(foto: Benjamin Kanjir) Osrednja knjižnica Celje Muzejski trg 1 a 3000 Celje „ VESELI SAVINJČAN UHU®« SiUüMMSSl» im BENCINSKI SERVISI fftAgip LETUŠ tel. 03 891 56 11 PBBDUß STRAN 7 izberete, brezpiao... tronsko bančništvo! banka-celje-si LSI (H) F.400 700.00 f BlačiloifaKoi Poslujemo globalno. Podjetništvu pomagamo lokalno. Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 ■ KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 ^Stišč e GRAD KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj CEPILNIKI DRV - UNIFOREST MX114SV 1.960.00 f pSWi STRI NAI.. Iktt AKCIJA!!! 4.90 e ORGANIK 20 kg *2,95 f ZEMIJEZA BALKONSKE ROŽE 70 L ŽE OD 6.10f KOM POSTNI K ECO. 600 L 49.95 * BRIKETI ZA PSE. 3 kg 3.00 f Freéer GOSTINSTVO, Mitja Felicijan s.p. Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Rezervacije za zaključene družbe za dogodke kot so rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice... Po predhodnem dogovoru možno tudi ob nedeljah. Kupiš dva, cHojliiš tri Jabolka so pakirana kg.^^H dobite jih na SadjarstvuiJu^Sf sak uair od ponedeljka do netka((7djEl»2Tdo 16. ure in vseh trgovinah Kmetijske zadruge Šaleška dolina! Jf*', Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas banka celje JUTRI odprem trgovino v ŽALCU. imam dober račun! Imam dober račun! Poslovni račun z ugodnostmi: • brezplačna izdaja prve plačilne karticeActiva/Visa-Business/ Electron, . čnega vodenja . 6 mesecev brezplačne« .. i_« trryr'l m3' za prvo leto poslovanja IzberiteSe eno ^'Sdartugodn^po^^. Ugodnosti posate ™ s^nprašajte SJST5S poslovalnici! Morda zanje v . - ■ „aUet za elek- Tretja stran s OSREth- KNJIŽNiC» CRUE Ločevati ali plačevati Po podatkih državne agencije za okolje v Sloveniji vsako leto proizvedemo več kot400 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca. Statistika govori, da količina zbranih odpadkov počasi narašča in da Slovenci še zdaleč ne dosegamo ciljev 5. okoljskega akcijskega programa Evropske unije, ki je že za leto 2000 določil, da naj bi članice EU stabilizirale količino komunalnih odpadkov pri 300 kilogramih na prebivalca na leto. Resnici na ljubo velja dodati, da pri nedoseganju ciljev na tem področju v EU nismo edini oziroma sodimo celo med manjše pridelovalce komunalnih odpadkov, saj povprečna letna količina zbranih komunalnih odpadkov na ravni EU presega 500 kilogramov na prebivalca in še narašča. Se pa Slovenci od ostalih Evropejcev razlikujemo po tem, da veliko večino (več kot 90 odstotkov) komunalnih odpadkov še vedno odložimo na odlagališča. Napočil je čas, da se končno zavemo, da zabojniki z modrimi, rumenimi in zelenimi pokrovi niso postavljeni zato, da bi bil sistem zbiranja odpadkov bolj kompliciran, ampak zato, da lahko odpadke odiagamo ločeno in s tem pomagamo ohranjati okolje. Ločevanje, recikliranje in predelava komunalnih odpadkov namreč neposredno prispevajo k zmanjševanju količin toplogrednih plinov, kar pomeni, da lahko vsak izmed nas prispeva svoj delež k ohranjanju zdravega življenjskega okolja. Po informacijah s strani »komunalcev« je v praksi še najmanj zapletov pri zabojnikih z modrimi pokrovi, v katere sodijo časopisi, revije, knjige, prospekti, zvezki in vsa odpadna kartonska ter papirna embalaža. Tapete, higienski papir, celofan, kartonska votla embalaža tekočin in povoščen ter plastificiran papir ne sodijo v te posode. Posode z rumenim pokrovom odpirajo več vprašanj. Ve se, da so namenjene zbiranju odpadne embalaže in da vanje odlagamo plastenke pijač, živil, čistil in pralnih sredstev, pločevinke živil in pijač ter votlo embalažo od mleka in sokov. Vanje sodijo tudi nakupovalne vrečke. Umivanje plastenkje zaželeno, ni pa obvezno. Največ problemov je z odpadki, ki končajo v zelenih posodah. Pogosto se namreč poleg steklenic, kozarcev in steklene embalaže v njih znajdejo tudi ogledala, razbita okenska in avtomobilska stekla ter še marsikaj drugega, zaradi česar predelovalec odpadnega stekla takšne pošiljke noče prevzeti, zato le-ta konča na odlagališču kot eden najbolj obremenjujočih dejavnikov za okolje, ki se nikoli ne razgradi. Ločujmo odpadke ali pa nas bo zaradi njih v prihodnje še zelo bolela glava! Tema tedna: Koliko nas stane 'košarica z odpadki'?.4 Smreka Gornji Grad: Gornjegrajčani gradijo na Irskem..5 Zgornja Savinjska dolina: Dolga zima drago stane.........6 Dolga zima drago stane..............6 Občina Mozirje: Za kvadratni meter od simbolične cene do 35 evrov....................8 Celjska škofija: Novi škof ordinarij je dr. Stanko Lipovšek.9 Kulturni dom Mozirje: Verzi o naravi, hoji v dvoje, osamelosti.11 Kulturni dom Mozirje: Verzi o naravi, hoji v dvoje, osamelosti.11 Košarkarski klub Nazarje: Z zmago potrdili naslov in napredovanje v drugo ligo..........18 Planinsko društvo Nazarje: Dve strani Everesta za Simono Pogač.....................19 ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 11,19. marec 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. 0 KOLIKO NAS STANE »KOŠARICA Z ODPADKI«? Dodana vrednost odpadkov so nova delovna mesta Mozirski svetniki so na eni od sej namenili nekaj besed tudi ravnanju z odpadki. Problem so videli v tem, kam z odpadki in za kakšno ceno. Lahko bi se še vprašali, kam s tolikšno količino odpadkov. Stanislav Podsedenšek je omenil, da občina nima deponije za gradbene odpadke, in povprašal, kako naj občani pridejo do ekološkega otoka. Poraja pa se še eno vprašanje: ali institucije spodbujajo projekte za ravnanje z uporabnimi odpadki, ki so priložnost za ustvarjanje »dodane vrednosti« in novih delovnih mest za teže zaposljive. ODPADKI SO ENA NAJRESNEJŠIH OKOLJSKIH GROŽENJ V to nas lahko prepriča podatek, da namerava EU ustanoviti Evropsko agencijo za odpadke, za katere redno delo bomo davkoplačevalci namenili 16 milijonov evrov letno. Do postajajo komunalne storitve resen strošek za gospodinjstva, priča zadnje zvišanje cen zaradi omrežnine, to je oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odpadne vode. Da pa nas bodo komunalni odpadki še bolj dušili, pričajo nekatere številke iz domačih logov. Mešane odpadke, zbrane v zabojnikih do četrtka, dve specialni vozili Komunale Mozirje zbirata in odvažata v Regijski center za ravnanje z odpadki (RCERO) Celje. Ti odpadki končajo deloma kot pepel, deloma kot tako imenovani težki ali negorljivi del na odlagališču v Bukovžlaku pri Teharjah. Tam se zbirajo odpadki iz 24 občin Savinjske regije na 35 ha velikem odlagališču, na 12 ha (obe za približno 75 nogometnih igrišč) pa nastaja že novo, ki bo zadoščalo za predvidoma 30 let. Ločeno zbrane odpadke (papir, steklo, pločevina in plastika) ob petkih Komunala odvaža na Dinos in v Surovino v Šoštanj, Velenje in Žalec. Samo v Mozirju se zbere na leto več kot 39 t papirja, 201 stekla, 71 plastike in skoraj 21 pločevink. UPORABNIK PUČA VSE STROŠKE In trgovina? »Pobere dobiček. Za primer: že proizvajalec jogurta vključi v ceno reciklažo embalaže,« je povedal direktor Komunale Mozir- je Andrej Ermenc. Strošek ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki je visok in bistveno večji od ravnanja z ločenimi frakcijami embalaže. Pomembno je ločevanje odpadkov, še pomembnejše pa padkov se preračuna na število oseb v gospodinjstvu. Konec leta 2009 so se cene za zbiranje in odvoz odpadkov povečale za 80 odstotkov. Kako drag je prevoz in deponiranje mešanih odpadkov, so spoznali tudi v smučarskem centru Golte, zato zdaj tudi oni ločujejo odpadke,« je podkrepil svoje besede z zgledom. KAM NAJ ODLOŽIM PAPIRNATI KROŽNIK? Letos bo Komunala Mozirje posebno pozornost posvetila kompostiranju bioloških odpadkov v lastnih kompostnikih. »Radi bi animirali uporabnike, da bi se kompostiranje Ekološki otok v Lokah pri Mozirju (foto: AG) čim bolj razvilo. Za kompostiranjeje namreč primernih vsaj 40 odstotkov odpadkov. Z odločitvijo, da začnemo kompostirati, bomo veliko prispevali k varovanju okolja. Biološki odpadki, ki jih odiagamo na odlagališčih, povzročajo gnitje in nastajanje toplogrednih plinov, ki so največja grožnja našemu planetu. Navodila za odgovorno ravnanje z odpadki smo v simpatični obliki abecednika odpadkov poslali vsem gospodinjstvom v občinah Mozirje in Rečica ob Savinji leta 2008. Vtem zvezku je bilo razumljivo razloženo, kam kateri odpadek spada. Odziv občanov je bil dober. Trenutno pripravljamo objavo tega abecednika in še nekaterih drugih napotkov v obliki letakov na naši spletni strani. Občani vedno pogosteje kličejo in sprašujejo, kako ločevati odpadke. Sprašujem se, kako učinkoviti so letaki, kdo jih bere, kako pogosto obveščati.« GRADBENI IN KOSOVNI ODPADKI Posebni, gradbeni odpadki sestavljajo četrtino vseh odpadkov v Sloveniji. Večina se odloži na odlagališču, del se reciklira. Ploščice za kopalnico tako sodijo v poseben kontejner, ki ga po naročilu stran- zmanjševanje količine odpadkov, saj manj odpadkov pomeni nižjo ceno, na katero vpliva tudi rast cen nafte (40 odstotkov nafte že gre za proizvodnjo hrane). »Strošek v zvezi s številom ekoloških otokov je zanemarljiv, saj so na občinskem zemljišču, zabojniki pa imajo rok uporabe vsaj deset let. Predpisi, ki urejajo ločeno zbiranje posameznih frakcij embalaže, določajo, da je ekološki otok obvezen za vsakih 500 prebivalcev. Glede na želje občanov in občin pa mrežo otokov še gostimo. V Mozir-jujihježe 13, eden na 312 prebivalcev. Svojega so pred kratkim dobili krajani Podvrha in Lok pri Mozirju,« je povedal Andrej Ermenc in nadaljeval: »Izračuni cen storitev se bodo izvajali letno na podlagi podatkov minulega leta. Količina od- OBCINA RECICA OB SAVINJI Rečica ob Savinji 55,3332 Rečica ob Savinji Tel: (03) 839-18-30, faks: (03) 839-18-35 Občina Rečica ob Savinji objavlja naslednjejavne razpise za leto 2010: 1. Javni razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v občini Rečica ob Savinji za leto 2010:671-0002/2010-1 2. Javni razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Rečica ob Savinji za leto 2010: 610-0001/2010-1 Besedilo razpisov in obrazci so objavljeni na spletnih straneh občine Rečica ob Savinji (http://www.obcina-recica.si/) in na oglasni deski občine. Župan Občine Rečica ob Savinji Vincenc JERAJ l.r. ke pripelje Komunala in za odvoz izstavi račun za 120 evrov. Občan pa lahko sam odpelje gradbene odpadke k najbližjemu predelovalcu, na primer v Kamnolom Pireši-ca. Tudi večina kosovnih odpadkov konča na odlagališču kljub visokim stroškom, kijih zahteva ločeno zbiranje. Za tono teh je treba plačati 148,31 evra. Komunala Mozirje odpelje kosovne odpadke enkrat letno. Že na terenu delavci ločijo vrste odpadkov (bela tehnika, leseni ...), a podjetje ne nudi možnosti za ločevanje uporabnih od neuporabnih odpadkov. KOLIKA JE CENA »KOŠARICE Z ODPADKI«? Gospodinjstva ne plačujejo za ravnanje z odpadki samo Komunali Mozirje. Simbiu, družbi za ravnanje z odpadki, ki upravlja z RCEROM, je lani mozirski občinski svet potrdil za nekaj manj kot 300 odstotkov višje cene za ravnanje s tono mešanih odpadkov. Iz družbe odgovarjajo: »Kar se tiče cene ravnanja z odpadki za občino Mozirje, pa je cena takšna kot v vseh ostalih 23 občinah, podpisnicah pogodbe o izgradnji RCERO Celje. S podpisom omenjene pogodbe so se občine podpisnice zavezale k enotnim cenam za storitve ravnanja z odpadki. Delovanje RCERO Celje je transparentno in javno. Vsa sredstva, obračunana občinama Mozirje in Rečica ob Savinji za izgradnjo RCERO Celje, so bila vložena vfinan-ciranje tega projekta. 0 stanju in financiranju projekta pošiljamo vsem občinam redna poročila vsake štiri mesece.« ZLATO JE GNOJ IN GNOJ JE ZLATO V razvitejših državah postaja ponovna uporaba odpadkov pomembna gospodarska veja. Na vprašanje, koliko posameznikom in skupinam so strokovno in finančno pomagali pri uresničevanju podjetniških idej v zvezi z ravnanjem z odpadki, iz SAŠA ORA ni bilo odgovora. Mozirski svetniki na sejah večkrat poudarjajo, da je treba več proračunskih sredstev nameniti podjetništvu in sociali. Tako bi zmanjšali število brezposelnih in rešili marsikateri socialni problem. Internu so namenjena socialna podjetja, kotje na primer center vnovične uporabe odpadkov, ki omogoči brezposelnim, da si s svojim delom zagotovijo socialno varnost in povrnejo dostojanstvo. Enega bodo aprila odprli v Slovenskih Konjicah. Andreja Gumzej SMREKA GORNJI GRAD Gornjegrajftmi gradijo na Irskem Že slab mesec so na Irskem v bližini Dublina monterji gornjegrajske Smreke, ki je tam uspela pridobiti velik posel. Projekt bo še naslednje tri mesece povsem angažiral Smrekine proizvodne zmogljivosti. To jih navdaja z optimizmom, da bo letošnje poslovno leto povsem drugačno od lanskega, ko so poslovali z izgubo. Pred podjetjem so gornjegrajski lesarji postavili vzorčno hišo Menina, ki je zgrajena po najnovejših spoznanjih sodobne arhitekture z uporabo izključno naravnih materialov in vmesnih izolacijskih plasti (foto: Marija Lebar) PREŽIVETI IN NE ODPUŠČATI V letu 2008 je Smreka po dolgih letih izgub prvič poslovala pozitivno, vendarje že proti koncu istega leta, še bolj pa v začetku 2009 kriza pokazala zobe in lanske prve mesece so bili kar precej doma. Realizacija je bila bistveno manjša od predhodnega ieta. Vsi trgi, na katerih nastopajo, in tudi tisti, kjer so poskušali iskati rešilno bilko, so bili v letu 2009 v krizi. Tako je bil lani cilj preživeti in predvsem ne odpuščati. Vedeli so, da se bo tržišče odprlo in da delo bo. »Najbolj zaupamo svojim delavcem. Tako v težavah kot v boljših časih smo vsi na isti barki,« meni direktor Bruno Zagode. Zato so še pravočasno sprejeli vrsto ukrepov, med drugim tudi prerazporeditve delovnega časa in tako uspeli zadržati delovna mesta. Poslužili so se možnosti za premagovanje krize, ki jih je ponudila država. Skrajšali so delovni čas, bilo pa je tudi nekaj čakanja na delo doma. »Še huje bi bilo, če ne bi pravočasno začeli z ukrepi znotraj podjetja,« pravi Zagode. »Pomoč gospodarstvu bi bila optimalnejša, če bi bila delovno pravna zakonodaja boljša in če bi se dalo dobiti sredstva iz jamstvenega sklada na bolj enostaven način.« PRILOŽNOSTNA IRSKEM Dogovori za projekt na Irskem so pričeli teči že leta 2009 in so trajali skoraj šest mesecev. Smreka je posel dobila. Gre za objekte v tematskem parku blizu Dublina. Park je namenjen otrokom, tam bodo zanje pripravljali različna doživetja, videti bo mogoče različne živali, med drugim tudi bizona. Smreka bo v parku postavila glavni objekt v izmeri 1.300 kvadratnih metrov, poleg tega pa še pet manjših. Gre za energetsko varčne in ekološke lesene montažne objekte. Projekt in načrte so naredili Irci, kompletno izdelavo in postavitev pa so prevzeli Gornjegrajčani. Trenutno je na Irskem šest delavcev, v času največjih del pa jih bo okoli petnajst. Komponente, ki jih izdelajo v Gornjem Gradu, na gradbišče prevažajo s tovornjaki. »Otvoritev se predvide- va za avgust. Napak pri izdelavi si ne smemo privoščiti, saj je delovišče tako oddaljeno, da bi to povzročalo ogromne stroške. Projekt ni tipski, potrebna je skrbna ročna izdelava elementov in perfektna montaža. Ko bo posel gotov, bo to odlična referenca za naše poslovne zmožnosti,« tako direktor Smreke. NA OBZORJU BOLJŠI ČASI? Za letos so si postavili rekorden plan, kakršnega podjetje še ni imelo. Večino poslov naredijo za izvoz oziroma v tujini, na Slovenijo odpade le desetina poslovanja. Poleg dosedanjih trgov, kot so Španija in Avstrija, se spogledujejo tudi z drugimi možnostmi. Intenzivno se pogovarjajo s potencialnimi partnerji v Švici, na Japonskem in v Južni Koreji. »Posel so še vedno ljudje, zato je pomemben pristop do morebitnih kupcev, še posebej je trebe upoštevati različnost kultur in mentaliteto,« pravi Bruno Zagode, ki večino pogovorov s možnimi poslovnimi partnerji na novih trgih opravi sam. Kot nadaljuje, se kažejo pozitivni indici za posle na teh trgih. NI JIM VSEENO ZA ZAPOSLENE Na vprašanje, kaj meni o izkoriščanju delavcev v slovenskem gradbeništvu, Zagode pravi, da je ogorčen. »Če ne moreš (ali pa nočeš) plačevati za zaposlene niti prispevkov in če celo zadržuješ njihov denar za odplačila kreditnih obrokov, je bolje, da takoj nehaš in firmo zapreš,« meni. Kljub težavam in slabemu letu 2009 niso delavcem ostali dolžni ničesar. Dogovorili so se sicer za desetodstotno zmanjšanje plač, za vodstvene delavce je bil ta odstotek še višji, da bi lahko ohranili delovna mesta. Osebni dohodki so kljub temu dosegali zagotovljeno minimaino plačo. Redno so plačevali prispevke, potne stroške in izplačali tudi regres za letni dopust. Letos od 1.januarja daljevSmreki poslujejo normalno, prenehali so z ukrepi pomoči od države. Od lani so zaposlili štiri nove sodelavce, tako jih je sedaj 52. Računajo še na kakšno novo delovno mesto in z optimizmom gledajo v prihodnost. Marija Lebar VISOKI STROŠKI ZIMSKE SLUŽBE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Dolga zima drago stane Čeprav je dolgotrajna zimska idila prinesla veliko veselja otrokom in ljubiteljem smučanja, se je ob pregledovanju stroškov zimskih služb, precej manj veselijo na občinah. V sedmih občinah naše doline so po do sedaj znanih podatkih stroški za delo zimske službe vse prej kot nizki, marsikje so že občutno prekoračili v proračunih planirana sredstva. V SOLČAVI IN LUČAH SNEG LAHKO ŠE V MAJU V Solčavi, kjer skrbijo za okoli 40 km cest, so delovanju zimske službe namenili okoli 30 tisoč evrov, ob pregledu plačanih računov pa ugotavljajo, da so do konca januarja predvidena sredstva že prekoračili za dobro polovico. Ker je Solčava naša najvišje ležeča občina, se s snegom tudi najdlje spopada. Rudi Jezernik, ki v solčavski občini skrbi za finance, tako pravi, da bodo končne izračune, koliko sredstev je »stopila« letošnja dolga zima, lahko delali šele od maja dalje. Tudi v Lučah ni sneg nič nenavadnega vse tja do poletnih mesecev. V lanskem proračunu občine Luče so za delovanje zimske službe planirali 51 tisoč evrov in do konca novembra 2009 vsa sredstva tudi porabili. Letošnji proračun je zimski službi namenil 53 tisoč evrov, poplačani so že računi za lanski december in letošnji januar. V teh dveh mesecih je huda zima »požrla« že 19.647 evrov, torej več kot tretjino sredstev. Zaradi pogostega sneženja zagotovo tudi račun za februar in marec ne bo nizek, ker pa so kot Solčava tudi Luče lahko zasnežene še aprila ali celo maja, se bo poplačilo stroškov pluženja in posipavanja cest zavleklo še v poletje. NA LJUBNEM VELIKA PREKORAČITEV SREDSTEV Občina Ljubno ob Savinji financira zimsko vzdrževanje za okoli 250 km javnih poti, gozdnih in lokalnih cest. V proračunu za leto 2010 je za tekoče vzdrževanje cest namenjenih 241.657 evrov sredstev, od tega za zimsko vzdrževanje cest 54.369 evrov. Za obdobje od lanskega decembra do letošnjega februarja pa je bilo porabljenih že 151.045 evrov. Kot pojasnjujejo v ljubenski občinski upravi, bodo sredstva za pokrivanje stroškov zimskega vzdrževanja delno prerazporejena iz letnega vzdrževanja, delno pa jih bo občina morala zagotoviti tudi z rebalansom proračuna za leto 2010. V V GORNJEM GRADU POZIMI DOLOČENE CESTE ZAPRTE V občini Gornji Grad je izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest Komunala d.o.o. Gornji Grad. Med redno vzdrževanje sodi tudi zimska služba, ki se izvaja na cca 82 km cest, čeprav je vseh občinskih cest v občini okoli 103 km. Kot razlaga direktor gornjegrajske komunale Zdenko Purnat, je temu tako, ker se v času zimskih razmer ceste, ki ne vodijo do domačij s stalno naseljenimi ljudmi, zaprejo. Zimsko službo komunala izvaja v manjši meri sama, sicer pa s podizvajalci, med katerimi so podjetja, samostojni podjetniki, večina pa so to kmetje z dopolnilno dejavnostjo. V proračunu za leto 201 Oje izvajanju zimske službe namenjenih 54 tisoč evrov, glede na že realizirane fakture in prognozo še nedospelih faktur pa, tako Purnat, predvidevajo obseg stroškov zimske službe v višini okoli 92 tisoč evrov, kar bo potrebno zagotoviti z rebalansom proračuna. ZIMA BO DRAGA TUDI V SPODNJEM DELU DOLINE V najmlajši zgornjesavinjski občini, Rečici ob Savinji, imajo kategoriziranih nekaj več kot 57 km cest. Kot je povedal župan Vinko Jeraj, so za njihovo redno vzdrževanje v proračunu za letošnje leto namenili 110 tisoč evrov, zimski službi so namenili 10.600 evrov, za investicijsko vzdrževanje cest pa 12 tisoč evrov. Skupaj je to 132.600 evrov. Očitno se bo večino teh sredstev porabila za zimsko vzdrževanje cest, saj so skupaj z lanskim decembrom do marca porabili že 66.881 evrov, torej več kot polovico vseh cestam namenjenih finančnih sredstev. V občini Nazarje, kjer poleg 60 kilometrov kategoriziranih občinskih cest, skrbijo še za gozdne ceste, kijih sicer le delno plužijo, javne površine in dovoze, so od meseca novembra 2009 do letošnjega februarja, ki je v izračun vključen le delno, za posipanje in pluženje porabili 68.648 evrov. Od teh mesecev je nazorsko občino največ stal januar, ko so za izvajanje zimske službe porabili 41.280 evrov. Ker sta tudi februar in sedaj marec še postregla z obilno količino snega, v Občini Nazarje pričakujejo, da bodo sredstva namenjena zimski službi precej prekoračena. Opravljanje zimske službe v Mozirju ima na skrbi Komunala Mozirje, ki v tej občini skrbi za nekaj več kot 1.146 kilometrov lokalnih, zbirnih lokalnih in krajevnih cest ter javnih poti, v njeno oskrbo spadajo tudi nekatere gozdne in nekategorizirane ceste, pločniki, kolesarske steze in parkirišča. Kot je povedal Vinko Zahojnik, ki na mozirski komunali skrbi za cestno dejavnost, je Občina Mozirje v proračun 2009 za redno vzdrževanje namenila 185 tisoč evrov, v letu 2010 pa 187 tisoč evrov. Zimska služba, ki je sestavni del rednega vzdrževanja, je bila v novembru in decembru 2009 vredna 43 tisoč evrov, v januarju in februarju 2010 pa 128 tisoč evrov. Tatiana Golob ■ OBČINSKI SVET NAZARJE S pomladjo pričetek del na komunalni infrastrukturi Na zadnji seji so nazorski občinski svetniki med drugim obravnavali in sprejeli odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo Za samostanom 1. Sprejetje odloka je bilo potrebno za pripravo podlag za izračun komunalnega prispevka. Občina Nazarje je v začetku letošnjega januarja pridobila gradbeno dovoljenje za komunalno ureditev območja Za samostanom 1. Komunalno bodo uredili osem gradbenih parcel, od katerih jih je pet v lasti občine. Da bo občina lahko izračunala prodajno vrednost zemljišč, je najprej potrebno sprejeti odlok in pripraviti podlage za izračun komunalnega prispevka, saj bo ta skupaj z vrednostjo zemljišč predstavljal prodajno ceno komunalno opremljenega zemljišča. V sklop komunalne infrastrukture Za samostanom sodi tudi mala čistilna naprava. Ta ima zmogljivost za sto populacijskih enot, kar pomeni, da bo nanjo mogoč priklop tudi že obstoječih objektov. Razpis za izvajalca komunalne ureditve je bil že izveden. Najugodnejši ponudnik je bilo podjetje Nivo Celje, ki bo začelo z deli takoj po sprejemu rebalansa občinskega proračuna za leto 2010 in ko bo to dopuščalo vreme. Marija Lebar ( Na kratko Pogovori z župani H koncu gre štiriletno mandatno obdobje, misli nekaterih so že pri lokalnih volitvah, ki bodo v začetku oktobra. Glede kandidatur se v dolini marsikaj govori, uradno pa je bolj malo znanega. Tudi vsi župani se še niso povsem odločili, ali bodo še kandidirali. V uredništvu smo se odločili našim bralcem predstaviti poglede vseh sedmih zgornjesavin-jskih županov na minulo mandatno obdobje in na aktualno dogajanje v naših lokalnih skupnostih. Občina Gornji Grad je po abecednem redu prva, tako bomo kot prvega objavili pogovor z županom Stankom Ogradijem, ki pravi, da občino čaka veliko dela. Ker zakladniški podračun ni več blokiran, se lahko prijavijo na državne in evropske razpise za sofinanciraje. ML Več o tem v prihodnji številki Savinjskih novic. s JAVNA TRIBUNA SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE V NAZARJAH Cukjati: »Politika je taka, kakršni so pač politiki.« »Boj proti krizi je boj za delovna mesta« so naslovili javno tribuno, ki so jo pripravili ob obisku poslanske skupine Slovenske demokratske stranke v Zgornji Savinjski dolini. V nazorskem domu kulture so o tej problematiki spregovorili France Cukjati, mag. Branko Grims, Zvone Černač, Alenka Jeraj in Iztok Podkrižnik. Zvone Černač je izpostavil, da bi Slovenija vtem trenutku potrebovala tako vlado, ki bi čutila odgovornost do države, do ljudi in bi potrebovala premiera, ki bi to odgovornost na nek način znal uveljaviti. V SDS so po Černačevih besedah v vsem obdobju, kar so v opoziciji, poskušali pomagati, da bi se stvari odvijale v boljšo smer s konstruktivnimi predlogi, a so bili vedno zavrnjeni. Iztok Podkrižnik seje osredotočil na probleme naše doline, ker kot domačin z Ljubnega ob Savinji dobro pozna podjetja v tem delu Slovenije. Pri tem je ugotovil, da podjetja še vedno dobro delajo, a se tudi ona soočajo z določenimi težavami. »V Zgornji Savinjski dolini potrebujemo tako mala kot srednje in velika podjetja, a ta rabijo bančne suporte, brez katerih ideje in vizije ter že začete investicije ne morejo uresničiti, kar je zelo slabo za okolje, v katerem delajo,« je med drugim povedal Podkrižnik in pri tem izpostavil tudi »beg možganov«, saj se mladi, ko končajo študij, ne vrnejo domov, temveč »nosijo zlata jajca pri sosedu ali nekje v tujimi«. Alenka Jeraj je izpostavila plačno nedisciplino, s katero se podjetja pri svojem delu srečujejo. Največji neplačnik je država, ki bi morala spodbujati plačevanje in svoje obveznosti čim prej poravnati. France Cukjati je prepričan, da zgornjesavin-jska podjetja vedo, da kriza sama po sebi ne mine in da je potrebno pošteno delati. A poštenosti v Sloveniji iz leta v leto bolj manjka. »Problem pri tem je pravna država,« pravi Cukjati ter dodaja, daje politika taka, kakršni so pač politiki. Mag. Branko Grims je ob zaključku dejal, da sedanji vladi ni v interesu, da bi imela Slovenija enakomeren razvoj. »Po eni strani se varčuje pri otrocih, ki naj bi bili naša bodočnost, omejuje se podjetništvo, pogoji za razvoj, po drugi strani pa se kupujejo volilni glasovi. Gre za vprašanje vrednot,« je med drugim izpostavil Grims. Marija Sukalo SDS NA OBISKU V SAŠA REGIJI Obisk hitrejši način seznanjanja s problemi Poslanska skupina SDS seje v ponedeljek, 15. marca, mudila na celodnevnem obisku v Savin-jsko-šaleški regiji. Obiskali so skoraj vse občine v omenjeni regiji, kjer so se sestali s predstavniki gospodarskih združenj. Bili so tako v velikih gospodarskih družbah kot pri malih podjetnikih in se seznanili z njihovimi problemi, uspehi, pogledi. V Velenju so se sestali s predstavniki Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) in območnih obrtno-podjetniških zbornic (OOZ) Velenje in Mozirje. Slednji so poslance in predsednika SDS Janeza Janšo seznanili z aktualnim stanjem v gospodarstvu SAŠA regije in nanizali nekaj konkretnih predlogov za hitrejši izhod iz krize. V Zgornji Savinjski dolini so se poslanci pomudili pri solčavskemu in mozirskemu županu, Alojzu Lipniku in Ivanu Suhoveršniku. Oba sta predstavila delo občin in projekte, ki so v teku, pri tem sta se dotaknila problemov, s katerimi se srečujejo. Na obisku Gorskega turističnega centra Golte so poslanci prisluhnili direktorju Ernestu Kovaču in načrtom za razvoj smučišč ter spalnih kapacitet, kijih bo nudil nov hotel. V Zgornji Savinjski dolini so se seznanili tudi s poslovanjem manjših podjetij. Pri tem so Igor Slapnik iz Bočne, Alojz Seiišnik iz Luč, Petra Podkrižnik in Janez Rihter z Ljubnega ob Savinji, Stanko Kopušar iz Zgornjih Pobrežij, Milena Lukač iz Ljubije ter Stanislav Atelšek iz Šmihela poslancem Predsednica SŠGZ dr. Cvetka Tinauer je povedala, da je regionalna gospodarska zbornica na pristojne državne organe v času od jeseni 2008 naslovila številne predloge protikriznih ukrepov, vendar z izjemo subvencij za ohranjanje delovnih mest niso bili sprejeti. Tinauerjeva je ob tem opozorila, da tukajšnje gospodarstvo za nadaljnji razvoj nujno potrebuje sodobnejšo povezavo s slovenskim avtocestnim križem in Republiko Avstrijo ter soglasno podpira investicijo v blok 6 Termoelektrarne Šoštanj. Po besedah predsednika upravnega odbora OOZ Velenje Branka Meha je trenutni osrednji predstavili delo in načrte ter probleme, s katerim se pri poslovanju v svojih podjetjih srečujejo. Bili so si enotni, da so tovrstni obiski poslanskih skupin v podjetjih zelo dobrodošli, saj je to hitrejši način za seznanjanje s konkretnimi težavami malega gospodarstva. Marija Sukalo problem malega gospodarstva v Šaleški dolini naraščajoča finančna nedisciplina, poleg tega previsoka obremenitev podjetij z davki in prispevki Po mnenju sekretarja OOZ Mozirje Janka Ko-pušarja so v zelo težkem položaju tudi avtoprevozniki in lesarji, narašča pa tudi obseg sive ekonomije. Direktor področja gospodarjenja Boštjan Gorjup iz podjetja BSH Hišni aparati Nazarje je opozoril na problem previsoke obremenitve plač visoko strokovnih, zlasti inženirskih kadrov, ki se zaradi boljšega zaslužka vse pogosteje odločajo za zaposlitev v sosednji Avstriji. 0 OBČINA MOZIRJE ODPRODAJA IN KUPUJE ZEMLJIŠČA Za kvadratni meter od simbolične cene do 35 evrov Na zadnji seji mozirskega občinskega sveta so svetniki obravnavali predloge o prodaji parcel na območjih Podvrh in Mozirski gaj ter nakupu zemljišč na območju Lepa Njiva - Grmadski vrh in Planinska Ravna. STAREJŠI ZA STAREJŠE • w* za vis|o kakovost življenja starejših Po mnenju predlagatelja 13 parcel na območju Podvrh Mozirje, katerih lastnica je Občina Mozirje, ni strateško pomembnih za občino, bo pa denar od prodaje na javni dražbi dobrodošel v občinski blaga-jni. Cena parcel, njihova skupna površina je 5.265 kvadratnih metrov, se giblje od 30 do 35 evrov za kvadratni meter. Razen tega so svetniki obravnavali tudi vlogo za odkup zemljišča, ki jo je vložila Ribiška družina Mozirje. Ribiška družina namerava ob obstoječi ribogojnici zgraditi nove bazene za vzrejo rib, za kar mora imeti urejeno zemljiškoknjižno stanje na območju ribiškega doma. V zad-njih letih intenzivno razvija ribiški turizem, pogoj zanj pa je lastna ribogojnica. Ribogojnico Gaj bi zgradili na parcelah ob Ločki strugi, ob njej pa še ribnik za rekreacijski ribolov postrvi in funkcionalne objekte za potrebe ribolovnega turizma in rekreacijskega ribolova, namenjenega domačinom. RD Mozirje že od 1955. leta skrbno upravlja z vodami v ribiškem okolišu. 1974. leta je zamenjala parcelo ob Mozirski strugi za zemljišče v Mozirskem gaju, kije bilo v lasti Vodne skupnosti Celje. Po osamosvojitvi je postala lastnica zemljišča, na katerem stoji ribiški dom, Občina Mozirje. V utemeljitvi vloge je predsednik RD Mozirje Milan Kojc poudaril, da je ribiška družina na lastne stroške zgradila dom in uredila okolico, zato bi bilo pošteno, če bi občina prodala zemljišče za simbolično ceno. Svetniki so se strinjali, da RD Mozirje dostavi dokumentacijo o prenosih in menjavah zemljišč, nato pa ji odprodajo parcele po 10 evrov za kvadratni meter. V občinski proračun pa bo posegel nakup zazidljivega območja v Lepi Njivi. 22.100 kvadratnih metrov obsežno območje bo občina kupila za 10 evrov po kvadratnem metru. Zazidljivo območje, za katerega vlada veliko zanimanje, ima v bližini komunalno infrastrukturo, zato ga bo v prihodnosti mogoče komunalno opremiti in prodati na trgu za precej višjo ceno od nakupne. Svetniki so sprejeli še sklep o nakupu zemljišča (3 evre za kvadratni meter) ob cesti na Golte. Na njem bo urejeno parkirišče in postavljena mitnica. Andreja Gumzej V teh dneh so številni starejši občani v občini Mozirje na dom prejeli pisno obvestilo, da se bo pri njih oglasil poverjenik - prostovoljec, s katerim se bo mogoče pogovoriti o projektu Starejši za višjo kakovost življenja doma. Na pobudo mozirskega društva upokojencev je bil v ta namen ustanovljen koordinacijskih odbor društev, nevladnih organizacij in služb, ki si prizadevajo pomagati starejšim ljudem. Pri zvezi društev upokojencev že več let poteka organiziran pristop k medsebojni pomoči starejših. V omenjenem projektu ugotavljajo potrebe po pomoči starejšim, organizirajo različne oblike pomoči in spremljajo njihove učinkovitosti. Projektu so se želeli pridružiti tudi v mozirskem upokojenskem društvu. Za koordinatorko so imenovali Terezijo Plaznik. Stopili so v stik z Odborom za negospodarske dejavnosti občine Mozirje. Tako je bila januarja sklicana prva seja stalnega koordinacijskega odbora, ki ga sestavljajo predstavniki Rdečega križa, Karitas, društva upokojencev, invalidov, sladkornih bolnikov, zveze borcevza vrednote NOB, centra za socialno deio, patronažne službe in zdravnik. Kot so zapisali, je namen medsebojnega povezovanja poenotenje skupnih ciljev in dogovarjanje za učinkovito in racionalno medsebo- jno pomoč starejšim. Kot okvirne naloge koordinacijskega odbora so si zadali izdelavo seznama starejših od 69 let v občini, pridobitev ustreznega števila prostovoljcev in organizacijo izobraževanj zanje, ugotavljanje potreb starejših, ki živijo doma ter še nekatere druge. Prve naloge so že izpeljali; tako so sestavili seznam 517 oseb, starejših od 69 let, ki živijo vobčini, in jim poslali obvestilo o svojih namerah. Na ta način se odbor želi seznaniti z razmerami, v katerih starejši živijo, kolikoje tistih, ki bi potrebovali pomoč takoj, in koliko takih, ki računajo na pomoč morda v prihodnje. »Povedati velja, daje projekt namenjen starejšim, ki živijo na območju občine, in sicer doma, torej ne v kakšni od ustanov. Prav tako to ni nadomestilo za pomoč na domu, ki jo za starejše organizira center za socialno delo in ki je delno plačljiva,« je povedala Plaznikova. »Z vprašalnikom, ki ga izpolni prostovoljec na obisku pri starejši osebi, bi radi dobili realno sliko potreb po različnih oblikah pomoči, ali je potreba po domu za ostarele, morda po varovanih stanovanjih ali dnevnih centrih,« je še dodala Plaznikova. V društvu upokojencev na projektu dela trenutno 16 prostovoljcev, želeli pa bi jih pridobiti še več. Marija Lebar DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE Upokojenci obračunali minulo delo Letos seje letnega občnega zbora mozirskih upokojencev udeležilo rekordno število članov. Preko 180 jih je prišlo poslušat poročila o delu, gospodarjenju in načrtih za prihodnost. Predsednik Stane Podsedenšek je podal izčrpno poročilo o preteklem živahnem delovanju društva. Poudaril je dosežene rezultate vseh sekcij, ki jih ni malo. Članice iz ročn-odelskih skupin so se predstavile kar na nekaj razstavah. Šahisti so tekmovali na pokrajinskem tek- movanju in dosegli zadovoljiv rezultat. Pohodniki so izpolnili svoj načrt pohodov, najodmevnejši pa so bili rezultati pevskega zbora. Že na pokrajinski reviji v Celju so dosegli prvo mesto in si tako priborili pravico nastopa na državni reviji v Cankarjevem domu. Tudi tu so se uvrstili med tri najboljše zbore v državi. Na občnem zboru so spregovorili o vseslovenskem programu Starejši za starejše, katerega so pričeli uvajati lani. Programje zaživel in društveni prostovoljci, okrepljeni s člani pre- ostalih humanitarnih društev kraja že beležijo prve rezultate. V odsotnosti knjigovodkinje je finančno poročilo prebral in komentiral kar predsednik društva. Leto so zahvaljujoč denarni zalogi zaključili na pozitivni ničli. Po podanem predlogu plana dela in predlogu finančnega plana so člani ugotovili, da je tudi v društveno dejavnost vstopila recesija, zato je bil spontan sklep zbora, da v letu 2011 dvignejo članarino na 10 evrov. Zbora se je udeležil tudi mozirski župan Ivan Suhoveršnik, ki je delo številčno najmočnejšega društva ocenil pozitivno in obljubil, da bo, če bo potrebno, priskočil na pomoč. Zbor je bil volilni. V organih društva so zamenjali kar nekaj članov, ki bodo poslej skrbeli za večjo prisotnost timskega vodenja društva, le predsednika so pustili starega. Po zboru so se člani razgovorili še ob skromni malici ter kozarčku pijače. In tako so zadovoljni z dosedanjim delom krenili novim akcijam naproti. SP Organizacije, Ljudje in dogodki CELJSKA ŠKOFIJA Novi škof ordinarij je dr. Stanko Lipovšek Papež Benedikt XVI. je v ponedeljek, 15. marca, uradno imenoval za novega celjskega škofa msrg. dr. Stanislava Lipovška. Na novinarski konferenci v Novem mestu ga je javnosti predstavil apostolski nuncij v Sloveniji msgr. dr. Santos Abril y Castellò. Dr. Lipovšek bo v škofovsko službo posvečen 24. aprila v celjski stolnici. Celjska škofija je tako po dobrem letu spet dobila svojega škofa ordinarija. Novi škofje tako rekoč domačin iz Jankove pri Vojniku. Star je 66 let in je svojo mašniško pot začel prav v Celju. Od tukaj je odšel na podiplomski študij liturgike v Rim. Njegovo naslednje duhovniško mesto je bilo v Mariboru, kjer je ostal vse do danes. Bilje župnijski upravitelj, predaval je na teološki fakulteti, pripomogel k ustanovitvi škofijske orglarske šole in tudi tam predaval. Leta 1982 je bil imenovan za stolnega kanonika, dve leti kasneje še za stolnega župnika in nazadnje za naddekana. Zadolžen je bil tudi za pripravo obeh papeževih obiskov. V uradnem obvestilu Slovenske škofovske konference je rečeno, da »njegovo pastoralno delo zaznamuje velika odprtost do drugače mislečih, predvsem do ekumenskega dela in zbliževanja s pravoslavnimi in evangeličanskimi kristjani«. Sam pravi, da slovo od Maribora, kjer je deloval 34 let, ne bo lahko. Kljub temu se dela v Celju veseli, saj je bil s svojimi domačimi kraji ves čas tesno povezan. Marija Lebar Dr. Stanko Lipovšek bo v škofovsko službo posvečen 24. aprila v celjski stolnici DRUŠTVO ZA VZGOJO IN VARSTVO PTIC KALIN MOZIRJE Ptice so izjemno koristen člen našega okolja Prenova voljer v Mozirskem gaju je bila ena osrednjih lanskoletnih nalog članov društva Kalin, ki združuje zgornjesavinjske ljubitelje in vzgojitelje sobnih in zunanjih ptic. Društvo deluje že več kot trideset let, večina njihovih nalog se tako, kot menjava letnih časov in življenje ptic, iz leta v leto ponavlja. V letošnji s snegom bogati zimi je posebej hudo za zunanje ptice. Da bi jim olajšali preživetje, člani društva izdelujejo krmilnice in jih razdelijo med tiste, ki so pticam pripravljeni pomagati s krmljenjem. Žal je, kot je na občnem zboru povedal podpredsednik društva Ferdo Remic, recesija nekoliko prizadela tudi Ferdo Remic ugotavlja, da je recesija prizadela tudi njihovo društvo (foto: Marija Lebar) delovanje njihovega društva, zato so se lani odrekli redni strokovni ekskurziji. »Zaradi varčevanja na vseh ravneh je bilo tudi naše društvo finančno osiromašeno, kljub vsemu smo si člani prizadevali, da smo načrtza leto2009 čim bolje realizirali,« je povedal Remic. Tako so na začetku pomladi pregledali gnezdilnice za zunanje ptičev Gaju, pri čemer so ugotovili, da ptice v njih redno in rade gnezdijo. Konec aprila so v voljere namestili 48 ptic, »kar je dodatno krasilo in popestrilo cvetoči Gaj do jeseni,« je dodal Remic. Septembra so menjali kritino na voljerah, za prenovo strehe na zadnji voljeri pa bodo poskrbeli letos. Za 2010 načrtujejo v svoji hišici v Gaju, imenovani Ljubotov dom, v času sezone večkrat pripraviti razstavo gnezdilnic, krmilnic in literature o pticah. Za člane, teh je 22, in ostale zainteresirane bodo poskušali preskrbeti ptičjo hrano po ugodnejših cenah. Ponovno bodo na občini poprosili za dotacijo, kije lani niso bili deležni. Podpredsednik Remic je posebej omenil odlično sodelovanje med Ekološkim hortikulturnim društvom Mozirski gaj in društvom Kalin. Z roko v roki skrbijo za dobrobit ptic, ki niso le za okras in lepo petje, pač pa so pomemben člen v naravi. Marija Lebar GLASBENA ŠOLA NAZARJE Zadnji nastopi pred državnim tekmovanjem Sedem učencev Glasbene šole Nazarje je na regijskem tekmovanju mladih glasbenikov prejelo zlato priznanje. S svojimi vrstniki se bodo v tem tednu pomerili še na državnem tekmovanju. Minuli teden pa so učenci predvsem veliko vadili in nastopali. V petek so tekmovalke - flavtistke nastopile na Glasbeni šoli Velenje, na nazorski glasbeni šoli pa so pripravili nastop pianistov -tekmovalcev. V goste so povabili tekmovalce iz Glasbenega ateljeja Tartini Ljubljana in Umetniške Učenec klavirja Jan Jurjovec s svojo mentorico Ano Avberšek gimnazije Velenje. Nastop je vodi- Avberšek. la učiteljica klavirja in mentorica V dvorani Glasbene šole Nazarje nazorskih tekmovalcev Ana so učitelji, starši in učenci poslušali lepo izveden tekmovalni program posameznih učencev. Glede na starost tekmovalcev so le-ti razporejeni po kategorijah in temu primerna je tudi težavnost tekmovalnega programa. Ne glede nato, kakšni bodo končni rezultati državnega tekmovanja, učenci so s trdim delom in uspešnimi nastopi pridobili veliko znanja in samozavest, ki jim bo v veliko pomoč na njihovi življenjski poti, je po nastopu povedala Ana Avberšek. Fanika Strašek Organizacije, Gospodarstvo, Ljudje in dogodki ZDRUŽENJE IZDELOVALCEV ZGORNJESAVINJSKEGA ŽELODCA Promocija zgornjesavinjskega želodca tudi v Gaju Za člani združenja je plodno leto, je povedala predsednica Združenja izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca Vida Oriovič na občnem zboru v Gornjem Gradu. Združenje ima sicer sedež na Rečici ob Savinji, ker pa združuje člane iz celotne Zgornje Savinjske doline, bodo s sestanki večkrat gostovali tudi v drugih občinah. Delovni načrt je ambiciozen, kakšna pa bo letina, je še prezgodaj govoriti, saj se želodci še sušijo in zorijo. Lani so se predstavili na več prireditvah. Od 72 članov se jih je za interno certificiranje odločilo 22. Izjemno kakovost svojih izdelkov so potrdili maja na 19. ocenjevanju. Sodelovali so na številnih prireditvah v dolini, posebej so se izkazali v Mariboru na konferenci ob zaključku evropskega projekta Razvoj kvalitetnih gorskih in hribovskih prehrambenih izdelkov. Sodelovalo je šest držav, Slovenijo je zastopal zgornjesavinjski želodec, ki je bil na degustaciji »zvezda prireditve«. Leta 2004 je združenje pridobilo sklep o priznanju geografske oznake Zgornjesavinjski želodec, tik pred vrati je še potrditev te oznake v skladu z evropskimi predpisi v Bruslju. Letos bo potekalojubilejno, dvajseto ocenjevanje želodcev, in sicer predvidoma 29. maja. Na občnem zboruje bilo še enkrat pou- Vida Oriovič ugotavlja, da je za člani združenja plodno leto (foto: Marija Lebar) darjeno, da naj se izdelovalci držijo receptur brez nitritnih ali kakih drugih dodatkov. Dogovor je, da na ocenjevanje v letu 2011 izdelkov z neustreznimi dodatki ne bodo sprejemali. Ekološko hortikulturno društvo Mozirski gaj je povabilo izdelovalce zgornjesavinjskega želodca k sodelovanju. V kovačiji v Gaju jim ponuja prostor, kjer bi se z želodci lahko predstavili številnim obiskovalcem ob koncu aprila. Sicer pa bo združenje dobilo svoje prostore v Tavčarjevem dvorcu, ki gaje odkupila občina Rečica in kjer v bodočnosti predvidevajo tudi manjšo prodajalno. O tem je spregovoril rečiški župan Vinko Jeraj, član združenja izdelovalcev od vsega začetka. Tudi gornjegrajski župan Stanko Ogradi je pohvalil delovanje združenja. Na predlog za ocenjevanje salam pa je Silvo Zdolšek menil, da se je zaenkrat treba posvetiti želodcu, saj se je potrebno o tej temi še marsikaj naučiti. Marija Lebar IZVRTINA TEDNA Nova policijska strategija »Odkar sem na delu na Policijski postaji Mozirje, tega pa je že štiri leta, so bili vsi povzročitelji prometnih nesreč s smrtnim izidom pod vplivom alkohola«, je v posebnem, skrajšanem poročilu na nedavnem zboru članov AMD ZSD povedal Matjaž Sem, pomočnik komandirja za področje prometa. Ker tako statistika kot tudi praksa potrjujeta, da je stanje cestno prometne varnosti na področju PP Mozirje še vedno zelo pereče, so se policisti oprijeli tako imenovane nove strategije dela. In glej ga zlomka, uspehi niso izostali (če bi temu sploh smeli reči-uspehi?!). V letošnjem letu so do konca februarja policisti pridržali kar 29 prekomerno vinjenih voznikov Matjaž Sem (foto: Jože Miklavc) ter zasegli že sedem vozil, nekaj postopkov glede zasega pa je še v teku. Jože Miklavc CELJE Citycenter praznuje četrti rojstni dan Največje nakupovalno središče na celjskem, Citycenter Celje letos praznuje četrto obletnico razširitve centra. Praznovanje bo potekalo štiri dni, med 18. in 21. marcem, s pestro ponudbo in nagradami. Slogan četrte obletnice je Štiri dni se vrti, vtem času pa pripravljajo številne dogodke. V Citycentru Celje so imeli v lanskem letu uspešne poslovne rezultate. Tudi ocena poslovanja v letu 2010 je optimistična. »V Citycentru Celje beležimo, daje v več kot 84 prodajalnah in lokalih preko celega lanskega leta nakupovalo pet milijonov ljudi, ki so ustvarili odstotek več prometa kot lani. V njih je zaposlenih več kot 500 ljudi,« je povedal menedžer centra Boštjan Brantuša. Praznovanje bo zaznamovalo kolo daril, ki bo prineslo nagrado vsakomur, ki bo v tednu praznovanja zbral štiri žige Cilycentrovih trgovskih partnerjev ob nakupu nad 10 evrov. Kupončki bodo na voljo pri blagajnah in informacijski točki. Enega izmed žigov bo vsem obiskovalcem podaril Citycenter. Vse štiri dni bo ob 18. uri na osrednjem odru potekalo pestro dogajanje z zvenečimi imeni. Včeraj sta obiskovalce zabavala stand-up komik Boštjan Gorenc - Pižama in A cappella festival, danes pa ansambel Lojzeta Slaka. Jutri bodo nastopili zmagovalci letošnje Eme ansambel Roka Žlindre in Kalamari, razrezali pa bodo tudi Citycentrovo torto velikanko. V nedeljo ob 11. uri bo otroško rajanje s Piko Fliko in čarodejem Gustijem. Vse štiri dni bo potekala nagradna igra. Vsak dan bo izžrebana atraktivna dnevna nagrada, jutri pa bodo podeljene tri glavne nagrade: darilni boni Citycentra v vrednosti 1.000 evrov, izlet v London ter izlet na Dunaj. ID Menedžer centra Boštjan Brantuša pri razrezu rojstnodnevne torte (foto: Helena Kotnik) Z ODRA KULTURNEGA DOMA MOZIRJE SE JE SLIŠALA PESEM ZGORNJESAVINJSKIH PESNIC I Verzi o naravi, hoji v dvoje, osamelosti... Kulturno društvo Mozirje je za 8. marec pripravilo recital ljubezenske poezije članic društva Slap. Prireditev je vodil Roman Čretnik, pesemska besedila pa so recitirale: Manica Slapnik, Janja Napast, Darinka Marinc, Tajda Reberčnik in Janja Kolar. V prazničnem večeru so sodelovali še učenci - mlajši mladinski pevski zbor in plesalke-OŠ Mozirje ter mla-di glasbeniki nazorske glasbene šole. Idejna zamisel in scena je bilo deio Antona Veneka, odrski prostor stvaritve«. Recitatorke so nato brale je okrasil mozirski vrtec. druga za drugo pesmi zgornjesav- Občinstvo je za uvod poslušalo injskih pesnic. V Lenartu pri Gorn-Pismo materi Rezike Plaznik. Oseb- jem Gradu je doma Andreja Špeh, na izpoved o mami, ki svojih pesmi ki hodi po stopinjah svoje stare in zgodb ni zapisala, so pa oživele v mame, avtorice različnih nagovo-hčerki kot spomin na ženo, ki so ji rov. Ljudmili Trbovšekje bližja lirska bili prva skrb otroci, njene »najlepše balada. O tem, kaj je ljubezen, seje spraševala najmlajša med pes- nega kraja Solčave, Vera Kumprej nicami, Vanja Rajter. Štefki Petek je pesni v duhu ljudske pesmi, pisanje verzov v tolažbo in veselje. Večer ljubezenske poezije se je PesmiHanePrinatsoglasnicečasa izpel s spominom na domačinko in tega, kar doživljajo mladi. Albino Anko But. Svoje pesmi je zbrala v Rajter navdihuje okolica Šmihela, dveh pesniških zbirkah; ena z Rozika Tkavc pa »pretopijo« v verze naslovom Živim, ker ljubim je izšla lepote Savinjske doline. Ivana Žvi- leta 1984, druga Čakanje pa pelj označuje sebe kot »pesnico 1990. leta. Odlika njenega pesnjen-trenutka«, pesmi Marije Rihter so ja je humanistično sporočilo o »odsev mojega življenja«. Ida Slap- ljubezni, ki je kos celo smrti, nik ubeseduje vsakdanjost rojsf- Andreja Gumzej Vnukinji Mia Sari Leskovšek iz Lok pri Mozirju želiva vse lepo ob praznovanju 7. rojstnega dne. Ostani takšna, kakor si, saj tako te imamo radi vsi! Babi Milena in dedi Ranko iz Novih Lok pri Mozirju Cvetje, glasba in pesem za 8. marec (foto: Ciril M. Sem) Hotel Plesnik Vsako soboto in nedeljo Vam nudimo družinska kosila po ceni 10,00 EUR. Otroci do to. leta imajo kosilo brezplačno (en otrok na eno odraslo osebo). Vljudno vabljeni! Vaš Hotel Plesnik **** Tel.: 03-839 2300 Navdih za vaš dom - zavese Bodoni - Stari trg 26,3320 Velenje Tel.:031897-49-80 GSM:0411728-017 Bodoni d 0.0. trgovina, proizvodnja, storitve PODJETJE S TRGOVINO, INSTALACIJE IN STORITVE Delavni čas: delavniki od 7.00 do 18.00 ure, sobote od 7.00 do 12.00 ure. Telefon: 70 50 280 70 33 130 toplotne črpalke in sončni kolektórji ^ centralno ogrevanje vodovod sanitarna keramika Dostava na dom Montaža gradbeni material barve in laki vijaki in izolacije bela tehnika je zaželel tudi župan Ivan Suhover-šnik, besedo pa je povzela še evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič, ki seje srečanja udeležila kot star-odobnica, oblečena v debel volnen pulover in široko krilo. Podobno so bile oblečene tudi ostale udeleženke. Marsikatera izmed njih je so ostalima smučeh in uspešno premagali postavljene ovire. Za zvrhan koš smeha so poskrbele tekmovalke in tekmovalci, ki so se pomerili v skokih. Še pred njimi so se po strmini zapeljali Selniški pležuharji, ki so pokazali svoje znanje pri obvladovanju Počasi se daleč pripluži ^ (foto: BK) A Starodobniki v svoji opravi so prava atrakcija na smučeh (foto: CMS) ' " JT-1. Tl lesenih pležuhov, baje najstare- T Jših pripomočkov za drvenje po P. snegu. Na skakalnici je bilo potrebno znanju dodati še obilno i l mero poguma. Dekleta in fantje m* , \ so vztrajno lovili ravnotežje v i|\ \ • : zraku in kasneje ob pristankih, ki B . AW/ so bili za marsikoga malce boleči. f' \ " Kljub mnoginrvpadcem je bila - \ 1 sreča znova na strani pogumnih, 4 T'wÀ , zato poškodb ni bilo. I c' , \ BenjaminKanjir Na letošnji povorki skozi Mozirje je pozornost zbujal starodobni kolesar (foto: BK) • 'Mozirju in na Golteh je 13. mar- bila ponosna na svoje spodnje per-potekalo četrto vseslovensko ilo, ki ga je tudi pokazala. Včasih je dicionalno srečanje ljubiteljev bilo to perilo veliko bolj umetelno lučanja po starem, ki se ga je izdelano, kot je temu danes. Moški otežilo okoli sto smučarjev iz vse so razkazovali stare smuči, ki sojih ivenije. Veseli Savinjčani, člani skrbno pazili skozi desetletja, tako Glasbeni delavnici Andreja Raka in Primoža Zvira vabita na 4. TEKMOVANJE HARMONIKARJEV ZA POKAL ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Vabljeni na finalno tekmovanje ki bo 21. marca v Kulturni dom v Mozirju - Ob 10.00 uri nastop tekmovalcev v starostni skupini do 10 let; - ob 14.00 uri nastop starejših tekmovalcev; - ob 17.00 uri razglasitev rezultatov Sejem harmonik in narodnih noš bo v prostorih kulturnega doma ves čas prireditve. VABLJENI! Vstopnina 4,00 € POŽAR V PODJETJU MELU Hitro reakcija zaposlenih ob požaru V ponedeljek, 8. marca, dopoldan je zagorelo v silosu mizarstva Seliš-nik Melu v Raduhi. Do požara je prišlo zaradi samovžiga, le hitremu ukrepanju zaposlenih pa gre zahvala, da se požar ni razširil na druge proizvodne prostore. »Ogenj so prvi opazili zaposleni iz pisarne,« je povedal direktor podjetja Alojz Selišnik ml.. »Na srečo imamo v silosu napravo za avtomatsko gašenje, ki se je takoj vklopila.« Z gašenjem so takoj pričeli zaposleni, med katerimi je kar nekaj gasilcev. Kljub temu da so požar uspešno krotili kar sami, so na pomoč poklicali gasilske enote. Odzvali so se prostovoljni gasilci iz Luč, Ljubnega ob Savinji in Radmirja. Zaradi uničenih filtrov v silosu so morali tezamenjati, preden so lahko ponovno zagnali proizvodnjo. Tudi streho silosa bodo morali zamenjati, saj je bila poškodovana v požaru. Škode na objektu je za nekje pet do sedem tisoč evrov, lahko pa bi bila mnogo večja, če sami zaposleni in vodstvo podjetja ne bi tako hitro ukrepali. »Z zaposlenimi smo se dogovorili, da bomo odslej dvakrat letno sami pripravili gasilsko vajo, da bomo še bolje pripravljeni na morebitne požare. Kljub temu da že imamo alarmno napravo in napravo za avtomatsko gašenje, bomo še dodatno nabavili nekaj gasilske opreme in bomo ob manjših požarih lahko ukrepali sami,« doda Selišnik. »Pomembno je, da smo pripravljeni na nesrečo, ki kot vidimo, nikoli ne počiva.« Štefka Sem Planinsko drušjtvcf LEp _ VABI NA ■' - --------------------------------- 20. ARNIČEV POHOD NA RADUHO, Pričetek pohoda bo iz Luč med 6.30 in 8.00 ura Koča na Loki bo odprta od 19.3. do 21.3.2010. Za hrano in pijačo bo poskrbljena VABLJENI VSI LJUBITELJI PLANIN, DA SE NAM PRIDRUŽIJO! O 20oiHSH©2MI(!J[£©[?: nöQSCnjDsrrfisi] I Joška Letnarja s pričetkom ob 10. uri. Ne iščite me; med vami sem! Ne kličite me; doma sem! Ko umrete vi, takrat pa se zopet vidimo. ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, stara mama, babica in sestra Pavla VENEK (9.1.1924-25.2.2010) Na njeni poslednji poti smo jo spremljali in se od nje poslovili njeni najbližji, vsi dobri sorodniki, sosedje in prijatelji, ki smo jo spoštovali in imeli radi. Posebna zahvala za zdravniško pomoč dr. Andreji Podbregar, medicinskim sestram in ostalemu osebju zdravstvenega doma Nazarje. Posebna zahvala patronažni sestri Staši in reševalni postaji Mozirje. Prisrčna hvala g. Luknarju za darovano sveto mašo in g. diakonu Čeplaku za opravljen pogrebni obred. Iskrena zahvala govornikoma Anici Meh injožetu Grudniku za čustven nagovor. Hvala za darovane sveče, za svete maše in cvetje. Posebna zahvala za pomoč sosedi Silvi in Štefki ter Simonu za odigrano Tišino, gasilcem in praporščakom. Žalujoči vsi njeni Pohvala Policijski postaji Mozirje Glede na delo policije je v medijih več kritik kot pohval, zato želim pohvaliti zaposlene na Policijski postaji Mozirje, ki so v enem tednu rešili ugovor na plačilni nalog, katerega sem dobil za manjši prometni prekršek. Najprej sem se pogovoril s prijaznim policistom na Policijski postaji Mozirje, ki mije svetoval naj napišem ugovor in ga pošljem k njim. Takoj drugi dan sem po njegovih navodilih napisal ugovor in čez par dni dobil tudi odgovor, da se predlog za mandatno kazen v znesku 80 evrov umakne zaradi dovolj konkretnih dokazov, da storjeni prekršek ni bil narejen namenoma. Ta primer kaže, da s strpnim pogovorom s policistom in ustrezn- im ugovorom tudi dosežeš svoj prav, čeprav večinoma ljudi misli, da imajo oni vedno prav, in da če se pritožijo, ne bodo nikoli pri policiji uspeli. Že 44 let hodim redno v Mozirje v zaselek Ljubija, pa še nikdar nisem imel problemov s tamkajšnjo policijo doslej. Policistom Policijske postaje Mozirje želim pri njihovem delu mnogo uspeha pri varovanju varnosti ljudi in premoženja in izsleditev čimveč cestnoprometnih prekrškarjev, predvsem pijanih voznikov, katerih žal na tem koncu ne manjka. Jože Jurc Škofja vas 52 f, 3211 Škofja vas Ljubija 91, 3330 Mozirje Ljubil si nas vse, Jutro seprebudilo je, Utihnil je tvoj glas, Biti nehalo utrujeno je srce In kljub bolezni rad živel bi še. A to se zgodilo ni, Ta kruta bolezen zlomila je tvoje srce, A vedi, dragi ata, da z nami živel boš večno ti. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta in starega ata Petra KOVAČA p.d. Novakovega ata iz Trbiža pri Ljubnem ob Savinji Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, za svete maše in da so nam stali ob strani v težkih trenutkih. Še posebna zahvala zdravstvenemu osebju Ljubno, ge. Angelci Šuster, bolnišnici Celje, dializnemu oddelku, Reševalni službi Mozirje za požrtvovalnost in pomoč, g. dekanu Martinu Pušenjaku, pogrebni službi Anubis, govornici ge. Silvani za ganljiv nagovor, Dobroveljskim pevcem, praporščakom. Hvala vsem, ki ste ga na njegovi zadnji poti, kljub slabemu vremenu, pospremili v tako velikem številu. Žalujoči: žena Marija, hči Zdenka z družino, hči Darja z družino ČRNA KRONIKA • KRŠIL JAVNI RED IN MIR Dol pri Gornjem Gradu: 9. marca ob 13.20 uri so bili policisti Policijske postaje Mozirje obveščeni, da je prišlo v Dolu pri Gornjem Gradu do kršitve javnega reda in miru. V zasebni stanovanjski hiši je sin grozil materi, da jo bo pretepel, pred tem je razbijal in vpil po stanovanju. Policisti so mu izdali plačilni nalog. • Z AVTOMOBILOM V JAREK Nazarje: 10. marca ob 14.30 je prišlo na regionalni cesti v bližini tovarne BSH Hišni aparati Nazarje do prometne nesreče, v kateri se je ena oseba lažje poškodovala. Osebni avtomobil je zapeljal s cestišča, trčil v parkirano vozilo na bližnjem parkirišču in obstal na strehi v obcestnem jarku. Vzrok prometne nesreče je bila neprimerna hitrost v snežnih razmerah. Pomoč so nudili gasilci PGD Nazarje, ki so avto postavili na kolesa, poskrbeli za akumulator in razlite motorne tekočine. Poškodovano so reševalci odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. • PREVRNJEN NA STREHO Letuš: 11. marca zjutraj je voznik osebnega avtomobila na cesti Letuš-Mozirje zapeljal s cestišča in pristal na strehi. Na pomoč so pohiteli gasilci PGD Nazarje, ki so stehničnim posegom postavili avto nazaj na kolesa, odklopili akumulator, očistili cestišče in pomagali policistom pri urejanju prometa. • Z MOTORJEM V TRAKTOR Spodnje Pobrežje: 14. marca v večernem času seje na lokalni cesti v Spodnjih Pobrežjah zgodila prometna nesreča z lahko telesno poškodbo. Voznik neregistriranega kros motorja je vozil brez vozniškega dovoljenja in brez prižganih luči. Ravno tako je bil pod vplivom alkohola, saj je kasneje v postopku opravil preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0,91 mg/l. Navedeni voznik se je zaletel v priklopnik kmetijskega traktorja, s katerim je preko ceste vzvratno zapeljal voznik, kateri ravno tako ne poseduje vozniškega dovoljenja za vožnjo traktorja. Ta voznikje s kraja prometne nesreče pobegnil. Zoper njega sledi obdolžilni predlog na sodišče Velenje zaradi povzročilve prometne nesreče. Zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja in pobega s kraja prometne nesreče mu je bil izdan plačilni nalog. Zoper voznika motornega kolesa sledi zaradi vožnje pod vplivom alkohola obdolžilni predlog. Zaradi vseh ostalih prekrškov pa mu je bil izdan plačilni nalog. • ZAGORELO V KURILNICI Rečica ob Savinji: 16. marca popoldan je prišlo do požara kurilnice v stanovanjski hiši na Rečici ob Savinji. Požar, ki je popolnoma uničil instalacije in peč v kurilnici, so pogasili gasilci iz PGD Rečica ob Savinji in PGD Pobrežje. • PRIDRŽANJI VINJENIH VOZNIKOV Mozirski policisti so v preteklem tednu odredili pridržanje za dva alkoholizirana voznika osebnih avtomobilov. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si Ji /l m Ul$li t t t Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica W IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, «j -OKENSKIHPOLIC in -DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA 60-496 Želite še kaj dodati v košarico? Globok pogled Gospa z globokim dekoltejem opozori sogovornika: “Fant, pri pozdravljanju se gleda v oči.” “Saj gledam.” “Že, ampak kam?” “Radodarni materi naravi - naravnost v oči!” Prosto po Murphyju Bepo: “Ne maram zime, sovražim sneg, zimske športe. Kaj naj naredim, da bo enkrat že konec s tem mrazom, zmrzaljo in snegom?” Šimen: “Predlagam, da si kupiš smuči.” ' . Drevo spoznanja večino volivcev z lahkoto nadživi. ____________y Na kradljivi Bodo prvemu sledili strani Alp ostali prijatelji? Pri dežurnemu policistu zazvoni telefon. “Rad bi prijavil krajo več sto evrov,” pove vznemirjen glas v slušalki. “Delodajalec mi krade denar.” “Počasi, počasi. Vi ste danes že deseti, ki mi to razlaga. Delate v gradbenem podjetju kot tisti, ki so klicali pred vami?” “Ja, in kaj potem?” “Najprej vam mora delodajalec nakazati plačo in potem vzeti denar, da lahko govorimo o kraji.” “Kaj pa je potem to, če ni kraja, da nam ne da našega denarja?” “Ne vem. Izposoja mogoče.” “Hvala za vašo informacijo. Grem se še enkrat pogledat v ogledalo, če sem res podoben posojilnici.” Tugo Mernik “Kaj praviš na to, da so poslanca Srečka priprli, ker je osumljen izsiljevanja?" vpraša Radmirčan Gornjegrajca. “Hm, lahko bi rekel, da v nesreči spoznaš Prijatelja.” V drago gre rado Ko je moralo tožilstvo drugič pripraviti obtožnico, je tudi poslanec, osumljen izsiljevanja, želel drugič sesti v avto. V drugo menda ne bi vzel tistega denarja. Neprecenljivo To, da si večina Slovencev s prenekaterimi politiki ni enakovredna, si lahko šteje v presneto veliko čast! Sodobna pravljica Nekoč za devetimi gorami in devetimi vodami je živel inšpektor za delo... Sramota Podjetja, ki imajo denar za obubožane gradbinske delavce: karitas, Rdeči križ, Rdeči polmesec... via slovenska vlada. Z menjavo zimskih gum bomo letos še malo počakali. POLITIKA JE TAKA, KAKRŠNI SO PAČ POLITIKI Jožef Jerovšek, poslanec SDS: »Nekateri so pa res drzni, ko trdijo, da naša država ni pravna.« Eva Irgl, poslanka SDS: »Mogoče je pokazatelj to, da študentsko delo raje ukinjajo, kakor da bi ga nadzirali.« Jerovšek: »Če bodo ukinjali vse, kar ne morejo nadzirati, bomo mor- VARNA PRED PADCI IN DRUGIMI SMUČARJI Zofija Mazej Kukovič, starodobna evropska poslanka: »Seveda tudi smučam, saj imam »airbage«.« Ivan Suhoveršnik, mozirski župan (desno): »Pa kako S TEM BICIKLOM LAHKO PADETE, KOT DA JE NOV Polona Rihter, ljubenska amaterska igralka (levo): »A veš Mica, če bi ti takle bremzala, se ne bi tak' grdo ubrnila na Fileževem ovinku! Zdej si pa čist' potolčena in krvava po kolenih.« Ana Napotnik, še ena ljubenska amaterska igralka: »Se mi je tak mudilo pokazat' tem staromodnikom moj star bicikl, da se na bremzo še spomnila nisem. Tule ga bo kakšen dedec morda še kupil, k' so vsi udarjeni na take starine.« SLOVENSKA ŠPORTNA NOVINARKA- JOLANDA SLOVENSKI TELOVADEC (PEGAN) CL e k i z KEGLJANJU IZDELEK IZ TESTA ZA V JUHO GL MESTO POKRAJ. TIGRE V ETIOPIJI NEMŠKA SMUČARKA-MARTINA GLEDALIŠČE (ŽARG.) I a CL r~ MORSKI RAK BREZ KLEŠČ ZIDARSKA ŽLICA r CL n. G ENKE KARIN k. DELOVNI UČINEK, USPEH AMERIŠKA PEVKA-____LEE____ k STARO- JUDOVSKI KRAU OSTI, TRIZOB SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA C2L LEOPARDU PODOB. ROPAR. MAČKA VELIKA KOSMATA KONJSKA MUHA e n ODPRTINA V STENI SIBIRIJI, RUSIJA JC GLASBA ZA ENEGA IZVAJALCA S n. n a ZGORNJI DEL STOPALA JOSEF ERTL n CL r i IVAN MINATTI ARABSKI ŽREBEC rp k n ■i GL PREDUJEM, NAPLAČILO CL AL C2L n. a a e BANKOVEC ZA PET ENOT D Q CL k. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Krstar, letalo, odrok, boa, AK, dan žena, mrs, Ares, karneval, Ita, Eneida, ost, Račan, nateza, at, Sade, rman, ton, renta, JD, Imo, oleaster, tirada, Ntare, iskrnica, rej, stagirit, Aka MINI SLOVARČEK: AULOS- grška piščal, oboi podobno pihalo BATES- ameriška igralka- Kathy OPOLE- mesto na Poljskem, ob reki Odri ZOLJ- velika kosmata konjska muha ŠUPILO- hrvaški politik- Frano Pneumatic center Razmišljate o nakupu novih letnih pnevmatik? SEDAJ JE PRAVI ČAS! Da boste vedno varno prispeli do cilja, vam ponujamo pnevmatike priznanih proizvajalcev: Sava, Debica, Dunlop, GT-Radial, LESARSKA CESTA 45, NAZARJE Cooper, Yokohama, Goodyear,... 839.16.40) ODPRTO: pon. - pet. od 8.00 do 18.00 ure sobota od 8.00 do 12.00 ure Napovednik dogodkov • Petek (19. marec), ob 16.30. Knjižnica Mozirje Pravljična ura zo otroke: Jaz in moja mami__________________ • Petek (19. marec), ob 18.00. Kulturni dom Gornji Grad Snemanje oddaje Polka in majolka____________________________ • Sobota (20. marec), od 6.30 do 8.00. Luče 20. Arničev pohod na Raduho_________________________________ • Sobota (20. marec), ob 19.00. Dom kulture Nazarje Monokomedija Zmago Batina___________________________________ • Nedelja (21. marec), od 10.00 dalje. Kulturni dom Mozirje 4. tekmovanje harmonikaijevza pokal Zgornje Savinjske doline • Nedelja (21. marec), ob 13.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma ■ Nazarje Input : TCG Mercator (mladinci) • Nedelja (21. marec), ob 15.00. POŠ Šmartno ob Dreti Proslava ob materinskem in starševskem prazniku_____________ • Torek (23. marec), ob 17.00. Knjižnica Solčava Pravljična ura za otroke: Ljubezen je v zraku_______________ • Četrtek (25. marec), ob 17.30. Knjižnica Nazarje Pravljična ura za otroke: Mami, kdaj prideš?________________ • Četrtek (25. marec), ob 18.00. Galerija Mozirje Predstavitev učbenika Slikar o književnih temah avtorice dr. Tanje Jelenko__________________________________ ŽIVALI - PRODAM Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev; gsm 031 /743-955. Prodam en teden staro teličko limuzin; gsm 041/324-438. Prodam pašno telico simentalko, staro 1 leto; tel. 051/219-926. Prodam kravo simentalko, pašno, po telitvi, staro 8 let ter teličko ciko, staro 6 mesecev; gsm 041/202-525. Prodam 2 telički, sivo-rjavi, dobrega porekla, in nakladalko NRP 19 sip; gsm 041/716-210. Prodam bikca limuzin, težkega cca 130 kg; tel. 538-52-58. Poni žrebca in brejo kobilo, voz, sedla, prodamo ljubiteljem; tel. 03/ 839-50-14. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce in teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031 /533-745. Kupim teden stare bikce, mesni tip; gsm 031/676-833. DRUGO - PRODAM Prodam domače ocvirke ter vzamem košnjo v najem; gsm 041 /519-507 Prodam hlevski gnoj; gsm 051/ 419-914. Prodam hlevski gnoj; gsm 041/ 354-550. Drva - mešana, razžagana na kratko, suha, cepljena - prodam; gsm 031/585-735. Krompir, neškropljen - prodam; gsm 041/868-633. Prodam semenski krompir, beli (sora, vajt leidi), rumeni (maribel), dostava na dom, cena 60 cent/kg; gsm 031/821-129. Vrtičkarji! Dobro uležan hlevski gnoj prodam, cena z dostavo 60 eur; gsm 041/220-503. Prodam okrogle bale, cena po dogovoru; gsm 041/263-667. Seno, razsuto iz sušilne - prodam; gsm 041/276-351. Prodam vitel - riko 31, lepo ohranjen, ter silažne bale; gsm 031 /738-148. Prodam novo kardansko gred z dvojnim homo-kinetičnim zglobom, sklopka je 60 kg; gsm 041 /878-135. Prodam viličar indos, letnik 1988; gsm 041/423-933. Prodam mešalec tip »sigmat« M 100; tel. 583-51-96. Prodam cviček s prijetno kislino, letnik 2009, cena 1 eur/l - Nazarje; gsm 040/745-350. Prodam dekorativne sekance, presejane in pakirane; gsm 041/ 354-657. Prodam gostinjske mize - separe- MORDA STE ISKALI PRAV TO ALI STE ŽE RAZMIŠLJALI, KAJ BI LETOS STORILI DRUGAČE? Zima počasi odhaja in ALERGIJA prihaja! Še je čas! Za Vas in Vaše najmlajše. SOLNE TERAPIJE! 031/788-881. Grajska vrata d.o.o, Šmiklavž 3a, Gornji Grad. UGODNA PONUDBA KOLES SCOTT 2009 -20% PRAVI ČAS ZA NAKUP! gsm 031/358-085. HELI, Andrej Marovt Helešič s.p„ Plac 20,3333 Ljubno ob Savinji. STEKLARSKA DELA TAMŠE, MOZIRJE Za ponudbo poglejte na www.steklarstvo-tamse.com ali pokličite gsm 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; gsm 041/606-376. GP PIRC d.o.o., Zg. Palovče 3,1241 kamnik. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. VODOVOD, CENT. OGREVANJE, KLJUČAV. DELA sončni kolektorji, toplotne črpalke, peči na biomaso ... Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev... 041/354-562 ali 041/ 354-528, e pošta: jmlinar@siol.net. Pirčk inštalacije, Mlinar Jože s.p., Bočna 58a, Gornji Grad. RAČUNOVODSKE STORITVE Strokovno in kvalitetno. Ugodnosti za nove stranke! ASU Suzana Urbanc Renko s.p., Ljubija 95, Mozirje; 041/429-755. je s klopmi (5 kom); gsm 031 /687-960. eur; gsm 031/354-684. Prodam golf III, SDÌ 1.9, letnik 1996, DRUGO - KUPIM 041/423-331. Kupim seno v kockah; gsm 031/ 299-738. NEPREMIČNINE Oddam sobe za delavce (občina VOZILA IN OPREMA - PRODAM Mozirje); gsm 041/280-005. Prodam hyundai accent, letnik 1997, cena 350 eur, menjam tudi za drva; gsm 031 /300-927. Oddam v najem njivo v Lokah (40 arov); gsm 041/894-351. Prodam hyundai elantro, 1.6, avg. 2003, metal srebrna, cena 3.400 c DELO ščem delo; gsm 051 /264-827. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk! MOJEfinance revija za upravljane osebnega premoženja za svetlo, varno, pozitivno, sproščeno finančno prihodnost. Moje finance - v mojih rokah! MOJEfinance revije Moje finance je na voljo v vaši prodajalni časopisov. www.mojefinance.si % 08015 80 Naš trud za lepoto vašega doma - že 18 let! Izdelava originalnih predračunov Celje - skladišče 5000025719,11 COBISS o GSM: 041 46S 744 E-mail: speh.toni@siol.net. www.spehtoni.com - NOTRANJI IN ZUNANJI OPLESKI - OPLESKI Z LAZURNIMI PREMAZI (sandolai, beltop, sikkens...) - BELJENJE FASAD - POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV - IZPOSOJA DELOVNIH ODROV - VGRADNJA IN OBDELAVA GIPS PLOŠČ - OSTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU - OBDELAVA NAPUŠČEV Z IZOLACIJSKIMI MATERIALI D-Per 7/2010 KLS Ljubno d.d. Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji Tel.: 839-32-00 V svoje vrste vabimo komunikativnega, perspektivnega in urejenega sodelavca za delovno mesto RECEPTOR-ADMINISTRATOR (m/x): z načrtovanim napredovanjem na kadrovskem področju Pogoji za zasedbo: VI. stopnja izobrazbe; znanje angleškega in/ali nemškega jezika računalniško znanje (word, excell, e-pošta, internet), natančnost, dobra organiziranost, samoiniciativnost Če želite postati naš sodelavec, vas vabimo, da pošljete pisno prijavo na zgornji naslov ali na e-naslov aleksandra.logar@kls.si najkasneje do 26.03.2010. NUDIMO VAM TUDI MANJŠE PREVOZE PO SLOVENIJI IN DVIGALO ZA VIŠINSKA DELA DO VIŠINE 13 m. IZDELAVA KVALITETNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: (izvedba po sistemu RÖFIX, DEMIT, BAUMIT IN TERRANOVA s stiroporom in kameno volno, zaključni sloj po vseh sistemih. 1000 barvnih odtenkov paropropustnih CLIMA fasad, zaključni omet po NANO tehnologiji (samočistilnf učinek fasad). Pogoji in pravila nagradne igre: Nagradna igra poteka od 8.1. do 20. 3. 2010. Organizator nagradne igre je NC Velqapark, WG Projektiranje d.o.o. Verovškova cesta 55, 1000 Ljubljana. Sodelujete lahko vsi, ki boste najkasneje do 20. 03. 2010 pravilno izpolnili nagradni kupon. Nakup ni pogoj za sodelovanje v nagradni igri. Žrebanje bo 20. 3. 2010 v avli NC Velejapark, Celjska cesta 40, 3320 Velenje. Nagrajenec bo ob-javijen na spletni strani www. veiejapark.si in obveščen po pošti. V skladu z zakonom o davčnem postopku (Ur. list RS, št. 25/2005) mora fizična oseba predložiti svojo davčno števSko. Sodelujoči v nagradni igri soglaš^o z uporabo osebnih podatkov in se strinjajo, da jim podjetje Velejapark lahko pošilja obvestila o svojih trženjskih aktivnostih. Sodelujoči lahko kadarkoli zahtevajo prenehanje obveščanja. Več o pogojih in pravilih nagradne igre na www.velejapark.si in na prodajnih mestih vseh trgovin v NC Velejapark. Priimek' Naslov' Podatki označeni z * so obvezni! Veliko nagra V NAKUPOVALNEM CENTRU Kuponček izpolnite, izrežite in ga oddajte v avtomobil Mazda2, ki je razstavljen v nakupovalnem centru Veleja park. IP0VALNI CENTER I pan I , oft ^ ' 0<18-'-<'o20-| \ velejapark.si nakup med sprehodom OSREDNJA KNJ. CELJE