Marija Polak Otrokove želje (Prizor s petjem) (Deklici Jelka in Pavla prideta na oder.) Pavla: Pomlad je tu! Tako Iepo je na svehi! Jelka, veš kaj, zapojva tisto lepo pesmico o rožici. Jelka: No, pa jo zapojva. (Pojeta:) Eno rož'co ljubim, v mojem srcu spi; koder grem, me spremlja, raeni se smeji. pom nje pri otrocih in v nebesih je: srca zadovoljnost rož'ci je ime Jelka: Da, da, zadovoljnost, če bi le bili mi kdaj zadovoljni. Toda navadno nismo, jaz že ne. Zdi se mi, da imajo živalce vse lepše kakor mi. Le poglcjte žabico! Pred zimo se zarije globoko v blato, otrpne in se ne meni ne za mraz, ne za sneg in ne za led. Ko jo pa oživi pomladansko sonce, prileze iz blata, se opere in zopet je vsa živalina in vesela. Ob sončnem dnevu zleze v mlaki na velik list in se prešerno oglasi: s>Rega, regaT rega — kvak, kvak, kvak!« — Ali bi ne bilo lepo, če bi bila jaz žabica! — Vso zimo bi lepo spala, gorko bi mi bilo in ne bi mi bilo trcba hoditi v mrazn in snegu tako zgodaj v šolo. — Da, lepo bi bilo! (Poje:) Zabi-žabi-žabi-žabica rada bi jaz bila, žabi-žabi-žabi-žabica rada bi b'ta! Da bi po mlaki vedno skakljala... žabi-žabi-žalii-žabica rada bi bla! Pavl-a: Ne, ne, žabici ni tako prijetno kakor ti misliš. Le po-slušaj! Zadnjič sem videla dva poredna dečka. Prišla sta skrivaj in na tinem k mlaki. Imela sta polne žepe kameuja s seboj. Na velikem listu v inlaki se je sončila mlada žabica. Kar se oglasi: »Rega, rega, rega — kvak, kvak. kvak!« ¦— »Ali jo vidiš?« se oglasi prvi deček. sVidim.« reče drugi. — »Dobro pomeri!« — »BomU Pljusk! ... Zadel jo je. Žabica je planila v zrak, a že je lcžala na hrbtu: pokazala je beli trebušček in ni se ganila več. Mrtva je bila. In požrešne čaplje in oshidne belonške! Koliko žabic požro ie! To pa še ni najhuje! Še huje je, ko pridejo tisti fantje, ki žabe prodajajo. Ti Šele mučijo žabice! Živim odrežejo krake, jih spravijo, a drugi, še živi del žabice vržejo nazaj v vodo. Jelka: Brr... Če je tako, potem žabica že ne bi bila rada. Veš kaj, raje bi bila ribica. Ta je urna kot strela. Sicer tudi ribice pre-ganjajo hudobni dečki. A kdo jo zadene? Smuk! In že je ni nikjer več. ln kar lepo je videti ribico v vodi! Kot uren in laliek čolniček se ziblje tja in sem, se dviga in potaplja... In koliko sveta vidi 113 ribiea! Iz potokov plava v reko, iz reke v jezero iu najbrže celo v morje. O morje, morie! Kako rada bi te videla! Da, ribica, ribica bi bila rada! (Zapoje:) Ribi-ribi-ribi-ribica rada bi jaz bila, ^m ribi-ribi-ribi-ribica ^^H rada l)i b'la! , ^M Da bi po vodi vedno plavala ... ^^M ribi-ribi-nbi-ribica ^^M rada bi b'ta! ^^ Pavla: Ribica? Tudi ribici ui tako lepo kakor se ti zdi. Zdaj jo preganja požrešna ščuka, zdaj pride ribič z okusno vabo na trnku. Ah, in če je ribica lačna! In če otusna vaba (ako miče! Morda jo pa le utrga brez nevarnosti za življenje. Vsaj košček!... Ham!... Kar jo v žrelu nekaj zaboli. Hoče potegniti, pa že visi obešena na vrvici. Meče se sem, meče se tja, a že leži na suhem. Ribič priskoči, jo sname raz trnek ... Hu! — Kako to boli! A najliujše šele pride! Ko jo sname, ji vtakne kazalec v žrelo, nastavi palec na tilnik ... Rsk! Zlomi ji ga in ribica je mrtva. No, ali še želiš biti ribica? Jelka: Ne, ne, tudi ribica bi ne hotela biti! Ampak ptičica bi bila rada. Saj ptičice ima vsak clovek rad, če ni liudoben in po-kvarjen. In v gozdu je tako lepo! Drevje zašumi, veje se zazibljejo: nobena gugalnica ni tako prozua kot je v veiru zibajoča se veja. In kako pisana je družba v gozdu! Pa koliko je hrane v gozdu! In kako zadehti gozd, ko zacveto cvetlice in zazore jagode! Kako lepo je v gozdu ob sončnih dneh peti, se loTiti, skrivati in skrbeti za svoje mladičke! Pa koliko sveia vidijo ptičice. Jeseni odlete v daljne južne kraje, kjer rastejo citrone in pomaranče. O pomaranče, kako bi jih jaz kljuvala, če bi bila ptieica! In ta krasna velika mesta in širne planjave, čez katere lete pti-čice kakor bi se peljale v letalu! O to bi jaz vedela povedati, ko bi se vrnila v domači kraj! Svojim mladičkom bi venomer žvrgolela o lepoti božjega stvarstva ter bi iudi nje naučila peti hvalo božjemu Stvarniku. Ej, ptičiea bi bila pa zares radal (Poje:) Tiči-tiK-tiči-tičica JflS rada bi jaz bi]a, j^H tiči-iiči-tiči-tičica l^^I rada bi b'lal ' Da bi po zraku vedno letala ... tiči-tiči-tiči-tiLica rada bi b'la! Pavla : Misliš res, da živi ptičica brez skibi. Velikokrat, ko naj-bolj brezskrbno prepeva, se začuje nenadno: »Frr .. .< In že jo drži skobec z ostrimi kjemplji. >Čiv, čiv, čiv! .. .1 In že je vse tiho. Uboge ptičice ni več. To je čez dan. Kaj pa ponoci? Še ponoči ni ptičica brez skrbi. Če se ni dobro skrila, priprhuta sova in jo odnese. Pa iudi hudobni dečki in požrešni lovci ne dajo piičicain miru. Dečki jih kamenjajo. love jih na limanice, zapirajo v gajbice in večkrat jih poiem mučijo. — Lovci jih pa sireljajo in uboge ptičice padajo mrtve na tla. Mnogo ptičic polove tudi v zanke. Tako ujete požro največkrat Iisice — ham! — in ptičke ni več! 114 Jelka: O jej, o jej! Sedaj pa že vidim, da zivalce niso tako srecne, kakor sem mislila. Napačne želje sem imela. Bog je že vse prav uravnal. Deklico me je nstvaril in deklica hočem ostati, čeprav sem sirota brez staršev. Ne maram biti ne žabica, ne ribica in tuai ne ptičica. Pridno se bom učila, lepo bom ubogala svoje rednike, ki tako skrbijo zamc in radi rae boclo imeli v šoli in donia. A ko bom velika, hočem biti pošteno slovensko dekle, da bom jx»nos domu, domovini in narodu. Ali ne bo tako prav iu lepo? Pavla: Da, ljnba Jelka, iako je prav! In k temu cilju naj te vodi niolitev, delo in pesem. Jelka: Prav si povedala, Pavla! Srečni in zdravi sva, zato veselo zapojva: Sem deklica mlada, vesela, sem pravo sloTensko deklc. kot slavček veselo bi pela, da b' daleČ razlegalo se: Tralata, tralala . .. Zakaj bi nek" sladko^ ne pela. zakaj bi vesela ne b*la! Saj vsak dan krog mojega čelti mi sap'ca gorenjska pihlja! Tralala, tralala ... (Zastor.)