n
Ali že imate?
Amerik.-slovenski
Koledar za 1.1899
g velja le 25 centov.
r* Ako ga še nemate, sezite hitro; po njem, ker zaloga se zelo zni-( žuje, kar dokazuje, daje Koledar t fjres dober in ličen.
9
BGLAS
List slovenskili delavcev v Ameriki.
10.
nsTe va/
-i.	a 1899.
bo TTTT
Vabilo najiarocbo.
Cenjene naročnike, kteri nam za tekoče leto še niso nič naročnine poslali, prosimo isto ne-mudoma doposlati, ker pri dvojnej izdaji smo že osem številk izdali, kar bi bilo kot tednik dva meseca ; sedaj vendar ne moremo po več mesecev list pošiljati brez naročnine, potem pa nič zato ne dobimo, ker nas prizadene dvojnaškoda. V očigled temu bodemo prisiljeni po preteku prvega tedna v bebruarju list ustaviti vsem onim, kteri naročnine ne ponovč.
Ako nam čast. naročniki dopošljejo $i, plačajo naročnino za četrt leta in dobe še ,,Koledar" za leto 1899.
Upravništvo.
Gttbsnje po dobičku s pomočjo drsate.
Med Uim, ko je senat odobril predlog g I'.'de Nicaragua prekopa, se je bavila zbornica o drugem predlogu, k te rega so zahtevali in v zbornico dovedli amerikanski veliki kapitalisti na koriBt kupčije s tuje-zemstvom. Ta zadeva je postavni načrt položenja kabelna (podmorskega brzojava) v Hawai in od tam na Japonsko.
Oba predloga se opirata na velike trgovske prednosti, ktere so izrekli m*Todajni kapitalisti zapre-potrebne za razvoj vnanjega trgovskega prometa te dežele. V obeh slučajih so amerikanski kapitalisti na videz kazali, kakor bi obe važni prednosti napravili izzasobnih kapitalističnih sredstev. V obeh slučajih se je pa pokazalo, da vsi koraki storjeni v to smer, da bi ugodno polje zasidli in si utrdili stališče, k ter o bi kapitalistom pripomoglo, ustanovljenje teh prometnih sredstev tako dolgo ovirati, dokler ne bode njim, namreč kapitalistom, zagotovljen dober ali masten plen.
Vidi se, da je Maritime Canal Company, ktera je dobila koncesije xa gradenje Nicaragua prekopa, že spočetka ni zasledovala druzega namena, nego grabenje po dobičku, kar je povzeti iz raznih predlogov, ktere je osem let predlagala. Ta družba se je pustila leta 1889 po kongresu inkorporirati. Nje usta-novniki so takrat zagotavljali, da žel£ le inkorporacijske spise, in ni-kake denarne podpore. Pričela je kopatt in napravila nekaj poslopij, samo da si je napravila podlago za kasneje napade. Te naprave so bile brez vsake vrednosti. Kljub temu so deležni kapitalisti početkom leta 1891 po svojih prijateljih predložili kongresu predlog, po kterem bi radi vplenili svoto sedem milijonov dolarjev kot odškodnino za namišljene stroške pri odstopu svojih pravic zveznej vladi. Ta načrt se ni posrečil, ali veudar je našel nepričakovano podporo. Udeležniki te špekulacije so pa v očigled temu svojo terjatev zvišali, in popravljen načrt meseca decembra 1891 po odseka za to zadevo vložili, a niso nič manj odškodnine zahtevali nego okroglih dvanajst milijonov dolarjev. To svoto so tudi zahtevali pri popravljenem na črtn meseca avgusta 1893, ktero je predlagal odsek senata. Od sedaj nadalje je pa pričel položaj za špekulante selo slab postajati; pri prihodnjem navalu so zato postali bolj skromni. V zopet preuarejenem načrtu, kUrega so predložili v janu varijo 1894, so špekulantje zahtevali sa ydAkodoiuo 1« še 6} milijo

nov dolarjev. Ker je nasprotovanje vedno bolj resno postajalo, so špekulantje sprevideli, daje potreba namišljeno svoto še bolj znižati. V načrtih leta 1896, 1897 in 1898, ktere so pred kongres spravili, so že zadovoljili z svoto milijona. Ta svota se je tudi še lansko spomlad zadostna dozdevala. Po vojni je pa položaj prekopa postal zopet bolj ugoden, in v sedanjem zasedanju so odškodnino že zvišali za pol milijona, ter zahtevajo pet milijonov. Ta svota Be nahaja v predlogu, kterega so pred kratkem zopet predložili senatu.
Ker so vedno na dnevnem redu obravnave o tej zadevi, je jeden del kongresnih članov zahteval, da naj se Maratime Canal Company popolnoma prezre in vlada samostojno prevzame gradenje tega prekopa. Proti temu predlogu so pa drugi ugovarjali, da ima ta družba koncesije in se prekop v obče graditi ne more, ako se tej kapitalističnej družbi preje ne da odškodnina.
Pri polaganju kabelna v Hawai in na Japonsko gre tudi za kapitalistični pleu. Kapitalisti kteri so si tudi tukaj prisvojili položaj, pre-te, da bodo ovirali izvršen je tega takt> potrebnega sredstva (saj za to so ga proglasili), ako jim ne zago-tove lep dobiček ali plen. Pacific Cable Company je pridobila koncesijo za polaganje kabla od ljudovla-de Hawai tik pred združenjem s£ Zjed. državami. Akornvno ta koncesija ni več pravoveljavna. se vendar družba na to opira. Oprta na to koncesijo iu svoj veliki politični vpliv, po kterem zamore ubraniti vsako polaganje kabla, stavi svoje zahteve. Pri razpravi v zbornici o tej zadevi se je pokazalo, da se pogoji opirajo na sredstva za polaganje kabla do Hawaia, ktero naj da ameriška vlada. VJada naj namreč jamči letno subvencijo 8100.000.
Kakor hitro bode ta subvencija dovoljena, je neka angleška tvrdka za polaganje kabla pripravljena istega položiti in bi se plačevala iz lastnih obrokov subvencije. Za polaganje kabla iz Hawaia na Japonsko naj japonska vJada da enaka sredstva. Kapitalisti Pacific Cable Compauy hočejo toraj milostno" prevzeti napravo kabla in dohodke istega vzeti, seveda ako jim ni potreba v to podjetje naložiti lastnega kapitala. Ako se to ne zgodi, pravijo, da se kabel ne more položiti.
Tako smatrajo veliki kapitalisti nalogo države nasproti koristolov-nim podjetjem. Sredstva države vporabiti, da bi položaj delavcev zboljšali, bi pa bil seveda zavržljiv paternalism us". Da pa država tako koristolovstvo podpira, je pa ob sebi umevno. Saj drživa Jje zgolj kapitalistična, zakaj bi ne to priliko vporabila in se njeni politikarji ne bi žepov napolnjevali, dokler jim del avski narod prostovoljno prepušča kontrolo?
Iz naših novih kolonij.
Vojaki za Manilo.
V velikej naglici so odposlali pomoč amerikanskej vojni na Fili-pinah. Drugi bataljon 17. zveznega polka je dospel 1. februarja po West Shore železnici v New York. Bataljon j« prišel iz Columbusa, 0„ in to prvi oddelek, 2000 mož broječe regularne vojne, ktera odide v Manilo, da pomnoži tamošnjo armado. Vojaki so se ukrcali na prevožni paruik ,,Sherman", na kterem bodo morali prebiti dolge tedne do njihovega prihoda v Manilo.
Bataljon iteje 411 mož in 9 čast-
nikov. Sedemd^s^t odstotkov je novincev in le tretjina je opravljala aktivno službo pred Santiago. Na vprašanje, ako gredo radi na Filipine, so odgovorili, da žele videti otoke in ako potreba se tam bojevati. Prvi bataljon 17. polka je pred štirinajstimi dnevi na prevož-nem parniku ,,Grant" odrinil na Filipine. Na parniku „Shermau" se bode vkrcal tudi 3. polk zvezuih peščev iz Fort Snelling, Minn. Nek t ■>ri častniki vzamejo tudi svoje družine seboj in skupno število na parniku potujočih osob bode znašalo 2000. Naprave na parniku so baje takošne, da bode za vse dovolj prostora. Ladijo so precej popravili, odkar je pričela voziti vojake v zatočno Indijo. Oskrbljena je z do-br m prezračenjem in pripravnimi posteljami.
Z nabitimi puškami so korakali vojaki te dni po c stah v Brookly-nu, iBkaje svojih ubežnih tovarišev, kteri so se zmuzali s parnika. ter hoteli pred odhodom pognati še par kupic .,whiskeya" po grlu. Preiskali so vse „saloone" in kjer so našli kakega beguna, moral seje hitro posloviti in odkorakati s patruljo. Od 25 vojakov, kteri so brez dovoljenja zapustili ladijo so jih 23 vjeli in odtirali na paruik. Slednji je kmalu odrinil proti Manili.
Gomez podkupljen.
Re medio s, v pokrajini Santa Clara, 2. febr, General Maximo Gomez, zapovedovalni general kubanske amarde je sklenol danes s Zjed. državami pravo zvezno paj-daštvo in Be zavezal jih pri preosno-vah na Kubi podpirati. Robert R. Porter, posebni pooblaščenec predsednika McKiuleya se je danes z Gomez im dogovoril, da bode slednji kubansko armado razpustil in dovoljeno svoto $3,000 000 med nje razdelil, kar bode ljudem omogočilo povrniti se zopet k svojim meščanskim poklicom.
Uspeh Porterjevega poslanstva zelo olajšuje nalogo vpeljati urejene razmere na Kubi. Ker Be je mislilo, da bi znal Gomez amerikanskej vladi sovražno nasproti stopiti je bil Porter pooblaščen mu ponuditi $3,000.000 v obliki ultimatoma. Ako bi bil svoto odklonil, bi ame-rikanska vlada vse nadaljne obravnave pretrgala. Toda Gomez je ponudbo takoj sprejel kakor so Ame-rikauci pričakovali. Konferenca se je vršila v Gomezovej hiši.
Mirno delovanje Rusije.
Načrti Rusije v srednji Aziji so v poslednjem času, skoraj neopazova-no po vnanjem Bvetu, napravili velik korak naprej. Pred nekaj tedni so otvorili železnico od Merw v Kuschk, ktera v smeru proti Herat vodečo črto velike Transkaspiške železnice križa, ter 220 angleških milj dolga in vodi skozi Turkmenake stepe na jugozapadu, s tem pa je ruska moč tik ob afghanskej meji zelo utrjena. To je za Ruse velikega pomena, ker so le za štiri vrste oddaljeni od af-ghanske meje, v Herat, važno trgovsko in utrjeno mesto, pa je mogoče priti po precej dobrej cesti skosi sotesko Ardewau v dveh do treh dneh. Na Angleškem, kjer nič ne prikrivajo, da je angleški vpliv na dvoru Emirja afghani-stanskega zelo v pojemanju, je to poročilo o izgotovljenju železuične črte Merw-Kuschk zelo iznenadilo in neprijetno dirnolo; v Afghani-stanu in sosednem Pamiru se kon-certrira kakor znano angleško-ru-sko tekmovanje v srednjej Aziji.
Še bolj nepovoljen je bil vtis, kterega je napravilo pred kratkem dospelo poročilo na Angleško, da j® Rusija sklenolo pogodbo t Emir-
jem. Lobdonska „ Globe" piše: „Mi stojimo pred položajem resnega stališča, v položaju, kteri presega moč diplomacije.4' Ta zveza je Emirja, kteri je kot pravi orijen-talec dolgo omahoval med Anglijo in Rusijo, popolnoma izročilo ruskemu vplivu. Azijatska ljudstva in knezi nimajo nikakih simpatij sa Angleže, temveč so bolj naklonjeni Rusom, kteri s > proti domačinom bolj prijazni in jim puste šege in navade. K temu se pa pridružuje še drugi faktor : mahome-danski fatalizem. Srednje azijatje vidijo kako jedna samostojna država za drugo padejo v roko Rusom kakor Bokhara. Khiwa, Khokand in pašniki Merw in so se jim tudi podvrgle. Rusi imajo pa tudi popolnoma čudno navado se razširjati v centralnej Aziji. Ruske črte prikorakajo v del pokrajine in jo zasedajo, ter nameravajo priklopiti ogromnej državi, objedeu se pa prično pričkati zaradi pravice dosedanje lastnine ; potem se prično pogajati in zaključek je skoraj vedno, da ostane Rusom kar so zasedli. Na ta način so leta 1885 postopali v Afghanistanu, ko so pod generalom Komarowom nepri- j čakovano prodirali pri Heratu, za- l sedli so Ztilfur sotesko, Afghauce v krvavej bitki pri Penschdek na-klestili in potem imeli ,,srečo'* pri urejevanju meje. Enako so pošto- j pali leta 1891 in 1892 o priliki | „zuaiistvene ekspedicije" v Pamirju — ali te poti se niso udeležili učenjaki, pač pa dva tisoča Kozakov z dvanajstimi topovi. Pri Somatasch bo pa pričeli topovi in puške govo- i riti in Rusi ob tej priliki sprevideli, da se nahajajo pred utrjenim afghanskim taborom in so si to ves drugače tolmačili. Takrat je bil Emir še v pogodbenej zvezi z Anglijo in zahteval podporo od indijskega podkralja proti Rusiji. Anglija pa je seveda ostala pri svojej politiki, da ni ničesar storila. Danes si stoje prednje straže Rusov in Angležev v srednjej Aziji le za nekoliko milj oddaljene, ko so bile pred pol stoletjem še v velikanskej daljavi; Rusija je svoje železnice potisnila tik pred afghansko mejo,-a Emir, kteri je bil pred nekaj leti zaveznik Anglije, je sedaj prijatelj Rusije. Mirno, tiho ali gotovo koraka Ru sija proti svojemu velikemu cili proti indiškej meji.
Dopisi.
kom, da gre tukaj z delom hvala Bogu še precej dobro. Srečni pozdrav rojakom po širnej Ameriki, tebi ljubi nam list ,,Glas Naroda" pa želim obilo naročnikov iu podpornikov ; rojakom pa tudi priporočam Koledar „Glas Naroda" za leto 1899 ker je res zelo zanimiv in ne bode nikomur žal za njegov „kvoder".	John Pire.
Federal, Pa., 29. jan.
Iz našega kraja je malo 1 jdaj kaj čuti, zato sem se danes namenil nekaj poročati. Z d^lom gre pri nas zelo slabo, v rovih Essen Co. štev. 2 in 3 že od meseca novembra nič ne delajo iu še nič no vemo kedaj pričnemo.
('lanom društva sv. Jožeta imam nazuaniti. da bode imelo društvo svoje glavno zborovanje dne 12. febr. ; vse člane povabim, da se tega udeležb, posebno o požar ia m vna-uje člane. Pri tem zboroi^bju bode izvoljen novi odbor za Mfc 1899 ter se bodemo natanko po pravilih držali kakor zahtevajo pravila Jed-uote. Minolo leto smo morali izločiti mnogo udov zavoljo zaostalih mesečnih doneskov in dmzih plačil. Vsak član dobro ve, da ako i zaostane tri mesece z plačili, bode izobčen. Tukaj iuiamo dva društva, s v. Jožefa in sv. Barbare, pri obeh društvih so rojaki zavarovani v bolezwi in smrti, toraj prilike dovolj, da se preskrbimo za slučaje nesreče, ktera kakor znano ni- i kdar ne počiva.
Rojakom hočem tudi naznauiti čuden slučaj kako je oče v stari domovini hčer ogoljufal.	žona je pred osmimi leti izročila očetu nekaj zemljišča v oskrb, ali on je to čez štiri leta prodal za 580 gld. in nam pisal, da je denarje dal v hranilnico; pozneje smo pa zvedeli, da je on te novce zapravil. Z lepa ni bilo dobiti novcev, raje se je z advokati pravdal, nego lepo z nama pobotal; naposled se pa oženil iu vzel mlado ženo ter priženil — priuca. Tako je oče doma na Slovenskem z nami napravil. To bi bila tvarina za Mohorjeve knjige boljša kako nas Amerikance doma goljufajo, kar mi s tu prisluženimi denarji prihranimo; rojaki tu bivajoči naj bodo pa pozorni, da se jim ne zgodi kaj jednacega. Vsem rojakom po Ameriki izročam srčni pozdrav, tebi ,,Glas Naroda", pa želim obilo naročnikov.
Janez Debevc.
Go wan da, N. V., 27. jan.
Gospod urednik ,,Glas Naroda", dovolite mi nekoliko prostora, da tudi jaz kaj naznanim iz našega kraja, odkoder še ni bilo nič Čitati v našem delavskem listu. Tukaj nas je malo Slovencev, zato tudi ni nič poročil, a še danes imam poročati rojakom žalostno novico. Dne 26. jan. zvečer ob £ 9. uri se je tukaj pripetila nesreča, ker vnel bo je plin. Prijatelj je prišel obiskat svojega prijatelja, in ta je bil za čuvaja v baraki kjer plin nrihaja izpod zemlje, ker ni še dolgo kar so plin znašli; cev je bila nekoliko poškodovana in plin se je nabral v baraki. Prijatelj je hotel prižgati smodko, a v tem hipu se je plin vnel, ter sta bila oba hudo opečena, plin je pa gorel 40 do 50 čevljev visoko. Ker je pa ta kraj četrt ure oddaljen od mesta, smo mi Slovenci, kteri delamo v bližini plina, to je ravno nasproti v usnjarski tovarni, dali znamenje s piščalko, da je ogenj. Gasilcem se je posrečilo plini zapreti, bili smo mi že v velikej nevarnosti, ker imamo tudi pri nas v hiši ta plin za svečavo in kurjavo, mogoče bi gorel več let; ljudstvo je bilo veselo, da so plin »aprli. Ob enem naznanim roja-
Waukegan, III., 30. jau.
Dnfe 29. jauuvarija smo imeli Slovenci v Waukeganu prav prijeten večer, kajti obhajali smo god našega čislanega rojaka Frank M o-drijana; napravili smo pravo navadno veselico njemu na čast in se prav izvrstno zabavali. Udeležili so se te veselice skoraj vsi Slovenci tudi iz okolice. Gospod Frank Svete je imel lep navduševaleu gc-vor in se pokazal kot izvrsten rojak in domoljub, ter dober prijatelj svojih rojakov. Gospod Peter Kržič, se je nam predstavil z svojim narodnim plesom in kaj dobro vso družbo zabaval. Na? slavljenec se je nam v lepih besedah zahvalil za častitke in naklonjenost. Ves večer je kaj lepo minol pri zabavi, človek bi res ne vrjel kako tesno so združeni Slovenci na ptujem med seboj (žal, da ne povsodil), zatorej le naprej, ker edino v slogi je moč, saj stari pregovor pravi: Sloga jači, nesloga tlači!
Frank Ogrin.
(Kako je to lepo čuti, žal pa, da v premnogo krajih rojak rojaka zavida, ali pa mu nasprotuje kjer le more in bolj ko se za pobožnost-jo skrivajo, večji savistnežiso in na vse kri pelje posknfiajo svojega bližnjega ugonobiti. Uredo.)
Mineral Cherokee, Kans., 30. jan.
Slavno uredništvo „Glas Naroda", dovolite mi nekoliko prostora v predalih nam priljubijeuega lista. Rojakom imam naznaniti žalostno veBt o smrti našega brata Janeza M o r a v c a, člana avstrijskega slov. bolnišnega podpornega društva na Mineral štev. 4. Pokojnik je šel dne 25. januvarja na delo zdrav in vesel, ali nazaj ga ni bilo več. Nesreča, ktera nikdar ne počiva, je hotela, da je ob polu deveti uri padel nanj kamen in ga tako zadel, da je bil takoj mrtev. Pokojnik je bil 32 let star, doma iz Št. Lorenca na Dolenjskem : v domovini zapušča mater in dve sestre. Dne 26. j januarja smo ga spremili vsi dru-' štveniki k poslednjemu počitku. Bog daj večni mir in pokoj. Društvenim bratom iz Frontenaca, kteri so se v obilnem številu udeležili pogreba, se pa tem p >tom srčno zahvalim.
Z delom gre tukaj še dosti dobro, delamo vsaki dan ; nekteri prav dobro zaslužijo, drugi pa zopet manj, kakor ima kdo srečo, Pozdrav rojakom. John Govekar, tajnik.
31 onut Iron. Minn , 28. jan.
Ker se je zadnje dni zima po-ojstrila in tudi zopet več snega padlo, zato bodimo zbiranje zemljišč odložili do prihodnje spomladi, ker mnogo rojakov seje oglasilo s tem nasvetom, da gremo do teh zemljišč kadar ne bode več snoge, ker takrat se bode najbolj videlo, kteri deli bodo boljši za izbiranje. Tudi prizadjali se bodemo, da se • 'ode najboljši kraj za. polje odbrai, in da bodo ti deli kolikor mogoče skupaj, da se rojaki skupaj naselijo in skupaj domovje napravimo, in bili eden drugemu sosedi iu v podporo. Nahranimo si vsak po svojej moči kaj več novcev še do onega čaea: da si bodemo mogli preje pomagati do samostojuosti in zadovoljnega blagostana.
S tem svetujem rojakom, da naj 7sak odobri to podjetje, saj vsi veste, da kmetski stan je najpotrebnejši, kmet preživi z božjo pomočjo vse stanove na svetu, in tudi lahko Bogu služi. Tudi se mi potrebno vidi omeniti, ker je v ne-kterih listih bilo pisano, da mi tukaj nemarno pravice te zemlje prodajat, da ni naša, to tudi jaz potrdim, da ni naša; ker jo tudi ne prodajamo, zakaj zemlja je od vlade Zjed. državah, in vsak amerikanski državljan si ima pravico prisvojiti 160 akrov in od teh nema druzega plačati nego $16 pristojbine kakor je bilo v lista že povedano, če si zna parcel, številko in zemljo Bam odmiriti če si pa ne zna, zato zemljemerec računa Si


„,.„..mž^ .; ... .j;,-- ."i
.. ..


Entered as second clas matter a the New York, N. Y. Post office October 2. 1893
»GLAS NARODA".
Liat slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednic: Published by
F. SAKSER. 109 Greenwich St. New York City.


izključljivo irsk > po 20 sodov pive
popili (to je pač lepa vojna !) ali kje so Oh tal i odstotki? To bi radi sedaj vedeli vojaki, da bi še te zapili. Da bi posestnika kantine prisilili v platež odstotkov, so ga celo nekaj časa boycotirali in pivo drugej kupovali, ali ta boycot ni imel vspeha. Vojak stotnije H je povedal, da po leti ob vročini niso 40 dni dobili svežega kruha pri tem pa je delala kantina izvrstno kupčijo,
Na leto velja list za Ameriko $3.—, x& pol leta..............$1.50,
Za Kvropo za vse leto . . . gld. 7.—, j ako bi dobili odstotke, ne bi nikdar
m »i m pol leta ----„ 3.50, pomanjkanja trpeli. Zagotavljajo
„ „ čdtrt leta.....1.75. | tudi, da niso dobili onih 81000,
V Evropo pošiljamo list skupno j ktere so uabrali r.a nje Friendly
Sons of St. Patrick, vojaki so pa
dve številki
„Glas Naroda1
in
izhaja vsako « edo
soboto.
pomanjkanje trpeli. Tudi so bili užaljeni ker jih niso poslali na Kubo ali Porto Rico kakor so jim obljubili. Pravijo, da je politični
,„.„ ,	vpliv jim bil na potu zato ker bo
Will De .sued^ every NVeduesdayikoraj
vsi Tammanvti. Polkovnik Daffy, zapovednik polka pravi, da iiahko dokaže kam so odstotki kan-j tine in onih 81000 prišli.
..GLAS NARODA'
(„Voics of the People")
and Saturday. I Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
S ženo in otrokom na cesto po stavljen.
Med tem ko je sneg hudo nale-
Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti taval in mrzla "burja "brila po ce-■ 4 ne natisnejo	3tah New Yorka so Harris Utferja
De ar uaj se blagovoli poslati p« ! iu njegovo družino izgnali iz stano-Mon i Order.	vanja na Orchard cesti. S tri me-
Pi- spremembi kraja naročnikov sece starim detetom v naročju je rrotimo, da se nam tudi prejšnje 1 stala ž*ma na hodniku in bridko bivališče naznani, da hitrnje uajde- jokala. Sem ter tja je pogledovala mo nasi jvnika	borno hišno opravo, ktero je nekaj
l> »pi.-om in pošiljatvam naredite močnih delavcev p >d nadzorni-n&alovom :	štvom Jestnega briča nosilo iz hi-
še na tjesto Poleg uboge žene je stal njen m >ž L'lVer in vil roki. Bil 109 Greenwich St. New York City, je pretresljiv prizor. Izgnali so ga
kratkim potom iz hiše kjer je pet kar vendar ni velika svuta proti mesecev stanoval. Dolgoval je tr-vrednosti zemljišča.	j dosrčnemu posestniku Wilcoxu po
8 tem pozdravljam vse rojake po imenu S10 50 in ta je veleval svo-širnej Ameriki, našemu priljublje- jamu agentu Hordu, surovemu člo-nemu listu „Glas Narodu" pa že- ; v*eku, ga izgnati iz stanovanja, lim, da mu bode vsakdo odkrito- | -»Deset tednov sem brez dela", je •rČno naklonjen, da bodemo vsi za rekel I'lVer b solzami v očeh. „Pov-
„Glas Naroda",
jednega, jeden za vse.
John Sterle.
Razne vesti.
Pod plazom pokopani.
Vancouver, B. C., 31. jan. Danes zjutraj je podrl plaz v Rogers soteski lokomotivno kolarnico Canadian Pacilic železnice, v kterej je bilo devet železniških delavcev. Dva so rešili, ostalih sedem, pa je pod plazom pokopanih.
Uraduištvo New Yorka.
Po imeniku uradnikov, kterega je objavil „City Record4', ima veliki New York nad 30.000 osob v mestnej službi. Šolsko osobje, dninarji v parkih in oddelkih za javna dela itd. so v t«j številki vpošteti. Mestni služabniki dobivajo skupno $20,00.000 plače na leto.
Goold potrebuje denarjev.
Na newyorških nadcestnih železnicah nameravajo vpeljati promet t elektriko in lju Ije bodo zato izdali nove akcije ali delnice, ali bol,e
sodi sem iskal dela., toda nikjer nisem mogel nič najti. Že več tednov smo komaj toliko imeli, da smo utešili glad. Kaj hočem sedaj početi pri tem vremenu?" Usmiljeni sosedje so vzeli ženo z dete to pod streho, Utier pa je »stal na cesti in opazoval svoje borno imetje, ktero je sneg čedalje bolj zakrival. KoneČno se je ojačil in prosil agenta Horda, da bi mu dovjlil spati na slamuici v kakej praznej sobi, dokler ne dobi dala. Toda surovež mu ni hotel ničesar dovoliti. ,,Zadosti mi že dolgujete", je kričal nad njim, ter skušal oko-lu stoječim pojasniti zakaj je družino segual Da cesto. Prebivalci dotične hiše pravijo, da je Uffer pošten in priden Človek.
Sedaj trust i milom!
Charles Scott Johnson iz Chica-ge s -i nahaja v Holland House v New Yorku, da tukaj ustanovi trust z milom. Trust naj bi dobil pod svojo kontrolo vse večje tovarne za milo v Zjed. državah in se kapitali-zira s 850,000 000. Johnson je bil bivši tajnik Western Mutual Life Association. Glavni naiven trusta
Alger odpotuje v Santiago.
Vf jni tajnik RusBel A. Alger in več članov kongresa se je 2. febru-varja v Brooklynu vkrcalo na pre-vožnji paruik ,,Berlin", kteri je od-pljul v Santiago. Dan popreje so naložili na parnik 1100 ton blaga.
Ako bode pomagalo?
Albany, N. Y., 1. febr. Komisija za lov in ribarstvo priporoča v svojem letnem poročilu prepovedati ribajenje po vseh vodah, ktere se izlivajo v Adirondack jezero iu po velikih rekah, ker je rib čedalje manj in se je resno ba/, da se v kratkem času čisto ugonobč. Dalje priporoča komisi a storiti potrebne korake, da se prepreči opustošenje gojzdov.
Kakor na jugu.
S od us, N. Y., 31. jan. Pred nekoliko dnevi sta dva zamorska pobalina z razbeljenim nožem zaznamovala 121etnega sina Daniel Williamsa. Zato jih je danes iz 50 mož in fantalinov obstoječa tolpa strašno mučila. Pri Sodus Pointu so jima privazali vrvi okolo života in ju vlekli po cestah do nekega drevesa. Najprvo so pričeli jednega mučiti; vrgli so drugi konec vrvi čez vejo in potegnili dečka kvišku. Naenkrat se je vrv utrgala in deček je padel na tla, ter se hudo poško-
jal skoraj vs<i noč. Rešilne priprave morajo na vozeh skozi debel sneg štiri ure dal. č vleči, da dospejo na mesto.
Toži osemuaj8tletno deklico.
Philadelphia, Pa., 1. febr. Lika'ec hlač Harris Si. a tier je za-tožil 18 let staro Fannie Cahan, ker je prelomila obljubo zakona za $5000 odškodnine. Shatfer je 40 letstr. Danes je rekel, da je samo za ženitovansko obleko izdal $50 in še druge stroške je imel, predno mu je Fannie korbico dala. S $5000 odškodnine bi se že zakrpala njegova sramota iu ohladilo srcn likalca, ktero že zato tako gorko bije, ko ima vedno opraviti z vročim železom. Fannie je pa mnenja, da se bode Shaffer tudi s $5 zadovoljil in ohladil srce.
SmodnisnTca razletela.
Sharon, Pa., 1. febr. Danes opoludne je bilo poslopje Ohio Powder Co., v Doughtcn, nekaj milj od tukaj razdejauo vsled raz-strelbe. Dva moža sta pri tf»j nesreči žrtvovala svoje življenje. V tovarni niso delali, zato nihče ne vč za uzrok nesreče. Ob času raz-strelbe je bilo v poslopju kakih 5000 funtov smodnika. Grom raz-strelbe so Culi 15 milj daleč na okoln. Družba ima $5000 zgube.
do val. Vkljub temu nečloveška tol-	To je že tretji slučaj razstrelbe v
pa še ni prenehala kaznovati poba-	tej tovarni in vselej je bila razd^ja-
liuov. Privezali so oba k drevesu,	na, aii pa zelo hudo poškodovana, dali vsakemu 50 udarcev z bičem
in se potem razšli, pustivši dečka' EleMričn« železnico za piramide.
privezana v nestrpljivem mrazu.	P i 11 s b u r g, 1. febr. Westing-
Strašuo sta kričala, dokler ju niso	bouse Electrik in Manufacturing
cule štiri ženske, prihitele na po-	Co. je ravnokar dobila naročilo za
zorišče, in oprostile iz mučnega po-	"apravo štirinajst električnih vo-
rečeno, sedanji delniški kapital bo- je odpraviti običaj dajanja premij
A A n/ufal knli fn/lan ni! mj/.l. T*, .	*	J
de postal bolj voden ali redek. To ■e jim bode pa tudi lahko posrečilo ker vedno je še dobiti dovolj ljudi, kteri dajo novce za Gouldove delnice, kterih železnice, dasi je kapital vedno bolj voden, le še dobre odstotke nese.
Štrajk krojače v.
Kakih 1000 izdelovalcev plajšev v New Yorku je prenehalo z delom T dosego višje plače. Kakih 400 je poslovalo pri S. Rothschildu &, Brother in enako Število pri Brady A Cartonu, ostali krojači so delali pri rasnih manjših tvrdkah.
Kje so ostali nov^i?
Z razoroženjem 69. newyorškega polka prostovoljcev so pričeli v •redo v orožarni na7. ulici. Dosedaj 400 mo£ še ni odložili orožje in zato tudi de niso dobili plače. Večinoma teh ljudi je zelo nezadovoljnih % oskrbovanjem in hrano v taboru. Posebno so užaljeni ker niso od do-bička od kantine prav nič dobili, kar m je sicer pri vseh polkih zgodilo. Od vsacega soda pive je dobil« bi a gaj t lica raznih stotnij gotove odstotke, toda pri 69. polku se to ni »godilo, ti odstotki so romali i
kupcem mila, tako pravijo ti gospodje, ali gotovo je večje keristo-lovstvo in uničenje malih tovarnarjev.
Sladkorne tovarne zaprte.
Agentjeod Mollenhaner in National Sugar Raffinery, B. H. Hawell, Son »V: Co. št. 109 Wall Str., v New Yorku, naznanjajo, da so omenjene tovarne radi sladkornega tekmovanja zaprte. Nek zastopnik tvrdke se je izrazil, da bodo mogoče z delom kmalu zopet pričeli, ker morajo zadovoljiti odličue kupovalce. Po sedanjem položaju imajo tovarnarji od 20 do 25 centov zgube pri 100 funtih čistega sladkorja, ker je cena surovemu sladkorju poskočila, ona čistemu pa nespremenjena ostala.
Časopis obsojen.
V tožbi C. A. Hessa proti časopisu „New York Press" radi obrekova-nja, je višje sodišče prisodilo tožniku $750 odškodnine. Tudi stroške so tožniku dovolili. Tožnik je zahteval »50.000 odškodnine. Pravda je trajala 10 dni. Hess je 1. 1896 želel biti voljen v kongres in ,,Press" je
zov, kakor so navadni vozovi Trolley železnic, ktern bodo rabili v Kahiri v Egiptu. K ikor hitro se bodo domačini privadili na prevažanje na ta način, bodo kasneje napravili črto k piramidam in v Aleksaudrijo.
Kazstrelba naravnega plina.
Pittsburg, 3. febr. J. Acker-man je nameraval danes v svojej kleti pogledati poškodovano cev naravnega plina, aii rabil navadne svečo za razsvitljenjp. I/puhteči plin ee je vnel in prouzročil takomočuo razstrelijo, da je razdejal hišo. Gospa Wlaver, tašča Ackermaua je bila usmrtena, on sam, njegova žena in dve hčeri pa hudo poškodovani.
P red leg o vojni sprejet.
Washington, 31. jan. Zbornica je dunes sprejela predlog za preoanovo vojne z 166 glasovi po dalj nego t>*den dni trajajočih debatah. Pri štiriurni debati pr^d čel vlak pomikati in zbežal čez kla- glasovanjem sprejetih je bilo nekaj nec navzdol. Kurilec vidši pretečo j sprememb, na pr. prepoved vojnih nesrečo je brzo skočil raz lokomoti-i kantin in prepoved sprejema zasob-ve; strojevodja pa ni bil tako na- u'kov za inženirske častnike. Cummins iz New Yorka je predlagal dodatek, da bi bilo predsedniku prepovedano poslati vojno za zatiranje štrajkov ali izgredov v kako državo, ako jo postavojadalstvo, ali governor ne zahteva. Rekel |e, da delavci nema rajo pomimženja vojne, ker se boje, da bi se ista vroti ustavi proti njim uporabljala Cannon je Cummingsa razkačeno zavrnil, češ ako trdi, da delavci ne
ložaja.
Požar v tovarni.
Bridgeport, Coun., 2. febr. Požar tovarne za modrce od Warner Bros. je prouzročil $20.000 škode in bi bil kmalu ugonobil življenje nekaj stotin delavk. lTletni Albert Sutter je pozneje obstal, da je vrgel užigalico na kup coraliue, samo da bi videl kakor gori. Mladenič je bil popreje v državnem poboljšal-uem zavodu, odkoder so ga odpustili, ko je obljubil se poboljšati. Radi t- ga zločina ga bodo zopet v zavod nazaj poslali.
Vlak ubežal.
Pri Two Bridge, 30 milj nad Pa-tersonom, N. J., seje 1. 1'edr. zjutraj dogodilo trčenje na Susquehana železnici. Na prostoru kjer se je nesreča pripetila, grč proga navpik. Ob 3. uri je dospel tja tovorni vlak in strojevodja obstal na klancu, z lokomotivo seje podal navzdol in šel po vodo. Med tem seje pa pri-
gel. Ko so vozovi zadeli ob lokomotivo, je nesreča hotela, da so strojevodji bili obe nogi odtrgani.
Prekmorski parnik obtičal.
Philadelphia, 1. febr. Prekmorski parnik ,,RhynIand", kapitan Hannah, lastnina ,,Red Star'4 črte, je na potu iz Liverpoola proti Filadelfiji, včeraj po noči med viharjem z snegom prišel iz svojega
smera in 4 milje severno od Fen- glasujejo za po m nože nje armade wick Island svetilnika obtičal v potem ne zastopa delavcev, marveč pl it vej vodi. Videti je, da se parnik se z njih morca hrij". ni hudo zarii; vlačilni parnik ,,North America" je hitel na po-
takrat trdila, da kandidat ni prebi-9 druge žepe. Ob vročih dnevih so J valeč države, si podkupil imenovati sinovi Ircev (69. polk je skoraj nje in je pajdaš nekega morilca.
zorišče, da bode „Rhynland" ob pritoku (plimi) zvlekel v globokeje morje. Na krovu parnika Be nahaja 42 potnikov iu 75 mož, kterih položaj pa ni nevaren. Pri zadetju ob skalovje je ,,Rhynland" zgubila krmilo, vendar pa ni dobil nikake luknje. Fenwicks Island svetilnik s-; nahaja 25 milj pod Delaware Breakwater. Parnik se je ob istem času nahajal več milj iz svoje smeri. Najbrže kapitan vsled gostega sneženja ni videl luči svetilnika.
Washington, 1. febr. Superintendent Kimbalod rešilne družbe je na postaji Fenwicks Island dobil poročilo, da naj možtvo z rešilnimi pripravami hiti na nasprotno obal kar je parnik obtičal. Se znaki so ljudem na krovu naznanjali, da se rešitev bliža. Dosedaj ni nikake pogibeljnosti, ker parnik počiva precej visoko in je primeroma zavarovan. Vihar z snegom je nastal včeraj popoludne na obali in div-
Cumming-sonov predlog je bil z 121 glasovi proti 96 zavržen.
OBoda sprejetega predloga o pre-osuovi vojue v seuatu je šh negotova, in najbrže v tej seji ne pride več do glasovanja. Demokratje bo zoper sprejem in republikancem razni dodatki zbornice niso po vše-či in pri takih okolnostih smatrajo za boljše, prepustiti odločitev novemu senatu v prihodnjem zasedanju.
Senat je sprejel danes predlog, da se častnikom in vojakom prosto-vo'jue armade, kteri so za čaBa vojske z Španijo služili izven dežele, podeli dvamesečno, onim pa kteri so ostali v deželi, enomesečna plača. Berey ee je potegoval z* proti razširjevalni predlog, ter rekel, ako bi bili pred dvema letoma vedeli, da bode McKinley danes zahteval 100.000 mož za podjarme-nje naroda, kteri je 7000 milj od nas oddaljen, oe bi dob 1 niti jednega elektoralnega glaBu. Platt iz
ker se je ta izrazil, da bode le tedaj glasoval za odobrovanje mirovne pogodbe, ktera pravi, da Zjed. države nečejo Filipin obdržati. Javno sejo so potem zaključali in s^nat je v tajni seji nadaljeval posvetovanje o mirovne} pogodbi. Zagovorniki pogodbe so bili zelo pre-seneteni, ko so senatorji Money iz Mississippija, Turpie iz Indiane in Heitfeld iz Idahe, ktere so imeli za prijatelje pogodbe, proti ujej govorili. Izven teh treh upajo sedaj predsednikovi prijatelji imeti 51 sigurnih glasov na rzpolago, ostaja jim tedaj pridobiti še dva, da izvršijo odobravo mirovne pogodbe.
Sedaj je Miles na vrsti.
Washington, 2. febr. Predsednik je sedaj Bklenol postopati proti generalu Milesu, zaradi njegovih napadov na oakrbništvo. Ra-<li tega mu še posebno zamerijo, ker je svoja obdolževanja po časnikih objavljal.
V hotelu ustrelil.
L o u i b v i 1 1 e, Ky., 2. febr. V Galt hotelu so uašli danes zjutraj H. \Y. Mettl^rja iz Madisona, N. J., ustreljenega. Zapustil je naznanilo, s ktero je obvestil svoj naslov, uzroka samoumora pa ni omenil.
Sneženi plaz vrgel v globočino delavski vlak.
Denver, Colo., 3. febr. Delavski vlak Denver in Rio Grade železnice je danes su^ženi plaz v bližini Glenwood Springs vrgel s proge v globočino v reko. Pet železničarjev je ostalo na mestu mitvih, šest druzih je pa poškodovauih. 33 delavcev, kteri so ob pr. gi stifg odmetavali je pa zasutih pod snegom, ledom in stvarmi, ktere je velikanski plaz odtrgal. 100 delavcev odmetava sneg in išče zasute.
Zopet izgredi v Samoi.
Auckland, New Zealand, 1. febr. Iz A pije, v Samoi se poroča sledeče: Zopet se je pojavil nov škandal med višjim sodnikom \Y. C. Chambers»jm in dr. Johannes RafVelcm, nemškem municipalnem predsednikom v Apiji. Zaprli so nemškega prebivalca v Apiji Gross-muhla po imenu, ker je višjemu sodniku okna pobil. Višji odnik ga j*1 zato obsodil v zapor in mu naložil tudi denarno kazen. Dr. Rattel je nato zapovedal redarstvu Gross-muhla oprostiti, čigar kazen je bila kasneje določena na S 1000, Nemški konzul Rose je pisal potem ameri-kanskemu in britiškemu konzulu, trdeč, da postopanje višjega sodnika krši nemške konzulatne pravice Konzula sta nato odpisala, da se v tej zadeve nečeta vmešavati, in da bodeta zauaprej z nemškim konzulatom le pismeno občevala.
Evropejske in druge vesti.
Paris 1. febr. Najboljši privrženci teorije, kteri se smatrajo Drevfma, da je po nedolžnem obsojen, prizuavajo sedaj, da nemajo ni kakega upanja, da bode sedaj pravica zmagala. Nek zuamenit član Pariške univerze, kteri je bil spočetka živahen zagovornik revizije Bodbe je rekel med drugim: „Od 100 Francozov je pri 99 mnenje o nedolž osti ali krivdi Dreyfu-sa le zadeva občutka. Ali milijone Francozov je kljubu vsem nasprotnim dokazom trdovratnih in pravijo, da je Dreyfus kriv. In grozno je, da zadržanje te večiue narekuje razloge o kterih menijo, da vplivajo na največjo veljavo. Pripozuati pa moram, da je nekaj članov fcDreyfusove stranke zato odgovornih. Najboljšo stvar je mogoče pokvariti z slabim glasom, kterega imajo možje Drey-fusove stranke, kterih sovražnik mora biti vsak domoljuben Francoz. Med t*4m ko večina jeduostav-l.o zahteva, da uaj se pravica vrši, napada manjšina naprave, ktere moramo vsi visoko Čislati." K sklepu pravi ta osoba, da zaključek agitacije ne bode druz^ga nego hud napad na Jude, ker večina je mnenja, da so ti vsega tega krivi.
London, 31. jan. Kakor „St James Gazette" piše se Francija poganja s francoskimi iu agleškimi bankirji o posojilu od 8 do 10 mi lijonov funtov šterlingov za vojne in mornarske namene. Francoska vlada namerava v teku leta morna-

oborožiti, pred vsem hočejo topni-čarstvo z brzostrelnimi topovi oborožiti. Nektere britiške tvrdke so bnje že dobile naročila. K tem omenjeni list pripomni: ,.Francija seveda skuša v bodočih mesecih, kol ikor le možno mirovno razmerje z nami ohraniti, da doseže denarno pomoč. Obravnave glede posojila se še le pričenjajo in udeleženi krogi se precej odurni nasproti vabljivim Francozom.
D u n a j, 31. jan. Tukajšnji „Tag-blatt" piše, da obstoji še tretji zvezek Bismarkovih spominov, kterega pa sedaj še ne bodo obelodanili. Tudi se ta zvezek ne nahaja v zalogi Cottave bukvarne, ampak pri neVej Safe Deposit 7adrugi na Angleškem. V tem zvezek u obsegajo spomini čas od Bismarkovega od-stupa naprej.
Barcelona, 31. jan. Danes po noči bo pri luči bakel izkrcali iz parnika ,.Chateau Lafitte" 1250 iz Cieufugos došlih vojakov. 56 mož je na potovanju umrlo, 350 pa je hudo boln:h. Vsi ostali bo tako slabotni, da se kemaj drže po koncu.
Madrid, 1. febr. Kakor genera j Rios, poveljnik španske vojne na Filipinah brzojavno poroča, so vstaši odpustili španske vojne vjet-uiki, ktere so imeli na otoku Ne-gros zaprte. Po oprostitvi so se Spanci podali v šamboango.
Pariz, 1. febr. Albert Penguoz, še mlad človek, kteri je umoril neko žensko iu jednega dečka, je da-ues pokoril svojo hudodelstvo pod žilotino. Ta eksekucija je radi tega znameuita, ker je zadnja, ktera se je vršila na javnem trgu de la Roquette, zloglasnem prostoru mnogoštevilnih žrtev človeške pravice. Kakor navadno je bila pričujoča velika množica ljudstva, ktera je prej to noč, kakor nevadno ob takih prilikah, uganjala divje veselje nebrzdanih strastij.
London, 1. febr. S vo to 200.000 funtov (približno $1.000.000) so danes odposlali v New York. To je del at'rfkanskega kupa, o k te rem se je pred nekolika dnevi določilo. Mnogo se razpravlja vprašanje, da ae bode najbrže še več zlata nazaj vzele. Toda splošno mnenje je, da se to ne bode pripetilo, ker Ne\v-Vorčani ne žele, tukajšno denarno situvacijo zmešati.
D u u a j, o. febr. Občinski zastop v Egru na Češkem je skleuol postaviti spomenik Bismarcku in za njega darovati 1000 gld. iz občinske blagajnice, vlada pa je oboje prepovedala. Sedaj pa javkajo Nemci kako so zatirani. Koliko lepše in človekoljubn.ije bi pa bilo, ako bi ta velikoneraški občinski zastop dovolil 1000 gld. v podporo svojih lastnih siromakov v tem času, ali airomaki naj le poginejo, mrtvemu Bismarku pa postaviti Bpomin je „večje vrednosti".
D u n a j, [i. febr. Brzojav iz Bor-druga na Ogerskem poroča, da je tam velik ogenj vpepelil 200 hiš. 14 osob je zg relo.
Berlin, 3. febr. 200 milijonov mark posojila potrebuje Nemčija in bode to daila nemška banka, ktera izda 9. febr. vrednostne papirje v pokritje posojila.
Preko Kitajske v Sibirijo".
»»
Connecticuta je napadel Bacona, rico pomnožiti in armado na novo
Tak je naslov knjigi, ktero je Auglež A. Reid spisal in izdal o svojem potovanju v Aziji. Knjiga je zelo za ni miva in tukaj naj navedem v slovenščini, kar potnik pravi o potovanju med Pekingom in Ka'ganom.
Pot je težavna za tovorne mule, kako strašna pa mora še biti za ne-ukretne vozove, kteri se deloma vporabljajo pri ondotnem prometa. Za popravo in vzdržanje potov se nikdo ne briga. Težavni kos pota (vsekan skozi skalovje) je menda dal izdelati kak modri in previdni cesar. Povelje se je izvršilo, toda za vzdržavanje pota v dobrem stanu — zato ni skrbel nihče že Bog vč koliko sto let.
Kljubu vsem težavam in zadržkom pa promet vendar le mirno svojo pot hodi. Volna, kože, predi-vo, žito, kožuhovina, pa vola, čaj, svila in z rokami izdelani pridelki

Jugoslovanska Katoliška Jednota.
URADNIKI: Predsednik : JožefAgnič, Box 266 ; Podpredsednik : Geokg Kotce ;
I.	tajnik: Ivan Govže, Box 106;
II.	,, Štefan Banovec ; Blagaj.: Matija Agnič, Bcx 266.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan ; John Preširn, Box 286; Josip Mantel ;
vsi stanujoči v ELY, St. Louis Co., Minn.
tako, da sem mogel rabiti posamezne liste kot vizitnice, ako sem obiskoval kitajske dostojanstvenike. Končaje pisanje sem navadno oko-lu stoječim pokazal popisani list in takoj je vsak iz med njih gladko čital, kar je bilo tiskano v kitajščini.
Naravna dobrodušnost značaja tega ljudstva se je kazala tudi v tem, da so okolu stoječi me molče pisati opazovali, in da se mi ni ni-kdn smejal ali kritikoval moje dejanje. Kaj bi storila navadna dru-hal na Angleškem v slučaji videča kakega Kitajca pisati na javnem mestu? Ti Kitajci pa so stali okolu mene tiho, ne. da si ne bi imeli kaj povedati, ampak uzrok tega je bila jih olikanost. ktera jim je velevala, da bi me govorjenje in hrup motil.
Komaj pa sem zaključil moj dnevnik in sem so proti gledalci obrnil s kakim nagovorom, takoj so začeli vsi živahno govoriti in me izpraševati. Kljubu njih radovednosti pa so bili tako omikani, da se niso predrzuili me pri pisanju motiti.
Toliko iz zanimive knjige.
Tako se toraj vedejo pagani. Kaj je vendar skrivnost, da je to ljudstvo doseglo tako visoko stopinjo v medjusobnem običanji? Ti maliko-valci izvršujejo zapoved proti bliž-pa jo prestopamo neprenehoma.
Zapadna evropejska kultura — hvalisana kot edino prava — še davno ni dosegla to visoko stališče človuške omike. Kitajski preti raz-deljenje med evropejske velevlasti — pot^m se bodo tudi tam samo-Ijuljje, lakomnost, zavist, napuh in br^zsrčnost do bližnjega razvili — kapitalizem pa je uzrok vsega tega zla. On je značajni znak zapadne omike.	Free-Lance.
Drobnosti.
Glasilo: „GLAS NARODAV
se tovorijo po tej poti in sicer na hrbtiščih tisočerih mul, oslov, konj in velblodov. Na jed nem mestu so premogokopi (Chi-ming-i) in v okolici dvajset do trideset milj potnik srečuje stotino oslov, nosečih vsak po jeduo vrečo premoga.
Govori se o gradenju železnice od Pekinga do Kalgana, ktera bi sh vezala z ono iz Tientsiena, pozneje pa bi se proga podaljšala v Mongolijo. Živahui sedanji promet na tem potu in ker se po poboljšanji potov vozarenje po njih vedno pomnoži — bi tako podjetje gotovi dobiček 1 neslo. Ž^ zdaj je kitajska vlada
vpeljala telegrafično črto do Kal- | njemu v dejanju, mi j^ana in uamerjeno je žice do Ourga (glavno mesto Mongolija) in dt Kiakhta (najbolj oddaljeno mesto kit. Mongolije proti Sibiriji) raztegniti.
Razkopana in slaba pot je večkrat prenapolnjena s tovorno živino in promet se vsled tega večkrat zahomata tako, da s« popolno ustavi. Kljub temu, pa nis^m videl nikjer na svetu kraja, kjer bi en promet v takih okoliščinah vršil tako olikiMio in dobrodušno.
Cesta je vmerjena široko, pa vsled opuščen j a poprav se je pot ugodna za živinsko hojo, stesuila na krajih tako, da je podobna le stezi. To prouzn.čuje včasih zapreke v prometu. Gori in doli po cesti prihajajo stotine tovorne živine, ktero gonijo poganjači, 10 do 12 vsak. Te dolge vrste živine, srečujejo druge vrste živine naložene z blagom, vmes se nahajajo težka kola iu živali, ktera no»ijo sedišnice premožnejših potovalcev.
Ni čuda, da promet včasih zaostane do celega. Pogaujači pa v teh slučajih ne bičajo živali druzih poganjačev, če so tudi te na na pač-nej strani, moški se ne grozijo drug druzemu, tudi ne preklinjajo in ne žugajo pretep, kakor se pri takih razmerah navadno godi na pr. v Londonu ali New Yorku. Nekoliko šaljivih besedi, menja va posmeh Ij a-jev, rahli potisk živali, ktera je vzrok zagozde — to je vse kar je potrebno, da se zahomotanje razvozla, i u da se promet spravi zopet
v navadni mirni tek.
Na moje poštenje trdim, da se more v Londonu vsak dan videti več surovega vedenja radi vožnih zaprek kakor se jih primeri na potu 135 miljah med Pekingom in Kalganom. Pri tem so tu pota sla-bejša kakor si jih more angleški voznik domišljava ti in kjer je promet ua deset in deset tisočev razne živine. O dobrosrčnosti ljudstva se nismo mogli dovolj načuditi!
Ljudstvo na severnem-kitajskem je korenjaško, utrjeuo, jedrnato pa priprosto in zmerno pleme človeškega rodu. Skromno se redi, pa pri tej hrani je čvrsto. V mestu Kalgan na pr. se smatra tri dolarje kitajskega denarja (okoli poldrug dol. amerik. j zadostna mesečna plača služabniku- In to je važno trgovsko mesto. Kaj so potem navadna po deželi? To nemorem povedati pa kakor sem videl, nič se ne trati iu vso dela, mlado in staro. V obče je ljudstvo izobraženo do stališča, do kojega se je Anglija še le nedavno vspela. Vsak ume čitati in pisati. Navada moja je bila sedeti o mraku na dvoriščih gostilnic, pišoč potovalni dnevnik in pri takih priložnostih so se okolu mene nastavili poganjači mul, yosniki in drugi, opazovaje me. Pisal sem na dolgi papir, kterega mi je angleško poslaništvo preskrbelo in da vrhu kojega je bilo tiskano s kitajskimi znaki moje ime
Koledarja smo prodali v teku pet tednov letos nič manj nego 1200, kar je gotovo znameuje, da je med ljudstvom priljubljen. A ne le to, skoraj bi stavili, da niti v starej domovini, ko biva narod skupaj, ker je inteligenca, ktera že zaradi podpore kupuju novo izdano knjigo, ne prodajo v tako kratkem času toliko iztisov, razven Pratik! Poleg tega smo pa proveli 1500 Pratik in lepo zalogo knjig, poleg Mohor jevih knjig, kar je vse hkrati med naš narod prišlo. To nam jamči, da se naš narod zaveda, izobražuje in neče zaostati za drugimi. Ponosni smo zato na naše rojake v tej deželi, in kteri narod ta^o d^la, se ne da potujčiti in ostane zvest in neomahljiv. Seveda se imamo pa tudi zahvaliti dobrim prijateljem, kteri nas na vse strani podpirajo. Lepše in ceneje je, da rojaki čitajo knjige in liste, nego premetavajo zamazane kvarte.
. * * *
Slovenska zabava v New Yorku. Kat. društvo sv. Frančiška pri kat. Jeduoti je imelo kakor po ovinkih zvemo v soboto 28. januarja koncert in ples in so se baje zabavali do p jzne zarje do 7. ure zjutraj. — V četrtek 2. febr. pa je imel srbski literarni klub zabavo z glediško igro iu plesom v Tuxedo Hall; veselico so obiskali tuka j bivajoči Hrvatje in Srbi in bila zastopana prava inteligenca Hrvatov in Srbov. Pri večerji se je poudarjala slov. vzajemnost po razuih govornikih in tudi urednik „GlasNaroda" je to v govorih poudarjal in kazal kako živa potreba je vzajemnost Jugoslovanov, posebno na tujem ; žal j>a, da se je našlo par mladih gospodov, kteri so se izjavili, da Srb je Srb in ostaue Srb. Pa neka, baft dva Milana jim je
potreba in streznili se bodo.
* _ •
Slovenskega notar jaso ro-jaki dobili v Clevelandu, O., in sicer v osobi g. Ant. K 1 i n c a , kteri ima svojo pisarno 1029 St. Clair Str. Da bi le rojaki v takih zadevah
raje k njemu hodili nego k tujcem. » *
*
V staro domovino so se vrnili: Alojzij Čadež iz Gibsona, New Mexico v Loko; Jakob Ma-jerle iz Biwabika, Minn., v Rodi-ne; Joe Šuštar iz Mount Iron, Minn., v Mirno peč ; John Kambič, iz Biwabika, Minn., v Dragovanjo vas; Frank Pire z družino iz Falls Creek. Pa., v Pod turn : John Der-mota iz Harrison Citv, Pa., vŠkofjo Loko; Jakob Mišmaš iz Pueblo, Colo., v Ambrus ; Matija Gregorič iz Butte, Mont., v Ambrus; Frank Starašinič iz Butte, Mont, v Pre-loko; Jos:p Zbašoik iz Mariane, Ark., v Cabar; John L^ustik iz Soudana, Minn., v Goro pri Sodr-šici ; John Okorn iz Soudana, Minn., v Litijo; Josip Kočevar iz Claridge, Pa., v Skocijan ; Frank Adamič iz Ely, Minn., v Ponikve; Anton Pečaj iz Ely, Minn., v Ponikve; Frank Likovič iz Renovo, Pa., v Rakitno. Poslednje dva t^dna pa je dospelo s francoskimi parniki obilo SI- vencev in Slovenk, na jednemjili je bilo 19 n& poslednjem pa 23 ; vsi so potovali z našim ali s posredovanjem poštnega zastopnika g. Romelna v Baaelnu v Švici.
* * *
Ljubljanske novice. Letošnja zima je na Kranjskem zelo mehkužua. Snega leži v ravnini komaj 20 cm visoko. Ce opaziš kje lezti kako—gosenice ali kaj podobnega, ni to skoro nič nenavadnega.
—	Južna železnica namerava v Ljubljani vsled prizadevauja me-stue občine zgraditi nov centralni kolodvor, ostala poslopja pa premestiti oziroma, razširiti.— Mestna hranilnica ljubljanska napreduje
—	v veselje slehernega Slovenca — prav vrlo. Imela je osem milijonov prometa v teku desetih let, kar je veselo znamenje za nje upravo in delovanje. Tudi ostali manjši denarni zavodi vrlo napredujejo, kar-je za naše narodno-gospodarske razmere veselo znamenje. — V prihodnji spomladi se bode s~avbno delovanje zopet v velikem obsegu nadaljevalo.
* * *
Milijonarja na Kranjskem. Po statističnem izkazu o
—	sebni dohodarini je v Avstriji 255 mož, ki imajo več nego 100.030 gld. Na Kraujskem sta samo dva milijonarja, ki od svojih dohodkov plačujeta po 5300 gld. davka. Oba stanujeta zunaj Ljubljane. V Ljubljani sta najbogateja zdravnik dr. Mader in tovarnar Samassa, ki
plačujeta največo doli jdarino.
* * *
Boj s cigani. Dne 9. jan. je posestnika sin Jo. Javoruik z Grosupljega naznanil orožuikom, da sta isti dan dva, s puškami oborožena cigana s pomočjo spremljajoče ju ciganke pri Krki necega kmeta smrtuouevarno ranila ter ga oropala iu da cigani beže na Grosuplje. Orožniški postajevodja g. Brodnik je šel takoj za cigani in pridružili so se mu še trije možje iz vasi. Po 8. uri zvečer so ti štirje došli cigane in jih ustavili. Cigani so se z vso silovitostjo branili. Une-la se je ljuta borba. .Jedeu cigan in ciganka sta u bežala, drugi cigan, katerega je bil prijel g. Brodnik, pa se ni mogel iztrgati. Priznal je, da se zove Simon Held, da je doma v Pliberku na Koroškem in da je lani pobegnil iz prisilne delavnice. Izročili so ga dež. sodišču. Na Krki napadeni in oropani možje še tisti dan umrl.
* * *
Roparskega cigana Hel-1 a imajo v preiskovalnem zaporu v Zatičini. O izvršenem hudodelstvu neče ničesar vedeti. -
Rojak ponesrečil. Koncem decembra bi imel k nam priii iz Ca-lumeta, Mich., Štefan P. Grah^k, da bi potem odšel v domovino, tudi novce za njegovo prekmorsko poto vanje smo žq dobili, ali osoda je hotela, da ga je med potjo vlak povozil. Tako se je nam poročalo iz Calumeta, žal pa da ne vemo kje in kedaj.
Ogenj. Na sv. treh Kraljev dan ob tretji uri po noči je nastal ogenj pri posestniku Matiji Fsga-nelu v Oseku na Goriškem. Ker je bila hiša z gospodarskim poslopjem polna sena in stelje, ni bilo moči rešiti ničesar. Posestnik je bil zavarovan.
Požari. Na Bistriški planini na Koroškem je pogorelo o Božiču devet planinskih toč. V fužinah v Bistrici v Rožu pa je napravil dne 29. dec. požar nad 30 tisoč gld. škode.
* * *
Železnica iz Trsta v Poreč je dovoljen a. S tem je ustreženo istrskim Italijanom.
Sumna bolezen. Iz Gorice se piše: Dr. Pajer, kolovodja goriških marijmet, leži tri dni bolan. Pravijo, da ga trese mrzlica N« sprejema nikogar razven dr. Grazidia. Celo namestnikov poset je odklonil. Nekateri trdijo, daje to prilična bolezen — kandidata za neko izpraznjeno mesto. Chi vivra, vedra.	,,Slov. Nar."
Listnica uredništva:
Rojakom odpošljemo sedaj za $40.70 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
S. J. M. vCastleGate, Utah. Oprostite ker ne bodemo natisnili, vemo, da ne bi bilo mnogim povšeči, zato se raje izoguimo in živimo med seboj kolikor mogoče v slogi.
^ —	m, -mi	-iiT
KOLEDAR za leto 1899 imajo na prodaj gg.:
V	Clevelandu, O. : Jakob Vidmar, Grocer, 1186 St. Clair Str.
V	Calumetu, Mich.: Grahek in Su-nich, Cor. 7th & Portland Str.
Schneller in Plautz 519 Pine Str. Matija Kobe, 430 7th Str.
V	Jolietu, 111., S. Kukar, 920 N. Chicago Str.
<fy -p-'-H IT iji* fr •	T- ■ T
JE?
Štajerske novice. Štefau pi. Daubahy v Zagrebu, je dobil dovoljenje za jeden leto, da sme pričeti tehnične priprave za normal-notirno železu c "> od Kamnika čez Smartino, Motnik. Vransko in Go-milskodo postaje Polzela-Braslovče ob železnici Celje Velenje. — V Kozjem je gorelo nedavno v hiši ondotnega graščinskega oskrbnika na takozvanem ,.Zabjeku". Ogenj so sicer udušili, vendar je precej škode. — Iz šmarskega okraja se poroča, da je v občini Žusem pone-veril ondotni občinski tajnik Štefau Zupane, večje svote, oziroma jt osleparil razne kreditne zavode: jemal je pri raznih posojiluicah na občinsko ime posojila, podpisaval menice s krivimi poroki ter denar — pognal.
JKZj© Je ?
RUDOLF KOVAČIČ, doma iz No-vega Mesta, pred letom je došel v Ameriko v Pittsburg. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov naj ga blagovoli naznaniti: „Glas Narodu".
KJE JE ?
ANTON KOŽELJ, po don. iče Ro-šelj doma iz Srednjega Lipovca, fa ra Ajdovca na Dolenjskem. Ako kdo rojakov ve njegov naslov naj ga blagovoli naznaniti: Alojziju Stroj in, 891 St. Clair Str., Cleveland, O.
je?
FRANK ZUPANC, tukaj v Indianapolis je bil pred tremi leti, a nič ne vem kam j.- prošel. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti njegovemu svaku : Anton Struna, 541 King Ave., Indianapolis, Ind.
Samomori na Dunaju. Duuajska policija je pred nekaj dnevi objavila statistiko samomorov za leto 1898. Iz te je razvidno, da je bilo na Dunaju minolega leta 371 samomorov. Med samomorilci je ljudi vsake starosti. Najmlaji samomorilec je bil neki loletni deček, ki se je obesil, najstareji oni SOletni starček, ki se je usmrtil tem, da je skočil v globočino. Največ samomorilcev je možkega spola, žensk — samomorilk je samo 76. Največ samomorov je bilo meseca avgusta in sicer 42 po številu. Prejšnja leta je bilo še več samomorov in sicer 1. 1897. 400, 1. 1896. 396 in 1. 1895. 444. Da pa je tolikih samomorov krivo največkrat ubožtvo, katerega je na Dunaju dovolj, o statistika.
Kje sta ?
MATIJA LO^ SIN, doma iz Sušja, Ribniškega okraja in MATIJA DROBNIČ, doma iz Sodražice : oba sta nekje v Minnesoti. Nju naslov bi rad zvedel: Štefan Novak, 2086 East Madison Ave., Cleve-iand, O.__(8. fbr.)
KJE JE?
JANEZ CAR, doma iz Retij pri Loškem potoku. Rojake v Mississippi in Arkansas prosim, da bi mi blagovolili naznaniti njegov naslov Josip Mohar, 12 Wherine Str.. Cleveland, O.
FRANK OTONlCAR, doma k cerkniškega okraja, pred petimi meseci je bil v Pueblo, Colo., potem pa odšel v Memphis, Tano. Tam je baje zbolel in bil 18 dni v bolnišnici, meni je pisal, da grfe v ložo doge delat, ali druzega odgovora nisem dobil. Ker sva bila dobra prijatelja bi rad zvedel ali je umrl ali še živ, zato prosim rojake v Tennessee, Mississippiu ali Ar-kansasu, ako za njega ved6, da bi naznanili njegov naslov: Anton Stare, 1241 Eiler St., Pueblo, Colorado.
Francoska parobrodna dražba
Compapie Generale
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSBRUK (Avstria).
Parnik' odpljujejo vsako soboto ob 10. r.ri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street:
La Champagne La Bretagne La Touraine La Normandie La Champagne La Bretagne La To ili a i ue La Normandie La Champagne La Bretagne La Touraine La Gasgogne
I'rvi razred
11. febr. 18. „
25. „ 4. 11. „ 18. 25.
M L 8. „ 15.
90
51 —•	M
"	»j
kajite do Havre ve-
marca.
aprila.
Ijajo $65 in višje.
Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 3 BOWLING GREEN, NEW YORK.
"ValDilo
na
Slovenska babica
v Clevelandu, O. Marija Krašovic, rojena v Graho-hovem pri Rakeku na Notranjskem, se priporoča vsem rojakinjam kot skušena babica, ktera se je izučila v deželnej porodišnici v Ljublj ani, obiskovala praktični in teoretični tečaj po zimi leta 1885 do 1886, ter prebila strogo pre-skušnjo leta 1886. Službovala sem več let v Logaškem in Ložkem okraju ;
Napad? 13. jan. zvečer okolu 8. ure, ko je šel poštni voz iz Travnika v Novo vas, je bil napaden na vrh Zavorš nad Topolom. Priletel je kamen v poštno svetilko in jo razbil. Konji so se vstrašili, poštni hlapec je pognal in ušel. Sliša lo se je pač neko govorjenje, a videti ni bilo ničesar. Sodi se, da so cigani namerayali napad na poštni voz.
v Ameriko sem prišla še le tem molči policijska pred par meseci in ker nisem tukaj
znana, zato se priporočam slovenskim ženam tem potom, obetujoč jim najboljšo postrežbo in vestno ravnanje. Pokliče me lahko vsako
Clair
qic. )
Lastnega očeta umorili.
mesno yeselico
ktero priredi
društvo »SLOVENIJA" 7 Clevelandu, 0.
dne 11. februarja i8gg
v Umox Hall 1696 St. Clair Str.
Karakteristične maske bodo dobile 6 ali več daril v vrednosti $15.
Člani domačih društev z društve-uimi znamenji so vstopnine prosti.
Vstopnina za maske in druge 25 centov.
K obil nemu obisku najuljudneje ™bi	ODBOR.
50 centov pri dolarju !
Na prodaj imam trinadstropni
V Čerovniku so uašli nedavno kme- uro. Moje stauovanje: 933 St
ta Rafajla Prodanoviča mrtvega; umoril ga je njegov lastni sin, kateremu je pomagal njegov brat Radoš Prodanovič. Oba sta že v zaporu.
Str., Cleveland, 0.
(1-
120 čevljev dolg in 25 širok; oskrbljen je z VSO OPRAVO in pripravljen za poset. Hotel je v Mountain Iron, Minn., na Mesaba Range in ga prodam za polovico cene kar mene stane, ker ostavim Duluth, Min n., in se podam v Californijo. Poslopje je pripravno za SAIOON in BOARDINGHOUSE in pravi mož bi naredil lepe novce. Za pojasnila se obrni na:
JACOB STUBLER,
217 Superior Str., Duluth, Minn
,8 fb.)
Usoda prve Jugoslovan s k e tiskarne. Protestantje so imeli 1. 1479. v Ljubljani svojo, tiskarno. Neki Hans Manel je bil prvi tiskar na slovenskih tleh. To je znauo, ni pa občno zuano, da je grajščak iz Savinske doline, Haus Uguad v Urachu na Wurttember-škem, kjer je bil Primož Trubar župnik, ustanovil še prej in ponaj-več na svoje troške tiskarno in sicer za tisk sv. pisma v slovenskem in hrvaškem jeziku z latinico in cirilico. Uguad je bil v tedajnih časih največji slovenski mecen in je velik del svojega premoženja žrtvoval za slovenske namene. Umrl je 27. decembra 1564, v Wintritzu na Češkem in je pokopan v glavni cerkvi v Tiioingenu. Po njegovi smrti je bil materijal rečene tiskarne prepeljan na Ugnadov grad Waldf>n-stein na Koroškem, od tam v Gradec, Ferdinand II. pa ga je podaril kongregaciji de propaganda fide. Za časa Ferdinanda III. je bil ta materijal prepeljan v Rim in se je tam rabil za tiskanje breviijev za katoliške duhovnike. Habent sua
K M
m m
M
m
M
m
M M
m
m
BI
Mestna IranMca ? Novem Mestn
obrestuje vloge od prvega prihodnjega meseca,
PO 4:°|0
ter sama plačuje rentni davek.
Dolenjcem se pri tej hranilnici ponuja lepa prilika šte-denja. Vsakdo dobi hranilno knjižico.
Denarje lahko vsakdo pošlje po kakej banki; g. FRANK SAKSER ct CO. („Glas Narodau) posreduje tudi za Slovence.
fata tudi tiskarne.
>Sio7. Nar/.
ION.
slovenski fotograf,
v Calumetu, Mich.
Be uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali brocheB za ženske, ravno tako IGLE sa možke vse z slikami, kar je zelo pripravno BOŽIČNO ali NOVOLETNO darilo.
Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 26 centov naprej.
Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo ali v aših ljubih doma, in vse skupaj denem na eno sliko' ravno tako kakor bi bili objednem slikani. ✓ Z spoštovanjem udani
IGNATIUS TANCIG,
MICHIGAN.
LCALUMET,
$	tED SZI- lHD
JPB^ Kjer bodete c e d ej e, hi-treje in solidno postreženi, tja ee obrnite SloveDci! FRANK 8AKSER <fc CO., 109 Greenwich STR., NEW YORK Vam pošilja za $40.70 v staro domovino 100
fold- Poštarina stane za $1 ali 1000 vedno 20 centov. Pišete lahko po domače ! Denar je v 13 dnevih doma.
1
Vsem rojakom priporočam moj
SALOON
1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL , j 1
1
H
M
-L
v k te rem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi
kegljišče,
S pozdra vom i d odličnim spoštovanjem
ANTON ZORČlfi, 1535 Main Str., La Salle,Ill.
Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici bvoj lepo na novo urejeni
SALOOIST,
kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno hodem točil razuo , IZVRSTNO PIVO: fino DOMA I NAPRAVLJENO VINO: dokr WHISKEY in dni?" LIKERE, ter ^ prodajal dohre SMODKE Z spoštovanjem
ohn Barich,
DOLAR BAY, MICH.
Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča
STROGO SOLIDNA
^ B A. I* JK A.^
C HAS. R. WEITERSHAUSEN,
212 Ohio Street,	Allegheny, Pa.
Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: pooblastila,.kupno p->g.tdbn, preskrbuje d ?dščine in vse v ta pos^-1 spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovin« ceno in hitro. Prodaja PRE VOŽNJE LISTKE za vse parobrodne črte.
GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI.
THE PRINCE LINE
Jt
K
M JS )S
m
K M
K H JC M
X
rw:
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge
po 4°|0
brez odbitja novega rentnega davka.
Denar — tudi amerikanski —se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda".
Hi IB
m
H BI
m
H X
m
H
m m m
<-ene
uaveUfm parobrodi imajo prostora za 5000 do 6000 lun ter vozijo iz
ZLŠTo \a/ ~^To:r?Ikz£b	i -m IŠTeapol
,, S pa rta r. Prince", „Trojan Prince", „Parter Prince", ,,Afghan Prince", »Italian Prince"
vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol.
: v Trst $24 50. Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27.75, Karlove« $28.50, Inšprnk $26.00. Potu i ki tretjega razreda dob6 vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno.
Glavni zastopnik :
C. B. RICHARD & CO, 61 BROADWAY,	-------------YORK.
Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni.
Josip Losar
v East Helena, Mont.
priporoča svoje
P dpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v Jollietu in
kolici svoj lepo, na novo urejeni
SALoojsr
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. VBe prodajam po najnižji ceni.
veano toCim tin-., sv-fe PIVO, I *oraj Slovenci in Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi na novo	J0HN BREDL' ProP-
dobra VINA, izvrst -i WHISKEY, *lošli iz -tare domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas mnogokrat. 358 Ohio Stl\.AlleffheilV. Pa..
SVOn NAJ SREDO VEDNO K SVOJIM !	to« fina v i „ .,\ik fr i e « pro!
jo in dobi v«ako druščino med r: ^i-	S'3 sPo5tovaujem	iaje dobre s m o d k e.
Posestnik je avstrijski Nemec,
na	Ottawa in Jackson cesti, olliet, III.
kteri ee m pridejo priporočan) svoj
^saloon^
400 Elm Str., Vedno točim
V-dno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHEINGOVO in I
PORTERJEVO PIVO, FINA VINA in DOBRE PIJAČE kakoi
WHISKEY itd.: IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDILA se
i	i- i bodo pn Daa dnbila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče in
leadline, t olo. to vs<> proti nizkej ceni.	1 J
fin-', sveže PIVO, j ,.T°raj Slovenci in Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi na novo
mi. Za obilen obisk »e priporočam j z veleštovanjem
IB VAC MIKLICH SALOON ER CORNER OTTAWA & JACKSON STR., JOLL1ET, ILL
Martin Bluth 8c Co.,
i
rodom Ceh. Toči dobro EBER-HART in OBER PIVO.
Dobro prenočišče za potnike.
<
HOTEL
Warenberger
J. STRE IFF & CO., lastnika 130 Greenwich Street, New York
<v bližini tiskarne „Gl:is Naroda'').
iz
V našem hotelu ostanejo i avadno Slovenci dohajajoči Avstrije.
Dobra postrežba po nizkej c-sni.
Prodajamo
parobrodne in železniške listke
po najnižjih cenah.
KNAUTH, NACHOD & KUEHNE
Xo. 11 William Stiret.
Prodaja in pošilja na vse del- »v«ta denarne nakaznice, menjiee, dolina pisna.
Iiposlnje in izterjnje zapuščine in doljrcve.
G. MARTINI
na 5 cesti v Red Jacketu, IVIich.,
je odprl
vblmko wiwo via o
m prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe.
Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI.
Slika predstavlja
srebrno uro
Ustanovljena 1884!
THE CARNIOLIA G IG AR FACTORY,
F. A. DusGhek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine s m o t k * (Cigars) po jako nizkej ceni.
Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepota Cigars" z barvano Bliko.
Zaloga izvrstnih dolgih viriink z slamo.
Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list).
NaroČila hp vestno in točn<» izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi v«*čja naroČila pošiljam po Kxpresn prosto in se pri sprejemu nič n«> plača, ako se mi gotovi novci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na ,,Glas Naroda". Moj naelovje:
F. A. DUSCHE3L
328 E. 70 STR.	NEW YORK, CITY
Svoji k svojimi Spretni agenti* »e sprtima »roti ngndnim po«roi«un
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti iu proslavljeni zdravnik
BrMwmpmum
sedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, M0.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega drnštva in jeden najpr■ ljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamo^njem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje vsakovrstnih notranji! kakor Mi vnanjili toleznij.
_ - j	,	.. , i Glasoviti in pro-
z j e d n i m p o k r o v o m na vijak slavIjeui zd^av.
(Schraube), na kierem je udelana | uik, ki se je iz-zliita podoba, bodisi: lokomotiva, učil in prejel di-jtilen ali konj, iu stane z •!.>!.rim plomo na slove-Elgin kolesovjem	' 6ih zdravniških
vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorkn,Phi-pr f\f\ ladelfiji itd. itd. CpiO.UU je bil rojen v Sa-
Na zahtHvanjt* se razp ^iljajo r*«- moboru na Hr-niki frankovani.
na 7 kamnov samo in na 15 kamnov samo
$13.50
F< ištena postrežba in ..iuhIvo za robo je moje geslo.
Za obilo naročbe ai; priporočam z vs«m poštovanjem :
obiskarmofIOVeUCen3 iD Hrvatom PriP°ročam, da blagovoli čestokrat
Jakob Stonich,
89. E. MAIMSON STRKET.
IM.
SALOON
1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS,
fP^li" ^vrstno AN H AE USER & BUSH PIVO ali ST LOUTS FJ.VO, dalje PRISTNO VINO, FIN WHISKEY in razne LIKE RJE ter imam na razpolago dobre SMODKE.	'
in p^tr^žbiP08etite ^ parkrat iD PreP«^li se bodete o dobrej pijači
vatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi naj težje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami
postal je p red se d nik dveh yečjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se VBa-kdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodca,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, k a tarn, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na
Dr. G. IVAN POHEK,
S poštovanjem
M ike Krawl.
1206 Scott Street, Joliet,111.
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih orgel j*
se priporoma za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-nim od $26 naprej in treba dati $5 ,,are" Boli še vrste od $45 do $100. P*i naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. DeJo garantirano in prva poprava bre*plačna
JOHN GOLOB,
203 Bridge Street, JOLIET, 111.
Podpisani priporoča vaam Slovencem sv. ij krasno vrejeni
IIcj tal F/orence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fin i vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal V8em gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
kegljišče.
Posebno se priporočam rojakom za razne sveča-noBti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokrat!
Svoji k svojim!
S£ spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
siscrbri T~1 & ±3ZL Si30l3±3=L©
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in hratu, po krui in rodu. Dr. G. Ivan Poheku,	Kansas City, Mo.
Stovani gospod !
Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem I»oljVga počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in ijpjak.	K aro l Blažina,
Canion Ferry, Mont.
L>r. G. IVAV JPOHEK
se jH pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok:
v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bol -zen, kako stara je bolezeu, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to' pc dotičm osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvav ,
zaslužoni denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. IVAN POHEK,
So. East 10. Walnut Str.,
KANSAS
t