Izhafc razen nedelj in pfazailu» wsak dan popoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6/1., Učiteljska tiskarna. Dopis« frankirati in pod* pisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. lnserati: Enostolpna petit-Vrslica 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; večkratne objave po dogovora primeren popust. le*o Ul. Posamezna iiev. stan« — 40 vinarjev. —— aročnina: Po pošti ah dostavljanjem na dom za celo leto 72 K, za pol ieta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo leto 77 K, za ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 61., Učiteljska tiskarna. Telefonska st. 312. r Ifu&Kgnf, v pondellek 5. mala 1919. Glasilo Jugoslov. socialno • demokratične stranke. Kdo le kriv! Izjava. Te dni sem prejel več pisem, ki hočejo vedeti, v koliko Je deželna vlada za Slovenijo podpirala vstajo na Koroškem ter s tem so-Povzročila povsem nepotrebno pre-"vanje krvi. Za svojo osebo moram na ta vprašanja odgovoriti, da sem laz zvedel o vstaji na Koroškem le iz časopisov in da se v nobeni seji deželne vlade o tej vstaji na Koroškem ter o tem, da posežeio v boj tudi naše čete. ni razpravljalo !n tudi n! n»č sklepalo. Ako bi prišlo ke-daj kaj takega na dnevni red, bi seve midva — sodrug Prepeluh in jaz — zavzela ono stališče, ki odgovarja najinim soc. dem. načelom, ki so Proti vsem pustolovščinam In neresnim počenjanjem. Ako je kak član vlade imel v tej stvari kaj vmes. potem Je to delal na svojo pest in nosi seve sam za to Odgovornost. V Ljubljani, 5 .maja 1919. Ant Kristan. Vprašanje 11 a gospoda predsednika 'deželne vlade za Slovenijo. Iz časopisja posnemam, da so se na naši koroški meji odigrali dogodki, katerih posledica je izguba na Uudeh. na imetju In državnem premoženju, ter premaknitev demarkacijske črte v našo škodo. Ker se v deželni vladi za Slovenjo ni^ ničesar sklepalo o kakšni ofenzivi na Koroškem odnosno o Ptekršitvi doslej veljavnega premirja, vprašam gospoda predsednika: 1- Ali mu je kaj natančnejšega znano o teh dogodkih in nlih poteku? . 2. Kaj je bil vzrok, da se je premirje kršilo, kdo je vodil vojaške operacije in kdo je za nje odgovo- * en r 3. Ali je gospodu predsedniku znano da obstoji dogovor med tzv. Koroško deželno vlado in italijansko okupacijsko oblastjo, po katerem bodo Italijani pomagali Nemcem z municiio in drugimi vojnimi Potrebščinami za slučaj, ako bi hoteli Jugoslovani kršiti sedal veljavno premirie na Koroškem? V Ljubi jan J, 3. maja 1919. Albin Prepeluh. Nočemo molčati, ne moremo več molčati. Gre za največii zločin, kar ga le Mm slovenski narod, zločin, ki na utegne ugonobiti za vedno. lezka in nemirna mora biti danes vest krivcev — izvedeti moramo za njihova imena — tako težka {n nemirna, da ne bi mogla naiti po-Ro'a ”iti ob zasluženi naJostrejši obsodbi sodišča... Zakaj zločinci ta- vrste spadajo naimani nred SO- CifSče _ > _ Kakor ljubimo svoje Iludstvo, hi bi zanj žrtvovali vse. nočemo in ne moremo več molčati. Nočemo nositi soodgovornosti, nočemo biti grobo-kopi svoiega naroda. Vprašamo: Kdo Je zakrivil koroško pustolovščino? Kdo le tako brezmiselno žrtvoval dragoceno kri slovenskega naroda, življenje vojakov in častnikov? Kdo nosi odgovornost, da smo izgubili Koroško, da smo izročili koroško ljudstvo robstvu in nasiliu nemške soldateske? Vemo prav dobro, da ne gre odgovornost za iniciativo in za vso nepripravljenost voiaškim krogom. Stvar ]e obratno delo političnih elementov. ki so pokazali tako nezmožnost, tako zanikrnost. tako zaslepHe-nost. da sl moramo vprašati, če niso najklavrnejši politični začetniki, ali največii politični pustolovci, ki se brezvestno igrajo z narodnim živ-IJeniem, In ki zaslužilo, da Izginejo v hipu Iz naroda. Za slovenski narod bile najkrl-tičnejša ura. Nesrečna Koroška, nesrečni iugoslovanski voiakl. ki ste bili zopet zastoni žrtvovani! Ah. politični štrebarli. ki ste nam še pred tednom očitali, da smo prodani'Nemcem in Italijanom, ki nai bi zasedli naše kraje! Mi smo takrat žrtvovali vse, da ne damo povoda nemirom. Mi smo bili zato narodni izdajalci. Kdo je izvabil sedaj sovražnika na našo zemljo, kdo je spravil v nevarnost naš obstoj? Poznamo vas. Izdajalci, nravi izdajalci! Vemo. kako se je zanočelo to akcijo. Smo natančno informirani. Kompetentni vojaški krogi niso nič znali o nje). Delalo se le preko glave edino poklicanih faktorjev. Zato tak polom, zato vse strašne posledice, ki nas še čakajo. Zgodovina slovenskega naroda ne pomni enakega izdajstva. Ta nesrečna akcija, ki bi morala podpirati obupno vstajo preganjanih koroških kmetov, ie skrito in zakotno delo par Hudi, morda posameznika. Odgovorni so zato nele oni. marveč tudi njihove stranke, ki so to pustolovščino podpirali. Ne rešite se več posledicam ljudske sodbe. Izdajalci! izdajalci! Konštatiramo zaenkrat le to: Naši zastopniki niso bili od deželne vlade o zadevi prav nič novorašani, niso bili v stanu odločevati, preprečiti pretečo nesrečo. Delalo se je, kakor rečeno, na lastno pest. na način. ki opravlčuie najhujši suni. In svarilo se je menda zadosti ob vsaki priliki! Naši zastopniki so izvedeli o stvari in o njenem poteku šele iz Časopisov! Zgora) prinašamo interpelacijo sodruga Albina Prepeluha ter Iziavo sodruga Antona Kristana. Izjava in interpelacija pričata, da gre odgovornost onim, ki so to zasnovali. Agitirajte za naše časopisje! LISTEK. ttb priredi v Liliji. Delavska predstava »Moč teme«. Prva delavska predstava v na- Se'h dramskem gledišču je na predvečer prvega maja nudila vernemu opazovalcu mnogo poučnega. Žc 2l'nanfa slika večera je bila ponol-norna druga nego običajno: parket, *oze, balkon — vse je bilo gosto zasedeno z vojaki-invalidi in prepro-st!mi delavci. Toda ne samo nabito o no gledišče, ki je pričalo, s kak-n',‘° slastjo bi se slovenski delavec jr?yal vabilu k sličnim umetniškim nrvi n’ a'<0 se mn češče nudila p iiiica za to, marveč napeto in sve-flno razpoloženje, ki se Je javljalo Pred pričetkom, je naz.orno izpri-^valo notranje razpoloženje poslušalstva. Predstavljala se le Tolsto eva »Moč teme«, ena najsijajnejših. • aiglobliih in najstrašnejših ljudskih uram na svetu. V tei drami je ana- liziran človek v svoji grozni nagoti: dvoje instinktov se bori v njej za prvenstvo, dvoje elementarnih nagonov si stoji tekmuje nasproti. Nič ni v tej igri zlaganega, parfemira-nega izciviliziranega; vse je grobo in resnično, barbarsko in prvinsko. Vse je naturno v tej drami: naturen ie zločin, strašen in ogaben, da se človeku ježijo lasje, naturno pa je tudi samoponižanje in samoobtožba zločinca, ta strastni altruizem Nik!-te, ki se z nadčloveškim naporom trudi, da bi prevzel vso krivdo na svoja lastna ramena. Ta igra je naj-pristnejši izliv ruske duše, v kateri se na skrivnostno-nedoumen način dotikajo in spajajo vsi ekstremi. V tei drami je ves Tolstoj: barbar in moralist. — Nadvse zanimivo ie bilo opazovati, kako je poslušalstvo sledilo mestoma zelo kompliciranim in kočljivim prizorom na odru. V splošnem moram poudariti, da je bilo njegovo vedenje skozinskoz dostojno in ni prav nič zaostajalo za tisto običajno publiko, ki se balia s svojo »glediško kulturo«. Res, da je tuin- O nadprodukciji. »Die soziale Revolution«, ko. iu- nistično glasilo, piše o krizi razpečevanja blaga svetovnega gospodarstva in o oc. ravi blokade naslednje: Marks je bil nazora, da bo nered, ki vlada med kapitalističnim svetom vzrok poloma kapitalizma. Ker .sak kapitalist samo na slepo producira brez /.sakega produkcijskega načrta. Posledica tega je kriza v razpečavanju blaga: in ta nastopi takrat, kadar so kapitalisti več producirali kot more trg porabiti, konsumiratj. To se opaža v ustavljanju obratov, \ odpuščanju delavcev, v velikanskih zalogah na eni strani in največji bedi na drugi strani. Te krize nadpro-drkcije se ponavljajo vedno hujše in pogostejše, dokler ne izbruhne nal-večja kriza in proletarijat ne zruši s silo kapitalizem. — Danes, pravi članek, so res razmere take, da se je več produciralo kot si morejo od tega pridobiti oni, ki bi se s temi produkti lahko zadovoljili. V Ameriki je bakrena produkcija neverjetno poskočila. Leta 1913. je znašala 556.000 ton, leta 1918. pa 1,100.000 ton! Ko je nehala vojna, se je občutila nadprodukcija. Tako je tudi z bombažem na svetovnem trgu. Na Angleškem ga je neizmerne množine. Mase proletarcev pa niso več zmožne, da bi vse to porabile z nabavo, ker so prerevne. Zato ostaja biago mrtvo, brez haska. Vsled pomanjkanja naročb sta oba največja angleška bombažna centra Butnlev in Blackburn popolnoma oslabljena in počivajo dve tretjini predilnih obratov. Posledica enake nadprodtik-cije je rastoče odpuščanje delavstva na Angleškem. V Italiji so bile v vojne svrhe nakupičene ogromne množine bombaža, ki jih podjetniki zdal po končani vojni ne morejo razpe-čati, ker so Amerika. Angleška :n Japonska s tem blagom založile že vse dežele, oni pa vsled izvozne prepovedi niso smeli iz Italije. Italijanski strokovnjaki cenijo tovarniške zaloge na predivu in predilnem blagu na 3 do 4 milijarde lir! — Tako je tudi z živili. (Živil dosti, samo kupiti jih ne moreš, tako je! Op. ur.) Združene severnoameriške držjve bodo najbrže letos imele tako bogato žitno žetev, da jo bodo same imele samo polovico zadosti! Tako bo skoroda z žetvijo tudi v Argentiniii in Avstraliji. — Antantne dežele torej (izjema je tu Francija) imaio. četudi ne na vseh poljih, ogromne zalege važnih predmetov. _ Antantne dežele so med vojno, da bi pospešile produkcijo žita. prevzele naprrm kmetovalcem premijske garanciie. Vsled tega so cene žitu visoko poskočile. Teh cen proletarijat ne zrro-re. Posledica tem razmeram bi bil polom antantinega kapitalizma. In zdi se, da antanta išče širšega trga za razpečavo svojih produktov. Tako bo morda Nemčiji in Nemški Avstriji tudi morda pošiljala še več živil, katera pa proletarijat ne bo mo- tam neumesten smeh odyajal in iri-tiral igralce, ko je marsikdo, ki ni umel globoke tragike in pomembne resnobe predočenega trenotka, preveč očitno izražal svoje neumeva-nje. A bil sem priča primieri, ko je pol gledišča odmevalo nekulturnega, oskotnega smeha spričo najresnejših trenotkov. Vsekakor pa se mi vidi nujno, da se pred vsako delavsko predstavo v bodoče poslušalstvu raztolmači vsaj osnovno igrani predmet, ako se mu že ne označi njegova umetniška višina in kakovost. Zdi se mi, da bo potem delavstvo globlje in bolj nekaljeno uživalo umetniško lepoto in dovršenost predstav, za katero ga je treba pravtako vzgojiti, kakor vsakega drugega. — Igralo se je v celoti neobičajno. Bil je eden najlepših večerov letošnje sezone. Bal sem se, da bodo igralci hoteli bagatelizirati publiko tega večera. To se ni zgodilo. Repriza je po umetniški ubranosti, izpiljenosti in dovršenosti ter po podrobnem igranju vsakega posameznika visoko presezala primi- gel trajno kupovati. Saj te dežele nimajo ničesar, nimajo surovin in nimajo fabrikatov, da bi ž njimi odkupovali. Poizkus antantnega kapitalizma, oddati svoje blago v premaganih deželah se ponesreči: najprvo pa v njenih lastnih deželah. Socializem in država. Razmerje socializma napram državi Je bilo v socialistični teoriji vedno važno vprašanje. Kaj Je država, katera je njena naloga, kaka Je njena oblast? Ali Je to inštitucija, ki je trajna ali samo prehodna? Najbolj važno vprašanje pa je: Kaj pričakuje socializem od države in v koliko jo mora priznavati? Vse to so bili problemi, ki so v socialistični teoriji bili globoko pručavani. Predmarksovski, moderni socializem je smatral državo važnim društvenim faktorjem, od katerega socializem pričakuje marsikaj za iz-polnenje svojih idealov. Ta ideološki socializem je smatral svojo društveno ureditev možnim samo v formi države, a današnji buržoaški državi le nalagal nalogo, da pripomore in sodeluje pri prehodu v socialistično državo. Nemški socialist Flchte veruje v vsemogočnost države. Misli, da Je država pozvana, da preobrazi društvo na temelju pravičnosti, na moralni in intelektualni prosveti človeka. Dalje je naloga države, da na ta način organizira delo, da more vsakdo živeti od svojega dela. To delo naj bi bilo organizirano na principu kolektivizma. Ta filozofsko-dr-žavni socializem je našel svojega vernega naslednika v nemškem socialistu Rodbertusu. Ta je učil, da more edino država, ki ima cerkveno, gospodarsko in vojaško oblast, rešiti socialno vprašanje. Država mora določiti delovni čas, uvesti socialistični ekonomski sistem in pobi-iati kapitalistično inštitucijo svobodne konkurence. Lassalle je — pod uplivom He-gelove filozofije — tudi bil državni socialist. Seveda ni zagovarjal bur-žoaške državne ideje, da naj bi bila država branitelj privatne lastnine in osebne svobode, ampak po njegovem je bila naloga države, pripomoči kulturnemu in moralnemu razvoju vseh državljanov, dovesti ljudski živelj do pozitivnega razvoja in sicer v prvi vrsti mora skrbeti država za eksistenco najnižjih društvenih slojev. V tem smislu zastopa Lassalle idejo delavske produkcijske asociacije, ki jo mora gojiti država s svojim denarjem. (Tako mnenje je zastopal že preje francoski socialist Louis Blanc.) Karl Marks je v začetku — še pod uplivom Hegela — tudi mislil, da država igra vodilno ulogo v društvenem razvoju. Kmalu pa se je rešil Hegelovega upliva in se naslonil na filozofijo Feuerbacha in je, dosleden svojemu nauku o historij-skern materializmu, smatral državo ero, ki je bila samo srednje naštudirana skušnja in ni v nobenem oziru umetniško dosegala dela samega. Zlasti g. Nučič je v ulogi Nikite nad-krilil samega sebe. Bil je v nekaterih prizorih velik in resničen, da je celo tistim izmed poslušalstva, ki absolutno morda niso zmožni doživljati gledaliških iluzij, zastajal dih. Zlasti v sceni, ko se vrne Nikita pijan iz mesta, je bil nedosežen. Jaz mu čestitam — venec z rdečim trakom, ki ga je prejel, je samo skromen znak hvaležnosti in priznanja slovenskega delavca. Nikiti je stala zvesto ob strani g. Juvanova v ulogi Anisje; tudi ona Je v polni meri s svojo igro zaslužila šopek, ki ga ji je poklonilo slovensko delavstvo. Pjoti g. Rasberger je v prvem aktu govori! s premalo diferenciranim in moduliranim glasom, njegovo insira-nje pa je bilo polno žlahtne umetnosti. G. Bukšekova je napravila zaključen, enoten tip iz Matrjene, tip strašne, demonske babnice, g. Bratina je bil mnogo dovršenejši in boli vase zlit, nego pri primieri. Njegova samo za ideologijo, za nekaj sekundarnega, za posledico ekonomskih razmer in njihov refleks. Marks vidi v državi nekaj provizornega, prehodno inštitucijo. Za časa starega komunizma in tudi v fevdalni dobi ni bilo države. Ta je nastala v dobi francoske revolucije in to kot organ in eksponent društvenega razreda, buržoazije, ne pa cele družbe. To le razredna, kapitalistična država, ki ie samo zato tu, da izrablja delavstvo. Kadar izginejo razredna nasprot-stva, izgine tudi današnja država. F. Engels proučuje v svoji knjigi »Der Ursprung der Familie. des Pri-vateigentums und des Staates« po-četek države in pride do zaključka, da so države nastale s postavkom Društvenih razredov. Ti pa so nastali z delitvijo dela. Nastal Je razredni boj in s tem potreba višje oblasti in moči, ki naj bi urejevala in pomirjevala nasprotstva razrednih interesov, t. J. nastala Je država. V tem konfliktu interesov, naravno, prevladuje gospodarsko najmočnejši razred, ki dobiva v svoje roke tudi politično oblast. Danes je to kapitalistični, buržoaški, razred. Država služi temu vladujočemu razredu, da drži v vajetih in suženjstvu slabejšl razred — proletarijat. Zato socialne preobrazbe družbe nikdar ne bo izvedla današnja država, ampak samo izrabljani razred. Socializem je edini sposoben, da odstrani razredna nasprotstva in da namesto razreuov vpostavi edinstveno družbo dela. »Izginili bodo razredi in ž njimi država« pravi doslovno Engels. Kasneje sta Marks in Engels nekoliko izpremenila svoje nazore o državi, ki Jo pa v današnji njeni obliki nista nikdar priznavala. V splošnem sta priznavala državo — z ozirom na gospodarske odnošaje — kot relativno samostojni društveni faktor. V novejšem socializmu najdemo različna mnenja o državi ali nobenega, ki bi se skladalo z današnjo njeno obliko. Italijanski socialist La-briola povzema povsem Marksov ostatizem, ko pravi, da je socializem sam po sebi družabna oblika brez politične oblasti. On ne priznava niti socialne zakonodaje, ampak hoče, da se razmere razvijajo same, dokler ne pride do katastrofe. Erfurtski program pa nasprotno polaga veliko važnost na socialno zakonodajo. Socialistični reformisti na negativno stališče napram državi, ne za-htevajo njenega prenelianja, ampak njene reforme! Bernstein pravi, da se države ne sme odpraviti, ampak da se mora proletarijat, organiziran in demokratsko odgojen, boriti za vse reforme v državi. Baranovski polaga v državo idealno vrednost. Pravi, da država na gospodarskem polju ne služi samo, da se utrdi razredna vlada, ampak tudi, da sc dvigne celokupno narodno gospodarstvo, kar je v interesu vseh društvenih razredov. On nnnisuie kieacija Tolstojevega besednika Akima zasluži nedvomno mno^o umetniškega priznanja. Akulina gdč. Vere Danilove očituje lepo in resno stremljenje te mlade igralke; pravtako obeta gdč. Repovševa postati prav dobra moč našega gleduca. Njen prvi nastop je vsekakor vreden uvaževanja. Marina (gdt*. Marjanovič) je bila v prvem aktu boljša nego v zadnjem, zelo dober pa je bil g. Danilo v ulogi Mitriča, tega prototipa ruskega pijanca, ki je v svojem bistvu »najboljši ruski človek«, kot pravi o njem Dostojc\ski. — Vsi ostali igralci so spadali v okvir, g. Plut pa je v ulogi policista govoril in se kretal z nekakšno stereotipno nerodnostjo. Fran Albrecht. Delavska predstava »Prodana nevesta«. Tudi ta je bila posledica razvoja. Zgodilo se je prvikrat, da ie v narodnem gledališču dne 30. aprila delavski publikum poslušal zvoke Smetanove muzike. Stran 2. N APR BI. "■ "H."' državi tudi kulturno misijo, KI le y ozki vezi s politično in gospodarsko misijo. Še boli kot teorija ne oddaljuje od Marksovega astatizma današnja praksa. Večinoma stoji socialistično gibanje na stališču parlamentarizma. Povedati moramo Še, da niti re-formizem ni prav nič navdušen za današnjo državo, ker dobro ve in v,di, da današnji državi presneto malo leži na srcu blagostanje in iz-boljšanje — politično kot socialno —■ trpečega dela prebivalstva t. j. delavskega razreda. V tem spoznanju je vsem socialistom skupni cilj in zahteva — socialistična republika, ker bo edino v tej dostojanstvo človeka prišlo do svoje prave vrednosti. Zmfsel za organizacijo napreduje. V Ljubljani smo imeli nedavno dva železničarska shoda. Enega so sklicali liberalni Zvezarji, enega pa socialno - demokratična organizacija Splošne žel. org. za Jugoslavijo. Na obeh shodih smo opazili stremljenje po enotni organizaciji. Razen nekaj liberalnih uradniških kolovodij v liberalni Zvezi so se pojavili znaki za zedinjenje vseh železničarjev^ Prej so železničarji poskušali zbližati te tovariše in ni šlo, sedaj se pa ta želja že pojavlja med delavstvom sploh. Iste pojave imamo tudi pri rudarjih in kovinarjih; niti krščanski socialisti ne marajo več dosedanje razcepljenosti. ' spoznavajo, da so interesi delavcev skupni in da so naše delavske organizacije res na pravem mestu, kadar gre za delavske koristi, dočim ceplje-nost resno delo le otežkočuje. To je dobro znamenje. Beseda organizacija se je popolnoma udomačila, pojmovanje organizacije Je prešlo v kri in mišljenje delavstva. Minili so časi, ko so rekalt delavci, a, kaj organizacija, minil Je čas, ko ie takja rekel tisti, kv je nemarno prepuščal svojo usodo sreči ali nesreči, ali kvečjemu hotel uživati sadove organizacije, ki so jih priborili njegovi tovariši z žrtvami in marljivim delom. Ta čas je minil in kako radostno pozdravljamo mi vsi ta preobrat, ki Je nastal v zadnjih mesecih na Slovenskem! Ko smo premagali zaspanost našega delavstva, pa še nikakor nismo dokončali svojega dela v organizaciji. Izvedli smo mogočne organizacije in sedaj bo naša najglavne-ia naloga, da te organizacije tudi pametno vodimo. Podlaga vsaki dobri organizaciji so dobri zaunniki, najzanesljiveji tovarišij ki trezno in neumorno delajo, razsodno presoja-io položaj in dajejo organizaciji pravo taktiko v vsem delovanju. Poleg tega, da so zanesljivi tovariš!, pa morajo tudi uživati brezpogojno zaupanje pri svojih tovariših, da lahko nastopajo v njihovem imenu ter imajo tudi zavest, da bodo člani popolnoma upoštevali njih nasvete, ki jih stavijo po svoji pošteni vesli društvenikom. Zaupniki so zastopniki organizacije, so odgovorni društvenikom in javnosti kot zastopniki organizacije tudi tam, kjer zastopajo delavske interese. Taktika, postopanje v organizaciji, mezdnih bojih, v bojih za socialne pridobitve, zakonodajo itd., vse to Je naloga zaupnikov in dolžnost organizacije je, da upošteva sklepe svojih zaupnikov. Če bomo hodili po tej poti, bodo tiaše mogočne organziacije poslale Se močnejše; njih delo, njih vpliv bo velik in delavska volja bo prišla do veljave še marsikje, kjer io danes hočejo prezirati. Ju kdo ne: želi, ‘da napredujemo’, I Hodimo po tej poti, ki srno Jo na-Kao ne Žen, da postane delavstvo stopili, da se uveljavimo, milijoni mogočen faktor?, J delavcevf mw —- .. „ ......——— I . — .1, T Proslava prvega mala v Slovenili. Kamnik. Kakor iz večletnega spanja se počasi a sigurno predramila naše delavstvo, ki Je bilo doslej vedno slepo orodje v rokah meščanskih reakcionarnih strank. Po končani svetovni vojni je to delavstvo vstopilo v naše organizacije in kljub temu, da so ga razne »narodne« in drugovrstne organizacije vabile v svoj tabor z lepimi obljubami, vendar Je ostalo zvesto organizacijam, ki so izšle iz inicijative delavstva samega, organizacijam, ki so bile in so edine poklicane v to, da v svojih vrstah zbirajo proletarce in jih vodijo k boljši bodočnosti, do življenja, vrednega človeka. Socialistična misel prodira polagoma a z gotovostjo tudi v Kamniku. To je pokazala proslava prvega maja, ki je končala v splošno zadovoljstvo. Na predvečer prvega maja so sodrugi priredili lep mirozov. Ko je prvega maja pričela prodirati dnevna svetloba, zbudila je zaspano meščanstvo budnica. Ob 10. uri dopoldne se Je vršil impozanten ljudski shod, katerega se je udeležilo nad 400 proletarcev. Delo je počivalo in vsi sužnji dela so prihiteli na shod, da se ob izvajanjih govornika navduše za nadaljnje delo. Predsedoval Je shodu sodr. S i t r. r, kot glavni govornik je nastopil :;odr. Brozovič iz Ljubljane, ki je v enournem govoru obrazložil pomen proslave prvega maja ter očrtal v jedrnatih besedah naše zahteve. Govorniku so navzoči burno pritrjevali in izjavljali, da hočejo s podvojenimi močmi iti na delo za razširjenje socialistične misli. Na koncu govora je poročevalec prečital resolucijo iz-vrševalneea odbora jug. soc.-dem. stranke. Bila je z navdušenjem enoglasno sprejeta. — To je potek majske proslave v Kamniku. Brez pom-pa, brez fraz se je izvršila. Dostojno, kakor se to spodobi za organizirano socialistično delavstvo. In v bodoče, sodrugi v Kamniku, na delo. da bomo čim prele praznovali nov praznik, praznik vstajenja Človeka, dan osvobojenja svetovnega proletariata. Rajhenbtirg, Pri nas smo praznovali Prvi Maj prav slovesno. Tega našega dneva ne pozabimo skratka. Ponosni smo nanj. Zjutraj ob 9. uri smo pozdravili na kolodvoru prihod govornika sodruga M a 1 o v r h a. Od tu smo se podali na prostor, kjer se je vršil shod. Sodrug Malovrh je v živem in lepem govoru naglašal praznovanje Prvega Maja, raztolmačeval obširno zunanje in notranje politične probleme in prebral majsko resoluoiio, ki je biia soglasno sprejeta. Popoldne smo imeli krasno uspelo veselico, na kateri so nagovorili ljudstvo sodrugi Danko, Po n delal; in Reberšek. Vladalo je iskreno navdušenje. Zabava se je vršila v najlepšem redu do večera, nakar smo se veseli in z zadovoljstvom mirno razšli. Zavedali smo se, da smo z letošnjo majniško proslavo napravili kcrak naprej. Letošnji Prvi Maj nam priča, da se Je tudi v našem kraju ljudstvo prebudilo in spoznalo nalogo socializma, cilje svobode in bratstva med narodi, pot bodočnosti. Tudi pri nas se svita. Za socialistično idejo, za delavsko stvar in delavske organizacije bomo vneto delali do zmage. Prvi niai v Kranju in škofli Loki. Letošnji prvi maj v obeh krajih spominja na one čase, ko so bili pri nas socijalisti še redka prikazen. Prvič so ga letos obhajali v Kranju in Škofji Loki. Nekaj zavednih so-drugov je, ki orjejo ledino in sejejo luliko socijalizma med nevedno in nezavedno množico. Težka Je ta naloga, ker zahteva mnogo vztrajnosti. Toda prijatelji iz obeh krajev so na delu. Proslavili so prvi maj kljub temu, da so se zavedali, da bo tamošnje delavce težko spraviti do tega, da bi praznovalo na dan, ki ga je postavilo delavno ljudstvo samo kot praznik. Malo jih je prišlo po svetu, večina Jih je s polja, imajo nekaj zemlje in radi tega so uporabili ta dan, da so delali. Ne poimi še pomena prvega majnika delavec iz teh krajev. Mala gruča ljudi se je zbrala na obeh shodih v Kranju in Škofji Loki. Sodrug Lemež Je imel majski govor. Prvi maj je dan, ko pregleda proletarijat svoje vrste, pregleda nove bataljone borcev zavedno zavednega proletarijata, prvi maj je novo leto svetovnega proletarijata. Pogled gre v bodočnost, da se ne izgube končni cilji, pogled gre za leto naprej, gre v bližnjo bodočnost, da napravi načrt za delo, načrt zahtev. Letošnji prvi maj je posebne važnosti za svetovni proletarijat, slavi ga prvič po dolgih letih trpljenja. Naši ruski bratje ga slave v svobodi in v solncu, ker so na cilju svojega hrepenenja, svobodno ga slave naši nemški sodrugi, četudi leži na njih kot mora antantni militarizem in glad, toda svobodni so lastnega, svobodni so srednjeevropskega militarizma, ki je skozi štiri leta strahoval svet, svobodno ga slave ogrski sodrugi. Naši sodrugi na zapadu pa trpe pod silo lastnega militarizma in pod bičem lastne, zmage pijane buržoazije. Mi Jugoslovanski proletarci smo dosegli narodno svobodo, delili smo lastno državo. Ruski revoluciji se imamo predvsem zahvaliti, da smo svobodni, da smo ujedinjeni, ker iz Rusije so bili prišli ujetniki srednje Evrope, prežeti boljševiških idej so izpodkopali temelj srednjeevropskemu militarizmu in ga tako v, kratkem času uničili. Kar se antantnim armadam ni posrečilo skozi leta, to so dosegli ujetniki boljševiških nazorov v kratkem času. Toda komaj smo se razveselili svobode in ujedinjenja, že je kanila grenkoba v čašo. Italijanski imperializem nam hoče in nam bo ugrabil naše najboljše ljudi, v notranjosti pa uganja svoje or >kcijonarno malomeščanstvo, ki se zbira v J D. S. in spralja s svojo kratkovidno politiko nasilne centralizacije in nasilja v nevarnost sadove boja za ujedinjenje in osvoboditev. Imenujejo se kaj radi državotvorni in državoohranjujoči element, v resnici pa so grobokopi mlade države. Vedno imajo na ustih besedo demokratizem, pri tem pa so s svojim bedastim bizantinizmom in slepim centralizmom napravili že toliko škode, ker so sami dali v roke različnim neodgovornim hujskačem orožje v roke. Sklicujejo se na srbijance, toda njih demokratizem in demokratizem srbskega kmeta, je kot dan in noč. Borili smo se za svobodo in uje-dinienje, zato hočemo tudi, da bo ta država naš topel in solnčni dom. kjer b"o odločevalo ljudslvo ta fltS klike, ki Jim gre samo za korita. Predragocena nam Je prireditev, svobode, da bi si Jo pustili dati vsled nezmožnosti sedanjih krmarjev. Naš boj mora iti v prvi vrsti proti tej kliki. V tem boju se ne smemo ustrašiti niti železne pesti Pribiče-vičeve, ki hoče posnemati rajnega Tiszo. Toda kdor seje veter, ta žanje vihar. Nasilje že nikdar ni rodilo dobrih sadov. V naši državi mora vladati kmet in delavec. Mi potrebujemo velike svobode, da se bodemo ložje našli, mi vsi, ki smo živeli stoletja ločeni drug od drugega, da postanemo enkrat enotni in visoko kulturen narod. Mnogo kulture nam je treba, ker v kulturi je moč malih narodov. Premalo zmisla za izobrazbo najdemo še. Več čitanja in ne samo časopisov, tudi po knjigah je seči. Nevednost je Že mnogo hujši sovražnik proletarijata kot kapitalizem,_ ker nevednost ne pripusti, da bi izpre-gledale široke vrste. Boj nevednosti, da ne bodemo hlapci do groba! Narodni osvoboditvi mora slediti gospodarska in socijalna. V to pa Je treba mnogo izobrazbe, ker le tedaj bomo dosegli naš končni cili: socialistično družbo in svobodno in mirno življenje naroda poleg naroda. Več revolucijonarnega duha, več življenja, vedno več propagande! Prijatelji, na delo, luči in svetlobi nasproti. Za buržoazijo je boj končan, za nas se prične. Mislinie pri Slov. Gradcu. Tuctt pri nas socialistična ideja napreduje. Praznovali so vsi gozdni delavci. Ob eni uri popoldne je bil sklican shod, na katerem le poročal sodr. Leskošek iz Celja. Akoravno se Je veliko sodrugov odpeljalo v Velenje obhajati slavnost 1. majnika. Je prišlo veliko število delavcev in malih posestnikov na shod. Predsednik Je bil sodr. Grosmi-hevc, kateri je podal sodrugu Les-kcšeku besedo. Isti nam Je povedal pomen 1. maj. Manifestacije za človeške pravice vseh kulturnih narodov. Ko je leta 1889 svetovni soc. kongres sklene, da 1. maj je delavski praznik, Je praznik vseh ubogih in zatiranih ljudi, kateri živijo brez pravic. Takrat Je dobila buržoazija strah pred socializmom, začela organizirati militarizem, kateri nas je v to veiikansko razsutje spravil. Posledice militarizma so bile svetovna vojna skozi 5 let in sedaj lakota. Jasno nam je orisal politiko avstrijskih mogotcev, katera nas Je spravila v to hudo zadrego. Nadalje politiko naših sedainih mogotcev, kateri so nam obljubili svobodo in začeli so deliti batine. Razkazal nam ie v svojem dveurnem govoru naše polit, sovražnike, katerim ni nobeno sredstvo preslabo, da si uporabljajo ubogi narodi še naprej izkoriščati, da bi zamori delavce goljufati za polit, pravice. Nato so govorili sodrug Grosmihevc. sodrug Krajnc, katefri je tudi zmisel zbudil, da se v bližnjem času ustanovi del. kons. društvo. Takoi se je dalo več sodrugov vpisati. Majska resolucija je bila predložena in enoglasno sprejeta. Nato je sodr. Grosmihevc sklenil shod ob 4. uri popoldne. Politične vesti. Jugoslavija. Položaj na Koroškem. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 3. maja opoldne iz uradnega vira: Ponoči je bil na koroški fronti mir. Danes dopoldne so Nemci obstreljevali Sv. Marjeto in Galicijo. Lesene mostove čez Dravo smo razstrelili. Pri Podrožčici topovski bol. »II Secofo« prod iWilsonu. Ne samo radikalni listi, ampalj tudi konservativni, kakor, »Corrier« della Sera« in »Secolo« napadaj^ ljuto Wilsona radi njegove zadnj^ note. »Secolo« jo imenuje celo izro* dek nagle blaznosti. Ameriški pred-« sednik je onemogočil vsako mož-nost poravnave s tem, da se je od-ločil neudeleževati se več pogajanj o jadranskem vprašanju. To in p4 okolnost, da nastopa nenadoma kot' svedok in sodnik v italijanskih zadevah, je kršenje elementarnih di-plomatičnih norem. Nota je poziv na italijanski narod, da naj se izjavi proti svojim zastopnikom na mirovni konferenci. Ta poskus vmešavanja se v laške zadeve bode od rele Italije soglasno odklonjen. Zakaj daje Wilson svoje lekcije o samoodločbi narodov itd ravno Italiji sami in zakaj opominja ravno Italijane, med tem ko molči o aneksijah Anglije, Francije, Čehoslovaške in Poljske? Italijanski narod bode težko prenesel ta krivični poskus poniževanja, vendar pa ne bode odnehal od svojih zahtev. »Corriere della Sera« zahteva o-sredovanie med Ameriko in Italijo. Milanski »Corriere« očita Angliji in Franciji, da sta se premalo zavzeli za laške aspiracije; njihovo prijateljstvo napram Italiji se je kazalo le v pasivnem in formalnem prioo-znanju londonskega pakta z 1. 1915. Brezdvomno bi bil konflikt r:.ed amerikansko in italijansko diplomacijo prav lahko preprečen, če obe zapadni velesili posredovali. Obnašanje Francozov na Reki in sploh' stališče Francije glede Reke je WiIbsenovo opozicijo še podkrepilo. Situacija je težka in anormalna predvsem za Italijo, ki je izolirana, nič manj pa za Francijo in Anglijo. Treba bode skleniti mirovno pogodbo z Nemčijo. Francija in Anglija sta vezani s pogodbo, glasom katere nobena velesila ne sme sklepati separatnega miru; je torej jasno, da brez Italije pogodba z Nemčijo ne i.iore biti perfektna. Na noben način ne sme Italija dopustiti, da bode popolnoma izolirana. Če bi se to zgodilo in bi Italija bila izločena iz mirovnih pogajanj antante z Nemčijo, nahajala bi se v neverjetnem in povsem izrednem položaju. Italija bi bila sama še v vojnem stanju z Nemčijo, katera bi lahko položaj porabila ter intervenirala v vprašanju Gornje Adiže. Treba je tedaj, pravi »Corriere«, da pokažeta Francija in Anglija svoje prijateljstvo dejanski s tem, da posredujeta med Ameriko in Italijo. Po svetu. Povabilo nemško - avstrijskih mirovnih delegatov. LDU. Dunaj, 2. (DunKU.) Najvišji svet aliiranih in asociiranih držav ie sklenil, povabiti avstrijske delegate, da naj pridejo opremljeni s potrebnimi pooblastili, v pondeljek, 12. maja zvečer v St. Germain en Lave, da proučijo mirovne pogodbe z aliiraui-mi in asociiranimi državami. Ogrska sovjetska republika. LDU. Budimpešta. 2. (DtmKU.) OKU. poroča: Osrednji delavski in vojaški svet je imel danes zvečer, sejo, kateri so prisostvovali skoraj vsi ljudski komisarji. Ljudski komisar Bela Kun je izjavil, da ie danes položaj tak, da ogrožajo Budimpešto ne rumunske pač pa lastne čete. ako ne ukrenemo takoj potrebnih proti-odredb. — Glede vojaškega položaja je poročal Bela Kun, da je Szol-nok najbrže že v rokah Rumuuov, in da so v Miskolcz danes popoldne najbrže vkorakali Čehi. Večina čet se je tako zadržala, da je Budimpešta popolnoma brez obrambe ivr.«« Že od vsega začetka je bilo opažati med posetniki posebno slavnostno razpoloženje, neko iznena-denje in napeto pričakovanje. — Orkester Je zaigral marzeljezo — ljudstvo je ploskalo. Jako primerno je bilo, da se Je za ta dan izbralo za delavsko predstavo »Prodano nevesto«. Saj je to eden najlepših biserov češke umetnosti, saj je Smetanova muzika, tako prav čisto češka, nekaj tako lepega, kar je vredno umetnosti in svojega mojstra. Iz te muzike slišiš in čutiš prav celo dušo češkega ljudstva mogoče veliko bolje, kot bi prebral še toliko analiz psihe češkega Človeka. Orkester tvori res nekaj enotnega. Njegovo proizvajanje je bilo nekaj dovršenega; res užitek. Dirigent Rukavina Je z veliko skrbnostjo, natančnostjo vodstva in znanjem pripomotrel k-celotnemu popolnemu uspehu. Predstava kot taka seveda zahteva večji oder in večjo scenerijo. Radi tega baš moramo povdariti, da gre vsa hvala režiji in prav vsem igralcem, da Je kljub temu uprizoritev tako lepo uspela. Gdč. Richter-' jeva Je pela z lepo uglajenim glasom. Pokazala je svoje zmožnosti, ko je s tako lahkoto in mehkobo pela kot najvišje, tako tudi najnižje tone. G. Drvota je s finim, izvežbanim glasom pel ulogo Janka. Njegov glas ne utruja in ima svojo oživljajočo, svežo, posebnost in je kljub temu zmeren ter ne pozna pretiranosti. G. Zate v Je z ostrim basom nastopil kot mešetar Kecal. V srednjih in višjih tonih je njegov glas posebno prikupen in živ, med tem ko je glas g. Kovača kakor prav nalašč odgovarjal ulogi Vaška Zborovo petje je bilo lepo ubrano — nad vaje vse pohvale vredno. Plesi so bili uprav lepi. Igralcem je publikum, hvaležen za užitek, ponovno pioskal. Gdč. Richterjeva je dobila lep šopek, g. Drosta pa venec z rdečim trakom v priznanje. Vcepili so se proletarskemu poslušalcu toni Smetanove glasbe, po- kazala se mu je tu umetnost, ki jo je vedel oceniti. Tudi muzika riše duše, jih oblikuje in vstvarja. Nepokvarjena duša vsrkava tone, jih skeptično premotra, jih oceni in se navduši. Umetnost iznesti na široko, ven v maso — v tem tiči napredek za naravni in sigurni razvoi umetnosti. Začetkom predstave je bilo opažati na ljudeh, da Jih je okolica motila. Saj so sedeli prvikrat po ložah in parterju delavci. Pa so se hitro udomačili in tisto resignirano razpoloženje se je razvilo v odobravanje in veselje. Delavske predstave naj ne bodo enkratno darilo ljudstvu! Delavske predstave so zahteva prosvete! In prosveta je last ljudstva! Naj se torej umetnosti ljudstvu več ne krade! Ergo! Delavski umetniški koncert v »Unionu«. In zopet se je vse polno delavstva zbralo na umetniški koncert na prvega maja k »Unionu«. Ni bilo ele- gantnih oblek, ne duha gp. parfemu. Proletarci so zasedli vse prostore. Nad odrom so rdeče zastave. Primitivno izgleda vse, pa vendar nenavadno. Umetniški koncert je bil namenjen za proslavo prvega maja. Izobraževalno društvo »Svoboda«, ki ie še mlado, je pokazalo, da se razvija in dela. Sodrug Vehovec je deklamiral Frana Albrechta pesem »Naš Rdeči Maj«. Deklamiral je z močnim glasom, z gestami, ki so odgovarjale besedam. In te — so bile od duše. Operna pevka gdč. Richterjeva je zapela s spremljevanjem g. S. Ravnika na klavirju Smetanovo arijo iz »Tajnosti« Verdijevo arijo iz opere »La Traviata« in Novotnvjevo »Prišla k ume laska«, s svojim umerjenim gslasom. Njen glas je bil izdatnejši in zvonkejši kot se ga čuje v gledališču. Vzrok Je prostor, odbijanje je drugačno. Višine so bile nekam nedisponirane. Violinski virtuoz g. Zvka od opernega gledališča Je z vso svojo precizno spretnostjo, znanjem in globokim umevanjem virtuoza izvajal na violini ob spremljevaniu klavirja Wieniavskega »Faust - Fantazija«, Chopinovo »Nocturne«, Kreissler-jevo »Capriccio Vienoise« in Brahmsovo »Ciganski plesi«, G. Zvka je žel-mnogo odobravanje v priznanje. G. Levar od opernega gledališča je zapel Lajovičevo »Več ne šumi rž . . .«, J. Ravnikovo »Kdo na moje mesto«. Izvrstni skladbi naših domačih priznanih glasbenikov sta bili peti z zvenečim glasom g. Levarja, Nastopil Je pevski zbor »Svobode«. Mal zbor, ali močen, ubran in zdrav. Vaja ga vstvari sčasoma v še močnejšega. — Tamburaški zbor je zaigral marzeljezo ob spremljevaniu na gosli. Majhen je in kot tak potrebuje še vaje. Ali pohvale vreden zbor! Saj tu igra mladina, začetniki. ki so vendar prav pohvalno igrali. Le tako naprej! Digo Zorga, Stavljena rumunskim napadom. (Vprašanje je sedaj, ali hočemo Budimpešto izročiti ali se za mesto bojevat]. (Medklici: »Bojevati!«) Kolikor časa nam je možno, se moremo z vso močjo bojevati za obstoj diktature proletarijata. — Ljudski komisar je vprašal delavski svet, kaj on misli. On, da je osebnega nazira-|>ia, da se mora Budimpešta za vsako ceno braniti. — Ljudski komisar pohm se jo pridružil izvajanjem Bela Kuna ter sporočil, da so Rumunl popoldne pasirali Szolnok. Mi ima-mo, je izjavil govornik, še nekaj poštenih bataljonov ter smo priprav-heni napraviti obupen izpad, ako (Vemo, da nam hoče budimpeštansko delavstvo tekom 23 ur staviti na razpolago organizirane in disciplinirane bataljone. Če pa teh nimajo, sc •nora končno udušiti vsa proletarska diktatura. — Nato je govorilo še Več govornikov, ki so se vsi izrekli za boi. Položaj na Bavarskem, p LDU. Augsburg, 2. (DunKU.) * osebni poročevalec »Augsburger Neueste Nachrichten« poroča o bo--11}1 v Monakovera nadalje: Oboroženi, dijaki in meščani so stražil vojno ministrstvo, rezidenco in druga javna poslopja, da je bilo ukorakajočim četam mogoče nemoteno preiti preko Ludvigstrasse. Ko je majhna sku-Pma vladnih vojakov hotela prodreti Proti Mestnemu domu, so od tam na hio streljali iz strojnic. V kratkem casu sa se vneli srditi cestni boji v severnem in vzhodnem delu mesta, uekom današnje noči so se podvoji cestni boji tako, da so skoraj na /Vseh krajih notranjega mesta stale Posamezne skupine nasprotnih §4. V medsebojnem boju. Število žrtev je narastlo preko sto. , LDU. Berlin, 2. (DunKU.) »Acht Mir Abendblatt« poroča iz Niirnber-G?j vodje kmounistov, med njimi tu-£ i *n Sondheim, so že pred ne-dnevi skrivoma pobegnili, kakor ooinnevajo, preko Avstrije na ogrsko ozemlje. LDU. Berlin, 2. (DunKU.) WU. Poroča iz Monakovega: Proga od toostu pri Bogenhausenu do mostu pri Reichenbachu je zasedena. Rezidenca je v rokah vladnih čet. Zavzeli so Aibling, Rosenheim se ie udal brezpogojno. LDU. Stuttgart, 2. (DunKU.) Volgo ministrstvo poroča: Obkolitev 'Monakovega je bila izvršena dne 1. w-a’ X. Monako vem so bili včeral prditi boji med Špartakovci in med ■rronakovskim prebivalstvom. V po-&e^u, teh bojev je bilo na strani pPartakovcev 60 mrtvih, na na-Protni strani pa eden mrtev In dva ranjena. Izjava Rihard Calvera. v. Berlin, 2. (Brezžično.) Sori ^'^iard Calvera svari nemške Leavce pred nadaljnjimi mezdnimi f11 te vami, češ, ker je pičlost prehranjevalnih sredstev tolika, da mo--a vsaka pomnožitev zmožnosti nakupovanja večje prebivalske skupi-Pe vedno bolj privijati cene živil. Vsa ®Pozicija delavstva je nenaravno Wala gosdoparska politika izza se ne more trajno vzdr-hri-V .°d ne vodi nobena pot k pojenjudelavskega položaja, pač , večni, verigi stavk in novih Jezdnih zahtev. Dozdevna prednost delavstva je zgolj mamilo, ki mu r!e-jh^po začasnem „a*„ 5e Svet trojice in mir z Nemčijo. LDU. Pariz, 2. (DunKU.) »Agen-j® ffcvas« Poroča: Svet trojice je VhrLVC-ral.sei0’ na kateri ie uredil lašanjc Kiaučau-a. Japonska ima . um o pravico razpolaganja s Kiau-Nemv' ? m>rovnem dogovoru bn niia Sl,a kiaučausko ozemlie odsto-fn -laponski, katera bo svoječasno ?^rnlje zopet odstopila Kitajski. fceh Hi Berlin’ 3‘ (DunI ie svet trojice včeral jjp n,l, da se z nemškimi delegati l vrse nikaka ustna pogajanja. V ^ndeljck ali torek se bodo izročili v,'rovni pogoji. Potem bodo dali svn-1Cem r°k 14 dni, da formulirajo iei°]e Pom*sIeke. Aliiranci potrebujte dni, da proučijo te pomisle- • nakar izročijo Nemcem načrt Čp ')Vnc pogodbe, da jo podpišejo, iem PaTn‘ Prekovati pred 25. ma-iein’ P ,l1^' ameriški listi potrju-Drprie i -vest 'n dostavljajo, da je tinir Wi!son odobril to pošto- vai)JC napram Nemcem. Prvi mai na Francoskem. DrriDU- Versailles, 2. (DunKU.) V Prvega maja ie včeraj mile ‘r » ^e!o v vsi Frnnciii- v Parizu mir X 0 predpoldne popolnoma g ” no, šele proti poldnevu so se za-e Polniti ceste. Proti drugi uri po- poldne so se začeli pomikati proti notranjemu mestu prvi demonstracijski sprevodi. Redarji in čete so skušali zapreti dohod do Plače de la Concorde, kjer so nameravali manifestirati. Kordon so demonstranti prodrli, prišlo je do spopadov v bližini cerkve Madelaine. Ti spopadi so trajali do poznega večera na raz ličnih krajih notranjih boulevardov ter so narastli do resnih bojev v bližini opernega trga. Na Plače de la Republigue so začele čete prodirati 1 proti demonstrantom. Nastopila je tudi konjenica, padli so streli. Demonstranti so uporabljali različne metalne predmete. Posebno silni so bili spopadi na vzhodnem kolodvoru, čigar dohodi so bili zagrajeni, tako da so morali redarji in čete za-početi pravcato obleganje. Boji so trajali od pete do šeste ure zvečer. Ob osmih je bil mir zopet vzpostavljen. Vsega skupaj je bilo' ranjenih 250 redarjev, med njimi 50 precej težko. Aretirali so 30 oseb. Finci nočelo monrahiie. LDU. Pariz, 2. (Brezžično.) Iz Hilsingforsa se poroča: Finska deželna zbornica je odklonila monarhično vladno obliko s 138 glasovi proti 16 glasovom. Nemščina v ljudski šoli. Nihče ne bo zanikal, da ie prišel čas, v katerem moramo pričeti s temeljitim pečanjem gotovih listov. Kot socijalisti, torej —* resni buditelji prosvete bi mislili, da bo stalo naše učiteljstvo v prvih vrstah; pa kaj še! Slovenski učitelj večinoma še vedno misli, da zanj ni preporoda, ne v<»Halo svetovni nazori. Slovenec Je, pa — amen. Do gotove meje se nam zdi vse prav in lepo. Ne moremo si pa misliti, da je ravno učitelj, ki bi moral učiti deco bratsko ljubezen prvi, ki vcepija otroški duši strup narodnega sovraštva in egoizma, Mari slovensko učiteljstvo ni še uvidelo, kako se Je umetno ucep-ljeni nacijonalizenT krvavo maščeval? Toda pojdimo k stvari sami. V »Učiteljskem tovarišu« z dne 30. aprila čitamo članek pod naslovom: Nemščina v ljudski šoli: podpisan je »France«. Z nekakim fanatičnim, neukrotljivim sovraštvom se zaganja v nemščino, kot učni jezik na slovenskih šolah. Piše med drugim: >.Če gre tu zaradi soseščine, bi morali uvesti v naših šolah ne le nemščino, marveč tudi ostale jezike naših državnih mejnih sosedov«; (mož našteje med drugimi tudi Albance). Res, blažena duhovitost! Tudi je že 22 let učitelj in še ni poučeval nemščino... Pa dovolj. Mislim, da znanje nemščine ne pomeni odtuienje lastnemu narodu. Svetovna vojna nas je poučila, da nemški narod, ki je za grehe svoje buržo-azije nič manj trpel nego mi, ni bil naš tlačitelj. Slepo sovraštvo, ka-tero je bilo doslej umetno gojeno pa mora izginiti. Tudi Italijani so sedaj v vrstah naših sovražnikov * pa »France« nima nič zoper nje. Nemščina sploh ne znači več ono, kar je značila pred vojno, in je kulturni jezik. Da bo stvar kratka: Tudi tem, nam do sedaj zopernim Nemcem, se imamo na polju znanosti in umetnosti dokaj zahvaliti, čeprav le slučajno, ker smo živeli z njimi v ožjem stiku. Dokler nimamo dovolj znanstvenih knjig v materinščini, sa ne morem kar črez noč odpovedati nemškim. »France« predlaga, naj bi se rajše učili francoščine itd. Da, res ie, da je francoska literatura velika in ne zaostaja za nemško, vendar pa bo preteklo precej vode, preden se bomo naučili toliko francoščine, da bomo z lahkoto pojmovali francoske pisatelje, kakor sedaj nemške. Tudi na nemško industrijo bomo še dalje časa vezani itd. končno pa ne pozabimo, da zahtevamo vedno glasneje zvezo narodov, v kateri ne bo prostora za staroavstrijsko narodno gonjo. To velja pomniti, gospod tovariš ! Nisem napisal članek kot prijatelj starouemške buržoazije, temveč kot prijatelj miru in ljubezni do človeka sploh. Vsaj smo učitelji in je naša najsvetejša dolžnost, zamolčati otrokom gorje rodečo staro sovraštvo in iili pripravljati na novo, srečno, z vsemi narodi bratsko složnost. Učitelj. Socialna politika. — CiraškO‘šopronjske železarne socializirane. Po poročilu »Pester Lloyda« iz Šopronja, so sklenili zaupniki graško-šopronjskih železaren da socializirajo ta podjetja. Stavili so vodstvu železaren več zahtev. Tajnik socialistične stranke Knapp je predlagal, da naj socializirajo de- lavci sami podjetja šele tedaj, če uprava tovaren odkloni zahteve delavstva. Toda delavski zaupniki niso soglašali s tajnikovim predlogom, ampak so sklenili takoj oddati upravo zavoda desetčlanskemu delavskemu ravnateljstvu. — Vprašanje splošne socializacije je vsaki dan bolj kočljivo. Ce vlade ne bodo najhitreje uresničile teh pravičnih delavskih zahtev, tedaj vlad sploh ni več treba, ker bodo izvedli socializacijo delavci sami! To naj bo v spomin posebno naši vladi, ki vsako stvar malo preveč rada zavlačuje! Nezaposlenost v Srbiji. V celi Srbiji vlada velika nezaposlenost, posebno v Bclgradu. Da bi se posledice nezaposlenosti deloma ublažile, so imeli delavci v Belgradu zborovanje, na katerem so prišli do sledečega zaključka: Tovarniški delavcu n delavke, zbrani na protestnem zborovanju, vršečem se 9. aprila, v Narodnem _ Domu v Belgradu, raz-motrivajoči vprašanje nezaposlenosti, protestirajo proti malomarnosti merodajnih faktorjev, ker ne store nobenega koraka za obnovo industrije in mirno dopuščajo, da delavci ne dobe dela. Nasproti ti nemarnosti vlade in vseh merodajnih faktorjev, tovarniški delavci zahtevajo: 1. Da se čim prej odpre industrijska podjetja — tovarne, da morejo biti delavci in delavke zaposleni in se s te momogoči njih obstoj. 2. Dokler se podjetja ne obnove, zahtevamo od vlade, da nam iz državnih sredstev dovoli kredit za pomoč tovarniškim delavcem v nezaposlenosti. 3. Višina pomoči v nezaposlenosti mora orgovarjati potrebam rodbine, t. j. da bo 20 % nižja nego je dnevna plača, ki dosega na belgrajskem trgu 25 dinarjev. 4. Odpomoč delavcem in delavkam v nezaposlenosti naj se vrši v sporazumu z »Zvezo tovarniških' delavcev in delavk«. Zbrani delegati in predsednik »Zveze tovarniških delavcev« so oddali spomenico ministrstvu za socialno politiko, kateremu so podali tudi žalostno sliko bede delavstva v Srbiji, Bosni in Hercegovini. Dopisi. Savinjska dolina. Večkrat sem se_že namenil vam kaj sporočiti o našem lepem in na rudi zelo bogatem Savinjskem okraju. Kraj je majhen a prijazen, zemlja pa je bogata na premogu, bakru, cinku in svincu. Kako zelo želimo, da bi se izpeljala v naš kraj železnica in se tako omogočila otvoritev rudnika. A kolikor dolgo hrepenimo po zvršiivi te naše zahteve, tako dolgo rujejo in onemogočujejo to vsi duhovniki, ki so v tem okraju, ker se boje socialnih demokratov, ki bi se naselili tukaj. Tako delujejo ti častiti gospodje v blagor ljudstva, ki bi se z napravo železnice in otvoritvijo rudnika zelo opomoglo. — Solčava Je mala vas. šteje nekaj premožnih posestnikov, med njimi je največje cerkveno posestvo, a večina ljudstva je ::elo bedna. Tukajšnji župnik zahteva zase od vsakega posestva letno: en hleb sira, enega kozlička, eno jagnje, eno tele, hi pleče itd. Ubogo trpeče ljudstvo pa naj dela in strada. Ali je to pravica? Toda tolaži nas upanje, da se bo kaj kmalu preobrnilo! Solčavan. Bloke. Ko čitam dopise, vidim, da sc po naši Sloveniji umika noč in da nastaja dan, da se po vseh krajih ljudje vzbujajo iz dremotnega spanja in hite v organizacijo JSDS. — Tako se mi tudi zdi, da ni daleč dan, ko bodo slepi izpregledali, v kateri stranki naj se organizirajo. Dovolj je že pozna ura, da sc zbudimo in organiziramo v Socialni demokratični stranki. — Dovolj časa nam že mečejo meščanske stranke pesek v oči. Svetovna voina je dovolj nokazala ljudem začrtano pot, po kateri naj korakajo neustrašeno do zmage socializma. Tako se je pokazalo pri nas! Najmočnejša pri i.as je VLS, nekaj je seveda tudi liberalcev, ki so oblečeni v svoj demokratski frak samo na papirju ter kriče na vse grlo, da smo nezreli za republiko. Seveda po njihovem mnenju! Tudi na Blokah je zapihal socialne demokratične stranke veter. Dne 13. aprila smo se zbrali somišljeniki v Ravniku v gostilni pri Turku in smo ustanovili krajevno politično c ;.ani-zacijo naše stranke. Do danes je vstopijo 89 članov. Somišljenikov imamo pa že mnogo. Čeravno plašijo nasprotniki naše ljudi na vst načine, se ne damo begati. Otrok ne bodo krstili itd. Protestiramo proti strahovanju, da se ne bo delilo zakramente in ne krstilo otrok somišljenikov. To je nepostavno in nad vse grdo. Sotrpini ne pustite se vleči za nos od kapitalističnih strank. Ali vas še ni izučila vojna? Ali mogoče pa ste Še tako Željni prelivanja krvi? Ali se več ne spominjate, kako so navdušeno peli cesarsko himno — Vse za vero, dom cesarja — za cesarja blago kri! — Ali ni mogoče dovolj sirot, ki Jih je napravila slavna po milosti božji Habsburška dinastija. Kmetje sotrpini, dovolj je! Enajsta ura bije; organizirajte se v našo stranko. Spomnili se boste, a pazite, da ne bo prepozno. Iz Celja. Oddaja sladkorja in drugih živH. Ker se ob vsaki zadevi demokratizem v naši novi državi nadvse povzdiguje, smo upali, da se bo tudi oddaja živil, posebno pa sladkorja, na novo uredilo. A ostalo je pri starem. Kapitalistična sladkorna unija, ki samo neprestano draži sladkor, se tu ni odpravila, marveč samo prenesla iz nemških kapitalističnih rok v slovenske. Ker se je že v mirnih časih v stari Avstriji nastopalo napram takim trustovskim družbam, bi bilo gotovo na mestu, da gotovi narodni krogi že iz lastnega demokratičnega načela, če ga sploh priznajo, napravijo v tem oziru red. Mislimo, da imamo ravno se-daj dovolj resne Čase; sladkorna unija bi lahko pogrešala znatni zaslužek pri že itak dragem sladkorju. Ali naj jih sami prisilimo k temu? Sladkor bi se moral razdeljevati potom oblasti kot druge življenske potrebščine. Ce pa mislite, da se mora na vsak način cena sladkorja še podražiti radi razpečevalnic, potem nastavite trgovskega zastopnika, kt bo pod strogim državnim nadzorstvom razdeljeval sladkor s predpisanim manjšim dobičkom. Kako Je pa doslej unija delovala, Je dovolj Jasno dokazal zadnji znani slučaj. In zaenkrat pika. Dnevne vesti. — Aprovizacila nam zopet dela skomine. Komaj smo se nekoliko navadili na pust beli kruh, že nam servirajo zopet novo bažo koruznega kruha, ki ima silno neprijeten okus in še dražji je kot je bil beli. Ta okus nam prav Jasno priča, da se dela kruh iz stare preležane moke, ki so jo »hranili« za naš blagor knpče-valci. — Neobhodno potrebno za po-vzdigo Bleda je, da se uredijo cene za prevažanje po jezeru, po izvo-ščekih, za nočišča in stanovanja. Prometno društvo si ie stavilo nalogo, da dogovorno s korporacijami in oblastvom uredi vse po možnosti še pred letošnjo sezono. Obvešča tem potom vse lastnike blejskih vil po Bledu, Ljubljani in drugod, da prijavijo število svojih stanovanj in sob s cenami za oddajo v najem. Opozarja se, da se bo šlo članom društva v prvi vrsti na roko pri posredovanju. _ — Sedaj pa že pojde! Sem državni uradnik IX. čin. razreda, imam skrbeti za ženo in 3 mlado-lelne,otroke. — Pretečeni teden sem dobjl — strmite nebesa — celih 150 K — (beri: sto in petdeset kron) kot predujem na povišek obljubljene izdatne draginjske doklade. Dolgo so študirali v Belgradu na regulaciji plač drž. uslužbencev in ni jim kaj reči, dobro so rešili v tako kratkem Času, tako težko vprašanje: »Kako hitro in izdatno pomoči stradajočemu uradništvu nižjih kategorij«. No, ali ni 150 K za 5 ljudi, pri današniih razme/ah — izdatna pomoč? Kaj naj si želim še več?! Saj Sem si kupi! za veliko noč za to »izdatno pomoč« celo — šunko! Pa naj še kdo reče, da mi ni bilo izdatno pomagano! Saj sem se po dolgem, dolgem času vendar do sitega najedel. Ali ni to nič? — Za Ptice pod nebom, ki ne seitjo in ne žanjajo, skrbi ljubi Bog — in za drž. uradnika, ki tudi ne seje in ne žanja. pa — dobra vlada! Pa naj bo že ta ali ona! Kmalu pošljemo deputacijo v Belgrad z udanostnt) izjavo in naj-ponižnejšo zahvalo! — I.e pripravite se! Sedaj smo toraj za en čaš preskrbljeni, pa zopet za drugo Veliko noč nekaj; če ne bo denarja, pa — batine, morda bo tudi to izdatno odpomoglo stradajočemu urad-ništvu. Ampak ne več, kako pomoči uradništvu — to si bo pomagalo samo — študirajte raje, kako zboljšati obupno frnancijelno stanje tistih, ki jim ne gre slabo. Saj se razumemo! Uradnik. — Pozivni razglas. K šestteden-ski orožni vaji morajo priti vsi, ki so v ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pristojni ali rojeni, kakor tudi tisti, ki ne morejo dokazati inozemskega državljanstva. — Zglasiti se morajo pri vojno-dopol-nilnem poveljstvu, čigar področju Je njihovo bivališče, in sicer: letnika 1893 in 1894 dne 7. mala 1919. letnika 1891 in 1892 dne 10. mala 1919, letnik 1890 dno 12. maja 1919 ob 8. url do-noludne. Po možnosti naj pridejo vpoklicanci v vojaški opremi in obleki (posebno s plašči in perilom, za katero dobe primerno odškodnino. Orožne vaje so oproščeni: !, Železničarji, poštni uslužbenci in rudarji. Po 1. maju 1.1. v službo sprejeti železničarji, poštni uslužbenci in rudarji niso oproščeni in se morajo brezpogojno pozivu odzvati. 2. Bogoslovci ter dijaki, ki obiskujejo visoke in srednje šole ali zavode, ki imajo po brambnem zakonu pravico do enoletne vojaške službe. 3. Oni, ki so bili pri nadpregledu (suoerarbi-traciii) proglašeni za vedno invalide ali začasno premeščeni v neaktivno razmerje, ako ta doba še ni potekla. Vsi ti se pa morajo javiti pri pristojnih orožniških postajah, ki vpošljejo vojnim dopolnilnim poveljstvom sezname prijavljenih invalidov. K' zervne častnike se bode pozvalo potrebi ne glede na letnike. Na eventualne prošnje za oprostitev orožne vaje se ne bo oziralo. — Vsak v poklican ec mora brezpogojno o nravem času odriniti k tej šesttedenski vaji. Županstva naj izdajo vpokli-cancem potrdila, da odhajajo k orožni vaji; to potrdilo daje vpokli-cancem pravico do brezplačne vožnje po železnicah. Vpoklicanci, ki se ne bodo pravočasno odzvali pozivu, bodo dalje časa pridržani'v službi in se bodo strogo kaznovali po vojnih zakonih. — Vojaški dopusti za poljedelska dela. Poveljstva polkov, zavodov, oddelkov itd. dovoljujemo moštvu dopuste do 14 dni in stcer _ v nr^i vrsti samostojnim kmetom in rokodelcem, ki so potrebni za popravo kmetijskega orodja, potem sinovom kmetov - gospodarjev in slednjič kmečkim delavcem, za katere prosi gospodar. Moštvo iz zaledja ima pravico do dopusta le v tem slučaju, ako se' izkaže s potrdilom županstva. — Veriženie v Mariboru, lam, kjer bi morala imeti naša vojaška policija svoje bistre oči na mestu, tam navadno zamiži, ali pa celo zaspi. Tako hodijo po mestu stražniki, ki strogo pazijo, če se gostilničar ni morda pregrešil s tein, da ni točno ob prvem udarcu devete ure zvečer pometal slojih gostov iz lokala, napenjajo ušesa, kje se zboruje po § 2., a da bi vsaj sem in tja malo pogledali po lokalih, kjer se zbirajo elementi prav dvomljivih eksistenc, zato gospoda na magistratu nima «misla. V znanem hotelu »Mohr« v Gosposki ulici le živa-hneje, kakor na borzi v Zagrebu ali celo v Budimpešti. Celi vagoni masti, moke in drugih najpotrebnejših živil roma od roke do roke. od tu pa v Špilje; »naprej bomo pa že mi poskrbeli«. Tako namreč tolažijo mariborski verižniki svoje »kolege* iz Zagreba in drugih krajev. Nam pa primanjkuje na vseh koncih stvari za najnujnejše potrebe. Ce pa jih je kje kaj dobiti, pa po tako visoki ceni, da mora delavec imeti vedno pripravljen kozarec vode, da se ne onesvesti, ko mu trgovec navede ceno zahtevanega blaga. Gospodje liberalci na delo torej, če vam je ljubezen do delavca res v srcu in ne samo na jeziku! — Boi jetiki! Na posvetovanjih za uničevanje tuberkuloze, ki so se vršila zadnje dni na Dunaju, smo zvedeli več podrobnosti o divjanju tuberkuloze. Največ smrtnih siuča-iev pri bolnih za tuberkulozo najdemo med 16- do 20- letno mladino. V 45 zdraviliščih je bilo na Dunaju na razpolago 4700 postelj. To število enostavno — n,e zadošča. Država ie izdala za to v 5 četrtletjih t. j. v letu 1918 in v prvih treh mesccih leta 1919 7V2 milj. kron. Ustanovili so 42 posvetovalnic za tubernu-lozne, od teh letos 11. V šestili kur-, z ih so vzgojili 300 zdravnikov in 50 pomožnih sester. Ker pa je v Nemški Avstriji do 300.000 tuberkuloznih, je treba, da se število ;Cra-vilišč potroji. Minolega leta je umrlo le na Dunaju za jetiko 9000 oseb, od teh 4900 (55%) žena. Zbor za zmanjševanje tuberkuloze, je odobril sledečo resolucijo: »Družbe, ki sodelujejo pri boju zoper tuberkulozo; zdravniki in oskrbovalke, k morajo z grozo gledali na to, kako rad; lakote zahteva tuberkuloza vedno več in več žrtev, kako slabi otroke in mladino ter kvari tako za cela desetletja ljudsko zdravje, zahtevajo v imenu človeške družbe, da naj se že enkrat konča grozna izstnu-alua vojska proti ljudstvu, ki se ne more braniti; da se odpravijo takoj vse zapore, sploh vse odredbe, ki one-mogočujejo Nemški Avstriji, kateri naj se da tudi priložnost, da si uredi prehrano od zunaj — da preskrbi svoje prebivalstvo zadostno z živili«. Na zboru so predlagali, d;, se uvede od vseh družb za uničevanje tuberkuloze, skupen boj proti razšir-ievanju. Ustanovili bodo imenik vseh Jetičnih in odstranili vse dojenčke iz srede tuberkuloznih. — Te šte- Stran 4 NAPREJ. vilke govore žalostno, pa jasno. Ne le v Nemški Avstriji, povsodl se bo moralo začeti z bojem proti ietiki. ki se ie med svetovno vojno zelo razširila in — kar je še hujše — ukoreninila. — Draginjske doklade. Deželnim uslužbencem na Slov Štajerskem se izplačajo izredne doklade v smislu odloka ministrstva financ z dne 4. aprila 1919, št. DRN 20.723, za čas od 1. maja do vštetega 1. oktobra t. 1. — Zvlšanie oskrbovalnih stroškov v deželnih dobrodelnih zavodih v L jubljani. Dovoli se zvišanje oskrbovalnih taks pričenši s 1. majem 1919 za osebo in dan: 1. v deželni bolnici za 111. razred od 6 K na 9 K, za il razred od 15 K na 22 kron, za 1. razred od 20 K na K) K; 2. v deželni blaznici za III. razred od 5 K na 8 K, za II razred od 10 K na 15 K. za 1. razred od 15 K na *0 K;'3. v deželni blaznici-hiralnici m 111. razred od 4 K na 6 K — Kanalske pristojbine v Ljubljani. Mestni občini ljubljanski je dovolila deželna vlada, da sme z zakonom z dne 26. juliia 1917, dež. zak. št. 40-; uvedene kanalske pristojbine pobirati do konca 1. 1921. Patriotje. Na Koroškem prodiralo nemške tolpe oziroma čete po našem ozemlju. In kaj vidimo? One, ki so se zelo širokoustili. kakšni rodoljubi da so — one, ki so tako radi pevali: ura, v bojni grom — one itd. vidimo v Ljubljani pohajat. Tako n. pr ie župan Lahovnik iz Prevalj že v petek pribežal v Ljubljano, mesto da bi sedel doma na čelu občine. Gosp. Schoff je tudi v Ljubljani itd. Tu se vidi: kako je v teoriii in kako v praksi. Žalostno, pa resnično. — Opomin. Neki gostilničar, jako znane gostilne, ki jo obiskujejo tudi ljubljanski delavci, ki je pa liberalec, je rekel, ko ga je nekdo povabil. naj stopi v majniški izprevod: »Toliko nespameten pa še nisem 1« Drobno. — Samomor. V zgodnji jutranji uri 3. t. m. se je usmrtil s samokresom v drevoredu Tivoli izprevodnik državne železnice F. A., stanujoč nekje v Šiški. Sedel je na klopi, kjer je izvršil samomor. Prepeljali so ga v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Vzrok samomora ni znan. — Razglednice majskega shcda na stavbišču pred »Sionom« sc že gotove in se dobe pri društvu »livo boda«, Šelenburgova ulica 6, 11. nadstropje._________________________ Iz stranke. ninvni odborniki vseh stroko* nlh in političnih organizacii naj pridejo danes, dne 5. maja ob 7. uri zvečer v Mahrovo hišo. Razgovor o neki zelo važni stvari. — Kraj. pol. org. Ljubljana JSDS. Politična šola na Viču bo v četrtek 8. t. m. ob 8. uri zvečer v salonu pri »Korošču«. Predava sodrug dr. Lemež. Najnovejše vesti. Položaj na Koroškem. Ljubljanskemu dopisnemu uradu se poroča iz Spodnjega Dravograda: Da morejo brez posebnih težav čez našo demarkacijsko črto priti na jugoslovansko ozemlje krast in da zvale krivdo na jugoslovanske posadke, so Nemci segli po vojni zvijači, ki je obenem roparska zvijačnost: oblačijo se namreč v jugoslovanske uniforme. Nemška nasilja v vell-kovškem okraju. Ljubljanskemu dopisnemu uradu se poroča: Na Djekšah so nemški vojaki hudo pretepli nekega Schwarza ter ga potem odpeljali v Vovbre.’ Ako bi mu ne bili prišli na pomoč orožniki lz Djekš, bi ga bili ubili. — K nekemu slovenskemu kmetu v Krčanju, občina Oreblnj, je prišlo sedem nemških vojakov in so obdolžili, da Ima jugoslovanski denar. Kmet je trdil, da je njegov denar žigosan v Nemški Avstriji. Moral ga je pokazati. Nemški vojaki so denar — bilo Je 16.000 K — pregledovali in preštevali, potem pa so ga kmetu šiloma vzeli. — Govori se, da so nemški, vojaki posestnika Škofiča iz Važen-berka napadli, hudo pretepli in ga na pol mrtvega odgnali. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 4. majnika ob 11. uri iz uradnega vira: Danes ob pol petih so Nemci po močnem topniškem ognju napadli naše postojanke na Grače-nici in naše levo krilo prisilili, da se je umeknilo. Severni del karavanškega predora držimo. Suhi vrh je v naših rokah. (Gračenica se imenuje do 1359 m visoki greben, ki se dviga od Podrožčice proti zapadu, 1360 metrov visoki Suki vrh pa se dviga med 1836 m visoko Golico in krajem Podrožčica.) — V vzhodnem delu Koroške so Nemci obstreljevali naše predstraže pri Sv. Marjeti in pr! Selu in potem napadli z močnimi četami. Boj še traja. — Pri Spodnjem Dravogradu so naše čete zavzele po hudem boju Št. Lovrenc, Sirotni vrh in pa Rosovo kočo ter zaplenile eno strojnico. — Na štajerskem je položaj neizpremenjen. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 4. maja ob 7. uri zvečer iz uradnega vira: Nemci so nadaljevali napad na Podrožčico in zavzeli severni izhod predora. Naše čete so se umaknile na greben Golice in Klene. Pri Sv. Marjeti so Nemci napredovali. zavzeli so Sv. Marjeto po hudem boju ob 7 uri 30 minut zjutraj in napadli potem Apače, katere so vsled premočnega pritiska morale naše čete prepustiti sovražniku ob 2. uri 30 minut popoldne. Na ostali fronti položaj neizpremenjen. Interpelacija Marangonlja v Italijan* skl zbornici. LDU. Trst, 1. Kakor sporočajo Iz Rima, je socialistični poslanec Marangoni v italijanski zbornici in-terpeliral ministrskega predsednika, je li smatra za logično in oportuno, da je bil idrijski Župan odstavljen in da so bili slovenski učitelji na šolah idrijskega mesta odpuščeni ln nadomeščeni z italijanskimi učitelji. To so odredbe, naglaša interpelacija, ki so v tamošnjem prebivalstva Izzvale sovražna čustva do novega režima, kateremu mora biti podvrženo. Nemiri v Budimpešti. LDU. Budimpešta, 2. (CTU.) Nocoj se boje v Budimpešti najhujšega, ker ni dvojbe, da bo drhal začela pleniti. Že prejšnjo noč so se oddelki rdeče vojske podili po mestu in grozili. Govori se, da je poverjenik Samuely že zbežal. Tudi drugi poverjeniki skušajo s pomočjo aero-planov pobegniti v Nemško Avstrijo. O usodi talcev ni ničesar znanega, govori se pa, da so v smrtni nevarnosti. Ljudski poverjeniki so mislili samo na svojo rešitev in izročili mesto drhali, da s tem sebe rešijo. LDU. Budimpešta, 3. (OKU.)' Ljudski poverjenik za vojaštvo Viljem Bohm je poslal danes sovjetski vladi nastopno poročilo: Danes zvečer odobreni resni in samozavestni sklep delavskega sveta je izborno vplival na Čete. Na moje povelje so prodirale čete že danes od Czegled-Hadvanyja in Nagy-K6rosa proti Ujszaszu, Aponyju, Tortlu in Szolnoku. Čete so vkorakale v Apo-nyi. Našle so namesto sovražnika oborožene protirevolucionarce in so jih pregnale. Nato so navdušeno prodirale proti Szolnoku. S Szolnokom smo v telefonski zvezi. Romunov v Szolnoku ni; nahajajo se samo ono-stran Tise. Samuely, Seidler in Steinriick so vodili prodiranje. Pričakujemo pomoč delavskih bataljonov. LDU. Budimpešta, 3. (OKU.) Revolucionarna sovjetska vlada le izdala mobilizacijski ukaz, po katerem mora vsak vojaško izvežbanl proletarec nemudoma vstopiti v frontno službo. Vsak vojaško neiz-vežbani delavec se uvrsti v izvež-balni bataljon, ali pa bo moral opravljati dela pri utrdbah. Budimpešto so danes proglasili za operacijsko ozemlje. Položaj na Bavarskem. LDU. Berlin, 3. (DunKU.) »Lo-kalanzeiger« poroča Iz Bamberga: Vlada skrbi posebno za to, da voditelji upornikov nc pobegnejo iz Mo-nakovega. Sicer pa je doznala, da po zadnjem nesoglasju čete rdeče g■■■■■■■ Razglas. Ozirajoč se na sedanje izvanredne razmere, določi se kot izvanredni rok za mesec september 1919. — Zadevne prošnje, ki naj bodo opremljene s potrebnimi, v §§ 10. in 11. zakona z dne 26. decembra 1893, drž. zak. št. 193, navedenimi izkazi, je vložiti najkasneje do 5. avgusta t. 1. neposredno pri dotični izpitni komisiji v Ljubljani, Turjaški trg št. 1. Ljubljana, dne 28. aprila 1919. Za izpitne komisije: Inž. J. Hilbert 1. r. Inž. L. Bloudek 1. r. za lahke in težke vožnje se proti dobremu plačilu sprejme; lahko dobi tudi brano in stanovanje. Vpraša se pri iHrtHtm p»di«tla - VERNDL Mi«. «l »• Dražbeni raftaš, Na deželi se nahaja večje število autoinobilov, katere namesava gospodarska komisija za stvarno demobilizacijo prodati. Interesenti za te automobili naj dcpošljejo tozadevne ponudbe do 15. maia t. 1. autoreferentu deželne vlade za Slovenijo, Ljubljana. Hotel Ilirija, in nal navedejo sledeče podatke: Kraj in natančna označba mesta, k je se automobil nahaja (n. pr. V ritnika, na dvorišču hiše štev ); vrsta (tovorni, osebni automobil); tovarniška znamka in policijska številka ali druga označba automobila; cena v številkah in besedah — iažurne se za automobil v stanju, v katerem se ravno nahaja. Po preteku dražbenega roka se bede pustil automobil po izvedencu oceniti, nakar se bode izvršila oddaja. Kupovalec se mora po reveizu zavezati, da ne bode prodal automobila za dobo dveh let brez dovoljenja deželne vlade za Slovenijo (autoreferat) in da ga bode dal na tozadevno zahtevo tekom 48 ur pristojni vojaški oblasti proti odškodnini na razpolago. Gospodarska komisija za stv ,rno demobilizacijo si pridržuje pravico, da izbira med ponudniki brez ozira na visokost ponudbe, oziroma, da automobile sploh ne proda. Ljubljana, dne 1. maja 1919. Gosnodarska komisiia za stvarno demobHlzacilo. Dražba prvovrstnih plemenskih kobil v Račjem. Dne 15. maja t. 1. ob 10. un dopoldne bo v žrebetišču v Račjem lavna dražba 22 prvovrstnih toplokrvnih plemenskih kobil. Dražbe se smelo udeleži'., le konjerejci iz sodnih okralev Ljutomer, Ormož, Ptuj. Maribor desni in levi breg, Brežice in Gor. Radgona (Št. Jurško okrožje). Za to dražbo ostanejo v veliavi pogoji, ki so bili objavljeni za družbo dne 15. aprila 1919. Kdor bi kupljeno kobilo kasneje prodal brez dovoljenja oddelka za kmetijstvo, zapade globi 6000 K Oddelek za kmetiistvo dež. vlade. Načelnik: Prelat Knlan. 1. r. Dražba plemenskih kobil in vprežn. volov na Selu pri Ljubljani. Dne 20. mata t. 1. ob 10. uri dopoldne bo v žrebčarni na Selu pri Ljubljani javna dražba 22 prvovrstnih toplokrvnih plemenskih kobil in več parov težjih vprežnih vo!ov\ Dražbe kobil se smejo udeležiti le konjerejci iz okrajnih glavarstev Ktško in Novomesto. volov pa v. ak kmetovalec. Za to dražbo ostanejo v veljavi pogoji, ki so bili obiavljeni za dražbo dne 15. aprila 1919. Kdor bi kuplieno kobilo kasiieje prodal brez dovoljenja oddelka za kmetijstvo, zapade globi 6000 K. Pogoji ne veljajo za vprežne -ole. Oddelek za kmetiistvo dež. vlade. Načelnik: Prelat Kalan. 1. r. r ODVETNIK IN ZAGOVORNIK D- KARL KUHELJ LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 6, I. NADSTR. V DRUŽBI: DS; JOSIP AŽMAN. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1400.000. n brez odbitka rentnega davka. Ustanovljena L 1881. m