. Seveda je to bilo ravno pred volitvami in zato je prebivalstvo prizadetih krajev tem bolj razburjeno, ker smatra to redukcijo po volitvah za neko politično «podvalo». Ali je bila redukcija srednjih šol potrebna? V glavnem se navajata dva vzroka za redukcijo: finančno stanje države in nadprodukcija inteligenčnega proletarijata. Finančno stanje države je gotovo močen razlog, ki se da težko pobijati. Dvomim pa, da bo v tem pogledu uspeh popoln. V mestih, kjer je več srednjih šol, dijaki reducirane srednje šole prestopijo v druge, ki bodo zaradi tega dobile nove paralelke, izdatek za državo ostane več ali manj isti. Prebivalstvo v takšnih mestih tudi ni preveč prizadeto. Dobiček za državno blagajno pride v glavnem le iz redukcije v onih mestih, kjer je bila samo ena srednja šola. Tam pa je učinek za prizadete starše katastrofalen in prihranek države ne odtehta škode, ki jo trpi prebivalstvo. Drugi razlog za redukcijo — nadprodukcija inteligenčnega proletarijata — me spominja na avstrijske reforme leta 190S. in 1909. Na srednješolski anketi leta 1907. na Dunaju se je tudi povdar- Sveta gora Pretresljiva tragedija človeške zvestobe. — Usodna zmota zaročenca. . — Navidezna nezvestoba vzrok strašne smrti dveh prijateljev. — Rešilne ekspsdicije. — Sneženi vihar. — Velike zimske športne tekme na smučeh. — Veličastna panorama planin v večnem ledu in snegu. — V glavnih vlogah zrana športnika in slovita plezalca Hannes Schne der in Louis Trenker ter slavna sve-tevnoznana plesalka Leni Rieienstahl. — Vsled ogromne dolžine filma predstave ob 4., v A, K 8., M10. Elitni kino Mata.-Tel.2124. jala nadprodukcija inteligenčnega proletarijata, a sledeče reforme so poleg mnogih koristnih stvari prinesle nove predpise o klasifikaciji in so olajšale napredovanje slabih dijakov, kar je neizogibno moralo imeti za posledico povišanje nadprodukcije. Isti pogrešek dela naša prosvetna politika. Odpravljen je sprejemni izpit; v srednjo šolo lahko vstopi vsak, ki je dovršil 4 razrede osnovne šole, naj jih je dovršil dobro ali slabo, naj je sposoben za študij ali ne. V 4 letih je srednja šola izbrala dijaški materijal, odstranila nesposobne, sedaj pa država onim, ki so sposobni za nadaljevanje študij, zapre vrata v 5. razred! Naj se poostrijo pogoji za sprejem v srednjo šolo in za napredovanje iz razreda v razred, pa se bo samo po sebi znižalo število srednješolcev; oni, ki ostanejo, bodo nekaj znali! Druga demagoška neodkritosrčnost v naši srednješolski politiki je odprava šolnine in vpisnine. Vpisnina se je sicer zopet pojavila v obliki kolkovine na pri-glasnici, toda šola nima nič od nje. Nekdaj pa so šole z vpisnino nabavljale krasne zbirke učil. Šolnina je na večjih zavodih znašala toliko kakor letne plače 3 do 4 profesorjev, čeravno so pridni in revni dijaki bili oproščeni, če bi mi danes še imeli šolnino, ne bi trebalo reducirati srednjih šol. Šolnina bi tudi ! dobro vplivala na pridnost dijakov. ; marsikateri zanikrnež bi izstopil zaradi ' šolnine in s tem bi se zopet nekoliko reguliral obisk srednjih šol. Res je, da je šolnina odpravljena z ustavo. V prvih letih svobode smo pač mislili, da moramo imeti povsod najbolj svobodoljubna določila. Življenje pa je trdo, naša disciplina slaba in prišli smo tako daleč, da od same svobode ne moremo več živeti. Treba bo vajeti napeti. Toda vse se mora delati sistematično. Šolstvo ne trpi akrobatskih skokov med šolskim letom. Nekdaj je bilo celo v zakonu določeno, da profesor sme biti penzijoniran le ob koncu šolskega leta, da bi se delo med šolskim letom vršilo kolikor mogoče nemoteno. Uveljaviti se mora splošno načelo, da se vse izpremembe in reforme v šolah izvedejo ob koncu šolskega leta. oziroma pred začetkom novega šolskega leta. F. Vajda. Skupščina Narodnega ženskega saveza se bo vršila v Subotici 16., 17. in 18. oktobra. Seja uprave bo 15. t. m., v soboto popoldne. in naj bodo navzoče vse članice uprave. Program skupščine je naslednji: Prvj dam: Poleg običajnih formalnosti predavanje g. Mileve Petrovičeve, profesorice iz Beograda: »Vojna obveznost za žene.« Drugi dan: Predavanje g. Milke Um-bergerjeve. učiteljice iz Ljubljane: »Vzgoja in pouk na osnovnih in meščanskih šolah ter -na učiteljiščih s posebnim ozdirom na žensko mladino.« G. lelena Mankovičeva, učiteljica v penziji iz Beograda in g. Pozna-nova, učiteljica :z Pančeva pa poročata »O strokovni ženski šot«. Popoldne referat dr. Zdenke Smrekarjeve, ravnateljice gimnazije v Zagrebu, in gospe Darinke Stojanovi-čeve, profesorice v Beogradu: »O reorganizaciji srednjih šol« ter dr. Vere Mihalji-njec-Qu:nzeve iz Zagreba: »O higijeni v šoli«. Tretji dan: Resolucije, volitve nove uprave, predlogi in vprašanja. Popoldne poslovilni sestanek. Društva naj pripravijo imena članic, ki se udeležijo skupščine, direktno na naslov: ga Mica Radič, predsednica »Dobrotvor-ne zadruge Srpkinja« v Subotici. Preskrba: Vse udeleženke bodo stanovale v hotelu, kjer bodo imele vso oskrbo ter plačajo za stanovanje in hrano 70 Din dnevno. Ministrstvo prometa je dovolilo polovično vožnjo pod br. 20490 za vse vlake. Treba je torej kup;ti ~elo vozno karto (ne pozabite na mokri žig!), ki velja tudi za po-vratek na podlagi potrdila, ki se debi na skupščini. Brzovlak bo imel direktni voz Ljubljana-Vinkovci-Subotica. Minister prosvete je pod br. 12948 odobril dopust za 4 dni, ne vštevš' poovanje, vsem učiteljicam in profesoricam. Istotako minister zdravja pod br. 44306 vsem zdravnicam, ki so v državni službi. Slovenski de! uorave želi. da pride na skupščino vsaj ena slovenska zdravnica in ena srednješolska profesorica, ker je to neobhodno potrebno glede na važnost referatov o reorganizaciji vzgoje in pouka ter o higijeni v soli. Slovenski del uprave NŽS. V pomoč vojnim žrtvam Zanimanje in skrb za naše invalide, vdove in sirote vedno bolj pojema, kolikor bolj se oddaljujemo od svetovne vojne. Vprašanje vojnih žrtev odvisi veliko od iavnosti, ker sama državna skrb ne more biti zadostna Veliko is zagrešenega nad to bedno rajo Po krivdi javne brezbrižnosti. Invalid nima kruha, nima zaslužka, ne eksistence Enako tare beda in skrb matere vojne vdove z nedoraslo deco. Vrste bridko decimira smrt. V obupnem položaju si pomagajo vojne žrtve same; vodijo socijalno borbo in svoje lastne akcije v gmotno pomoč najbednej-štm. Njihov zaščitnik — lastno udruženje — si prizadeva za vsakovrstne akcije v ta namen. O priliki žalnega dne. ko se spominjamo svojih mrtvih tovarišev, padlih in umrlih, hočemo letos priredHi v Ljubljani cvetlični dan. Iz njegovih dohodkov hočemo pomagati na.ibednejšim članom in članicam. Stopili bomo na ljubljanske ulice in pričakujemo odziva občinstva za naš plemeniti namen. Vsak najmanjši odkup za cvetlico bo koristil resničnim revežem Kdor se bo hotel plemenitega izkazati, naj blagovoli kupiti odkupni znak. kateri se že sedaj prodajajo po ljubljanskih trafikah, na cvetlični dan pa pri nabiralcih Pomagajte vojnim žrtvam! Krajevni odbor Udružen.ia vojnih invalidov v Ljubljani. Sumljiv piskrovez Ptuj, 11. oktobra Zadnje dni se je klatil po Ptuju in okolici sumljiv starejši piskrovez. Prodajal je ■razna obešala in žice za obleko in drugo, češ, da te predmete sam izdeluje ter se s tem skromno preživlja. Prišel je v petek v neko gostilno na Bregu pri Ptuju. Bil je zelo zgovoren, ponujal je svojo robo in vso zalogo razprodal, nakar si je privoščil nekaj četrtink jabolčnlka. Govor je nanesel na to in ono; mož ie rad pripovedoval. Zatrjeval je, da je iz Hanov-ra. pripovedoval je svoje življenske dogod-ljaje, med drugim, koliko sveta je videl kot pomorščak nemške mornarice itd. Pričel je prepevati slavospev Hindenburgu, povzdigoval ga je v deveta nebesa, blatil pa našo »balkansko« upravo. Zdihoval je, da so si ti »prokleti Srhi« prilastila tudi prekrasni »Steierland« in tako . . . Mož se ob hudi vzhičenosti in ob sramo-ten.iu naše uprave pač ni zavedal, da je med njegovimi vernimi poslušalci tudi oko postave Ko je zabavljanja bilo dovolj, je detektiv M. pozval tujca, naj plača ceho ter naj mu sledi na urad. Mož je bil v hipu presenečen. Odzval se je pozivu ter spotoma obkladal uradnega organa z raznima psovkami. Na stražnici je oddal razne listine, med njimi legitimacijo, glaseoo se na Maksa Rosenbergerja Zatrdil pa je takoj, da to ni njegovo pravo ime, marveč da se piše Oskar Werner, rojen v Ptuju 1. 1866., da pa mu župni urad v Ptuju tukaj rojstva ne prizna zaradi česar se od 1. 1909 poslužuje listin M. Rosenbergerja, ki jih je baje dobil v Rimu, odkoder je bil odgonskim potom odpremljen na Reko. Med drugim ie pristal, da so ga imele jugoslovenske oblasti zadnji čas zaradi suma špijonaže zaprtega štiri mesece v Zagrebu. Kdo je zagonetni piskrovez? Werner ali Rosenberg? Potepuh ali špijon? Za piskro-veza je mnogo preučen in prebrisan. Zadevo proučuje ptujsko sodišče. Veselega proščenja žalostni konec Zagorje ob Savi, 10. oktobra Delavca Jože Pfeifer in Jože Kokec sta prišla v nedeljo na žegnanje k Sv. Urhu nad Zagorjem. Ko je bila že vsa družba prijetno razigrana, sta se oba tovariša spo-rekla, med besedičenjem pa je pograbil Kokec nož in ga porinil Pteiferju v levo stran života. Pfeifenja je to seveda pogrelo, izdrl si je nož iz rane, a mu ga je njegov nasprotnik izbil iz roke. To je napadenega Pfeiferja še bolj raztogotilo. Vrgel se je na Kokca, ga podrl na tla in začel biti po njem. Na tleh ležeči Kokec ie dobil hude poškodbe. Ko so videli gostje, da postaja spopad čim dalje opasnejši, so oba pretepača razdružili. Da obvarujejo Kokca pred na-dalijinimi napadi, so ga potegnili v klet in ga zaklenili, kjer ga seveda Pfeifer ki je Oanes nepreklicno zadn ikrat! Velefiim sezije 192/—28 Bela sužnja tflan>mir Gajdarov, Liane Haid Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. Telefon 2730. KINO «DVOR» hotel obračun s Kokcem na vsak način dokončati, ni našel. V pretepu poškodovani Kokec je moral iskati pri zdravniku bratovske skladnice dr. Ciizlju pomoč. Po zdravnikovi ugotovitvi so poškodbe, ki jih je dobil ranjenec, težkega značaja. Z nekim topim orodjem je dobil po glavi udarce, katerih posledice so krvne podplutbe. Posebno hudo je prizadet njegov slušni organ. Kokec ne sliši na razdaljo pod metra prav nič več. V svrho okrevanja mu bo potrebno dolgotrajno zdravljenje. Skok blazneža iz drvečega vlaka Nevaren in nasilen umobolnež ušel med vožnjo v umobolnico. Litija, U. oktobra Z današnjim osebnim vlakom, ki prihaja v Ljubljano ob 14. popoldne, se je vozil tudi transport duševno bolnih. Avstrijske oblasti so namreč pozvale našo upravo, naj pošljejo spremstvo po duševno bolne, ki se nahajajo v velikem zdravilišču Feldhofu pri Gradcu, pa so naši državljani. Odšlo je nekaij paznikov in paznic, ki so v posebnem oddelku čuvali več moških in ženskih bolnikov. Med uraobolnimi je bil tudi 35-letni Fran Štahel, ki je bil že prej v zavodu na Studencu, pa se mu je posrečilo, da je ob ugodna priliki ušel; ujeli so ga šele avstrijski obmejni stražniki ob prestopu meje. Oddan je bil nato v Feldhof Stražniku, ki je med vožnijo čuval Štahla, je bilo naročeno posebno strogo nadzorovanje. Kmalu, ko je vlak zapustil litijsko postajo, je želel Štahel na stranišče. Paznik ga je po-vedel do vrat, a naenkrat je opasni blaz-nik s silo zaklopi! vrata klozeta in se zaklenil. V trenotkiu nato se je že spenjal skozi straniščno okno. Bilo je to na ovinku, preden zapelje vlak na most čez Savo, pri gradu Ponoviče. Stražnik je sicer skušal skozi bližnje okno zadržati umobolneža, a ga ni. mogel ustaviti; sunek, ki ga je po-j vzročil ovinek, je iztrgal Štahla iz rok ču-! vaja in nesrečnika je vrglo z vlaka. ! Čuvaj in v bližini stoječi potniki so vi-I deli, kako se je Štahel prevesil, nadatjni j prizor pa jim je zakril ovinek. Mesto da bi čuvaj takoj potegnil zasilno zavoro, je javil dogodek službujočemu železniškemu uradniku v Kresnicah. Ostale bolnike so odvedli v zavod na Studencu; o izginulem Štahlu. ki je opasen in nasilen tip blazneža, pa so obvestili žan-darmerijo. Avvjjoa «Ljubljana» pri startu v Žirovnici Avijon «Ljubijana» pri prevozu s postaje na Jesenicah v Žirovnico Foto V. Šetinc, Jesenice. Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama. Sreda 12.: Wilde: Idealni soprog. Premi-crski abonma Opera. Sreda 12.: zaprto. Mariborsko gledališče Sreda, 12.: «Bajadera». C. Premijera Wildeovega «Idealnega soproga«. Ponovno opozarjamo na današnjo premijera te duhovite in napete \ViWeove igre v štirih dejanjih. Kakor nam \Vilde v «Pah-Ijači lady Windermere» slika nesrečno žensko, je v tej igri problem obrnil. Tu vidimo nesrečnega moža. Režira gosp. Milan Skrbinšek, nastopi pa ves dramski ansambel. Predstava spada med pr-mijerske abon maje. K poročilu o «Faustu». Pozabil sem v svojem včerajšnjem referatu o «Faustu» ome niti tudi g. Cirilo Medved - Škerljevo. Isto se je zgodilo tudi prijatelju poročevalcu . Slavnostna otvoritev koče na Sve* t; Planini, ki jo otvarja litijska podružnica SPD. se bo vršila 23. t. m., skupščina SPD pa 30. t. m. K otvoritvi koče se vabijo vsi planinci, priglašenih je že tudi 50 hrvat* skih turistov. i— Občinska seja v Litiji. V nedeljo se je vršila seja občinskega odbora. Konstitu* irali so se razni odseki: finančni (g. Šegu= la). stavbeni (g Simonine), električni (go* spod Lajovic F. ml.) V oklepaju so nave* deni zastopniki manišine. Vsak odsek ima 5 članov. Občinski lov se da v zakup «Li* tijsko«šmarpkemu lovskemu društvu« za vsoto 1000 Din Sklep mora potrditi še li* tijski sreski poglavar Da se poživi trgovi* na z živino v našem okraju, se. bo zaprosi* lo za nov sejem, ki bo zadnii pondeliek - Januarju. Šmartnu pa jc odobren za dan 15. marca. V občinsko zvezo sta sprejeta gg. Lajovic F. st. in Adolf Povše. Iz občin* ske blagajne dobe posestniki plemenskih bikov podporo po 500 Din, lastniki mer* jascev pa po 250 Din. Pot na Veliki vrh, ki jo uporabljajo tudi planinci preko Stan« ge na Janče, se popravi z delno podporo občinske blagajne. Manjkajoča kanalizaci* ja se izvede do kraja. Občinski odbor je tudi počastil spomin pokojnega dr. Kreka. i— Vprizoritev «Veleje». Nedeljska gle* dališka prireditev šmarskega Sokola je bi« la razprodana. Igralci so se potrudili, da so dostojno otvorili zimsko sezono. Najbolj je ugajala gdč. Grumova v vlogi Veleje. Parkrat se je za trenutek opazila pomanj* kljivost v režiji. Drama se bo ponavljala to nedeljo na korist razširjenja odra. i—- Ugotovitev identitete neznanega mrliča. V «Jutru» smo poročali, da je umrl nedavno v Gornjem logu pri Litiji neznan popotnik. Vzrok smrti je bila splošna te« lesna oslabelost radi lakote. Oblast je za neznancem razpisala poizvedbe in ugotovi* la, da je bil umrli: Anton Činkole iz Malih Poljan, občine Šmarjeta, srez Krško. Sin Anton je bil opozorjen, potem ko je odšel njegov oče neznano kam z doma, na časo* pisno notico, in tako se je našla sled za Izgubljenim očetom. Truplo pokojnika je pokopano na pokopališču na Vačah. izjavita, ali sta pripravljena odigrati svojo prv. tekmo predčasno 16. t. m. namesto '30. t. m. — Tajnik II. SK Ilirija (ženska sekcija). Danes od 17. do 18. trening za vse članice. Prosim točno in sigurno! Pri treningu prejmete vsa navodila za olimpijski dan. Opozarjam ponovno na poravnanje članarine. Prido* bivajte novih mlajših moči ter jih prive« dite takoj k treningu. — Načelnik. ASK Primorje, nogom. sekcija. Danes, v sredo, ob 20. sestanek v klubskem loka« lu za sledeče igralce: Anžlovar. Turkovič, Jtirkas, Bervar, Ravnikar, Privšek, Jug II, Može, Kramer, Slapar, Glavič II, Šenica, Terček, Tavčar. — Načelnik. Prvi začetek financiranja l Iz Zagorja z— Izlet Dramatičnega odseka Sokola. Dramatični odsek Sokola je napravil v ne« deljo pešizlet v Šklendrovo. Izlet je lepo uspel. Posebno je zanimala izletnike ro* mantična pot skozi šklendrovski Graben. z— Odgovor V «SIovencu» 7. t. m. piše g. kaplan Tiringar, da ni kriv, da so po volitvah terjali dolžnike tukajšnje klerikal« ne hranilnice. Priznava pa, da so prejeli dolžniki opomine z njegovim podpisom. Naša kritika je bila torej popolnoma umestna. z— Šah v Zagorju. Zanimanje za šah je tudi pri nas precejšnje, zato vabimo vse šahiste (tudi novince), da se udeleže se« stanka šahistov, ki se bo vršil v četrtek 13. t. m. ob 19.30 pri Weinbergerju. Šesta* vili bomo odbor, ki bo imel nalogo pripra* viti vse potrebno, da st prične z intenziv« nim delom. V letošnji sezoni bo naš ša« hovski klub odigral turnir z litijskimi ša« histi. Ker se pri nas do sedaj šahovska igra ni gojila sistematski, je bil vsak pri« siljen igrati le z najbližnjimi znanci. V bo« doče pa bo treba začeti s smotreno vzgo* jo. Poskrbeti bo treba za teoretično zna« nje s predavanji in za praktično vežbanje, za kar so najbolj prikladni ožji in širši tur« nirji, kjer lahko vsakdo igra z raznimi na* sprotniki. Vabimo, da se sestanka udeleže vsi šahisti in ljubitelji šahovske igre! Kdor ima šahovnico, naj jo prinese seboj. Šport Olimpijski dan v Ljubljani 16. oktobra 1927. Kakor smo že poročali, se vrši dne 16. t. m. po vsej državi olimpijski dan, ki naj zainteresira široko javnost za olimpijsko idejo, višek plemenitega športnega tekmo« vanja vseh narodov sveta. Narod, ki bi se tega tekmovanja ne udeležil, bi sebe di« skvalificiTal. Zato ni čuda. da nastopa vsa« ke štiri leta do 45 narodov v medseboj* nem tekmovanju na olimpijadah V naši državi imamo mnogo dobrega športnega materijala, ali vsled pomanjkanja sredstev ni mogoče uvesti enotnega in smotrenega treninga. Tudi smo zaostali, ker smo šele v osvobojeni domovini dobili vspodbudo za nastope na olimpijskih igrah Jasno je, da tako ni bilo mogoče nadomestiti tega, kar goje ostali narodi že desetletja s pod* poro mecenov in države. Manifestacije za olimpijsko idejo se bo* do vršile po vsej državi; posebno pa se pripravljata Zagreb in Ljubljana. V Zagre* bu nastopijo vsi športni klubi; nosili bodo kraljevi pokal, ostale pokale in druge šport ne trofeje, v sprevodu gredo tri godbe in zastopane bodo vse športne panoge. Po pripravah sodeč bo to največja manifesta* cija, kar jih je videl Zagreb. V Ljubljani ne bomo mnogo zaostajali. V sprevodu samem nastopijo vsi športni klubi, razdeljeni po panogah, deloma v dre sih, in s športnim orodjem, deloma v civi* lu. Nogometnih moštev nastopi v dresih 13, tenis igralcev okoli 100, smučarjev bo okrog 300, kolesarjev približno 300, moto« ciklistov nad 50 in avtomobilistov nad 40. Zanimiv na letošnjem manifestacijskem obhodu bo nastop skavtov in gozdovnikov. Poseben značaj bo dalo prireditvi sodelo« vanje naše vojske, ki se udeleži sprevoda v skupini smučarjev s posebno četo smu* carjev in v skupini kolesarjev s posebnim oddelkom kolesarjev. V sprevodu bodo tri godbe. Dolžnost vseh športnikov je. da se udeleže skupnega manifestacijskega obho* da ter propagirajo na ta način s skupnim nastopom olimpijsko in športno idejo Pred manifestacijskim obhodom, ki se prične ob 11. uri z velesejmskega prostora se vrši kolesarska dirka s ciljem na Ale* ksandrovi cesti, popoldne pa na prostoru Ilirije hazenske, lahkoatletske in nogomet* nc prireditve. V nogometni tekmi nastopi ta moštvi Ilirije in Primorja v kompletnih najmočnejših postavah. Zvečer se vrši pro* sta zabava v restavracijskih, prostorih «Zvezde». Pozivamo ponovno vse športnike, da pro pagirajo vse nedeljske prireditve, pred* vsem pa. da se udeleže sami sprevoda v oni skupini, ki jim najbolj odgovarja! Naj ne bo športnika, ki bi v nedeljo staj v sku« pini gledalcev; vsak športnik mora v spre* vod! — Odbor za propagando IX. olimpi* jade v Sloveniji. Miss Gleitze, neka londonska stenoti« pistinja. je preplavala kanal La Manche v 15 urah 15 min. Po prihodu na cilj je bila dve uri nezavestna. Mercedes Gleitze je prva Angležinja, tretja ženska in dvanajsta oseba, ki je od 1. 1875 preplavala Rokav« ski zaliv. Avstrija je zmagala v damski lahki a/« letiki nad Poljsko z 61 proti 45 točkam. Postavljeni so bili trije poljski in dva av* strijska rekorda Odlično se je držala Po* liakinia Konopacka. SK Ilirija (plavalna sekcija). In form a« tivni sestanek vsega članstva v četrtek. 13. t m. ob 20. v klubovi sobi (kavarna Evro* pa). Vsi zanesljivo in točno! — Načelnik. Službeno iz LNP Seia poslovnega od* bora se vrši danes v sredo ob 20. v pos^b« n! sobi kaverne Evrope. Pozivata se ŽSK Hermes in SK Slavija, da do večerne seje konsuma v Jagesiaviji Ustanovitev Kreditno zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani. V Ljubljani je bila pred kratkim ustanovljena Kreditna zadruga detajlnih trgovcev r. z. z o. z., ki predstavlja prvi početek organiziranega financiranja konsuma in enotne ureditve trgovinskih poslov na obroke v naši državi. Razmah, ki ga je doseglo financiranje konsuma v Zediujenih državah, kjer moreš vse kupiti na obroke (tudi hišo, avtomobil ali pohištvo), je napotil tudi gospodarske kroge v Evropi, da so si ustanovili organizacije za financiranje konsuma. Take organizacije so v zadnjem času nastale v mnogih evropskih državah, predvsem v Nemčiji. Namen teh organizacij je, dvigniti konsum in omogočiti kupcu nabavo potrebnih stvari na mesečne obroke, če nima razpoložljivega gotovega denarja. Rezultati, ki so jih dosegli taki zavodi, ki ne slonijo na pridobitni bazi, so izredno zadovoljivi. S točno kontrolo kreditne zmožnosti kupca in s strokovno organiziranim inkasom je takim organizacijam uspelo znižati izgube na eno četrtino odstotka. Kreditna organizacija, kakršno so si ustanovili ljubljanski trgovci, more koristiti tako odjemalcu kakor tudi trgovcu. Odjemalcu, ki bi želel kupiti na obroke, ni potrebno obračati se na trgovca, temveč na kreditno organizacijo, ki mu dovoli kredit, potem ko je zadostil zahtevam, ki so pri kreditiranju običajne. Od kreditne organizacije prejme izkaznice, ki se glasijo ua različne okrogle zneske (10, 25, 50, 100 Din) Te izkaznice pa mu služijo kot plačilno sredstvo v vseh trgovinah, ki so pristopile k tej organizaciji. Pristojbine za kredit so zelo nizke in jih kupec plačuje kreditni organizaciji skupno s petimi mesečnimi obroki. Za kupca na obroke veljajo iste cene kakor za vsakega drugega odjemalca, ki plača v gotovini. Za njega so nakaznice, katere predloži šele po izvršenem nakupu, gotov denar. Kupcu je s tem dana možnost, nabaviti si potrebne stvari na obroke v raznih trgovinah in odplačevati obroke le na enem samem mestu. Od kreditiranja je izključen le nakup živil in luksuznih predmetov. Velike prednosti ima ta sistem tudi za trgovce. Brez dvoma je, da more tak organiziran način kreditiranja znatno dvigniti promet v trgovinah, ki so pristopile k organizaciji. Prav tako važno je tudi dejstvo, da trgovec s stranko glede kredita nima nič opraviti, ker izvršuje organizacija vse posle, ki so v zvezi s kreditiranjem, evidenco, kontrolo in inkasom po strogih strokovnih principih. Trgovec si prihrani delo, osobje. skrbi, in, kar je najvažnejše, iz-iube, katere krije organizacija iz lastnih rezerv. Stroga evidenca slabih plačnikov onemogoča izrabljanje kreditov s strani strank, ki nimajo resnega namena plačevati obroke. Posebno pozornost posveča zadruga organizaciji inkasa po gotovih principih, to je, da nastopa obzirno, ako je upravičeno in da uporablja vsa sredstva v primerih, kjer zamude niso upravičene. Naši trgovci so baš zaradi nestrokovno organiziranega inkasa izgubili že ogromno denarja. Zaenkrat posluje ta zadruga brez sodelovanja kakega denarnega zavoda in nakazuje trgovcem obroke mesečno, kadar jih sama kasira. Šele tednj, ko bodo zbrani za-nesljivi podatki o inkasu, o boniteti odjemalcev, o zneskih, ki se mesečno kreditirajo in kasirajo, se bo zadruga glede lorn-bardiranja obrnila na kak denarni zavod, tako, da bo lahko trgovcem gotovi de! terjatve takoj izplačala. Kakor čujemo, je tej kreditni zadrugi v kratkem času obstoja pristopilo že preko 60 najuglednejših ljubljanskih trgovcev. Pogajanja za ustanovitev sličnih orcranizacij m vršijo tudi že med zobozdravniki in med obrtniki, ki se nameravajo s \ojimi zadrugami zaradi skupne evidence in kontro'e nasloniti na že obstoječo zadru m Kraj Ca> o 3 23 Temper i Ttč » Silci •"-:< ir Hrzim * metrih 0 ■52 li Padavine Vrsta ■ * ®® aTf n«7. ovan Ljut)! lana 72 1 40 » 0 rirm 10 -negla Maribor . . . 772 » 4-0 100 NW 8 10 Zagreb . ■ . 4 771 2 70 81 E 2 10 ■ Beograd ■ i . Sarajevu , , Skopi ie "69 9 ior 94 S 1 10 Dubrovnik 76 -5 15-0 43 NE 4 0 Split 7 766-9 1 '0 51 NE 6 0 Prahe 771-1 20 S\V 6 10 Solnce vzhaja ob 6.9. zahaja ob 17.24, luna vzhaja ob 18.4. zahaja ob 6.31. Vajvišia temperatura danes v Ljubljani 14.2 C, najnižja 3.6 C. Dunajska vremenska napoved za sredo: Večinoma jasno jutranje megle, temperatura malo sprem »njena, preje pop".-Sajoča. Zmerni severni vetrovi. Tržaška vremenska napoved z p sredo: Vzhodni vetrovi, nebo večinoma jasno, morje mirno. Temperatura 12 do 20 stopinj. lijona Din (napram 42.5 in 31.5 v predhod-rijih dveh tednih); devizni promet zagrebške borze pa 51.6 milijona Din (napram 41.8 in 43.4). = Konkurz je razglašen o imovini Av-tomobilne prometne družbe z o. z. v Žireh (prvi zbor upnikov 22. oktobra, oglasitve-ni rok do 1. decembra, ugotovitveni narok 17 decembra). = Poenostavljenje carinske nomenklature. Včeraj se ie v Ženevi sestal odbor strokovnjakov Društva narodov, ki bo izdelal načrt za enotno in čim enostavnejšo carinsko nomenklaturo. — Dobava semen tvrdki v Moatreaiu (Kanada). Neka tvrdka v Montrealu s.j zi,'ima, za nakup bučnega semena, nadalje solnčnic, prosa, konoplje, fižola, grašice iji repnega semena. Interesentom je naslov dotičue tvrdke na razpolago v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. = Dobave. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celiu sprejema do 13. t. m. oonudbe glede dobave zidne opeke. — Ekonomsko odeljenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave gozdnih drogov ter škafov in kangel: do 18, t. m. slede dobave stroja za rezanje lepenke ter žarnic: do 25. t. m. dede dobave obločnic za helio-(orke. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 19 t. m. pri intendanturi dravske diviziiske oblasti v Ljubljani glede dobave 380.000 kg ovsa: 20. t. m. pa glede dobave 200.000 kg slame. 10. oktobra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet nekoliko manjši kakor včeraj. Narodna banka je intervenirala v devizah na Dunaj, Berlin, Curih in London Deviza ja Trst je popustila ter je bila zaključena po 310 (v Zagrebu po 310.375 — 310.5). Deviza na Berlin je dalje zelo čvrsta. Delnice Strojnih tovarn in livarn so nekoliko popustile ter so bile danes zaključene po 60. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda dalje čvrsta. Promptna se je trgovala po 404—402, kasa po 402.5—402, za december pa po 410 — 408 Med industrijskimi papirji so bili zabeleženi zaključki v Gutmannu po 240, v Slavoniji po 16, v Dravi po 590 in v Seča rani Osijek po 5So do 590. Vevče so popustile na 130, Trbovlje pa notirajo nekoliko višje (4S0 — 485). Devize in valute. Liubliaua. Berlin 13.535 — 13.565 (13.55), Curih 1094 — 1097 (1095.5), Dunaj 8 — 8.03 (8.015), London 276.25 — 277.05 (276.65), Newyork 56.64 — 56.84 (56.74), Praga 168 do 168.8 (168.4), Trst 309 — 311 (310). Zaireb. Amsterdam 22.76 — 22.82, Dunaj 8 - 8.03, Berlin 13.54 — 13.57, Milan 309.29 do 311.9. London 276.2 — 277, Newyork 56.63 - 56.83. Pariz 222.625 - 224.625, Praga 168 - 168 8, Curih 1094 - 1097; italijanska lira 306.5 — 308.5. Beograd. Pariz 222.25 — 224.25, London 276.25 — 277.05, Newyork 56.6 — 56.8, Italija 309.5 — 311.5, Praga 168 — 168.8, Dunaj 299.25 — 802.75, Budimpešta 992.5 do 995.5, Berlin 13.535 — 13.565, Bruselj 791.5 do 794.5, Bukarešta 34.25 — 35.75. Dunai. Beograd 12.45375 — 12.49375, Berlin 168167 - 169.17, Budimpešta 123.68 do 123.98. Bukarešta 4.4075 — 4.4275, London 34.455 — 34.555, Milan 38.64 — 38.74. Pariz 27 77 — 27.87, Prasa 20.9475 — 21.0275. Curih 136.35 - 136.85; dinarji 12.39 - 12.45. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.66, London 25.2575, Ne\vyork 5.185, -Pariz 20.365, Milan 28.305, Praga 15.37, Budimpešta 96.75, Bukarešta 3.23. Dunaj 73.175.. Trst. Beograd 32.15 — 32.45, Dunaj 255.5 do 261.5, Budimpešta 318 — 324, London 89.10 - 89.30, Ne\work 18.26 — 18.32, Pariz 71.75 — 72.05, Curih 352.5 — 354.5; dinarji 31.70 — 32.30. Efekti. Ljubljana. Celjska 146 — 0, Ljubljanska kreditna 138 — 0, Praštediona 850—0, Kreditni zavod 160 — 0, Strojne 60 — 60 (60), Vevče 135 — 0, Ruše 260 — 270, Stavbna 56 _ 0. Sešir 104 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škodi promptna 402 — 403, kasa 402 — 402.5, za november 405 — 406.5, za december 408 do 409, investicijsko 84 — 85, agrarne 54.5 do 55.5; bančne': Eskomptna 91—92, Kreditna 90 — 91.5, Ilipo 55 — 56. Ljubljanska kreditna 135 — 136, Narodna 0 — 5150; industrijske: Našice 1750 — 1850. Gutmann 235 do 240, Slaveks 105 — 110, Slavonija 15 do 15.5, Danica 165 — 175, Drava 580 — 59(1. Šečerana Osijek 587.5 — 590, Vagon 27 do 30, Vevče 130 — 135. Dubrovačka 405 do 410, Trbovlje 480 — 485. Beograd. Vojna škoda 401 — 402, investicijsko 84.5 — 85.5. agrarne 54 — 54.5. Dunaj. Trbovlje 61. Kranjska industrijska 50, Šečerana 71.10, Slaveks 13.35. Eskomptna 10.52. Blagovna f^fpšea Ljubljanska blagovna borza (11. t. m.) Les: tendenca živahnejša. Zaključenih je bilo 6 vagonov, in to 5 vagonov bukovih drv, kratkih brez okroglic, fco vagon nakl. postaja po 20 in 1 vagon tramičev po noti kupca, fco vagon naklad, postaja po 285. — Deželni p r i d e 1 k i: Tendenca za žito mirna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (78/79 kg, 2 slov. postaja, mlevska tarifa. plač. 30 dni): baška promptna po 340.5 do 342.5, za november po 350 — 352.5, sremska, promptna po 337 — 339; turščica, promptna. plač. 30 dni, slov. postaja, navadna tarifa po 245 — 250, mlevska tarifa pa po 240 — 245; moka Bil sem v Ljubljani?. — s>Tako<, mu rečem, »a kaj pravijo tam?< — >1, vprašali so me, če je res vse tisto, kar o nas časopisi pišejo.« — Pa presneto res je. In še mnogo več je res. Pri nas se zgodi mnogo stvari, ki ne pridejo nikoli v javnost, ker nikogar ni, da bi poročal. Vsaka vas ima svojo krvavo zgodbo, vsaka hiša bi imela kaj povedati — a kdo naj zbere vse to? — Ce danes povemo, da slovenske fante in dekleta kar v trumah zapirajo in jih obsojajo v ječo, se bo tudi komu zdelo neresnično ali nemogoče. Je pa vendarle res. Tu vam podajamo enega izmed najznačilnejših slučajev, ki se je pripetil nedavno. V Oozeljanu so imeli izobraževalno društvo, katero so oblasti zadnje dni razpustile z drugimi društvi vred. To je bilo pred kakimi tremi tedni. Tedaj je bil tudi Marijin praznik, na ta dan se je vršil v Crničah nekak cerkven sejem. Člani bivšega oze-ljanskega izobraževalnega društva so napravili izlet v črniče, posedli k mizam, se prijateljih s člani takrat še obstoječega izobraževalnega društva v Crničah in peli slovenske narodne pesmi. To petje je bodlo v ušesa brigadirja iz črnič; zaukazal je, da naj nehajo peti in je hotel nekatere mladeniče kar na mestu aretirati. Temu so se fantje seveda uprli. V bližini je bil navzoč tudi neki goriški italijanski odvetnik, (med prvimi fašisti smo ga videli že pred leti), ki je sam protestiral in opozarjal brigadirja, da nima vzroka da koga aretira. Brigadirju pa ni dalo miru. Pozneje je vendarle aretiral nekega Jožefa Remca, ga tiral v zapor in ga tam z grožnjami prisilil, da naj mu napiše kako slovensko >pro-tidržavnoc pesem. Fant mu je pod pritiskom res napisal znano »Hej, Slovani, kje so naše meje.. .< Nato pa mu je dal brigadir podpisati zapisnik, (laško pisan, ki ga Remec ni razumel), v katerem potrjuje, da so Ozeljanci peli v Crničah omenjeno pesem. Na podlagi tega je brigadir vložil ovadbo. Razprava se je vršila pred ajdovskim sodiščem. obtožence sta branila dva odvetnika. Niso pa sodniki pustili govoriti nikomur, še odvetnikom ne, tudi niso pripustili prič. Obsodili so na en mesec zapora sledeče fante in dekleta: Ivana Lebana, Venclja špacapana. Mi^o Draščeka, Štefanijo Špa-capan. Jožeta ŠpacaDana. Pavlo Špacapan in Miroslava Brankoviča. Po 25 dni zaoora pa sta dobila: Pavla Trebušen in Jožef Remec. Odvetnika sta vležila rriziv. Ta slučaj glede slovenskega petja je menda eden najfforostasnejših v zgodovini preganjanja našega življa v Primorju. p— Odbit rekurz. Furlanski duhovniki Gori. De Gaspero. Sclirizzo. Colleno in Con-cino so dobili te dni iz Rima obvestilo, da ie njihov rekurz proti konfinariji odbit. Cen Irnlna komisija za konfinacije se ni mogla ^ziraii na njiuove razloge in tako se mora izvršiti nad njimi razglašena konfinacija. Po Furlaniji ta vest močno razburja duhove. ' p— Bistrica pleše. Po italijanskih listih na Reki in v Trstu se neprestano nazna* njajo plesne prireditve v Ilirski Bistrici. Danes plešejo oficirji 73. pešpolka, jutri je ples v korist fašističnega doma, poju* trišnjem aballo® v kak «dobrodelni» na* men. Največ plesov utegne biti odslej na* menjenih za zgradbo fašističnega doma. Na taki prireditvi je treba odriniti v to svrho precej lir in fašisti gledajo, da praz« nijo žepe zlasti domačinom, ki se morajo udeleževati vseh takih prireditev, ker bi sicer veljali za subverzivne, Italiji nevar« ne individuje. p— Cene novemu vinu. Letošnje vino na Vipavskem je po kakovosti mnogo boljše od lanskega. Enako v Brdih. Na vipavski strani je v nekaterih krajih vinska letina prav dobra, po Brdih je toča pobrala po! pridelka. Po Vipavskem so imeli lani 9% vino, letos je 10—11%. Vinski trgovci ponujajo v Brdih za vino 1.40 do 1.60 L za liter, na Vipavskem 1.20 do 1.30 L. Za tako ceno vinogradniki nočejo razpečati novega vina. Veliko grozdja je šlo v Videm. V Istri se je prodajalo grozdje: malvazija 80 — 100 lir kvintal, belo navadno 100 lir, črno 120 lir, teran 105 lir, muškat 108 lir kvintal. p— Ciganka s puško. 591etna ciganka Apolonija Majer je imela lovsko puško, katero so končno izsledili pri nji orožni* ki. Pred goriškim sodiščem je bila ciganka obsojena na 59 dni zapora, torej toliko dni, kolikor ima let. p— Tudi cigani so dobivali pri občin* skih načelnikih osebne izkaznice. Goriška prefektura je sedaj ukazala županstvom, da ciganom ne smejo več izdajati osebnih izkaznic. Tako jih bodo orožniki lažje več polov ili. p— Morilec Skvarča v goriških zaporih. Oni Peter Skvarča, ki je umoril in obesil svojega očeta v Planini pri Cerknem, se nahaja sedaj v zaporih v Gorici, kamor so ga pripeljali iz Celja. Skvarča pride pred prihodnjo poroto. p— Mlekarsko zadružništvo v gorskem delu goriške pokrajine treba dvigniti tako, da se bo moglo razvijati in prospevati. O tej stvari se je zadnje čase mnogo razprav* Ijalo. Sedaj se je zavpela za to povzdigo trgovska zbornica v Gorici, Zborovali so zastopniki gospodarskih organizacij m in* dustrijskih podjetij. Trgovska zbornica na* merava nakazati večji znesek, da se opo* more mlekarskemu zadružništvu. Sklenilo se da se imenuje tehnično izvežban pre* glednik za gorske mlekarne, ustanovi naj se stalno mesto tehničnega asistenta pn podružnici kmetijskega urada v Tolminu, dajejo naj se ustanove mladeničem, da bo* dr mogli obiskovati šole za tehnično vež* banje v sirarstvu Povdarjala se je nespo* sobnost osobja, uslužbenega v mlekarnah! Vse to se je izvršilo v namenu, da pride vodstvo mlekarskega zadružništva po na* ših gorah v italijanske roke. p— Istrski konvikt se nastani v poslop* ju v Pazinu. katero se je zgradilo za hr* vatski dijaški zavod. Bivše podporno dru* stvo za hrvatske dijake v Pazinu je po dekretu z dne 16. septembra t. 1. uvršče* no v dobrodelno kongregacijo. Fašistični tainik Mrak je to sporočil občinskemu na* Selniku v Pazinu in sedaj poiščejo Italija* ni sredstva, da dogradijo ono poslopje in nastanijo istrski raznarodovalni konvikt ram. kjer se je imelo vzgajati hrvatsko <&i jaštvo v korist naše Istre! Šah Senzadjoisalna ponovna zmaga dr. Aljefeina Odločitev po 65. potezi. - Gran-dijozna borba med obema riva- loma Buenos Aires. 11. oktobra. Današnja partija med dr Aliehinom in Capablanco, enajsta po številu, je bila najsiloviteflša od vseh dosedanjih partij na matehu za svetovno prvenstvo. Po celi \rsti remijev in neodločenih borb je dr. Aljehin zastavil vse sile ln sposobnosti, da dohiti svojega rivala, ker se je pač predobro zavedal, da bi ponovna zmaga Capablance domala odločila match in da bi dr. Aljefoinov končni poraz bil v naprej zapečaten. Današnja partija je zatorej predstavljala grandijozno borbo, kakršnih beleži zgodovina šaha le malo ali pa doslej vobče še nima primere. Dasi je bilo to le nadaljevanje partije, ki je bila v soboto prekinjena po 21. potezi, je boj trajal ves dan z mc-njajočo srečo, toda z enako žilavostjo in brezprimernim naporom energije obeh pro-tivnikov. Končno je vendar podrla dr. Alje-hinova globoko zasnovana kombinacija ma-šinelno obrambo svetovnega prvaka. Šele po 65. potezi je padla odločitev z zmago dr. Aljehina. Današnja klasična partija je v vseh šahovskih krogih, ki so z ogromno napetostjo spremljali potek borbe, vzbudila s svojim izidom senzacijo in obenem učvrstila sodbo, da je dr. Aljehin edini enakovredni nasprotnik sedanjega svetovnega prvaka. Stanje dosedanjih partij je naslednje: dr. Aljehin in Capablanca beležita vsak po 2 zmagi, 7 partij pa je končalo remis. Primerjava sedanjega boja za svetovno šahovsko prvenstvo s svoječasndm matehom med Capablanco in dr. Laskerjem nudi nekaj sličnosti. Takrat je prvih deset partij končalo remis. V 11. partiji pa je nastopil nenadni preobrat: dT. Lasker je opešal živčno nasproti neupogljivemu Kubancu in Je izgubil naslov svetovnega prvaka. Za sedanji match so šahovski krogi prerokovali, da se bedo vse duhovite dr. Aljehinove korrbinatorne zmožnosti razbile ob železni energiji Capablance. Kakor dokazuje današnja partija se prerokovanje ni obneslo, in dr- Aljehin lahko odslej edini pretendira, da Capablanci otme naslov svetovnega prvaka. Ker pa je treba zmagati v 6 partijah, je vsa dosedanja borba šele uvod v gigantski dvoboj. Cptsablanca - Aljehin Partnerja kot osebi. — Življenje in šah. Šahovski svet je že davno slutil, da se bo vršil odločilni boj za prvenstvo v šahu med Capablanco in Aljehinom. Mogel se ie predvidevati že v tisti dobi, ko so bili objavljeni-prvi veliki uspehi obeh šahovskih^ velikanov. Capablanca je leta 1909. premagal Mar-shalla in si s tem pridobil naslov prvaka Amerike. Aljehin, ki je štiri leta mlajši od Capablance, je istočasno dobil prvo nagrado na vseruskem mojstrskem turnirju. Takrat pač nihče ni mogel slutiti, da bo leta 1909. mejnik nove dobe v zgodovini šaha. Diletanii so jo sicer prerokovali, toda stro-kcviiji » so bili po stari navadi skeptični. Kubanska vlada je videla v Capablanci svetovnega prvaka, ali javno mišljenje v Rusiji je smatralo Aljehina za naslednika svojega največjega šahovskega mojstra Čigorina. Od takrat se je aktivnost obeh mladih mojstrov razvijala vzporedno. Mlajši, tako prijatelji, kakor tudi neprdjatelji, so smatrali za izvoljenca samo Capablanco in Aljehina. Posebno mlajši Aljehin je opazoval z velikim zanimanjem karijero svojega rivala. Z imenom Capablance so bile vezane premnoge etape njegovega življenja. Tako se je Aljehin leta 1914. na turnirju v PetTO-grsdu plasiral takoj za Capablanco. Isto se je ponovilo deset let pozneje v Newyorku. Leta 1925. je Aljehin prekosil v Baden-Badnu vse svoje protivnike in naposled ga vidimo v matehu za svetovno prvenstvo v Buenos Airesu, ki je posledica turnirja v Newyorku 1927., kjer sta se oba plasirala na prvo in drugo mesto. V zgodovini šaha se ni dogodilo prvič, da sta izšla iz ene generacije dva enako močna igralca. Na šahovskem polju so zelo redki osamljeni genijj. Kdo izmed obeh je v čisto šahovskem pogledu bolj talentiran, je težko reči. Oba igrata hitro in vidita izhod iz še tako zamotane pozicije in pot, ki vodi do zmage. Dokaz temu so njune simultanke in brzo-turnirji. Akoravno je Capr»ilanca hitrejši in preciznejši, vendar mu ni nikoli padlo na um, da bi igral slepe simultanke. Svetovni rekord v slepih partijah ima Aljehin, ki je igral hkrati z 28 nasprotniki. V ostalem so pa šanse skoraj enake: ako govori za Capablanco, da Je v najbolj komplicirani kombinaciji v naprej preračunal 100 potez, naj omenimo, da je Aljehin analiziral nekoč samo za eno varijanto 20 potez. V kombiniranju Aljehin sigurno prekaša Capablanco. Poslednji se rad odteguje kombinacijam. Zaradi tega je tudi mnogokrat dobil nagrade za najlepše partije. Pri njem ne najdemo ot:ega idejnega bogastva kakor pri Aljehi-nu. V teoriji je Aljehin brez dvoma na prvem mestu. Obogatil jo je s svojimi lastnimi zelo duhovitimi in resnimi novotari-jami. Šahovske knjige, katere ie napisal, pričajo o njegovi analitični spretnosti. V presojanju pozicije in dovršenosti igre sta si oba prilično enikovredna. Svetovni prvak prekaša Aljehina v harmoničnosti svoje igre. Razlika med njima pa se ne opaža samo v igri, temveč tudi v njuni celokupni šahovski aktivnosti. Težko bi bilo najti dvoje narav z večjimi kontrasti. Sicer sta sodobnika, a vendar predstavnika dveh različnih epoh. Stvar je taka: vojna in revolucija sta za Capablanco zgolj prazni besedi. Svetovna vojna se ga je jedva dotaknila, Aljehin pa je na lastni koži skusil vojno in revolucijo. Bil je v nemškem vjetništvu, potom Rdečega križa se je vrnil v Rusijo, bil je ponovno na frenti in dobil razna odlikovanja. Nato je sedel v preiskovalnem zaporu in je videl smrt pred očmi. Ali sta torej to človeka iste epohe? Razlika se opaža tudi v narodnosti. Eden je kubanski Španec, drugi je Rus iz Voro-nježa. Capablanca se je pripravljal za svojo karijero povsem metodično, čisto ameriško. Odločil se ie za šahovsko karijero in se je docela odrekel študijam. Postopal je pač praktično kakor vsak Američan — uvi-del je, da je zanj najbolje, ako postane šahovski profesijonal. Pri Aljehinu je stvar povsem druga. Bi! ji jurist, sin člana ruske dume. Šahovski piofesijonal ni hotel postati in je leta 1914. stopil v diplomatsko službo. Da si je izbral šah za poklic, so bili potrebni veliki potresi v njegovem življenju. Primorala ga je k temu beda. Vendar je še vedno pridno študiral v Parizu na pravni fakulteti, kjer ie tudi položil izpite ter postal doetor juris. V njem se zrcali ekspanzivnost ruske volje, ki prezira tesne okvire, istočasno se pa opaža tudi prenasičenost, nezmernost in raztresenost. Ali se v teh razlikah karakterizira tudi njuna igra? Mar ne pripadata dvema nasprotnima šahovskima taboroma? Odgovor na ta vprašanja je nemogoč br|: podrobne analize teoretičnih načel in praktičnih metod njune šahovske spretnosti. ŽIROVNICA. V 237. številki »Jutra« je sporočil dopisnik z Jesenic, da je pri otvoritvi tamošnjega delavskega doma sodelovalo tudi pevsko društvo iz Most. To društvo ne obstoja, pač pa ie nastopilo pevsko in tamburaško društvo »Svol« iz Žirovnice. Dopisnik omenja, da kaže društvo veliko zanimanja za petje. Da je temu res tako, izpričujejo ponovni nastopi na raznih veselicah, na katere jt bile društvo povabljeno, ter lastna prireditev s koncertom, o katerem so se številni tetoviščarji jako laskavo izrazili. Zaradi eksodusa klerikalcev letos spomladi številčno oslabljeno se je društvo podalo takoj z vnemo in marljivostjo na delo. Najeto ie izurjenega pevovod-30 g. Tancarja z Jesenic ter pričelo vztrajno z vežbami, tako da se more kvalitativno že danes meriti z marsikaterim drugim, mnogo močnejšim in starejšim pevskim društvom. O agilnosti društva bo pričala tudi prireditev na Martinovo nedeljo. Vabimo že sedaj tovariše z Jesenic, da nam vrnejo obisk. LAŠKO. Naša mlada podružnica »Sadjarskega in vrtnarskega društva« nas ie v nedeljo, dne 9., in v ponedeljek dne 10. t. m. iznenadila z razstavo, ki je uspela nad vse pričakovanje. Vsakdo, ki je obiskal to prireditev v naši slovenski šoli je bil presenečen in se je ves začuden vprašal, kako je bilo mogoče tako na tihem in brez posebnega razglašetija v mestu izvršiti in pripraviti tako lepo. okusno aranžirano in tako obsežno razstavo. Obiskovali so nas mnogi gostje iz bližnje in daljne okolice in celo iz Zagreba. Hrvatski gostje so samo obžalovali, da ni bil bolje obveščen tudi Zagreb, ki bi se bil gotovo z zelo velikim številom zanimancev in ljubiteljev sadja in cvetlic udeležil prireditve. Gospodarski in moralični uspeh razstave je bil popoln. In ako nas je prireditev tudi iznenadila vse kakor tope! sotačni žarek idealizma v naši hladni in racijonalistioni debj, smemo razstavi pripisati tuli 'ep kulturen uspeh. Priznanje gre v prvi vrsti marljivemu podružničnemu odboru, šolskemu upraviteljstvu, ki je z izredno požrtvovalnostjo in gostoljubnostjo vodilo prireditev, nadalje okrajnemu zastopu, ki je z lepim denarnim zneskom omogočil razstavo v materijalnem oziru in tudi našemu zaslužnemu sadjarskemu učitelju g. Levstiku iz Celja. Najlepša hvala! POLZELA. Sokol na Polzeli vprizori v nedeljo, dne 16. t. m. »Vdovo Rošlinko«. Po igri prosta zabava s plesom. 1526 ŠOŠTANJ. V soboto dne 8. t. m. se je vrši! izredni občni zbor Sokola v lastnem domu. Občni zbor je volil furakcijonarje v svrho izpopolnitve upravnega odbora. Po tej sestavi je upati, da bo to pot odbor vestno vršil svojo sveto sokolsko dolžnost ter spravil društvo na višino, na kateri je bilo še nedavno. Dolžnost članstva pa je, da sodeluje in pomore popraviti, kar ie zamujenega. Vsak posamezni Sokol mora stremeti po napredku in pokazati da je vreden član velike sokolske družine. Zato se pozivajo vsi vneti Sokoli in prijatelji, da se z ljubeznijo oklenejo našega društva in da pomagajo s trdno voljo povzdigniti Sokola in njegov doni. Preko osebnih nasprot-stev naj se preide k slogi, resnemu in stvarnemu delu. Med drugim- je bilo tudi soglasno sklenjeno, da se bodo vršili vsako soboto zvečer Članski sestanki in redne od-borove seje. Na izrednem občnem zboru je celjsko sokolsko župo zastopal br. Franjo Cepin. Za spomenik kralja Petra v Ljubljani so darovali: Državno zdravilišče Rogaška Slatina 10.000 Din. Županstvo Aržiše 2000 Din Zadružna elektrarna Trbovlje 2000 Din. Kristan Lojze, Zapuše, 300 Din. Pa-chiaffo, Knez in drug, C.el.ie, 300 Din. Županstvo Toplice 250 Din. Uprava premogo-kopa gr. Henkei, Prevalje, 250 Din. Hranilnica in posojilnica Sv. Jurij ob Taboru 200 Din. Kmetijsk-, društvo Lašče 200 Din. Oz-vald Rudolf, Jesenice, 200 Din. Čevljarska zadruga Žiri 160 Din. Županstvo Muščanci 150 Din. Županstvo Krčevina 150 Din. Občina Sv. Miklavž 100 Din. Posojilnica Črnomelj 100 Din. Olup Josip, Ljubljana, 100 Din. Košir Franc, Loški potok, 100 Din. Cmielovski Robert, Ljubljana, 100 Din. Uprava veleposestva grofa Attemsa 100 Din. Ranzinger Josip, Zagorje, 100 Din. Stark Peter, Ljubljana, 100 Din. Piusi Peter Bled, 100 Din. Štrukelj Kari, Vodmat, 100 Din. Ogrič Filip, Novo mesto, 100 Din. Outnik Franc, Glince, 100 Din. Kranjc Jernej, Glince, 100 Din. Siegl & drug, Ljubljana, 100 Din. Srebotnjak Ivan, Sv. Peter v Savinjski dolini, 100 Din. Županstvo Raz-bor 50 Din. Zadružna elektrarna, Hrastnik, 50 Dih. Osrednja \inarska zadruga, Ljubljana, 50 Din. Posojilnica Velike Lašče 50 Din. Hranilnica in posojilnica pri Sv. Petru niže Maribora 50 Din. Cvenkel Anton, Sv. Peter v Savinjski dolini, 50 Din. Loschnigg Anton, -Brežice, 50 Din. Schmidt Rudolf, Brežice, 50 Din. Schwab Drago, Ljubljana, 50 Din. Panholzer Viktorija, Ljubljana, 50 Din. Zore Leopold, Kranjska gora, 50 Din. Županstvo Hoče 25 Din. Reitz Anton, Novo mesto 25 Din. Cvetko Anastazija, Rovte, 20 Din. Zaploniik Franc, Retnje, 20 Din. Engelsberger Ivan, Tržič. 20 Din. Vitek Kari, Vrhnika, 20 Din. Zaplotnik Tončka, Retnje, 20 Din. Gabrenja Matija, Rakek, 20 Din. Čehojug, Ljubljana, 20 Din. Kunaver Ana, Selo, 16. Din. Gustin Milan, Metlika, 10 Din. Ličece ViktoT, Podgorica 10 Din. Len-ger Marija, Žiri, 5 Din. Poslano Dne 21. maja t. 1. je uničil požar v Sta« rem trgu ob Kolpi 8 stanovanjskih hiš z vsemi pripadajočimi gospodarskimi poslops ji. Pod predsedstvom g. župnika se je osno val pomožni krajevni odbor za pogorelce, ki je imel pošiljati prošnje na vse ustano* ve in urade za podpore ter te porazdeliti med oškodovance. Tajniške posle je pre* vzel g. kaplan, poleg g. kaplana in župnika pa so bili v odboru še štirje odborniki. Med drugimi podporami je došla tudi podpora ministrstva poljedelstva v zne* sku 50.000 Din z izrecnim naročilom, naj se razdeli ta vsota izključno za nabavo kmetijskega orodja. Ključ- za razdelitev podpor je izdelal g. kaplan, ki je spreje* mal večinoma ves denar za pogorelce, na* mesto blagajnika Jurija Fugine; ta je pre* jel skupno le 2500 Din. G. kaplan je predložil načrt za razdelitev podpor v potrditev velikemu županu ljub* ljanske oblasti, ne da bi predsednik g. žup* nik sklical poprej odborovo sejna kate* ri naj bi se sklepalo o načrtu. Podpore so delili 9. septembra t. 1. v tu* kajšnjem župnišču v prisotnosti g. sreske* ga poglavarja in dveh gospodov, zastopni* kov velikega župana v Ljubljani.. Ker so bili navzoči višji gospodje, so morali po* vabiti k razdelitvi vse odbornike. Odbor* niki so se odzvali povabilu ter vpričo za* stopnikov oblasti najstrožje protestirali proti načinu razdelitve. V znak protesta so takoj odstopili trije odborniki, ter se po* slovili od g. sreskega poglavarja in gospo* dov iz Ljubljane. Ker pa je bila podpora za pogorelce že podpisana in potrjena od višjih oblasti na podlagi poročila g. kaplana (brez vedno* st: odbornikov), se v zadnjem momentu ni dalo nič ukreniti proti razdelitvi. Podpisani' odborniki odločno zahtevamo od predsednika pomožnega odboTa za po* gorelcc, da takoj skliče sejo in predlcr-i seznam došlih in izdanih podpor. Odborniki pomožnega odbora za pogorelce: Leopold Bonča, Jurij Fugina, Marko Ma* jerle in Martin Mihelič. . mm za noge ozdravlju e noge, rane. vnetja na nogah! Zmrzavanje Zatekline Strienje kože Znojenje rok in nog Uganutost Raztopimo man jo kolčino soli sv. Roka za noge, dobili bomo vodo nasičeno z ox genom, ki izvanredno ub ažujoče deluie na bolno nogo ter oi ustavlja b • i povzročene od potiska čevljev Ozdta- i tudi zas arele ozebline, ter trga-ne povzročeno od uzeblin in vsako rano na nog Po dolgotrainem un ekšavanju postantjo ku°e oči in trda koža tako mehki, da iih lahko odstranimo brez noža in britve. Popolt oma je sigurno, da sol sv Roka ra-zapuščenejše noge popolnoma spravi v reJ TVsni novi čevlji Vam bodo udobni, kakor da ste jih nosili že vec let. Moieie hodti koliko Vas je volja, morete stati ure in uie na enem mestu, brez da občutite najmanjo boi ali utrujenost. Ve!iki omot soli sv. Roka za nožne kupeli siane D n 16"— Dob ti jo v vsaki lekarni in drogeriji. * & Blago za kompletno masko obleko iz pristnega češkega kamgarna s celo podlogo na 6 mesečne obroke Din 740- to je. mesečno Din 12«'— ali tedensko Din 31"— _'fn vse drugo manufakturno blago Vam nudi Oblsžiln ca *,iL*&iJA" Mesms tre; 17/3 Na ieletonsk oziv 28—25 oošliemo potnika v h šo % v.. NaiboSiSi motocikii 3 svetovni rekordi Najnovejši tipovi od 208, 250 in 5C0 ccm kakor tudi vse rezervne dele vedno na skladišču. Gen. zastopstvo za SHS; OPSTI TRG. - IKO. KONTOAR BEOGRAD Kralja Petra iil. 70 Zahtevajt - orospekte .Moto 220' ana za st Gradeška ui. 22, tel. 2513 naročate le nri domači tiornici katera eeiina izdeluje to blago iz najboljšega zdravega materijala močno pleteno s pobakreno žico. Originalni zavitki s točno kvadraturo, o čemet se pri nakupu tega blaga vedno preprčajte! Cene ko nameni ne DBBSEaafflSaBOBfflHBBBBSBB Šofer popolnoma trezen in zanesljiv se išče tako | za nov tovorni avto „Saurer" in o-ebni auto. Prosilec mora biti izurjen ključavničar in železos rugar. Slovensko, nemško potrebno Ponudbe z navedbo dosedanih služb, rodDinskih tazmer (samci imajo prosto brano) in zahteve plače na: Tovarna kop t, Loka pri Zusmu. Tailnstvpne sise hipnoze in suaestij. Izčrpna prakt čna navodila za proizvajanje vseh poskusov modeme sugestiie v budnem stanju in v hipi ozi. Najpopolnejše amerikans^e metode v 10 iekejah. leepatij?, oseon magnetizem, ja-čanje volje, suges iv o zdavljtneitd Uspel zajamč n. Poskusi tako izvedljivi! Ziihtevaite prosppkt! Poučna knjga samo Din 281— 2 8 «VEDA IN ZNANOST«, Celje, Razlagova ulica 8. Ruska začetnica za Slovence. V založništvu Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru, Jurčičeva uli:a 4 je izšla Ruska zi četnicu za Slovence Sestavil ruski gimnazijski profesor Maksim Leonidovič Blumenau. Cena broširani knjigi Din 20, Knjiga je za začetnike, kurze in šote jako priporučtiiva KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! ZAHTEVAJTE PONUDBE IN PROSPEKTE! Škodim zavodi ZAGREB Račkoga 2. Telefon 14-97 Iščemo zastopnike a Ljubljano žn Maribor Pismene ponudbe r domovine, bomo kar najskrbneje zasledovali prevratno delovanje sovražnikov. Kamorkoli sega naš vpliv, bomo zastavili vse svoje sile, da preženemo malodušje v vrstah sodržavljanov in da ne pustimo vzkliti nadejam naših sovražnikov. Slovaško in podkarpatsko Sokolstvo se ne bi tudi danes obotavljalo, da bi v skrajni nevarnosti z orožjem v roki branilo nedeljivost Slovaške. Stopetdeset sokolskih enot, razkropljenih po vseh mestih in vaseh Slovaške in Podkarpatske Rusije, pomeni stopetdeset trdnjav. Več kot 15.000 zavednih, s prostovoljno disciplino krepko organiziranih mož in žena sokolskih je budna straža naroda in države. Naša pripadnost k veliki sokolski rodbini nam nudi zanesljivo oporo. Povišali bomo intenziteto vzgojnega dela; podvojili bomo skrb, da zasiguramo domovini več in vedno več zanesljivih brambovcev; vse bomo storili, da se naša ljubezen do naroda in države čedalje bolj vkorenini tako da bo dajala skozi stoletja čvrst obrambni zid zoper vse poizkuse od znotraj in zunaj. Ta proglas, ki se končuje l apelom k zbiranju zavednih Slovakov v sokolskih vrstah. so podpisale vse župe na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji. Predsedstvo Ceško-slov. sokolske občine ga razglaša vsemu So-kolstvu z radostnim zadoščenjem nad odločnostjo, s katero se je slovaško Sokolstvo postavilo na branik nedeljive države. Naročila in- vsa, dopt&a.. Učoiiujt, rriaLik- oglasov, ju, yusLaJx■ na. Oglasru,ocL dalck -Juira' LujbJjasicu Vi~vširHyO\ta,^..TaL st. JLalL oglasi, ku slu. iyo v posr~uLcnjaltui m. foajaJ, ruz/ruvic. obcLrcsLoa. vsaka, basa-da, s° pcu~. -Noj manjši TJiasait Vvu 5-. Vri*iojbvu2, za* šifro Din,J Ust- prurlojlnsui jt, uposla' to oba/um t faciročilbrn, c&r n, oglasu prutbeu& Likovni. racusv pošUa- hsa idruc« [piblfOJia.šl <1841 _______t ^H*s vsaka btsicLa/ - Naj- nvanjh zruistk V M- to- VrusLofbuui. va š T)i-n- 5'- Cfat Slike za legitimacije izdelnje najhitreje fotograf Hngon Hibšer v Ljubljani, Valvazorjev teg. 196 Damski klobuki najmodernejši (filc in bar-iun) priporoča — Angela Smrekar, modni salon, — Kongresni trg 4. 32681 vurvmasi Prodajalko za trgovino z mešanim blagom na deželi, ki bi tudi kuhala ter 'nla »osToPnja trgovcu-samcu, spr>>jm.-in z novim letom. Ponudbe na podružnico »Jntn« v i lin pod >Pro>l.ijalka 1KS« ' 32584 Pletiljo dobro izurjeno, sprejmem takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. Pletiljo le popolnoma izurjeno, — sprejmem pod ugodnimi pogoji. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 33636 Kleparskega pomočnika in vajenca sprejmem. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 32620 Pekovskega pomočnika mladega, da bi tudi raz-našal kruh. sprejmem. — Pismene ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Pomočnik«. 32624 Kroj. pomočnika dobrega, za prvovrstno veliko delo. sprejme stalno v službo Simon Klimanek, Ljubljana, šelenburgova u. it. 6. 32650 Kroj. pomočnika ,___ prejmem za veliko delo. 32568 Zupančič, Vižmarje 93. — 32651 Krojaškega vajenca sprejme Oton Janko. Židovska steza 1. 32565 Pomočnika ključavničarskega in kle-]>a'rskega, izurjenega, iščem. Ponudbe na oglasni oidelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv pomočnik«. 32536 Mlinarja za kmetski mlin. treznega, zanesljivega, ki je vajen samostojnega dela. sprejmem takoj. Mih. Tomšič. Vrhnika. 32647 Pomočnika samo boljšega takoj sprejmem v veletrgovino s špecerijskim in kolonijalnim blagom, ki je zmožen potovati ter zna s strankami občevati, takoj sprejmem. Ponudbe je poslati do 20. t. m. na oglasni odd. »Jutra« pod »Agi-len« 12«. 32612 Strojnega ključavničarja zanesljivega, z dobrimi izpričevali. sprejme takoj: G. F. Schneiter. podje*je 7r rrradbo vodnih turbin, škof J a Loka. 3261 Učenca iz dobre hiše, samo z do-br posebnim vhodom, električno razsvetljavo, parke-tirano, oddam 15. oktobra v Linhartovi ulici 20. — 32627 Sobo lepo. solnčno, s separira-nim vhodom, takoj oddam. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 32614 Prazno sobo s separiranim vhodom in električno razsvetljavo oddam zakonskemu paru. — Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 32634 Sobico svetlo, oldam gospodični, tudi dijakinji, v sredini — mesta, s hrano. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 23621 Sobo v I. nad.-tr. takoj oddam mirni gospodični. Naslov v oglas. odd. »Jutra« 32631 <>7! Hišo enonadstropno .novo 10 let prosto od davka, s 3 lokali, mesarijo, čevljarno in tr- j govino. ki zelo dobro gre. z mesečnimi dohodki 2500! Din. brez stanovanja in trgovine za kupca, proda j Helena Kosec. Tratinska 29. j Zagreb. 32476 • ---j Enodružinska vila krasna. 5 sob. pralnica, kleti, pritikline. elektrika, vodovod 800 mJ zelenjad-nega in cvetličnega vrta, ob tramvaju, v mirni soln-čni legi. takoj naprodaj in 1 vselitev. Usrodna hipoteka. ' Takoj p'ačljivih 120.000 Din. — Posredovali izključeni. — Ponudbe pod: »Prilika B « na oglasni oddelek »Jutra«. 32629 Gostilno blizu kolodvora, z elektriko, vodovodom in gospodarskim poslopjem vzamem na Gorenjskem v najem Ponudbe" pod »Zgani etoč« na oglasni oddelek »Jutra« 32449 Ugodna prilika Odda se v t, jrm že nad 25 let obstoječa trgovina z mešanim blagom v lepem ndustrijFkem kraju v Sloveniji. Pripravno za ;am-sko osebo, začetnika. Ponudbe pod »Samska oseba 50.000« na oglasni oddelek »Jutra«. 32644 Skladišče ir. pi-arno z f>ktr Či:,> — razsvetljavo oddam f 1. novembrom. Pojasnila v oglas. odd. »Jutra«. 32646 Sobo s štedilnikom oddam dvema zakoncema brez otrok, najraje drž. uslužbencem. 10 minut od cestne železnice. Na=lov pove oglasni odd. »Jutra«. " 32314 Na stanovanje sprejmem gospoda. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 32642 Sobo lepo, oddam poceni ob Resljevi cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32682 Opremljeno sobo želi v sredini mesta častnik. — Ponudbe na poštni predal 6S Ljubljana. — 32670 1 do 3 dijakinje ali 3 dijake sprejmem v popolno oskrbo v sredini msta. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 32688 Dijaka sprejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32686 Prazno sobo želi zakonski par. Ponudbe z navedbo cene na oglasr ni odd. »Jutra« pod »Snaž-nost 65«. 32665 Družabnika s kapitalom ca. 40.000 D, sprejmem V trgovini izuče-ni imajo prednost, lahko je pa tudi mlajša moč. ki bi samostojno vocila podružnico na deželi, pol ure od kolodvora, pri farni cerkvi in šoli, brez konkurence. Promet mesečnih 40.000 D Ponudbe na oglasni cddt lfk »Jutra« pod »Izučenc. 32553 S 500.000 Din kapitala se želim udeležiti kot tihi družabnik pri kakem prvovrstnem industrijskem podjetju. Ponudbe pod »Popolna varnost« oglasni odd. »Jutra« Družabnika s 5000 Din iščem; s sigurnim 50odstotnim zaslužkom. Na željo vrnem tudi ves ta denar v šestih me-■^eruh Naslov pod šifro: »Sigurni zaslužek — poštena vrnitev« na oglacni odd »Jutra«. 32649 Otmar (M . . . o), želela bi Ti pisati; prosim javi mi. kako mi je to mogoče?! P. r. Brod n S. Mara. 32615 GfaMm Pianino dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na gostilno Medica, Tržaška cesta 4. 32567 Klavir črn, skoraj nov, prodam. — Gledališka 5/32. 32548 Pianino ali kratek klavir, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod »Muzika« na oglasni odd. »Jntra«. 32618 Klavir črn, kratek, zelo dobro ohranjen, naprodaj. Ugodna cena. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 32654 Klavir črn, kratek, prodam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 326S4 Pianino najbolje ohranjen, ceno — prodam. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 32675 Klavir črn, skoraj nov, prodam. Gledališka 5/23. 32548 Doberman krasen eksemplar. z rodovnikom, 17 mes. star, ugodno naprodaj. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 32635 2. september Petek ob 6. uri. več v oerlasnem odd. »Jutra« — Poljubček. 32679 Zlato moje 1826 Svidenje petek. Poljub — Tvoj nesrečni fantič. 32381 innnnnnnnnnnmnni m mm n jlh a o b tu Rezervno kolo od Ford avtomobila v — Ljubljani sem izgubil. Pošten najditelj naj ga odda Fr. Zaletelu, žganjarna v St. Vidu pri Ljubljani. — 32662a Nachman J. Levy Komisija — import. Beograd Jovanova ul. 19. —. Prevzema ;vcrnisko Mxgo v konsignacijo proti najbo-lji garanciji. 32586 Železnato vino lekarnarja dr. G. Piceolij* v Ljubljani krepča oslabi le. mal o krvne, odra-le in otroke. 211 Sobo s posebnim vhodom oddam. Nas'ov t oglasnem oddelku »Jutra«. 32652 Opremljeno sobo z uporabo kuhinje Želi zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Solidna 74«. — 32574 Sobo zračno in lično. tK» mež-nosti s hrano, žeiim v oko-Tici sodišča. gleda':š*a ali Tabora. P-nu-1be na ni odd. »Jutra« pod »L:č-no«. 32003 rjj. j; , Misnmflr mtrflr - Liubiiana «Htin> cest? ttn i1 pr poroča oogato zalogo nagrobnih spomenkov oc m a t m o i j a ti g r a n i 1 a, plošče za grobnice, marmornate plo šče za mobiliji po n a i n i ž i i b cenah « il i ii JL M. JI a U a D • Urejuje dr. Josip Birs«. Izdaj« za Konzorcij cjutra* Adoii Ribniku. Za Narodno tiskarno d d. kot tiricarnaria Fran Jezeršek. Za inseratni del Je odgovoren Aiojzij Novak. Vaš « Ljubljani.