PRVI MAJ 1926.
Proglas Združ. del. strok, zveze Jugoslavije
Delavci in delavke!
Delavstvo celega sveta zapušča na dan Prvega Maja tovarne in delavnice, da s tem pokaže, da sloni vso kapitalistično gospodarstvo na njegovih ramenih in da je baš delavstvo najpomembnejši družabni činitelj. Milijoni delavstva vseh narodnosti in držav povdarjajo ta dan soglasno svoje zahteve, izražajoč tako svojo najpopolnejšo internacionalno solidarnost in odločnost v borbi za svojo svetlejšo bodočnost. Delavski razred Jugoslavije pridružuje svoj glas in svoje sile glasom in silam tega velikega mednarodnega proletarskega vala.
V dolgi dobi vojnih naporov in trenutnemu povojnemu gospodarskemu poletu je sledila daljša gospodarska kriza, od vojne zastrupljenemu delavskemu razredu ni uspelo, da se za časa omenjenega kratkega gospodarskega poleta uveljavi, dolgo trajajoča gospodarska kriza, ki je povzročila ogromno brezposelnost, mu pa onemogoča, da se uveljavi sedaj, ko davi težka beda številno delavstvo.
Kapitalistični razred, ki je vsled egoistične strasti posameznikov slep celo za lastne interese kot celota, je pod protektoratom in aktivno zaščito države zadavil delavsko zakonsko zaščito in stega sedaj svoje roke po delavskemu zavarovanju. Brezobzirno se gazijo vse ustavne in zakonske odredbe, ki so v prilog delavca, in s tem ogroža v temelju ne samo eksistenco najproduktivnejšega družabnega sloja, delavskega razreda, marveč tudi gospodarski razvoj sam.
Letošnjega Prvega Maja mora delavski razred Jugoslavije še bolj kot preje soglasno manifestirati:
Za uvedbo in zasiguranje osemurnega delavnika; za izvajanje zakona o zaščiti delavcev in Inšpekcije dela; za izvajanje zakona o zavarovanju delavcev in uvedbo brezposelnega zavarovanja;
za dostojne plače in odpravo davka na ročno delo; za obsežno socialno politiko in proti socialni reakciji v vseh njenih oblikah!
Delavci in delavke!
Borba se vodi s silo, a sila brez znanja ne pomeni nič! Letošnji Prvi Maj naj zanese širom države naš klic, klic našega pokreta: pristopajte v svoje strokovne organizacije, ojačite Jih, in preko njih tvorite veliko in močno internacionalno celoto! Čitajte, učite se in širite svoj tisk!
Združena delavska strokovna zveza Jugoslavije.
Majski oklic strokovne internacionale.
Sodrugi! Še vedno trpe evropski narodi na posledicah svetovne vojne! Kar pa je še bolj nevarno: še vedno hočejo nekatere vlade iz nacionalizma in iz nacionalnega egoizma ogrožati mir z zatiranjem narodnih manjšin v lastnih državah ali pa nastajajočo mednarodno skupnost!
Proti tem izrastkom, ki vedno ogrožajo svetovni mir, gospodarsko obnovo, ekonomsko varnost delavskega gibanja, se mora delavstvo boriti z vsemi svojimi silami.
Vsak dan se kaže jasnejše, da kapitalistično gospodarstvo ne more organizirati produkcije v interesu splošnosti. Kapitalistično gospodarstvo se more vzdržati le še z visokimi uvoznimi carinami in omejitvami, ali pa ob pripravljenosti kapitalističnih vlad — s subvencijami iz državnih sredstev.
Dnevno se znova očituje, da mora le enotno, močno delavsko gibanje zajeziti popolno propast in prinesti propadajočemu svetu rešitev.
Zato morajo delavske mase še intenzivnejše kot doslej pokazati na letošnji Prvi maj svojo moč in svojo voljo.
Zato mora ves delavski razred, cela armada organiziranih delavcev in delavk Prvega maja demonstrirati
za osemurni delovniki — Za pravico soodločevanja v industriji! — Za trajen svetovni mir!
Če hočemo ugonobiti reakcijo in pripraviti temelje za upostavitev novega sveta, mora biti vsak oborožen in za napad pripravljen! Spričo dogodkov in izprememb v zadnjih letih se mora delavski razred bolj kot doslej zavedati historične misije osvoboditve delavskega razreda izpod kapitalističnega jarma.
Praznujmo Prvi maj!
Demonstrirajmo v vseh mestih in deželah!
Naj bo letošnji Prvi maj mogočno izpričevalo za odločno voljo delavskega razreda, da hoče
odvreči hlapčevstvo, strmoglaviti reakcijo, zlomiti kapitalistični jarem.
Naj živi organizirani delavski razred celega sveta!
Mednarodna strokovna zveza.
Sodrugi! Pazljivo opazujmo naš po ložaj, oglejmo si te razmere, v kateril Hi danes živimo. Kaj vidimo? Mi mnogi delamo, mi ustvarjamo nešteta bogastva Zlato in tkanina, žamet in svila so re zultat dela naših rok. Iz globočin ^-nilje spravljamo na dan železo in pre strojein r^zn? druge kovine. Mi strojim vežemomi zic*amo palače in mesta. M noc hiias Prometnimi sredstvi. Bre
aLo svelLjl1““1«.”'*- Xse.b0
.Ustvarjeno z našimi ro
l , P- p°ieno z našim znojem ii z našo krvjo.	J
nHcuakŠ?,0?k,0,dnino dobivamo za ti P i no delo. Ako bi bilo po pravici morali bi stanovati v dobrih stanova njih, nositi dobre obleke in vsakdanjega kruha bi nam ne smelo manjkati.
Ali z nami se godi drugače.
Naše mezde so tolike, da koma votanmo. Naši delodajalci nam znižu J jo mezde. Silijo nas na spreten način
Prvomajske misli.
da vršimo čezurno delo. Nepravično nam nalagajo globe, z eno besedo, kjerkoli le morejo, nas pritiskajo. Ako smo pa vsled tega nezadovoljni, obračunavajo z nami brez milosti.
Ze mnogokrat smo se prepričali, da so se vsi, na katere smo se obrnili za pomoč in varstvo, izkazali kot lakaji in prijatelji delodajalcev. Nas, delavce se drži v nevednosti. Ovira se nas v izobrazbi in se nam jo dela nemogočo, samo da ne spregledamo in se tako začnemo boriti za zboljšanje našega položaja. Ako povzdignemo svoj glas, se nas smatra za rovarje in državi nevarne in se nam skuša vzeti še tisto betvico kruha, ki ga še imamo. Med tem pa resnični sovražniki države, korupcionisti, žive svobodno in na odličnih mestih. Takšen je ta čas. Nevednost in zatiranje so sredstva, s katerimi nas kapitalisti držijo na uzdići.
Kakšna sredstva pa imamo mi, da
si zboljšamo svoj položaj, zvišamo naše mezde, manjšamo delovni čas, ki so ga nam že na mnogih krajih zvišali, očuvamo osemurni delavnik, da lahko čitamo pametne in poučne knjige, da se zavarujemo pred žalitvami? Proti nam so vsi: Kakor gospoda, ki toliko boljše živi, kolikor slabše se godi nam, tako tudi vsi tisti lakaji, ki žive od drobtinic, ki padajo od kapitalistične mize, ter zato nad nami izvršujejo kapitalistično voljo. Mi pa nimamo od nikogar pričakovati pomoči. Mi se moramo nadejati samo na sebe. Naša moč je v združenju, naša sredstva so v združenem, enoduš-nem in trdovratnem stališču, da se nam dajo naše socialne in družabne pravice. Kapitalisti so že davno spoznali, v čem je naša moč, in se trudijo na vse mogoče načine, da nas razdvojijo, razdese-terijo, in nam sugerirajo, da ja ne bi razumeli, da smo mi vsi delavci in da imamo skupne interese. Znižavajo nam
mezde, ali ne vsem naenkrat, nego posamezno. Upeljali so akordno delo ter tako dosegli za majhne mezde veliko produkcijo, kar za nje pomeni veliko dobička, ter se lepo v brk smejejo, ko vidijo, da se kdo iz delavcev malone pri delu raztrga.
Tako, sodrugi, razmišljajte danes, na dan Prvega maja, kako nam je storiti, da se zavarujemo pred neizmernim izkoriščanjem in da zboljšamo svoj položaj.
Pomnite, sodrugi, da je naša rešitev v nas samih, da je naša osvoboditev delo naših rok in da v združenosti in enotnosti dosežemo naš cilj. Zato naj velja vsakemu proletarcu, poštenemu in iskrenemu Karl Marksov klic:
„Proletarci vseh dežel, združite sel“
Mi še dodajemo:
„Proletarci vseh strok, snujte enotne organizacije. V vsaki tovarni, v vsakem obratu samo ena enotna razredno bojevna organizacija.“
Spominu padlim 24. aprila 1920 na Zaloški cesti.
Šest let je splulo v večnost, odkar ste, sodrugi, legli v hladni grob, ubiti na fronti razrednega boja. Kruh ste zahtevali — dali so Vam svinec.
Šest let je preteklo od tedaj, in oni, ki so takrat mislili, da zaduše krik gladnih po kruhu, ako odgovore s svinčenkami, so se zmotili. Vaša kri, prelita na Zaloški cesti, vpije do neba. Vaš duh pa živi med nami vsemi, ki smo lačni in brez pravic, ter nas bodri.
Danes, ko je Prvi maj, praznik Dela, za osvobojenje katerega ste padli Vi, sodrugi iz Zaloške ceste, se Vas spominjamo. Danes, Prvega maja, ko proletariat pregleduje svoje vrste, kliče Vaša imena, kot prve v bojni vrsti proletarske armade.
Slava Vam, žrtve, sodrugi iz Zaloške ceste!
Pravica združevanja in praksa oblasti v Jugoslaviji.
(Izvleček referata iz strokovne balkanske konference.)
Z ustavo je zagarantirana državljanom Jugoslavije pravica združevanja. K zborovanjem se pa ne sme prihajati oborožen. Zborovanja, ki se obdrže pod milim nebom, se morajo naznaniti 24 ur preje pristojnim oblastem. Državljani imajo pravico, da se organizirajo^ v svrhe, ki po zakonu niso kažnjive. (01. 14.) To so splošne določbe. Za delavce še posebej garantira ta ustava, da imajo pravico organizirati se v svrho dosege boljših delavskih pogojev. (Čl. 33.)
Na podlagi ustave, ki je stopila v veljavo 28. junija 1921, je izšel 14. junija 1922 zakon o zaščiti delavcev, ki potrjuje vprašanje o pravici združevanja (koalicijsko pravo) določeno, leto dni prej v ustavi: „Delavci se lahko združujejo v posebnih organizacijah radi čuvanja njih gospodarskih, kulturnih in moralnih interesov.“
8 tem je garantirana in priznana svoboda strokovnih organizacij z osnovnim zakonom — ustavo, kakor tudi z zakonom o zaščiti delavcev.
To bi bilo vse v najlepšem redu.
Medalja pa ima tudi drugo stran, ki daleč ni tako sijajna. Nasprotno 1 Se predno je postala ustava pravnoveljavna, so divjali pri nas veliki delavski boji. Delavstvo si je hotelo vsaj nekoliko zboljšati svoj materialni položaj. Tudi se je delavstvo ravsalo med seboj, kar je buržuazija prav rada videla in je bila prav zadovoljna. Voditelji levice so stavili vse na kocko v pričakovanju, da nastopi revolucija, in svoje taktike niso usmerjali po resničnem polo" žaju in s svojo sposobnostjo, voditelji des' niče pa so zopet zavirali prve, se pajda-šili z meščanstvom in tako je nastal med delavstvom razkol in vsa ostrina borbe se je obrnila v medsebojno klanje. Buržuazija je znala to izborno izrabiti ter je smatrala vsako stavko kot predigro k revoluciji. Spretno je vsako zahtevo delavstva, pa tudi najmanjšo, razkričala kot boljševiško propagando, kot nevarnost revolucije. To ji je dobrodošlo, da je lahko utemeljila in napovedala divji boj delavstvu ter ga pritisnila k tlom z izjemnimi zakoni.
Buržuazija je začela antikomunistično propagando in pod to pretvezo udarila ves delavski razred. Znala je svojim pravnim nameram dati lažnjive motive.
Že 28, decembra 1920 je bil uzakonjen „zakon o stavkah in puntih na železnici“, nadalje poä istim naslovom za rudarje. Že prvi člen dobro karakterizira oba zakona:
„V slučaju stavke ... ali v slučaju priprav, ki bi vodile k temu . . . lahko vojni minister . . . potom odredbe vpokliče v vojaško službo gotovo število v železniški službi zaposlenih ali nezaposlenih delavcev ... in sicer za dobo, ki jo najde za potrebno.“
Temu zakonu je sledil 3. avgusta 1921 drugi zakon, „zakon o zaščiti države“, za katerega so glasovali vse meščanske stranke razen klerikalne. Ta je bil naperjen proti komunistom, na videz, ali zadel je ves delavski razred brez razlike političnega in verskega prepričanja.
Buržuazija je s tem zvito kazala na komuniste, tepla pa je v resnici vse de-
lavstvo — vse zbog njegove nesloge in vse zbog eksperimentiranja nepreračunljivih voditeljev, kakor z desne tako z leve strani, med katerimi jih je bilo mnogo (in jih je še) prav dvomljive moralne kakovosti in vrednosti.
člen 10 veli: Delavci vojaške administracije, ki zapuste posamezno ali v večjem številu ali skupno njim zaupano službo ali stopijo v stavko, se kaznujejo z zaporom. Voditelji se poleg tega kaznuje še z 10.000 Din globe . . . Ista kazen zadene osebe, ki s pasivno rezistenco ovirajo normalno izvršitev službe, ki jim je zaupana ali ovirajo delo.“
„Člen 11. Osebe, ki poskušajo ovirati delavoljneže, se kaznujejo s šest mesečnim zaporom, ako se njih prestopek ne izkaže kot zločin.“
„Ako se shodi takšnih oseb na odredbo javnih organov takoj ne razidejo, se kaznujejo krivci z zaporom do enega leta in z globo do 3000 Din.“
Te odredbe segajo vedno dalje in se končno ne razširjajo samo na delavce in nastavljence javnih uradov, nego na vse delavstvo sploh.
Odredbe proti koalicijskemu pravu zadenejo posebno železničarje, ki jih je okrog 80.000. Dne 1. novembra 1923 sprejet „zakon o državnem prometnem osobju“ določa v členu 149, da se železničarje odpusti ‘in disciplinsko kaznuje, ako se udeležijo kjerkoli splošne ali delne obustave dela, dalje ako zanikrno ali počasno vrše službo kar bi imelo za cilj otežkočenje ali ustavo prometa (pasivna resistenca).
Vlada ima tako priliko, da igra dvojno vlogo. Ako tudi strokovne organizacije na podlagi ustave in zakona o zaščiti delavcev obstoje, je njih delovanje vedno z drugimi zakoni (militariziranje železničarjev in rudarjev, pragmatika, zakon o zaščiti države) ogroženo in sicer toliko bolj, ker je vsaka stavka, tudi najmanjša od strani prizadetih kapitalistov razkričana kot državi nevarna, da se na ta način nahujska upravne organe proti delavstvu in stavka zlomi. Kajti svobode strokovnih organizacij sploh tako dolgo ni, dokler svoboda združevanja ni zagarantirana do njenih zadnjih konsekvenc.
Sicer se v stavke v privatnih podjetjih navadno javne oblasti ne vtikajo, vendar je vsak čas mogoče omenjene paragrafe raztegniti v škodo delavcev, oziroma v korist delodajalcev.
Delavcem in nameščencem v javnih in državnih podjetjih in uradih je pa pravica stavke efektivno odvzeta ne da bi se zboljšal pri tem njih materielni in moralni položaj, ali se ga vsaj mislilo zboljšati.
Delavstvo Jugoslavije se bori za odstranitev vseh izjemnih zakonov, bori se za popolno pravo združevanja kakor za delavce in nastavljence javnih državnih podjetij in uradov, tako za vse ostalo delavstvo v privatnih podjetjih.
Naši delavski delegati na internacionalni delavski konterenci so opetovano zahtevali, da se vprašanje teh elementarnih pravic na eni prvih delavskih konferenc obravnava in da naj bo svoboda strokovnih organizacij predmet konvencije, ki jo naj izrecno zagarantira.
Takšno stališče internacionalnega biroja dela bi naše delo izredno olajšalo.
Delavstvo in strokovne organizacije.
Če vprašaš progovnega delavca, ki ti toži o svojem bednem položaju, če je in kje je organiziran, dobiš po večini odgovor: nikjer. Saj tako vse skup nič ne pomaga. Vsak dela zase, za delavca pa nobeden. Da, resnica je, da dela vsak za se. Zato pa je dolžnost tudi nas delavcev, da delamo za se. Jo pa ni mogoče vsakemu poedi-nemu posebej, temveč le, če se združimo tudi mi z drugimi v močno strokovno organizacijo. Ni pa organizacija tisto, ki ti bo samo priborilo boljšo bodočnost. Ona je le središče, okrog katerega se zbira delavstvo, da potem složno in enotno nastopi za obrambo in dosego svojih pravic. Ker se mora delavstvo samo boriti za svoje pravice, zato tudi ne velja izgovor nekaterih, ki pravijo: „bi se organiziral, pa bom s tem zgubil ugled pri svojem predpostavljenemu. Saj je zadosti, če sem vašega mišljenja.“ Samo tvoje mišljenje^ ti ne bo zboljšalo tvojega stanja. Če ti je resno voljo si zboljšati svoje stanje, se moraš priključiti
armadi, ki se bori za zboljšanje svojega položaja, in se moraš tudi sam v njih vrstah boriti. Ako se pa bojiš očitno nastopiti za svoje interese, se s tem strinjaš s svojim sedanjim položajem in ne moreš pričakovati nobenega zboljšanja. Kajti nikoli ne smeš zahtevati, da se bojo borili drugi za te, ti pa boš potem po boju svojih tovarišev sedel k polni skledi. Star pregovor pravi: „Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal.“ Le če bomo mi sami tudi aktivno nastopili za svoje pravice, če bo naše geslo vsi za enega, eden za vse, potem bomo dosegli svoj cilj. Kajti le v slogi je moč.
So pa zopet drugi, ki pravijo: „bi se organiziral, če bi bila samo ena organizacija. Ker pa je toliko organizacij, pa je škoda za denar. V resnici obstoja več organizacij. Toda prava delavska je le ena. Vse druge so ustanovljene v prid kapitala, z namenom, da delavstvo razdvajajo. Kajti kapital se boji enotnosti delavstva, ker vidi v tem svojo smrt. Zato dela z vsemi močmi proti delavski enotnosti. In v to mu služijo razne organizacije. Med tem ko vodi pravo delavsko organizacijo nepomirljiv boj za interese delavstva napram njegovemu izkoriščevalcu, hočejo voditi druge lažidelavske organizacije delavstvo po poti raznih kompromisov v naročje njegovega izkoriščevalca. Zato so take organizacije načelne nasprotnice razrednega boja. Toda skušnja nas je izučila, da si delavstvo ne bo zboljšalo svojega stanja z raznimi pogodbami in kompromisi s kapitalom. Njegova rešitev leži le v močnem in enotnem nastopu proti kapitalu. Le razredni boj je tisti, kateri bo osvobodil delavstvo. Zato so pa tudi edino razredno bojevne organizacije prave delavske organizacije.
Zopet drugi pravi: „bi se organiziral, če bi se vsi“. Če bi vsi tako rekli, bi ne bilo nikoli nobene organizacije. Organiziraj se najpoprej sam, potem pojdi med svoje tovariše in jih privedi v organizacijo. Tako bomo prišli do tega, da bomo enkrat vsi organiziram. Priznati moramo, da je za marsikaterega delavca pri današnjih razmerah težko žrtvovati članski prispevek svoji strokovni organizaciji, ker nima niti toliko, da bi si kupil potrebno hrano zase in družino. Toda to nam mora biti le v spodbudo, da se bomo se bolj oklenili naših razrednih organizacij. In se ne bomo strašili malih žrtev, ker le potom močnih razredno bojevnih organizacij si bo delavstvo priborilo boljšo bodočnost.

Joža Golmajer.
Naprej po začrtani poti.
Letošnji praznik dela praznujemo v znamenju zedinjenja strokovnega pokreta. Marsikdo pa vidi v tem neko antirevolucionarnost in trdi, da bi se na ta dan morale razlegati po vseh shodih in manifestacijah najbolj revolucionarne parole, ne pa parole strokovnih organizacij. Večina delavstva se pa zaveda, da je najrevolucionar-nejši čin jugoslovanskega proletariata ta, da upostavi enotne razredne strokovne organizacije, ki ne bodo saIP° parola, temveč živo življenje, ki bo vodilo delavce v borbi za vsakdanja njegova materielna in socialna vprašanja. Delavstvo se prav dobro zaveda, da delo za zedinjenje strokovnega pokreta ni antirevolucionarno, temveč duševno revolucionarno delo.
Naš strokovni pokret se lepo razvija, kar znači, da delavstvo to delo zedinjenja razume in ga podpira, ker sicer ne bi mogel napredovati. Z razvojem organizacij raste pa obenem zavest delavstva in zavest privede do zmage.
Od miloščine do zakonov, do pravice — to je uspeh in zmaga tridesetletnih majskih proslav. In ne samo to. Delavski razred, ki ga druži majska proslava in vodi dosledno razredno borbo, je s svojo energijo uveljavil tudi že v kapitalističnem družabnem redu prepričanje, da je socialno-poh-tično udejstvovanje zakonodajnih ustanov naravnost potrebno v človeški družbi. Kapitalistični razred skuša s socialno-političnimi ukrepi in zakoni
sicer samo omiliti med človeštvom po kapitalističnem gospodarstvu vsekane rane Danes ustvarjajo socialnopolitični zakoni pomirjenje duhov pod pritiskom krivic, ki jih dela kapitalizem proletariatu in pod pritiskom zahtev delavskega razreda.
V Jugoslaviji to spoznanje seveda še ni dozorelo. Nasprotno! Naša buržuazija poizkuša s surovo silo, s per-sekucijami preprečiti vpliv delavskega razreda. S socialno reakcijo skuša pomagati kapitalističnemu razredu in ovirati zmago delavskega razreda.
Naš delavec je še po veliki večini izročen na milost in nemilost kapitalističnemu izkoriščanju in to zaradi-tega, ker obstoječih socialno-političnih zakonov pri nas nihče ne respektira. Zakoni sicer v marsičem urejajo stvarne in prayne odnošaje delavstva, zakonsko zaščito pa jih uživa le bore malo. Naša buržuazija stremi po odpravi osemurnega delavnika, po poslabšanju delavskega zavarovanja, svobodni konkurenci ob nezaposlenosti in oviranju gospodarskega razvoja ropa in izžema do krutosti edino delavčevo imetje — delavčevo delovno silo.
Razumljivo je, da buržuaziji ta posel ni težak, ker je v vseh takih vprašanjih vedno enotna. Delavski razred pa je razcepljen in oslabljen po nespametni medsebojni borbi, ki mu je zlasti kvarna, ker zbuja v njem ob-upajočo zavest, da se bori brez upa v zmago.
Bitka je za onega, ki se bojuje v zavesti, da bije boj brez upa v zmago — že izgubljena. Toda med delavstvom je taka malodušnost nepotrebna, neprimerna in nespametna. Če delavec ne pogleda preko tovarniške ograje, preko svojega poklica in domačega plota, je malodušnost umljiva in opravičljiva, celo nebrižnost.
Ali naš delavec mora pogledati preko ograje domačega plota v svet pa bo videl, da bije svetovni proletariat povsod boj za socialistični družabni red z uspehom. Ko bo to videl, ga ne bo več morila malodušnost in nebrižnost. Stopil bo v naše bojne vrste, zavedel se bo, da tudi on ne sme čakati doma na zapečku, temveč se postaviti v vrsto onih, ki se bore za svoj obstanek in za obstanek svojega razreda. Še več! Spoznal bo, da je strokovna organizacija nujno potrebna in da se je dolžan boriti ne samo zase, temveč tudi za svoje potomce, za bodočnost. Kajti tudi njegove otroke čaka ista ali še slabša usoda, če ne bo stal na braniku delavskih pravic; njegova dolžnost je, da svojcem zapusti kaj boljšega, kakor je to on pričakal in doživel zase.
Vladajočo reakcijo bo tudi v naši državi premagala le borbenost delavstva. Delavski razred v Jugoslaviji mora postaviti reakciji nasproti enotne razredne proletarske organizacije. To je danes njegova najsvetejša dolžnost.
Dvignimo razredno zavest, jačajmo svoje razredne organizacije, oživimo mednarodno solidarnost, da bo tudi jugoslovanski proletariat častno prispeval k zmagi — dela nad kapitalom v svojem lastnem interesu.
Angleško strokovno gibanje.
Kakor lani tako tudi letos pretresajo svet vesti o sporu v angleški rudarski industriji in o bližajočem se štrajku rudarjev, morda še celo generalnem štrajku angleškega proletariata.
Ti dogodki so vse važnejši in vse obsežnejši kakor pa štrajk trboveljskih rudarjev. Štrajk angleških rudarjev pomeni boj miljonov, pomeni potres v svetovnem kapitalističnem gospodarstvu in v državi. In ta orjaški boj se vodi za ohranitev sedemurnega delovnika in za ohranitev istih plač. Naskok kapitalistov velja odbiti.
Kakšnih sredstev se poslužuje angleško delavstvo v svojem boju?
To je prvič generalni štrajk rudarjev. Ne samo posamezni rudniki, marveč vsa rudarska industrija mora stati.
Drugič mobiliziranje vsega angleškega proletariata. Rudarjem prihajajo na pomoč železničarji in pristaniški delavci, najvažnejše delavske kategorije. Pripravljeni so celo na štrajk in ustaviti ves promet. Kajti predobro je ukoreninjena v angleškem proletariatu zavest, da je napad na rudarje obenem napad na slehernega in zadnjega delavca.
Tretje sredstvo je pomoč nemškega, francoskega in belgijskega rudarskega delavstva. Da bo boj uspešen, je treba v proletariatu drugih držav poiskati po-“»bči in opore — to je tretja izkušnja.
In ali niso ta sredstva nekaj novega, ki izpričujejo o globočinah in razmahu angleškega delavskega gibanja? Že hiter pogled na bojevne oblike angleškega delavskega gibanja dokazujejo, da se gibanje usmerja v levo.
Kot najvažnejši znak revolucioniranja angleškega strokovnega gibanja, ki je bilo pred vojno in tudi še po vojni najbolj konservativno — bi rekli — moramo smatrati ustanovitev angleško-ru-skega odbora za dosego strokovne enotnosti. Ta odbor je plod potovanja angleške delavske delegacije v sovjetsko Rusijo in njegov namen je, združiti Amsterdamsko in Moskovsko strokovno internacionalo v eno edino enotno svetovno strokovno internacionalo.
Ali se zavedamo važnosti tega ogrom-nega koraka angleškega proletariata? In ali ne vidimo -val simpatij med svetovnim proletariatom za ta angleško-ruski odbor? Danes lahko rečemo, da za tem angleško-ruskim odborom ne stoji samo 5 miljonov angleških in 6 miljonov ruskih delavcev, temveč tudi tisoči in miljoni organiziranih delavcev v drugih državah.
(Dalje prihodnjič.)
5.	Nastavitev pomožnega osobja, ki vrši službo nastavljencev.
6.	Ureditev delokroga službe kretni-škega osobja v Pragerskem, kjer je čiščenje kretnic nemogoče ter isto za kurilnico Ljubljana I.
7.	Odprava pletja trave po progah po kretniškem osobju.
V daljši intervenciji se je doseglo naslednje :
Zadevo glede dodelitve tretjega blo-kovnika v stolp III v Ljubljani bo še enkrat preiskal ter uredil. Tako je upati, da pride tretji mož kmalu nazaj.
Glede uvrstitve blokovnikov in nad-kretnikov v L kategorijo zvaničnikov direkcija ne bo nasprotovala, ker je to že z zakonom dovoljeno.
Glede uvedbe 12/24 urnega turnusa v Logatcu, prostih dni v Sevnici ter ureditve službe kretniškega osobja v Pragarskem bo dal položaj po posebnem direkcijskem organu preiskati, nakar bo ukrenil vse, kar je utemeljeno.
Žveplenke so na razpolago ter se bodo podeljevale, glede postavitve umivalnikov pa se bo obravnavalo na seji žel. odboia.
Za nastavitev je predlog že izvršen ter jih bo nastavljenih v prometnem resorju okoli 300.
Pietje trave direkcija ne bo odpravila v dotičnih krajih, kjer ima kretnik le za na prosto postavljati in nima premika ter je tudi promet majhen.
Sofijska resolucija.
Sofijska konferenca je po poročilu so-druga Krekiča o gospodarskem in delavskem položaju na Balkanu sprejela naslednjo resolucijo:
L
V vseh deželah s kapitalistično produktivno obliko so delavci in nameščenci dolžni, se strokovno organizirati.
Namen strokovnega gibanja je, varovati in pospeševati gospodarske in socialne interese delavcev in nameščencev, jačati z vsemi silami narodno in mednarodno solidarnost delavskega razreda ter podpirati narodno in mednarodno akcijo v borbi proti izkoriščanju delavcev.
Bližnja naloga strokovnih organizacij balkanskih dežel je, da delajo na izbolj-sanju gmotnega in kulturnega položaja delavcev in nameščencev potom:
*0 skrajšanja delovnega časa:
b)	zvišanja mezd;
c)	uvedbe socialno političnih ustanov, kakor bolniško, invalidsko in starostno zavarovanje, posredovanje dela, podpiranja brezposelnih itd.;
d)	dviganja kulturnega nivoja delavstva. Stavke naj se v splošnem vodijo le
iz gospodarskih razlogov in po skrbni presoji položaja.
Siriti stremljenje po uvedbi pravičnej-Üßga gospodarskega reda je v prvi vrsti haloga političnih strank. Želeti je, da pripadajo razredno zavedni delavci tako strokovnemu kakor političnemu delavskemu gibanju, vendar -se ne smejo teoretska in politična nasprotstva v političnem delavskem gibanju prenesti v strokovne organizacije.
II.
Balkanska strokovna konferenca- priporoča vsem strokovnim organizacijam Posameznih balkanskih dežel, ki se stri-hjajo z direktivami konference ter z načeli in bojnimi metodami Internacionalne strokovne zveze, in ki niso še izvedle zedinjenja, naj se začnejo čimprej pogajati pod vodstvom IđZ v svrho zedinjenja. Pogajanja naj se vodijo v vsaki deželi posebej s ciljem, da se vstvari ena sama deželna centrala.
Strokovni vestnik
Jz sekcije kretniškega osobja.
na V Sred.° dne 21. aprila 1926 je bila nage]°d^agi vloge USŽJ sprejeta od gosp. kretniške proi:netnega odelenja deputacija naslednjih\a°8e°v^a> ki Je intervenirala v
stnln TTI	dodelitev 3. blokovnika v
St0lP ^ P°8 aJe Ljubljana gl. kol.
.D7m ÄT?"/” ”»dk7
«ov k„, „
razpredelnicah.
W3'-J!Jpelj*Va. 12/24 urnega turnusa za etniško osobje v Logatcu in Sevnici ter opetna podelitev prostih dni kretniškemu °sobju v Sevnici.
nm.4-,Rrlna Podelitev žveplenk, postavitev stii1Vai nik°V V V8e Postojanke, kjer se či-“tijo kretnice, in dostavitev mila.
Delavska intervencija pri ministru saobračaja.
Povodom glavne skupščine bolniške blagajne se je vršila pri ministru saobraćaja g. Miletiču intervencija delavskega osobja v naslednjih zadevah:
1.	Predlogi za delavski pravilnik in pritožbe delavskega osobja.
2.	Sprememba pravilnika o službeni obleki.
3.	Sprememba pravilnika o brezplačni in režijski vožnji na železnicah.
4.	Uvedba zakona o zavarovanju delavcev za starost.
5.	Nastavitev osobja, ki vrši službo na sistemiziranih mestih.
G. minister se je razgovarjal z deputacijo skoro eno uro, odgovarjal na razna vprašanja ter končno rekel, da naj mu se predloži vse predstavke pismeno, kar je deputacija tudi naredila.
Glede delavskega pravilnika je izjavil, da kakega osnutka sploh še ni imel v rokah, da bi ga pregledal. Priznava potiebo uvedbe enotnega dehvskega pravilnika, ker danes so vsa delavska vprašanja neurejena ter se že nikdo ven ne spozna.
Pristal je na zahtevo deputacije, da bo, predno bo pravilnik uveljavil, zaslišal tudi mnenje prizadetega delavskega osobja in sklical anketo.
Radi izplačila provizij onim delavcem, ki niso bili člani provizijskega fonda ter so jim po predpisih južne železnice pripadale milostne provizije, nas je napotil do referenta g. Mudriniča. Vse prošnje, ki so bile za nakazilo teh provizij vložene, leže pri njem. Stavljena je bila zahteva na finančni odbor, da se uredi vprašanje teh milostnih provizij za vse železničarje, državne in južne, kar pa je finančni odbor odklonil. Sedaj bo g. Mudrinič o tem obvestil g. ministra saobračaja ter naj minister odloči, ali se južnoželezničarjem, ki imajo po rimskem akordu pravico do teh provizij, izplačajo ali ne. O rešitvi bo na to vse, ki so vložili prošnje, pismeno obvestil in to tekom enega meseca. (Opozarjamo vse bivše južno žel., ki so prosili za nakazilo milostne provizije, da nam odloke, čim jih dobe, takoj vpošljejo radi uvedbe nadaljnih korakov). Interveniralo se je nadalje radi povračila davka delavskemu osobju zagrebške in sarajevske ter beograjske direkcije, ker smo dobili davek povrnjen le v naši direkciji. G. Minister je obljubil, da bo zahteval od ljubljanske direkcije pojasnilo, kake korake je ukrenila, da se je ta davek povrnil, nakar se bodo ta navodila dostavila tudi drugim direkcijam.
Izplačilo plač za državne praznike. Upravičenost zahteve pripozna ter bo to uredil z novim delavskim pravilnikom. Za nazaj pa ne more razpravljati.
Izplačilo diferenc: Vedno jednak odgovor: Nema kredita.
Nadalje se je vršila še intervencija radi prostih dni pri turnus osojju v zagrebški direkciji, izplačila urnih plač v Sisku ter izplačila^ nagrad ženam prog. stražarov' za njih službo v območju zagrebške direkcije. Končno se radi izplačila trošnim profesionistom v Sisku, ki morajo delati službo na progi, pa se jim ne zaračuna dnevnic.
Sprememba pravilnika o službeni obleki. Pravilnik o službeni obleki je za nič ter bo izdelan nov. Naše protipredloge smo predložili že decembra 1925, sedaj smo samo ponovno zahtevali, da se moia zagarantirati delavna obleka in čevlje tudi vsemu delavskemu osobju, da se mora podeljevati službena obleka vsem brezplačno in ima ostati last uslužbenca.
V koliko bodo ti protipredlogi sprejeti, bo pokazala bodočnost.
Sprememba pravilnika o voznih olajšavah. Opetovano smo že brzojavno in pismeno protestirali proti omejitvam voznih olajšav za delavstvo; ukinjenju voznih olajšav za provizioniste ter objavam. G. Minister je priznal, da so se pripetile delavskemu osobju krivice ter je zagovarjal odpravo legitimacij za provizioniste in vpeljavo objav s tern, da se je moralo omejiti prekupčevanje, češ da so ti se vedno vozili okoli v kupčijske svrhe.
Pojasnili smo ministru, da je to naziranje
napačno ter da se ima v novem pravilniku za vozne olajšave zagarantirati delavskemu osobju iste vozne ugodnosti in pod istimi pogoji, kot nastavljenemu osobju, vpeljati za vse enake legitimacije, odpraviti objave in zopet povrniti legitimacije provizionistom.
G. Minister je končno dejal, da naj predložimo k novemu pravilniku za vozne olajšave naše predloge in zahteve.
Uvedba zakona o zavarovanju delavcev za starost povzroča v ministerstvu dosti skrbi in težav, skozi katere si ne morejo in ne znajo pomagati. Zahtevali smo, da se čimpreje uredi sprejemanje delavcev v provizijski zavod tudi v ostalih direkcijah, kjer morajo delavci že leta in leta čakati na sprejem.
G. Minister je izjavil, da se da to vprašanje, dokler ne bo uveljavljen zakon o starostnem zavarovanju železničarjev, urediti provizorno, nakar smo predlagali, da se v vseh direkcijah uvede sprejemanje delavcev v provizijski fond, kadar imajo eno leto službe, so vojaščine prosti in 21 let stari.
Nastavitev delavcev, ki vrše službo na sistemiziranih mestih se bo izvedle do L julija 1926, v kolikor je potrebna in izpolnjujejo prizadeti vse poeoje zakona. Nadalje se je vršila intervencija v več vprašanjih, ki se tičejo osobja ostalih direkcij, o čemur bomo poročali v hrvaškem „U. Ž.“.
Kaj je s starostnim zavarovanjem delavstva lokalk?
Od leta 1924 dalje je nerešeno vprašanje delavcev, ki delajo na lokalkah, zlasti Ljubljaua-Vrhnika. Svoječasno so plačevali prispevke za provizijski fond, ki so se jim odtegovali od službenih prejemkov, po podržavljenju pa je nekdo pogruntal, da to niso pravi železniški delavci, ker pač delajo le na lokalki. Ustavilo se jim je odtegovanje prispevkov za prov. fond, denar se je naložil v neko hranilnico in na pogoste intervencije smo dobivali odgovore, da bo celo vprašanje v kratkem urejeno, da se bo vršila seja ne vemo že katerih načelnikov itd.
Po deset let že delajo ti delavci na teh progah, imajo za predpostavljene enake progovne mojstre, načelnike itd., kot na ostalih progah, plačujejo enako prispevke za bolniško blagajno, so za vsako malenkost kaznovani od direkcije, ko pa pride njih starostno zavarovanje na vrsto, pa se hitro ugotovi, da niso „ta pravi“. Obračamo se danes ponovno na g. direktorja Dr. Borka, da on ukrene potrebne korake pri administrativnem in računskem odeleuju radi sprejema teh delavcev v prov. fond. Ako svoječasno ni bil sprejem formalno izvršen, pa naj se izvrši naknadno sedaj, se posije ljudi k zdravniku ter se uporabi denar, ki je naložen v hranilnici, za kritje prispevkov za nazaj.
Zopetno poslabšanje delavskega položaja.
Komaj je stopil v veljavo novi budžet, že je strojni oddelek ljubljanske direkcije podvzel korak, ki je znižal že itak nizke delavske plače.
Za kurilnico Ljubljana I in Maribor je s 25. III. 1926 reguliral akordno delo na sledeči način:
„Pri akordnem zaslužku participirajo do nadaljnega delavci, ki so zaposleni v turnusu pri sledečih skupinah:
la nakladalna premogovna skupina
II	oprema strojev
III	pranje strojev
IV	čiščenje strojev samo oni delavci, ki so pri tem delu stalno zaposleni (največ kot je normirano).
Odpade toraj skupina I b (razkladalna premog. skupina), za katero se določi po potrebi akord po razloženih tonah.
Radi nizkih kreoitov pa dovolimo, da sme dosegati akordni zaslužek maksimum 20% urnine stalno pri tem delu normiranih delavcev.“
Toliko odlok. Najbolj važen je zadnji odstavek, ki omeji višina akorda in sicer n& 20% urnine. Ako vzamemo za poprečni mesečni zaslužek pri akordnem delu zaposlenih delavcev Din 700, bo znašal torej najvišji akord Din 150 na osebo mesečno, dasi se je od akorda popolnoma izločilo skupino V (skladiščni delavci, avi-zerje itd.)
Najlepše pa je, da velja ta odlok na primer za kurilnico Ljubljana I; en kilometer oddaljena kurilnica Ljubljana II pa sploh tega akorda ne pozna, dasi služi enemu in istemu gospodarju.
Sedaj pa pridejo na vrsto profesionisti. Odlok veli:
„Iz istega razloga ter z isto veljavnostjo spreminjamo tudi stroje vzdrževalne premije profesionistov, ki so zapösleni pri tekočem in obdobnem popravilu lokomotiv, kakor tudi profesionistov, ki so stalno zaposleni v vozovni delavnici.
Osnovna nagrada odpade ter se plača premija le za faktično prihranjeni čas.
Enotne postavke 'ostanejo iste. Za faktično prihranjeno uro pa dovolimo Din 3 za pro-fesioniste, za pomočnike profesionistov pa po Din 1-50. Samo za tiste dele in popravila se smejo zaračunati premije, katera so označena na nagradnih listih. Participirajo na premijah samo dotični delavci, ki so pri popravilih stalno zaposleni.
Radi pomanjkanja kreditov dovolimo, da smejo znašati navedene premije največ 25% urnim delavcev, ki so stalno zaposleni pri popravilu.
Kurilnica mora skrbeti, da pride čimpreje na stalež kot je normiran za strojno delavnico.
To velja za kurilnice Ljubljana I, II in Maribor. Za vozovne delavnice pa upe-Ijejo postavke po sistemu iz kurilnic Ljubljana II in sicer:
Za velika popravila zaprtih tovornih voz 160 delovnih ur, za velika popravila odprtih tovornih voz 130 delovnih ur, za tekoča popravila 5 delovnih ur za 1 voz ter za mala popravila 16 delovnih ur za 1 voz.
Participiranje na strojnih premijah od ključavničarjev in strokovnikov kurilnice Velenje in kurilnice Novomesto odpade, ker tam ni delavnice, za kurilnico Jesenice pa ostanejo premije analogno kot v kurilnici Ljubljana II.
Tudi za profesioniste se je znižala premija na okroglo Din 300 do Din 400 mesečno ter se tudi omejila.
Povodom intervencije na direkciji, kjer pa noče biti nikdo kompetenten, je uprava zagovarjala to znižanje s pomajkanjem kredita, govorila o nekih zlorabah, o ne-mogočnosti povišati urne plače, ako bi ostale dosedanje premije ter da je ta sistem le provizoren, dokler ne bo izdelala nov pravilnik.
Mi konštatiramo danes le to, da je novo uvedeni sistem (čeprav je le začasen) zanič in se bo uprava tekom dveh mesecev točno prepričala, da ji je v veliko škodo, ker delavstvo ni za to tu, da bi se z njim eksperimentiralo.
Ne zagovarjamo akordnih in premijskih sistemov, ker so vsi, če so še tako popolni, le v škodo delavstvu in so upo-stavljeni le za to, da čim najbolj izrabijo delovne sile in moči v čim večjo korist delodajalca.
Ujedinjeni savez železničarjev je sklical za nedeljo dne 9. maja 1926 pokrajinsko konferenco sekcij profesionistov in kurilniških pomožnih delavcev, kjer se bo obravnaval navedeni ukrep uprave, se sklenili enotni koraki ter izdelal enoten predlog za rešitev celega premijskega vprašanja.
Opozarjamo službe proste sodruge iz kurilnic Ljubljana, Maribor, Zidanimost, Jesenice, Novomesto in ostalih manjših jedinic, da se konference udeleže.
Naročanje premoga.
Vse okrožnice, ki so izšle glede naročanja premoga, so poslabšale položaj delavstva in ga danes privedle tako daleč, da si navaden delavec premoga sploh ne more naročiti.
Nekateri načelniki zahtevajo denar za premog takoj pri naročilu, torej dva meseca preje, ko premog sploh dobiš.
Drugi so vsaj toliko uvidevni, da zahtevajo denar takrat, ko premog prejmeš.
Nekaj jih je pa celo takih (častne izjeme), ki pač uvidijo, da železničar nima v sredi meseca denarja, ter radi tega zahtevajo denar za prembg šele koncem meseca, ko dobiš plačo.
Gospodje pri ekonomskem in računskem oddelku očividno ne poznajo položaja delavstva, ker izdajo take okrožnice.
Že navaden račun pokaže, da delavec ne more plačati premoga na enkrat ter da se v istem položaju nahaja vsaj tudi pretežna večina nastavljencev. Povprečna urna plača vseh progovnih, postajnih, skladiščnih in kurilniških pomožnih delavcev je Diu 4 na uro. V 25 delavnih dnevih zasluži torej nad 2500 delavcev le okrog Din 800 mesečno in ostane po odbitku prispevkov za bolniško blagajno, provizijski fond itd. Din 750 mesečno. Računajte družino le 3 oseb, za stanovanje le Din 100 mesečno, za hrano za vse tri osebe le Din 600 mesečno (kar komaj za eno zadostuje), kje pa je obleka, šolanje otrok? Potem pa se zahteva, da naj delavec, ako hoče kuhati ali si zakuriti sobo, naroči premog ter plača v naprej Din 350 za tono. Kje pa naj dobi denar?
Ako uprava lahko odteguje na obroke za razne tvrdke kot Rogliča, Magdiča, Peko itd., ali ne bi mogla biti tako uvidevna, da bi vsaj dovolila naročilo premoga na tri mesečne obroke ter bi s tem omogočila nabavo premoga tudi delavstvu in nižjim uslužbencem. Ali smemo upati, da bo izšla okložnica, ki bi v tem smislu uredila nabavo premoga?
Sekcija strojevodij in kurjačev kurilnice Ljubljana gl. kol.
S 15. majem dobi strojno osobje novi turnus. Na strojnem oddelku so pa res pametni ljudje, naj reče kdo, kar Tioče. Tam so pogruntali ti gospodje in naredili turnuse od 37 do 40% službe, namreč za strojevodje in kurjače. Seveda, sami imajo sedem ur dnevno zadosti v toplo zakur-
jenih sobah, ko imajo dnevno hrano in prenočišče doma. Na strojnem oddelku imamo mesto pet kvalificiranih inženerjev pet bivših strojevodij in to so gg. Gnezda, Zupanc, Petrič, Jezovnik in Jager. Ti bivši strojevodje so prišli na direkcijo naravnost iz strojnomojsterske pisarne. In da so bili ravno ti, ko so še delali stroj evodsko službo, največji kritikarji in puntarji proti visokim procentom službe, še se vsi spominjamo. Danes pa, ko ukazujejo drugim, delajo to, kar njim nekoč ni ugajalo ter nam diktirajo turnuse z visokim procentom službe. Od strani strojevodjev se menda nalašč ne upošteva noben predlog. Tudi jim je vseeno, ali tak turnus podpišemo ali ne. Turnus mora ostati tak, kakršnega so izumili, pa basta. Za strojevodje obstojajo danes še vedno norme, ki pravijo, da služba ne sme presegati 30%. Gg. bivši strojevodje, ali nimate več spomina? Kaj se ne spominjate, da se turnusi delajo sporazumno s strojevodji? Ta gospoda trdi, da bo 'sak strojevodja dobil svoj stroj in da se s 30% službe ne da napraviti tak turnus, ker se morajo stroji izrabiti. To je vse lepo, da se stroji morajo izrabiti, ampak osobje vendar ni stroj. Osobje se ne more dati izrabljat. Tiste trditve, da bo imel vsak strojevodja v turnusu svoj stroj, so in bodo ostale samo na papirju. Če hočemo imeti vsak svoj stroj, morate dati pripeljati vse tiste stare škatlje, ki še stojijo zarjavele v Mariboru, Zalogu in drugod, ki so namenjene za staro železo. Pa še druga stvar je. Skrajšali so namreč strojevodjem premije za 20%. Zdaj so pa ti gospodje tako radodarni in hočejo napraviti strojevodjem to milost, da se nadomestijo prikrajšane premije s 40% službo. Strojevodje smo pa drugega mnenja in pravimo, pazite, da nas ne prisilite, da si poiščemo zaščite drugje. Turnuse se brez našega dovoljenja ne dela. Ali morda mislite, da bomo radi vas tvegali svoja življenja in se pustili zapirati, če se pripetijo nesreče? Ali morda mislite, da bomo radi tega plačevali visoke kazni ? Ker osebna intervencija nič ne zaleže, smo to zapisali in vas, gospoda, opozorili, da ne bo izgovora, da se ni nikdo pritoževal. Sicer je tu nekje Društvo Strojevodij, ali njemu malo mar zaščita strojevodjev, svojih članov.
Zamorec se pere.
Pod naslovom „Bolniška blagajna osob-ja državnih železnic“ je vodstvo „Zveze“ v „Slov. Narodu“ priobčilo naslednji članek:
Z ozirom na razne govorice, ki se pojavljajo na progah v Sloveniji, kakor tudi na proračunano agitacijo takozvanoga Ujedinjenja saveza železničarjev S. H. S. podpisani Pokrajinski odbor Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev Ljubljana podaja naslednjo izjavo.
Volitve v imenovano bolniško blagajno je razpisalo Ministrstvo za promet lanskega leta na odločno zahtevo našega društva. Naše društvo je tudi z dokazi ugotovilo, da se v bolniško blagajno s strani države ni prispevalo predpisanega odstotka v celoti. Za leto 1925/26 je premalo vplačanih okoli 11 milijonov dinarjav, a za leto 1926/27 pa je v proračunu odobrenih zopet okoli 8 milijonov dinarjev premalo.
Na glavni skupščini delegatov dne 11. 'in 12. aprila t. 1. se je ugotovilo s strani delegatov, članov UJNZ veliko nerednosti. Delegati, člani UJNZ so iznesli dejstva, kako se je gospodarilo s strani centralnih upravnikov. — Dejstvo je, da je en bivši upravnik v zaporu, proti drugemu, ki je odstavljen, teče disciplinarna preiskava. Na glavni skupščini se je izvolil prvič Centralni upravni odbor z 31 glasovi od 40 navzočih delegatov. Da so ti izvoljeni vsi člani UJNŽ in ne člani takozvanega Saveza, je pa razumljivo, ker je Savez pri volitvah dobil samo pet delegatov, vse druge pa UJNŽ. Teh pet delegatov je stavilo predlog, da naj se izvoli posebna komisija za pregled dosedanjega gospodarstva. Ker je bilo za vsakega delegata jasno, da je ta predlog bil stavljen samo iz jeze, in ker ima po pravilniku in Uredbi izvoljeni novi Centralni odbor pravico in dolžnost, da preišče dosedanje poslovanje v bolniški blagajni, je ta predlog kot neumesten sploh propadel.
Kazumljivo je, da nastopa Savez v svrho agitacije z demagoškimi sredstvi in zavijanji, vendar naj Savez pride s konkretnimi obdolžitvami naših članov na plan ju dobi takoj zaslužen odgovor.
Pokrajinski odbor UJNŽ izrecno na-glaša, da je Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev strogo nepolitična stanovska organizacija, ki šteje danes že okoli 26.000 železničarjev, ki brez zavijanj in demagogije delajo skupno za odpravo krivic na železnicah in bodo njegovi člani-delegati in odborniki v bolniški blagajni naredili red. Ako hoče pri tem delu Savez pošteno delati, je dobro; za demagogijo in hujskanje.pa se lahko in tudi sigurno najde — lek.
Pokrajinski odbor Udruženja jugo-slovenskih narodnih železničarjev Ljubljana.
Tako se pere ta „strogo nepolitična stanovska organizacija“ v političnem časopisu in poziva naš savez, dä pride s konkretnimi obdolžitvami na dan. Dobro.
1.	Vaše društvo je z dokazi ugotovilo, da dolguje država svoj prispevek v bolniško blagajno in sicer za nazaj okoli 11 miljonov Din! Kaj ste naredili, da bo ta dolg od države iztirjan? Zakaj ste šli preko samostojnega našega predloga, (s katerim ste se v Ljubljani tudi vi strinjali) da se ta znesek iztirja, iziroma državo toži? Zakaj ste s svojo večino 31 gospodov odločili, da se o teh predlogih sploh ni razpravljalo?
2.	Ugotovili ste nerednosti, ki so se godile v bolniški blagajni! Dobro! Kako ste mogli potem glasovati, da je bilo celokupno dosedanje delo upravnega odbora dobronamerno? Ali smo res tako naivni, da verjamemo, da lahko upravnik razmeče 14 miljonov Din brez vednosti upravnega odbora? Predlog, da se sestavi mešana komisija iz pet članov, ni bil stavljen iz nikake jeze, ampak v interesu vseh zavarovanih članov, da se enkrat po nepristranski komisiji ugotovi dejanski položaj. Ta predlog je bil stavljen še tedaj, ko se našim delegatom še sanjati ni moglo, da bodo „najhujši kritiki“ stavili predlog, da je bilo „vse delo dobronamerno“.
Ali je taka kontradikcija mogoča pri resnih ljudeh?
3.	Centralnemu upravniku ste izglasovali 15.000 Din nagrade, nekaterim drugim odbornikom po 2000 Din, šef-zdrav-nikom po 5000 Din ali nekaj manj.
Radi bi vedeli: Ali centralni upravnik nima svoje mesečne plače kakor vsak drug uradnik v državi? Za kakšno nadurno delo, ki ga ni imel plačanega, je ta ogromna svota — ogromna za nas delavce namreč, ki niti na leto toliko ne zaslužimo — kot nagrada ?
4.	) 8 svojimi 31 zastopniki ste bili odločujoči faktor na glavni skupščini. Kako je mogoče, da se niste kot stanovska organizacija z enako odločnostjo zavzeli in odglasovali vsaj predlog za 100% hra-narino, kakor ste se za nagrade višjim našim stanovskim tovarišem. Nam, nižjim stanovskim tovarišem je 100% hra-narina življensko vprašanje. Tu bi mogli zelo v prid zastopati naše stanovske koristi. Mi delavci namreč ne dobivamo nagrad za svoje delo, nego skromno plačico, ki pa se v slučaju bolezni nadome-stuje samo s 60% hranarine?
To vprašanje nas, nižje vaše stanovske tovariše, prav posebno zanima.
Enako ste šli preko vseh nadaljnih samostojnih predlogov kot kompaktna večina, češ, da se bo itak izdelal nov pravilnik! Gospodje, pravilnik pa ne sme iti čez naredbo, in tako bo ostalo vse pri starem.
5.	Kako utemeljite, do ste izglasovali centraliziran budžet ter samo nas v ljubljanski direkciji prikrajšali za čez dva miljona dinarjev?
Lepo se vam bodo zahvalili vsi stanovski tovariši, ko bo izčrpan premajhen kredit za zdravljenje v toplicah, zobo-zdravljenje itd.
Naše konštatacije ostanejo in ni nam treba iskati pomoči z izjavami pri „političnih“ časopisih, kot jo išče vaša „strogo nepolitična stanovska organizacija“.
Predno bo minilo deset mesecev, bodo že železničarji občutili ^ia svojih hrbtih sadove dela 31 vaših delegatov in takrat vam bodo oni sami povedali marsikatero konkretno obdolžitev.
Dopisi-
Polzela. Dne 9. t. m. se je vršil pogreb delovodja progovne sekcije Lukančiča v Polzeli, kateri je po petdnevni težki bolezni z čez tridesetletno službo v starosti
63 let umrl. Da danes gospodje predpostavljeni nimajo nobenega sočutja do nižjih uslužbencev, se je videlo, ker se ni niti gospod progovni mojster kot predpostavljen pokojnega udeležil pogreba, tem manj kakšen uradnik progovne sekcije. Od delavcev progovnega mojstra v Velenju se tudi ni niti eden udeležil, ker niso bili obveščeni; to pa najbrž radi tega, ker se iste rabi za delo v vrtih in sajenje hmelja na železniškem ozemlju med delovnim časom kljub ponovni okrožnici od direkcije, da je to prepovedano. Da imamo tukaj takšne razmere, so tudi delavci krivi, ker ne poznajo nobene sloge med seboj; od gospodov predpostavljenih, če se smatrajo za bolj naobražene, pa pričakujemo prihodnjič več pietete do njim podrejenega osobia.	Železničar.
Trebnje. V nedeljo dne 18. IV. 1926 smo imeli pri nas prvi javen železničarski shod, ki je bil prav dobro obiskan. Referent od centrale je poročal o delu organizacije, bolniški blagajni ter razrednem boju, nakar so posamezni železničarji iznesli svoje pritožbe in apelirali na centralo, da ukrene vse potrebno, da se bodo tudi na dolenjski progi sprejemali progovni delavci v provizijski fond, dobili turnus delavci proste dneve.
Borovnica. Takoj drugi dan po shodu v Ljubljani je; prišel v Borovnico g. progovni mojster Juh držat shod. Iz Ljubljane so prišli trije, na „shod“ so šli še štirje naši sodrugi in tako se je nabralo vse vkup 14 ljudi. Hotelo se je oprati zvezo, da je povsod pravilno nastopala in tudi na glavni skupščini boln. blagajne. Naši sodrugi pa so šli iz tega „shoda“ še bolj prepričani, da je edina rešitev le v „Uje-dinjenem železničarskem savezu“.
Brežice. V nedeljo dne 9. maja 1926 sklicujemo v Brežicah v prostorih gostilne Ivan Grobušek ob 11. uri dopoldne javen železničarski shod z dnevnim redom
1.	Poročilo, centrale o dosedanjem delu,
2.	poročilo o glavni skupščini bolniške blagajne.
Vabimo vse službe proste železničarje ter tudi neorganizirane, da se shoda udeleže. —
Kurilnica Ljubljana I. Marsikdo bi mislil, da je pri nas vse v najlepšem redu in delavstvo zadovoljno, ker od nas ni nobenega dopisa. Je pa ravno narobe. Sedaj se je udarilo po pepelarjih, katerim se je odvzela pri skupinah po en delavec, dasi ga je inž. Jurman dovolil. Takoj za tem so se nam reducirale premije in akord, češ, da ni kredita, obeta pa se nam še redukcija, češ, da nas je preveč.
Le tako naprej. V gotove kraje nabašite ljudi, da jih bo preveč, v kurilnicah pa reducirajte, ampak pripravite se tudi na čas, ko boste imeli v kurilnicah celo vrsto razbitih in nerabnih lokomotiv, ki bodo čakale na popravilo ter vam potem tudi noben budžet ne bo pomagal, ker bo prekasno. Vam, železničarji, pa kličemo: „Vsi za enega, eden za vse; vsi v Ujedinjeni savez žel. Jugoslavije“.
Ljubljana. Skladišče živil državne železnice glavni kolodvor zaposluje 13 prodajalcev in dva delavca v svoji prodajalni. Med njimi se nahaja neki Andrej Babnik iz Goričan pri Medvodah, ki je šele leto dni v prodajalni zaposlen, pa je že pozabil kako hudo je kot družinski oče biti brezposeln. Pričel je priganjati delavca in daje ukaz, da se tudi črez določen čas dela, delavca sta to večkrat storila brez kake odškodnine, ker se pa to vedno ponavlja ga opozarjamo, da nima nobeden uslužbenec dajati ukazov, ki krše zakonito določeni delovni čas. Osobito sedaj bomo z vso odločnostjo nastopili proti temu, ko se privatni nameščenci bore proti podaljšanju delovnega časa. G. Babnik, opustite^ Vaš izraz: „vsak po svoje Boga moli“, mislimo, da vam je še v spominu »ko bi se tega izraza drugi držali, bi danes najbrž ne bi bili v tej službi, zapomnite si to. Prihodnjič več.
Organizirani železničarji.
Pragersko. Dne 3. aprila 1926 smo šli skladiščni delavci prosit, da se nam dovoli prosto za velikonočne praznike. Kaj mislite, kaj se nam je reklo? „Ge vam ni povolji, idite drugam, saj niste tukaj privezani.“ S tem nas je izgnal iz pisarne. Pristavil je še: „Smo že druge upognili, pa še bomo tudi vas.“ Tako se je izrazil g. tajnik Črnač.
Kedaj prosimo g. načelnika za dopust, pravi, da nima ljudi. Če pa ga še vkljub temu prosimo, pa pravi: „Bodi kmet ali
pa železničar“. Če potrebuje on za svoj vrt delavca, mu da dopust, da mu gre v njegov vrt delat. Gospoda postajenačelnika to pač nič ne skrbi, če ima kateri svojo bajto, saj stanovanja železnica tako nima, da bi ga dala železničarjem.
Železničarji postaje Pragersko opozarjamo g načelnika, naj opusti šikaniranje njemu podrejenih, kajti mi se bomo branili.
Ujedinjeni Savez železničarjev Jugoslavije sklicuje v nedeljo dne 9. maja 1926 v prostorih centrale Železničarski dom, Turjaški trg 2 v Ljubljani
konferenco profesionistov in kuril, pomožnih delavcev
ter poziva vse službe proste sodruge, da se konference v obilnem številu udeleže. Dnevni red:
1.	Vprašanje čezurnega dela.
2.	Premijski sistem in akordno delo. Začetek ob pol 9. uri dopoldne.
u. S. Ž. J.
Ujedinjeni Savez železničarjev Jugoslavije sklicuje v četrtek dne 13. maja 1926 ob 9. uri zjutraj v Zidanimost v gostilni Moser
sestanek svetilničarjev
ljubljanske direkcije z dnevnim redom:
Položaj svetilničarjev in naši ukrepi.
Vabljeni vsi službe prosti svetilničarji, organizirani in neorganizirani. U. S. Ž. J.
Poslano.
Odgovor na odprto pismo „Delavsko-kmet-skega lista“ št. 10 z dne 11. marca 1926, „Ujedinjenemu železničarju“.
V	navedeni številki se me zavratno in brez podpisa napada ter se mi predbaciva nečastno dejanje, radi katerih očitkov sem ze proti enemu klevetniku nastopil in je ta klaverno pogorel, nadalje moje pričevanje v zadevi Marcel Žorga, češ da je bil M. Žorga obsojen vsled mojega pričevanja. Odgovarjam :
1.	Ni res, da je imela Marcelova obsodba s 24 urno stavko kakšno zvezo, marveč je Žorga prišel v Maribor shod razbijat in je pri tej priliki preširoko usta odpiral.
2.	Ni res, da bi bil sodnik v citiranem
smislu rekel:	„Ne mi (sodnija), ampak
Bahun in Lapuh sta gosp. Žorgo obsodila.“
O teh klevetah Kmečko-delavskega lista sem bil šele 17. aprila 1926 obveščen, ker tega lista sploh ne berem, vsled česar bom anonimnemu obrekovalcu dal šele sedaj priliko, da pove, kako se piše. Sicer 'so pa ljudje od te strani najmanj upra-viženi komurkoli take očitke delati, dokler sami take posle opravljajo.
Ljubljana, dne 23. aprila 1926.
ANDREJ BAHUN.
Poziv.
Poživljam „Pokrajinski odbor USNŽ“. Ljubljana, ki je v številki 7. od 21. aprila 1926 „Jugoslovenskega Železničarja“ podčrtano zapisal, da sem jaz tvoril med železničarji nekakšne vesti, češ, da mi je rekel g. dr. Kavčič iz Ministrstva saobra-čaja ob priliki zadnje intervencije, da Udručenje jugoslovanskih narodnih železničarjev ni predložilo dosedaj nikakih protipredlogov ne k pravilnikom ne k zakonu, naj imenuje dotičnike tekom 14 dni v svojem glasilu, ki so te moje besede slišali in ki si upajo potrditi, da sem tiste besede govoril, v nasprotnem slučaju moram smatrati „Pokrajinski odbor USNŽ“ Ljubljana, da se mu je ali sanjalo, ali pa ne razumejo slovenski tisti, ki so ga tako informirali, ali pa da so ga iz zlobe krivo
informirali.
Potem bom pa tisto, kar Vas tako zanima in bodi s pričami dokazal, kako je bilo in kako sem govoril.
Ljubljana, dne 28. aprila 1926.
Mikec Franc, blokovnik Ljubljana, gl. kol.
Zahvala.
Zahvaljujem se vsem železničarjem in drugim, ki so mojega moža Ivana Vidmarja spremili k zadnjemu počitku ter vsem za mnogoštevilne vence, godbi in govorniku
Logatec, dne 26. aprila 1926.
Marija Vidmar, vdova.
VABILO
na
.*. V redni občni zbor
Splošne delavsko gospodarske zadruge »Železničarski dom“ v Ljubljani, ki se vrši dne 13. junija 1926.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora.
3.	Čitanje poročila revizorja zveze slovenskih zadrug.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1925.
5.	Razno.
Članom zadruge je udeležba občnega zbora dolžnost.	Načelstvo.