i:
\
"PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA misleče čitatelje.

ST. — NO. 1239.
OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION. S P ULAJILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE

DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list.
Kii t »t «d aa Mcoiid-el«M matur D«c«mbar I, t»OT, «t t ha poti of ima K Chicago. III., und«» t h» Aet af Congr«.. at March Ird. 117»
davki v zed. državah narasli nad 330 odstotkov
VLADNI APARAT, KI ŽRE MILIJARDE, SE UKVARJA Z NAČRTI, KAKO BI SE BOUOBDAVCjLREVNO LJUDSTVO
Ena oseba na vsakih 40 v službi države ali občine. Tisoči prejemajo plačo brez da bi vršili kako delo
"MÜCNA OBRAMBA PREPREČUJE VOJNO"
Kmet in delavec v evropskih deželah krvavita pod težo davkov, ki jih žre birokracija in militarizem. Za vzgojo in v druge koristne namene trosi j > oblasti le majhen del državnih dohodkov.
V nalaganju davkov so postale oblasti v Zedinjenih di-žavah slične evropskim. Pro-šlo leto so federalne, državne, okrajne in občinske oblasti potrošile trinajst milijard dolarjev, ali štirikrat več kot pred vojno, dasi je prebivalstvo v tem času naraslo le 25 odstotkov. Vse te milijarde iztisne oblast iz žepov producentov.
Na plačilni listi prej navedenih oblasti je več ljudi, kot jih je imela ameriška armada med vojno v Franciji. To deloma pojasni tolikšno zvišanje davkov.
Ena oseba izmed vsakih 40 prebivalcev te dežele je v službi oblasti.
Od vsakih šest dolarjev, ki jih zaslužite, gre en dolar za davke. Izdatki federalnih, državnih in drugih oblasti so se od leta 1913 zvišali 333 odstotkov, dohodki ameriškega ljudstva pa le 135. Davki so se v tej dobi torej zvišali v primeri z dohodki povprečnega prebivala okrog 200 odstotkov.
Davke še vedno višajo. Vsako zasedanje zakonodajnih zbornic se ukvarja z načrti, kako in kaj se bi še lahko obdavčilo. Ob enem večajo obstoječe davke.
Kljub temu so vse javne blagajne prazne. Nad njimi gospodarijo republikanski in demokratski političarji. Ce dobe milijon ali pa trinajst milijard dolarjev davkov, zapravijo vse do centa, poleg pa vzamejo še milijardo ali dve na posodo, in s tem večajo od leta do leta javne dolgove. Gospodarstvo oblasti v Zed. državah je vse kaj drugega nego vzorno.
Tisoče takozvanih uradnikov v "političnih" službah jemlje tisočake, stotisoČake in celo milijone, ne da bi zanje izvršili kako delo. Te vsote so jim v nagrado za službovanje v političnih mašinah koruptnih politikašev. Njihova glavna naloga je, da v volilnih kampanjah grabijo za svoje stranke glasove, kakor grabijo delavci listje v gozdu. Nešteti škandali, ki so se prali pred raznimi preiskovalnimi komi-sijami, so to dokazali._
Ako hočete biti poučeni
o delavskem
gibanju, citajte redno
"Proletarca"
Prip-orocit« ga svojim
Vse milijarde da\ka vsako leto plačajo producenti. V davčnih knjigah je sicer zapisano, da plača toliko in toliko milijonov davka jeklarska korpo-racija, Henry Ford, Morgano-vi finančni interesi, Bethlehem Steel, General Motors itd. Toda ves davek je v resnici naložen koivsumentom. Korpora-cije, hišni posestniki, trgovine, restavracije itd. ga uračunajo odjemalcem. Davek na tobak plačajo kadilci. Davek na hiše plačajo najemniki.
Delavec brez posestva ne plača direktnih davkov, če nima toliko dohodkov, da bi ga federalna davčna oblast mogla prijeti za dohodninski davek. Toda od vsakih šestih dolarjev, ki jih potroši, gre en dolar za davke.
S trinajstimi milijardami, ki so jih potrošile oblasti v preteklem letu, bi se lahko storilo mnogo za ljudstvo. Toda od te ogromne vsote je šlo velik odstotek v žepe korumpiranim političarjem. 50 odstotkov dohodkov zvezne vlade gre za militarizem ~ za stroške pro-šlih vojen ?n za pripravljanje na bodoče.
Davki v kapitalističnih deželah so zločin nad ljudstvom, kakor je zločin nad ljudstvom kapitalizem sam na sebi. Ta položaj bo v stanju spremeniti edino socialistična ekonomska uredba.
IUUNA RAZLAGANJA KRŠČANSTVO IN DOMOVINSKE LJUBEZNI
u
Naseljevanje v Kanado 1.1930
Leto 1930 je bilo zadnje v tej depresiji, ko je Kanada še dopustila tisočem, era so se naselili v njenih mejah. Pripu stila je v prošlem letu 104,806 priseljencev. Med njimi je bilo 31,709 Angležev, nad 17,000 Ircev, blizu 5,OOo Škotov, nad 10,000 Francozov, okrog 5,000 Poljakov, 530 Nemcev, 8,000 Rusinov, 1,022 Švedov, 1,110 Dancev, 2,749 Estoncev, 3,279 Litvincev, 3,700 Židov, 1,017 Rusov, 1,104 Italijanov in 2,595 Srbov. Cemu beleži kanadska vlada vse priseljence iz Jugoslavije za Srbe, ne vemo.
Te statistične podatke je predložil nedavno kanadskemu parlamentu Wesley A. Gordon, minister za imigracijo in kolonizacijo. Letos je naseljevanje v Kanado skoro čisto ustavljeno.
Militaristi že od nekdaj zatrjujejo, d* je močna obramba najboljša garancija za preprečen je vojne. Na spominski dan 30. m*ja yp v svojem govoru v Pasaaicu, N. J., razlagal ta evangelij rear admiral W. A. Moffett. "Najboljši način za ohranitev miru je, da imamo zadostno oboroženo silo za prsprečenje vojne", je dejal Moffett, in pri tem čisto pozabil, da so pred svetovno vojno enako trdili nemški kajzer, ruski car, av-stro-ogrski cesar, francoski generali in admirali ter chfugi militarist po svetu. — Nobena dežela »e ne oborožuje zato, da ohrani mir, nego da se v slučaju "potrebe" spopade s "sovražnikom". In to je edini namen tudi ameriškega oboroževanja, neglede kako Hoover ter n>egovi admirali govore o pripravljanju 4}za preprečenje vojne". Meseca maja je imelo manevre okrog 700 ameriških vojnih aeroplanov, ki so vprizarjali teoretične napade na ameriška mesta m s tem dokazova i, kaj lahko store v navalih na "sovražna" mesta v sluča/u vojne. Slika zgoraj pokazu,e polet skupine vojnih aeroplanov nad New Yorkom. Te manevre »so militaristi v polni meri porabili za patriotično propagando, in to v šolah, v kino-glediščih, na radio in v časopisju.
Vojaški kaplani šestega ar-madnega zbora so na konferenci 26. maja v Chicagu sprejeli resolucijo ,v kateri obsojajo pa-cifizem, češ, da je pacifizem isto kot "komunizem ali ateizem". Kaplani, ki mislijo, da so služabniki božje besede v armadi, v svojem militaristič-nem proglasu obsojajo tiste cerkvenjake in verne lajike, ki se bore za mir med deželami in proti militarizmu : "S tem pomagate destruktivnemu komunizmu in bogotajstvu", vzklikajo kaplani. Municijske tovarne jim naj vsled njihovega "patriotičnega navdušenja" pošljejo par tisočakov "za maše". Izplačalo se jim bo. Najboljši način za ohranitev reda, mira in lojalnosti, pravi resolucija, je, da smo dobro pripravljeni. To pomeni kajpada močno armado in vojno mornarico ter velike dohodke tovarnam, ki prodajajo vojne potrebščine.
DEMOKRACIJA V ROMUNIJI ZOPET DANA NA OGLED
Karlova nova vlada v Rumuniji "zmagala" s sijajno večino pri Molitvah v državni zbor. Socialisti doOili 6 mandatov.
NASPROTOVANJA KOLEKTIVNEMU LASTNIŠTVU UMNIH OBRATOV
Elektrarne, plinarne in drugi javni obrati oderejo konsumente vsako leto za milijardo dolarjev
Prijateljem, nanj na noče.
da M
Vzorno gospodarstvo
Mesto Chicago in Cook County sta bankrotirana. Mesto in o-kraj sta potopljena v dolgovih. V okraju gospodari že dolgo demokratska administracija, v# mestu pa je do aprila gospodovala Thompsonova republikanska mašina. V deficitih in v ekonomiji sta si bili obe mašini slični, kar so pričali škandali in pa današnje zagate, ki so tolikšne, da prizadevajo odgovornim političarjem resne skrbi, posebno še županu Cerma-ku, ki bi rad pokazal izboljšava nj a.
Na konferenci governerjev, ki se je vršila v mestu French Lick, Ind., je dejal Gifford Pinchot, governer države Pennsylvania, da so za graft in korupcijo v političnih uradih v največji me) i odgovorni privatni utilični obrati, kar znači predvsem elektrarne, ki oskrbujejo prebivalstvu luč in pogonsko silo, plinarne, cestne železnice in slična podjetja.
Governer Pinchot je v svojem govoru pred svojimi sovrstniki dejal, da plača ameriško ljudstvo samo elektrarnam za luč vsako leto nad pet sto milijonov dolarjev več kot pa bi smele računati na podlagi vloženega kapitala. Mnoge public utilities korporacije so do-štele k faktičnemu kapitalu, ki so ga v resnici vložile v podjetja, še milijone vodenega kapitala, od katerega istotako hočejo dividende. Zato pa mora ljudstvo plačevati toliko več za porabljeni električni tok. Npr., kompanija, ki je vložila v podvzetje $15,000,000, je izdala delnic za $25,000,000, torej za deset milijonov več kot jo stanejo naprave. Ce hoče, da delnice obdrže veljavo, in da se v času velikih špekulacij dvignejo v cenah, je .treba, da se nanje dividende redno izplačuje. Dividende pa so v žepih konsumentov. Zato jim računajo za električni tok toliko, da se dobro obrestuje ne le 15 milijonov, ki so jih v podjetje resnično vložili, nego tudi deset milijonov vodenih delnic. Isti proces odiranja je v rabi pri cestnoželezniških družbah, plinarnih in drugih obratih.
Governer Pinchot je republi-
kanec, roda je z oficielro re publikansko stranko skregan. Bil je izvoljen proti njeni volji- V agitaciji proti njemu je porabila več sto tisoč dolarjev.
S številkami, ki jih je navajal governerjem, so ga oskrbeli veščaki, in vsled tega so po njegovem zatrdilu ti podatki avtentični. Voditelji konference governerjev so mu pred no je nastopil namigavali, da naj pusti public Utilities trust pri miru. Določili so mu predmet, o katerem naj govori, ko pa je prišel na vrsto, je govoril o tem, kar se je nameir1: o utili-čnem trustu ter njegovih pogubnih vplivih na ljudske žepe in ameriško politiko. Večini governerjev, ki so verna hlapci privatnih interesov, je bilo to neprijetno, posebno še, ko je dokazoval, da so mnogi javni uradniki podložniki privatnih interesov, ne pa služabniki ljudstva, katero jih je izvolilo. Dejal je, da vladajo republikansko stranko v Penn-sylvaniji mogotci public Utilities trusta. "Vsa strankina ma-šinerija je v njihovih rokah", je konstatiral. In Pinchot to ve iz izkušenj
Reakcionarji in kapitalistični listi Pinchotu dostikrat predba-civmjo, da je socirlist. Delajo mu krivico, kajti Pinchot se vzlic spoznanju, da je republikanska stranka brezupno koruptna, noče ločiti od nje. Izvoljen je za governerja države Penne že drugič, obakrat na republikanski listi.
Pinchot je eden izmed onih progresivcev, ki vedo, da so v slabi družbi, toda ne store ničesar, da bi ji dali slovo.
MASINE, KI ŽRO DENAR POD PR0TEKCIJ0 POLICIJSKIH OBLASTI
Povsod v Ameriki dobite ta-kozvane "slot" mašine, v katere vržete dajm, kvoder ali pol dolarja, v nadi, da se vam iztrese v povračilo pest takega drobiža. To se primeri temu ali onemu, ker bi ljudje drugače kaj hitro nehali metati svoje novce v strojevo žrelo. V preiskavi o graftu v New Yorku je prišlo na dan, da utrži sindikat, ki operira te stroje v raznih trgovinah in pivnicah, dvajset milijonov dolarjev na leto. Toliko znaša dobiček. Sindikat ima svoje advokate, ki zagovarjajo trgovce, če so aretirani vsled "lastovanja" teh strojev, in polaga tudi jamstva. Več milijonov plača policiji in vplivnim političarjem za podkupnine.
Porota reševala uganko
Velika porota v Chicagu se je cele tedne pečala z uganko, kako je mogoče policijskim kapitanom, ki imajo le $4,000 letne plače, spraviti skupaj premoženja, ki znašajo od $50,000 do pol milijona dolarjev. Druga uganka za nas je, čemu sploh treba velike porote za raziskovanje dejstva, ki je lahko vsakomur znano. Premoženja takih policijskih in političnih uradnikov rastejo s podkupninami. To je pokazal tudi siučaj Tribuninega reporter^ i/ rlea, in stoterih rake-tirjev, ki imajo sodne, alder-manske in slične službe. Podkupnine prejemajo za protek-tiranje nepoštenosti, ob enem pa v nešteto slučajih preganjajo poštene ljudi.
" § »
Napredek J. S. Z.
Jugoslovanska socialistična zveza je v tem letu v primeri z isto dobo lansko leto napredovala za 99 članov.
Za osvoboditev Mooneyja
Konvencija bratovščine železniških klerkov v Denverju, katere se je udeležilo 700 delegatov, je sprejela resolucijo za osvoboditev Thom Mooneyja, in ob enem je vsak,, delegat prispeval $2 v njegov obrambni fond.
Zvezni senator John J. Blai-ne v Wisconsinu se je obrnil pismeno na californijskega governerja Rolpha s prošnjo, naj Thom Mooneyja izpusti iz ječe. Blaine pravi, da je pregledal vso zadevo in prišel do prepričanja, da je bil Mooney po krivem obsojen. To sodno tragedijo lahko popravi governer in senator Blaine izraža upanje, da bo to storil.
Mesto samomorov
Los Angeles, azil lene pluto-kracije in Meka filmske industrije, je tudi mesto samomorov. Aprila si je v tem najbolj ogla-šanem mestu vzelo življenje 37 ljudi, umorov pa je bilo 11. Navečji vzrok samomorom je dolgotrajna brezposelnost in beda.
V rumunskem parlamentu so imeli do prošlih volitev večino poslanci kmečke stranke, ki je med drugim propagirala tudi razne socialne reforme. Dasi ni radikalna in podpira monarhijo — Kari se je polastil prestola z njeno pomočjo — se je kralju vendar zamerila, ker ni hotela plesati vseskozi po njegovi muziki. In kralj, vladar po milosti božji in volji narodovi, je storil, kar običajno store despoti. Razpustil je parlament, imenoval v novo vlado svoje najposlušnejše ljudi, in razpisal nove volh ve. Vršile so se 2. junija. Opozicional-nim strankam je bila agitacija vsled vladnih odredb skoro popolnoma onemogočena. Le vladni kandidatje so smeli nemoteno organizirati svojo kampanjo. Na dan volitev So v enih okrajih, kjer je opozicija posebno močna, orožniki dovolili na volišče le vladnim pristašem. V več krajih so zažgali gozdove in nato primorali prebivalce k gasilnemu delu, da so jih s tem odvrnili od volišča. Te "demokratične" poteze pojasnijo, Čemu se ni udeležilo volitev niti 50 odstotkov volil-cev.
Vladna skupina je dobila glasom vesti 275 poslancev; kmečka stranka, ki jih je imela v prejšnji zbornici 349, jih ima v novi samo 43; Bratianova stranka jih ima 10, socialisti 6, komiHiisti 4 in druge skupine 35. Socialisti in komunisti so dobili v Transylvaniji in drugih provincah 40,000 glasov, pri prejšnjih volitvah pa samo 500, dasi so bile veliko svobodnejše.
Politično življenje v Rumuniji je prišlo pod kraljevo pro-tekcijo zopet v nižine privili-girane korupcije.
BEG NUN IZ ŠPANIJE "V CIVILU»
V zadnjih iagrodih ▼ Španiji, ki »o bili naporjoni proti klorikalicma, •o mnogo rodovni bratjo in nuno pobognilo * «nošama t vn, najroc * Fran-cijo. Na sliki jo skupino rodovnic, ki so v strahu prod rasjarjanimi do» monatranti nafti larrfU nunoka oblačila in «i poiskala "civilno" ¿moko oblaka , no glodo na modo in moro. V njih «o skrivoma odšlo is samostana tor doopola noapoamana na psHkjs hi so odpoljalo V Francijo.
uso i) ii iz aie g a Q i banja
PREGLED DELA IN RAZPRAV GI RARDSKE KONFERENCE JSZ
NESREČA, KI JE ZAHTEVALA ŠTIRI ŽIVLJENJA
Zapisnik konferenca soc. klubov in društev Prosvetne ma-tioe JSZ. it. 2 k delokrogom v zapadnem Okiu.
24. do-
Zborovanje v nedeljo maja 1931 v Slovenskem mu, Girard, O.
Sejo je otvoril ob 9.15 dop. tajnik-blagajnik L. Zorko.
Za predsednika izvoljen J. Skuk; za zapisnikarja J. Jautfi.
Zapisnik prejšnje konference sprejet kot čitan. Prebere se seznam zastopnikov, katerih je 31 in lepo število drugih udeležencev.
Tajnik-blagajnik s. Zorko j poda finančno poročilo, ki je bilo od pregledovalcev potrjeno kakor predloženo. — Dalje poroča tajnik o delu in uspehih Konference po njenem prejš-
Društva SNPJ.
Jos. Skuk od druš. št. 5 SNPJ. pravi, da imajo napredni krogi v naselbini precej boja z nasprotniki. Morajo se truditi, da ohranijo pridobljeno.
Druš. št. 49, Girard, sta zastopala Krvina in Tancek.
J. Petrich od druš. št. 153, Youngstown, pravi, da je v društvu 80 odstotkov članov hrvatske narodnosti, ostali pa ¿o Slovenci. Imajo težkoče v naporih, da ohranijo pridobitve.
Druš. št. 126, Cleveland, je reprezentiral Branisel.
A. Božič od druš. št. 312, Collinwood, povdarja, da so vzlic slabim razmeram uspehi naših priredb boljši nego poprej. Ljudje se zdaj tudi zanimajo za delavsko gibanje,
njem zborovanju. Klub št. 27 medtem ko ^ >e prej leŽ~ T^.levelandu ima ženski inpripraviti v tO, \ ravi da ne
■ bi smelo biti tdliko osebnih razprtij in tudi več iskrenosti naj'
mladinski odsek, ki veliko beta pri delu za pojačar.jc našega gibanja.
Poročila organizatorjev: A. Jankovič ni navzoč. K. Tri-
)
Blizu Wbeatona pri Chicagu je padel g višine 1,000 čevl>ev velik aeroplan modela Bellanca in se čisto razbil. Vsi itirje pilotje In inženirji v njemu ro b|l| ubiti, med njimi S. J. Short, na desni na tej sliki, ki je slovel za enega najboljših pilotov v civilni letalski službi. Ta aeroplan, ki je bil last čikaškega dnevnika Daily News, je bil namenjen v tem poletju za polet preko Pacifika. Kaj js povzročilo nesrečo, ni «anno.
pride v naše delo.	(države Ohid* bi pozdravi na- prejel vabilo od L. D. L., da bi vodstva* V podporo Proletarcu
M. Bolha in Joe Jereb od jvzoče v Vnienu izvrševalnega naša konfeienca poslala dele- je prepevala $5. druš. št. 535, Kenmore, poroča-¡odtodra in ob enem navaja od- gata na njihovo zborovanje. Bilo je sklenjeno, da se pri-Jankovic ni navzoč.	ir^jo položaju v naselbini in pa borova navodila, v katerih je Tajnik pojasni, da konferenca hodnja konferenca vrši četrto
nastič poroča, da radi slaoin spa(jaj0 v v Barberto- izražena želja, da bi klubi na- kot taka ni prejela uradno no- nedeljo v septembru v Bridge-razmer v delokrogu te Konference ni bil po zadnjem zborovanju ustanovljen noben socialistični klub, medtem ko obstoječi večinoma napredujejo.
Poskušalo se je reorganizirati j	narh^rinn J Janko- vseh okrajih, Njegova izvaja- kladnejše sodelovati v Konfe- SNPJ. za ta okraj, zato bo po-
nu.
Društva SSPZ.
St. 18, Girard, Leskovec.
rodnostnih federacij več in te- benega vabila in da soc. stran- portu. Dopoldne je določeno sneje sodelovali s socialistično ka sploh ne sodeluje z dotično za sejo in popoldne za piknik stranko ,posebno še v času vo- organizacijo.	v prid konferenčne blagajne.
20, Cleveland, J. Hoče- lilnih kampanj, da bomo imeli
socialistične kandidate lahko v
klub v West Parku, a uspeha .ni bilo.
Poročila zastopnikov: S. Tušek od kluba št. 9, Power Point, O., poroča, da je to majhna naselbina. Klub ima samo 6 članov; njegove prireditve so u-apešne, ker ima mnogo somišljenikov in prijateljev.
Jos. FranČeškin od kluba Št. 27, Cleveland, poroča, da šteje klub s svojimi odseki 135 članov in članic, kar je lep napredek. Klubov pevski zbor "Zarja" je odbil napade na-
Št. var.
Št. 61, Barberton, J. Jankovič.
St. 181, Power Point, K. Bogataj.
Od druš. "V boj" št. 53 SNPJ. poroča še J. FranČeškin, da so prejeli knjige Prosvetne matice in jih razpečali med članstvo.
Sledi razprava o predmetu "Naše gibanje med mladino in ženstvom". S. Zorko omeni referat o agitaciji med ženstvom, ki ga je podala VIII. rednemu zboru JSZ. sodružica Angeline
S. Tušek pravi, da bi bilo Zastopnikom ni bilo znano, da klubu v njegovi naselbini pri- se isti dan vrši seja federacije
ich; dobro je, da ga vzame-
sprotnikov; bitka na prizivnem Ll0 večkrat v diskuzijo. Pred-
Sledi razprava o točki dina in socialistično gibanje".
sodišču je izpadla klubu in "Zarji" v prilog. Soc. klubi, somišljeniki ter podporna društva so naklonila klubovi "Zarji" izdatno pomoč v boju za njene pravice.
Victorija Poljšak, zastopnica ženskega odseka v klubu št. 27, poroča, da je odsek dosegel povoljne uspehe v kratkem času svojega obstoja. Kakor možje, se morajo tudi ženske učiti o razrednem boju in delavskem gibanju. Naše ženske v tem znanju ne bodo ostale zadaj.
A. Železnik od kluba št. 28
lagano, da se ga prečita. To stori s. Zorko in predsednik priporoča, da naj se o njemu razpravlja.
A. Božič izvaja, da bi bila v
nja so vzeli zborovale!" na zna- renči JSZ. za vzhodni Ohio, prav ljeni datum naše prihodnje nje.	ker so bližje onim naselbinam konference naznanjen po seji
kakor pa tem, v katerih deluje kluba št. 11, katerega naloga 1 konferenčna organizacija št. je izvršiti vse pripravljalno de-2. Mišljenje navzočih je, da lo.
J. Petrich govori o težkočah, naj njihov klub v tem oziru u- Konferenci je bilo priporoČe-ki jih ima naše gibanje z agi- krepa po svoji pieudarnosti. no, da bi dobila za govornico tacijo med mladino. Ena teh je Predlagano in sprejeto, da na omenjeno prireditev Jane jezikovna razlika. Predlaga: se povabi soc. klube in društva Fradel. To se izvede, ako mo-Želja te konference je, da JSZ na prihodnjo konferenco pi- goče. Potek razprav bo raz-čimbolj pospešuje socialistično smeno. propagando in organizacijo med mladino. Sprejeto.
Dalje izvaja s. Petrich, da naj prosvetni odbor JSZ. posveča več pažnje delovanju za
viden iz zapisnika, ki ga je pi-S. Kosin omeni, da znaša sal Nace Žlemberger. prebitek veselice v prid konfe- Po konferenci se je razvila renčne blagajne $85.85.	plesna in prosta zabava. Zani-
Predlagano in sprejeto, da miv je bil govor, poln humorja prispeva Konferenca $10 v in resnih konstatiianj, ki ga je naše ideje v društvih Prosvetne podporo Proletarcu.	imel na tej prireditvi mladi
matice. To bi bržkone poma- Sklenjeno, da se bo prihod- Victor Tušek. Upam, da ga na galo k ojačanju klubov ter k nj0 zborovanje vršilo v Barber- prihodnji konferenci zopet ču-ustanavljanju novih.	tonu.	jemo. Obiskal nas je tudi naš
Razno. — S. A. Komar govo- Volitve: tajnik - blagajnik stari sodrug Jos. Jauch iz Cle-prvi vrsti naloga sodrugov pri- ri o razmerju med pevskim Louis Zorko; Kari Trinastič na- velanda. Njegova družba je dobiti svoje žene za delavsko jziborom "Zarja" ter razkolni- mestnik. Organizatorji: Anton prišla z Mrs. Kalanovo, in ob
gibanje.V diskuzijo poseže več-,ki, ki so se ločili in ustanovili jan)kovich, Cleveland; John je število zastopnikov. S. Skuk ,svoj zbor Omeni netakten slu- Tancek, Girard; J. Jankovič,
Barberton.
je imel o tem predmetu jako čaj pri klubu št. 49 v Collim-primeren govor, v katerem je'woodu ob priliki zadnje klubo
izvajal, kako naj čimuspešneje ojačamo našo agitacijo.
K. Trinastič predlaga: Kon-
S. Zorko priporoča, naj se širi za socialistično agitacijo med mladino list Free Youth.
Predsednik zborovanja s. Skuk se zahvali v imenu kon-
poroča, da imajo v klubu 18 nem gibanju med ženstvom in članov, toda eni radi brezpo- druge spise, nanašajoče se na selnosti ne morejo plačevati ženstvo. Predlog sprejet, ¿lanarine.	i S. A. Komar predlaga, da
ve prireditve. S. Božič omeni, da je bila sestava sporeda poverjena s. Barbiču. S. Skuk ferenca priporoča, da bi glasilo pravi, da bi soc. organizacije
JSZ "Proletarec" imelo v vsa- ne smele vabiti na sodelovanje,	.	^^„^
ki številki članek o socialistič- take pevce, ki se sramujejo pe-,ferkence S^dskim ^rugom,
ti delavsko himno. S. Jauch njihovim ženam in somišljem-
pripomni, da je klub št. 27 po- k«m^^^°lJubno8t ,n pnja" slal klubom JSZ. v sosednih krajih pismo glede delovanja
Za klub št. 49 v Collinwoodu naj se vpraša sodružico Anno razkolnikov in v njemu poja-
_A T) ^ 1« 1 2 __ TI IXI ___ v\ vr	•	i	t • ari i 1 1» /1 « /«	D..I ^ I
poročata A. Božič Zadnja prireditev
kluba je imela jako številen obisk.
J. Kosin od kluba št. 222
in Pišler. p. Krasno za mnenje, ako bi njihovega bilo mogoče organizirati po-
sebne ženske socialistične odseke v naselbinah. K temu gO-v vori večje število navzočih in
Girardu poroča, da so aktivno- končno s. Komar svoj predlog ati kluba povoljne. Nedavno umakne. Nato predlaga s. Zor-je imel tudi priredbo, na kate- ko, da ako se izrečejo trije ali ri sta govorila An na P. Krasna
snil, kdo je kdo. Priporoča, naj naši klubi pri sestavljanju programov pazijo, da bodo vzgojevalni in agitacijski, ne samo zabavni.
S. FranČeškin govori o pa-troniziranju privatnih tiskaren od strani soc. organizacij. S.
in Jos. Snoy.
J. Jankovič od kluba št. 232 v Barbertonu poroča, da so ob- in konferenca pripomore državali dva shoda. Predavala stroškom. Predlog sprejet, jim je A. P. Krasna in govor-! Dalje predlaga s. Zorko, da nika na drugem sta bila F. se priporoči JSZ., naj izda le-Kutch in J. Terčelj. Klub šteje tak za socialistično agitacijo 36 članov. V klubu in naselbi- med ženstvom. Sprejeto.
več klubov za organiziranje Skuk povdarja, da je dolžnost ženskih odsekov, se vpraša s. naših organizacij podpirati de-Anno P. Krasno za sodelovanje lavske tiskarne v kolikor je to
k | izvedljivo.
A. Božič pravi, da se mu zdi,
ob
teljski sprejem.
Zborovanje zaključeno 4 :50 popoldne.
Jos. Skuk, predsednik; Louis Zorko, tajnik; Jos. Jauch, zapisnikar.
tej priliki so se oglasili na prireditvi.
Konferenca in zabava je dobro izpadla. Upam, da bomo sklepe zborovalcev do prihodnje konference tudi izvršili. Za tajnika in organizatorja konference je bil ponovno izvoljen Jos. Snoy.
Priznanje za dobro aranžmo in postrežbo na prireditvi gre članom in članicam na Glencoe, posebno še Albini Kravanji, kjer smo imeli konferenčno priredbo.—Jos. Snoy.
O konferenci JSZ na Glencoe, O.
f emu ni dopisov iz San Francisca?
ni jih je mnogo zelo prizadetih vsled brezposelnosti.
San Francisco, Calif.—Iščem po listu od tedna do tedna, kdaj bom kaj opazil iz San Bridgeport, O. — Na konfe- Francisca ,toda zamanj. Zapo-renci JSZ. 30. maja na Glencoe sljenost gotovo ni vzrok, kajti je bilo zastopanih pet klubov v armadi brezposelnih je veliko in štiri društva Prosvetne mati- naših rojakov, ce, eno pa je poslalo pismeno Največ je menda krivo to, da poročilo. Udeležilo se je je se skoro vsakdo boji prijeti za nosti. Potrebno bi bilo prirejati tudi nekaj somišljenikov.	pero. Tudi jaz nisem nikak o-
več shodov in predavanj, kajti Razprave so bile zelo živah- boževalec pisalnega orodja, ali ljudstvo je v tej krizi sprejem- ne, npr. o vprašanju agitacije kadar sila pritisne, je treba le
segale agiptovske piramide. Dosedaj jih je še malo izpolnil. Eno zelo važno, kar se tiče tega mesta, je s pomočjo svojih agentov črto zavrgl, namreč, da bi bilo pristanišče mestno ne pa državno.
Zelo važno vprašanje je, ali oprosti Mooneyja in Billingsa, ki sta po nedolžnem v zaporu že petnajsto leto. Se noben governer te države se ju ni u-pal pomilostiti. Sedanji je bil v kampanji zelo liberalen, ali zdaj, ko ima moč, vodi politiko svojih prednikov v uradu. V ječi sta radi svojega prepričanja in delovanja v unijah. O-blast jima je napttila kazen za zločin, katerega jima ni dokazala. Proti oprostitvi delujejo po svojih agentih razne kom-panije, pred vsemi one, ki so absolutno proti unijam, kot npr. P. G. & E. in Market Street Ry. Co. Pri tema dvema je najsvetejša pogodba "yellow (iog", katere se trdno drže.
Začel sem pisati ta dopis največ v namenu, da povabim Slovence na skupen izlet, ki ga priredi 21. junija v Madrone Paik Zveza slovenskih društev v San Franciscu. Upam, da bo udeležba stoodstotna. Torej na svidenje v nedeljo 21. junija.
Poglejte na voznem listku naznanilo, kdaj gre ferry. V voznem redu je namreč nekaj sprememb, ki so uvedene po prošlem letu. Na svidenje v nedeljo 21. junija.
A. Leksan, tajnik zveze.
Naši delavci in agitadla za Proletarca
Chicago, III. — Na potovanju za list kakor je Proletarec čuje človek mnogo: izgovore, očitka in vzpodbujanja. Veliko število naročnin, ki smo jih dobili v Wisconsinu, so dokaz, da Proletarec ni tako obsovražen, kakor trdijo njegovi nasprotniki, nego se širi vzlic veliki depresiji.
Pri agitaciji so velike težave. Vsako delo zahteva več ali manj napora. In agitacija za socialistični list ni najlaglje o-pravilo. Ako so "dobri časi", se delavcem zdi socialistična propaganda neumnost. Imajo delo in zaslužek, lahko si dene-jo nekaj na stran, torej ni slabo. Zato je bila socialistična propaganda nekaj let pred zadnjim polomom na borzi silno o-težkočena. Zdaj, ko so se delavci takorekoč znašli preko noči v eni največjih ekonomskih kriz kar jih pozna zgodovina te dežele, socialiste zelo radi poslušajo. Ali ko jim predlagaš, da se naj naroče na Proletarca, se izgovarjajo na slabe čase. Res je mnogo brezposelnih. Veliko jih je, ki so ob vsa denarna sredstva. Ni malo družin, v katerih se šopiri beda. Vse to pa ne opravičuje onih, ki se branijo delavskega lista s kakršnimikoli izgovori. Kako naj se pouče o svojem gibanju, o svoji stranki, o pravih vzrokih svetovne gospodarske
krile* če se ne bodo učili iz delavskega lista, ki izhaja radi njih in v njihovo korist?
Ponekod so z izgovori posebno pridni rojaki mali trgovci in pa oni, ki skrbe, da naši ljudje ne trpe žeje. Naletite pa tudi na rojake biznismane, ki so vneti za delavsko gibanje, so stalni naročniki Proletar ca in aktivni v socialističnem klubu ter v naprednih društvih. Največji odstotek onih, ki se upirajo naročiti list, sem izmed posameznih poklicov naletel med točilničarji ali kako bi jih imenoval.
Pri povprečnem delavcu je treba zi.muditi precej časa, predno se na list naroči. Tisti, ki ga že prejemajo in čitajo, se nič ne branijo obnoviti naročnino, samo če imajo sredstva. Marsikdo jih danes nima in pri najboljši volji ne spravi skupaj potrebne $3 za obnovitev naročnine. Imajo pa upe, da dobe delo, ali da bodo zaposljeni bolj stalno, in vse poravnali. Dobro je, da je dobil Proletarec v nadomestilo za take nove naročnike, i
Unijskih delavcev je v teh naselbinah, v katerih sem bil meseca maja, malo. Razen tega pa so unije danes z malimi izjemami tako konservativne, da niso socialističnemu agitatorju v nikako pomoč. Treba je govoriti delavcu o razredneffr boju in o naši politični organizaciji brez ozira na strokovne organizacije. In delavec rad posluša, vprašuje, odobrava ali ugovarja.
O skušnjah, ki sem jih debil na teh obiskih, poročam več v prihodnjem dopisu.
Anton Vičič.
Rojakom sirom Amerike
A zor slu otoki, 25. maja 1931» — Predno se približava evropskemu kontinentu, čutiva globoko dolžnost, poslati najiskre-nejše pozdrave ter izraze hvaležnosti vsem onim nesebičnim rojakom, prijateljem in znancem širom Amerike, ki so nama tekom našega delovanja med Vami bili v nenadomestljivo pomoč in podporo.
Nemogoče nama je naštevati na tem mestu vse naše časopise, društva in organizacije, t ki so nama s svojo naklonjeno stjo pripomogli do vsestranskih uspehov, ter vse številne rojake, kateri so nama s svojo veliko gostoljubnostjo in res pravo slovansko domačnostjo napravili slovo težko.
Doživetjarin spoznanja med Vami nam ostanejo med naj-prijetnejšimi spomini. Želiva, da razdalja, katera nas medsebojno loči ,bo le v okrepitev vezi, katere naj ostanejo med Vami in nami čimbolj prisrčne.
Upava in želiva, da postanejo tudi vezi med domovino in med Vami čim tesnejši. Seveda upoštevati je treba človeške nepopolnosti.
Se en prisrčen pozdrav iz Oceana in hvala Vam!
Svetozar Banovec.
B. J akne.
da je v stranki premalo aktiv-
Zborovalcem je predstavljen s. Yellen, tajnik soc. stranke
ljivo za našo agitacijo. K. Trinastič poroča,
KLUBOM IN DRUŠTVOM
med mladino. Organizatorji poseči po njemu, imajo nalogo ustanoviti klube	a ; i ui
v naselbinah, kjer jih še ni in'	lah*? rn:
pridobiti za sodelovanje mladi- *u.mete.; Prav- ker dtelavci no. V kolikor mogoče, bo po-; * ? brezumno razmetavajo
magala organizatorju pokrivati Z°J1 * *ZZ\. ^"'¡^E
ALI
želite svojim priredbam čimveč moralnega in gmotnega uspeha?
OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU i -^a
pri tem delu vožnje stroške konferenčna blagajna. Zastopniki so izražali svoje zadovoljstvo, ker čitajo v listih, kako se je naša mladina v Johnstownu, Detroitu, Milwaukeeju, Cleve-landu Chicagu In drugod zavzela za aktivnosti v soc. stranki.
Konferenca je obsodila gonjo nasprotnikov, ki napadajo naše organizacije ter njihovo
litvah so rekli: Cemu bi volili za socialiste, saj ne bodo nikdar zmagali."
Ne, nikdar ne, dokler bo večina delavcev takih misli. Ce pa jim bodo bridke izkušnje pomagale k spoznanju, zmagajo socialisti že pri prihodnjih volitvah.
Governer J. Rolph Jr. je v prošli volilni kampanji zložil toliko obljub ,da so skoro pre-

KONFERENCA
soc. klubov in društev Prosvetne matice v zapadni Pennsylvaniji bo
V	NEDELJO 28. JUNIJA
V	IMPERIALU« PA.
Prične se ob 10. dop. v Slov. nar. domu. Društva in klubi, izvolite zastopnike.
Pridite na konferenco v čimvečjem številu.
rw
Obiski, agitacija in naša dramatika
Sygan, Pa. — Kadar prirejamo veselice, piknike, predstave itd., imamo navado, da vabimo občinstvo z dopisi in o-glasi v časopisju, in isto je storil naš klub št. 13 JSZ., ko smo imeli 9. maja predstavo in ples.
Tudi zahvale priobčujemo v listih. Naš klub se zahvaljuje dramatičnemu odseku kluba J. S. Z. na Bridgeportu za sodelovanje. Vprizorili so nam dve igri, ki sta povzročili mnogo smeha in veselja. Se vedno se spominjamo postopača, kako je bil ponosen na svoj poklic. Mladina se tudi še smeje zamorcu, ker se je tako bal roko-borbe, ko pa ga je nasprotnik le pripravil vanjo, je* pa pokazal pogum in moč ter tudi zmagal. Vsem igralcem se je poznalo, da so bili že večkrat na odru.
Margaret Snoy je nam de-klamirala dve pesmi. Poseduje dober glas za resne deklamaci-je in ima siguren nastop. Obeta postati iziborna dramska moč. Zaigrala je nam tudi nekaj skladb na piano. Skoda, ker ne govori še slovensko.
Anna Kramžar je imela slovensko deklamacijo. Tudi ona ima lep nastop in lepo zvoneč glas. Pesem "Mi bomo mladi" je bila zanjo jako prikladna deklamacija.
Priznanje gre tudi Juliji Kramžar, ki je pomagala urediti oder. Vsem tem in drugim, ki so na kakršenkoli način sodelovali in pomagali k uspehu, izreka naš klub toplo zahvalo in se priporoča v naklonjenost tudi v bodoče.
Ni je lepše zabave, kakor so dobre dramske predstave. Skoda, ker je dramatika v naših naselbinah še tako malo spoštovana. Veselje je gledati igralce, ki ne izgube poguma vzlic zaprekam, nego vztrajajo, da pribore med našim ljudstvom dramski umetnosti dostojno mesto.
V	nedeljo 17. maja smo bili na Library, Pa. Vprizorili so igro "Velika repatica". Jako primerna komedija. Imajo dobre igralce, ki se bodo v nada-ljnih nastopih lahko še v marsičem izpopolnili, da bodo njihove predstave dobile čimveč privlačnosti. Udeležba na tej prireditvi je bila precejšnja, toda občinstvo nemirno. Kdor pride radi igre, pa sliši, kako se o-krog njega >na glas pogovarjajo, ne more biti zadovoljen. Ne vem, Čemu bi se ljudje ne potrudili, da bi se zadržali na predstavah kakor se bi morali v cerkvi.
V	nedeljo 21. maja so imeli veliko prireditev na Moon Runu. Nastopili so govorniki in
Prvi uspešen polet v stratosfero
Profeeor AuguiU Piccard, Švicar po rodu, toda uslušben v Belgiji, ae i« dolgo peča s rasiskavan jem atratosfere, kakor imenujejo vrhnjo sračno plaat. V nji ni na oblakov in na viharjev. Temperatura je stalno več loo 100 atupinj Celzija pod ničlo. Za dvig v te višine «i je «gradil poeeben sra-koptov s gondolo is alumunija ter fcSrugih tvarin, kak rane ao v tanjlu kljubovati temperaturi v stratosferi. Gondola, kakor je tu na sliki, je bila mgrajena pred letom dni. Napravil je ie prej več nižjih poletov, da dobi izkušnje. Končni polet je iavršil dne 27- maja. Z njim je bil njegov aaistant dr. Kari Kipfer. Dosegla sta višino 52,000 čevljev. Nihče pred njima ai bil ie tako vieoko. Gondola je bila tesno asjprta in opremljena s prezračevalnimi napravami. Na ta način »ta varovala instrumente in svoja življenja pred mrazom v atratoefori. Dvignil, »ta se v Augaburgu. Nemčija, in ae «pustil, na tla po enodnermem bivanju v «raku aa ledenik, * bližini vasice Oker Gurgl na Tirolakem (v Avstriji). Vsi instrumenti «a raziskovanje atmosfere ao po »jimom zatrdilu delovali porfektno in njuna dognanj. t^>do «nanoeti veliko koristil.. Pred poletom iU mislil, pristati na tla preje, vsled česar jo a. po več urah raaiirila veti, da «ta izgubila nad «rakoplovom kontrolo, brskone ker sta al» zaduiena, ali pa v nezaveatl Radi neenake temperatura J apodnjih plasteh j,m. j. bil vara« povr.tek n. tla zelo otežkočen, valed ceaar at. aorti, iskati kraj s hl.dno temperaturo.
Znanoat ae ae dolgo ukvarja š vprašanjem možnosti brze vožnje, npr. po voč «to milj na uro, v stratoafari, kjer je srak redek in kjor ne delajo oblaki in viharji n.kakih «vir. Profeaor Piccard pravi, da je vožnja v teh plasteh mogoča in da jih bo |lovek v bodoč no« ti «udi uporabil v ta nanSen. Diatanoe med deželami bi ae potem zelo zmanjšala.
Profeeor. Piccard je pionir v dejanskem raziakovanju stratosfera On je prvi, kateremu ae je poerečil dvig v te višin* Svojega uapefca je zelo Tesal, kakor tudi tieti, ki ao financirali njegovo podvzatje. Na aliki v gondoli je profeaor Piccard in zunaj njegov asistant.
vprizorjena je bila komedija "Trije tički". John Terčelj in Anton Zornik sta nam opisovala sedanji položaj in pa pota, ki so na razpolago delavstvu v osvoboditev. Govorniki imajo dobro voljo in dobre ideje, toda kaj pomaga, ko pa je tako malo poslušalcev in še manj pomočnikov. Daleč je še do zmage.
Govoril je tudi s. Kutch iz Canonsburga. Človeka radosti, ko vidi tako mladega fanta
ko govori navdušeno za ideje, v katere veruje, in veseli ga, ko vidi, da se dobe fantje in dekleta z velikim znanjem o delavskem gibanju. S. Kutch je apeliral na mladino za sodelovanje." "Vesel bom, ako se oglasi vsaj en mladenič za pristop v klub," je dejal. Zdi se mi, da je ob tej priliki zastonj čakal na odziv. Počasna je Starejša generacija, a tudi mlajšim se nikamor ne mudi.
Dne 30. maja je govoril s.
AGITATORJI NA DELU
Izkaz naročnin, ki ao jih poslali agitatorji "Proletarca".	~
V te naročnine, ki jih poaljejo zastopniki m drugi agitatorji Proletarca, so »tete na bazi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki polije eno celoletno, je zabeležen ▼ tem seznama s dvema polletnima. Poslali so:
Anton Vičič, na agitaciji v Wiaconsinu
m Illinoiau...................137
Anton Jankovidh, Cleveland, 0..........82
Jacob Rožic, Milwaukee, Wis................19
John Zornik, Detroit, Mich. ... ...........16
Anton Dobro vole, Girard, 0..................8
Chat. Pogorelec, Chicago, HI..............8
Anton Sular, Arm«, Kens......................7
Frank Gregorin, Little Fels, N. Y..........4
Frances Zakoviek, No. Chicago, III. . .	3
K. Erznoinik, Red Lodge, Mont..........3
Leo Bregar, Akron, O...........................3
Joseph Zorko, W. Newton, Pa..............3
J. H. Krziinik, Sublet, Wyo.................2
Frank Aug us tin, Imperial, Pa..............2
Anton Zaitz, Forest City, Pa................2
John Zupancich, Helper, Utah............2
John Jereb, Rock Springs, Wyo..........2
Frank Podboy, Parkhill, Pa..................2
Nace Zlemherger, Piney Fork, 0..........2
Andrew Vidrich, Johnstown, Pa..........2
John Goriek, Springfield, III................2
Max Martz, Buhl, Minn..........................2
John Koplenik, Mt. Oliver, Pa..............2 .
Joseph Snoy, Bridj(pport, O« ..............1
Lou« Zorko, Cleveland, 0..................1
Jacob Tovnec, Crafton, Pa.........
Louis Tlaker, Superior, Wyo.........
Leo Milostnak, Sheboygan, Wis.......
Peter Bukovec, Bon Mr, Pa. . ......
Skupaj v tem iskazu (4 tedne) 322yt polletnih naročnin. Prejšnji izkaz (4 tedne)
Lokalnim zastopnikom
"Proletarec" ima nad 150 priglašenih zastopnikov, katerih naloga je skrbeti, da naročniki kolikor mogoče točno obnavljajo naročnino in da pridobe listu tudi novih naročnikov. Iz seznamov je razvidno, da so le nekateri zastopniki res aktivni. Ne gre se tu samo za število naročnin, ki jih kdo pošlje, nego v Koliko si povprečen zastopnik prizadeva, da Proletarec ostane razširjen. Zastopnik kje v mali naselbini ne more poslati vsak mesec ducat ali več naročnin, ker ni dovolj rojakov, med katerimi bi mogel doseči tolikšen uspeh, lahko pa skrbi, da bodo tisti, kar jih v naselbini živi list redno plačevali. Ako je zastopnik indiferenten, bo v teku nekaj let Proletarec v njegovi naselbini ohranil le tiste naročnike, ki naročnino sami obnavljajo.
Samo v 113 naselbinah ima Proletarec lokalne zastopnike; vse polno naselbin je še, v katerih ni nikogar, ki se bi zavzel v agitaciji za glasilo organiziranega delavstva.
"Proletarec" je vzlic krizi napredoval na dohodkih naročnine in v številu naročnikov tudi prošli mesec, kar je zasluga dveh potovalnih agitatorjev in tistih lokalnih zastopnikov v raznih naselbinah, ki se resnično trudijo, da se naročnike ne le pridobi, nego da se jih tudi ohrani.- To pa je mogoče edino ako obnavljkjo naročnino.
Sodrugi agitatorji, na vas apeliramo, — na vse tiste, ki bi lahko Storili pri tem delu več nego store, da postanejo živahnejši v agitaciji. Res, da so slabi časi, toda če bi s tem izgovorom vsi opustili agitacijo, bi Proletarec kmalu izgubil več kot polovico naročnikov. Tako pa v cirkulaciji napreduje. In ako hočete vi, bo napredoval Še bolj.
"Proletarec" je socialističen list, in zato ker je list načel, je ob sovražen t Ako bi "Proftetarca" hvalili ljudje, ki ga danes so-vraiijo, bi mu bilo v ponižanje, in ne bi bil pravi delavski list.
IKutch v naselbini Presto. Pri-j šotne je bilo veliko mladine, kateri so Kutchova izvajanja ' ugajala. Kutch se bo razvil vi
uspešnega agitatorja, ker je'	-	-----------
priljubljen pri starejših in med lln#er» edt;» najsposobnejših u-mladino.	i rednikov, kar jih ima delavski
Igra, ki so jo vprizorili v'tisk v Ameriki, bo prihodnjo Moon Uunu, je zelo smešna. ,,ede|J° 14-	v parku Ri-
Igralci s j svojo nalogo dobto izvršili. Možje, polni skrbi, eni že s sivečiim lasmi, se trudijo, | da dano jim na'ogo izvrše, kakor zahteva igra. Navzoči so bili s predstavo prav zadovoljni. Kdor ni prišel, mu je lahko žal, toda pomagati se več ne more. Boljše je, Če ne bi zamujali takih prilik.
Obiskovalec.
Piknik kluba št. 11 in pevskega zbora "Naprej"
Bridgeport, O. — V nedeljo 21. junija popoldne se bo višil piknik kluba št. 11 in njegovega pevskega zbora "Naprej"! na Stop 19, Barton Line pri B. & O. železniški progi. Pikniški prostor je na prijazni ravnini ob Wheeling Creeku. Senčnega drevja je mnogo. Imeli bomo tudi plesni paviljon. Igrala bo domača klubova godba.
Kot smo čuli na konferenci v Glencoe, pride na piknik mnogo naših somišljenikov in drugih prijateljev. Pevski zbor "Naprej" bo zapel več pesmi. Zabave bo dosti za vse.
Tukajšnje in okoliško občinstvo je vabljeno, da pride na ta piknik v čimvečjem številu. Vstopnina je samo 25c za moške in 15c za ženske.
Zadnja klubova in "Napre-
Oscar Ameringer
verview na socialističnem pikniku glavni govornik. Govoril bo tudi novi župan mesta Racine s. Wm. Svoboda, dalje Fred D. Warren, dr. R. B. Green, liyman Schneid in drugi.
Mladina bo imela popoldne žogometne tekme in potem plesno zabavo v prostranem paviljonu.
Vstopnina za 30c; otroci pod vstopnine prosti.
Zadnjih par let je prihajalo na socialistični piknik v Ri-verview mnogo Slovencev in
; Prihodnjo nedeljo gremo v PRISPEVKI ZA POKRITJE . Riverview STROŠKOV PRVOMAJSKE
Chicago, 1.1. - Oscar Arne-! §TEV. PROLEARCA
111. iskas. Parkkill, Pa.i Klub it. 5 JSZ. $6; Anton Meie $1; Ignac Grosnik 25c in August Samec 20c, skupaj $6.45 (poslal Adolf Krasna).
Chicago, llf.j Po $2: Anna Hribar in Ohas. Pogorelec; po $1: Kok öo-zičnuk in Peter SwoLsak; Vinko Loč-niäkar 50c in John Gornik 35c, skupaj $6.85.
Milwaukee, Wia.t John Dobnick $1; Jack Schmuutz 50c; po 25c: Fr. Faletich, Joseph Juvan, Matt Smole in Frank Perko; po 15c: Joseph Plaznik in Joseph Poglednik, skupaj $2.80 (poslal Joseph Krainz). M. £. Sostarich $1; Jacob Rozic 74c tn Joseph Ritonöa 10o, skupaj $4.64.
Claveland, O.t Mrs. M. Kremiar $1.25; Anton Jankovnch $1; po 25c: Andy Sila, Loui« Purisn, Mrs. T. Smrdel in Frank Ipavec; J. Končan 10c, skupaj $3.35 (poslal Anton Jan-kovich),
Weet Allis, WU.I Klub it 180 JSZ. $1; po 50c: Anton Demahar, Frank Kralj in Frank Demshar; po 25c:. Leo Mliner, John Zupan in John Musidh; Frank Matkovich 20c; po 15c: Matt Musich in John Gole, skupaj $3.75 (poslal Anton Demshar).
Waukegaa, 141.t John Zakoviek $1;
vse iu .tonu ivaiic*č, *»upaj Ooc slal Louis Sterle).
Export, Pa.i Joseph Brit* 25<; Louis Gutman 15c in Anton Kožic 10c, skupaj 50c.	•
F rum, w. V a. i Joseph Zeleznik 50c.
Buhl, Mina.t Max Martz 60c. Central City, Pa.» Steve Koren 40c. Wattia, Utah; Peter Zmerilikar 25c. Somerset, Colo.» Anton Majnik
25c.
%>ringfield, lil.: John Gorfek 25C. Gillespie, litt John K rains 25c. . Century, W. V*i Frank Osolin
20c.
Detroit, Mick.t John Bernick 18c. Rock Springs, Wyo. I Anion Jugo-vich 10c.
Pittsburgh, Pa.» John Ban 10c, Delmont, P a. i Anton Oswald 10c. Neffe, O.i Leo Plahuita 10c. Skupaj ▼ tem izkazu $87.32. Prej-inji izkaz $141.84, slcupaj $179.14.
Japonske unije
Na Japonskem je zdaj 650 strokovnih unij, ki imajo 342,-379 članov. Dele se med tri centralne zveze, katere si nasprotujejo med seboj.
Stražnica priporoča Trinerjevo Grenko Vino
"Chicago, 111., 6. maja 1931.—Moj
,,	.	11	. /,	.1	.	»Cl » i*- r» 1IIIIVKV uiu» vuvvf at«
i6™ Äti? '!P2;k8 'f." drugih Jugoslovanov. Priporo-
Frank Smrtnik 50c; po 25c: neime- ^P™** Je i°»el v proilem letu zelo slab novan, Anton Zainer, neimenovan, ePetit Ker strežnica že nad 20 Thomas Troha in Mike Miller, skupaj *m vedela» da 1« idrava jetra in $2.75 (poslala Frances Zakoviek).	prebava lahko Povrne apetit
Arma, Kana: Po 25c: Anton 3u- r!orala 86111 biti zel° oprezna, ker on Ur, Filip Podobnik, Louis Karlinger J*l7*ieran (trP» n* posledicah vojnih Joseph Bratkovič, John Sular Joseph 1Plmov)'	Trinerjevo grenko
Pillich in Frank Rugelj st skuuaj Vln°	Velika P°mo* Povrnitve
$L75 (poslal Anton Sular)"	»petita. Jaz ga lahko iskreno pripo-
LittU Falls, N. Y, Po 'ßOc: Ell-	* T " Trinerjero
odraščene jel^abeth Penich, Frank Gregorin In	^J^Lt^tJZFZ
12 letom L^M^O (poslal ffKÄ?^ trank Gregorin)	piiite na. j Trinef c	•
Kenoaha, Wia. I^uis Rshsel $1.00. Ashland Ave., Chicago, HL Sa ward, N. Y: Frank Žagar $1.00. Krayn, Pa.: Louis Sterle 25c, Frank Zalar 15c po 10c: Andy Mila-
borno. Ufleleženci so bili zelo zadovoljni. Kakor na prejšnji, se bo klub potrudil nuditi po-setnikom tudi v bodoče čim-boljšo postrežbo in zabavo.
Odbor.
Piknik JPZ v Willow Springsu
Chicago, HI. — Jugosloven-sko Prosvjetno Udruženje in dramski odbor "Nada" priredita v nedeljo 14. junija piknik na Red Gate Grove (pri Ste-žinarju) v Willow Springsu. Vstopnice pri vhodu so po 35c. Vsi dobrodošli. — Odbor.
čamo vsem, da pridejo v ta park tudi letos. Nabavite si vstopnice v uradu Proletarca ali pa pri članih kluba št. 1. Vstopnice nudijo onim, ki jim je za zabavo na raznih igriščih v parku, vrednostne kupone. Poslužiie se jih. Riverview Park je na No. Western Ave. med Belmont in Roscoe St.
P. O.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON
Offics hours at 9724 W. 26th Stream
Tel. Crawford 2212. 1:30^- 3:30 — 6:30 — 8:30 Dail) at Hlavaty's Drug Store 1858 WEST 22ND ST. 4:30— 6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only appointments. Residence Tel.: Crawford 8440.
rrfffff iririj-iruui
Royal Bakery
SLOVENSKA UNIJSKA
PEKARNA. * ANTON F. ŽAGAR,
lastnik.
1724 S Sheridan Rd., No. Chicago, III. Tel. 5524. Gospodinje, zahtevajte ▼ trgovinah kruh te naše pekarne.
I' »ji jig- ruinririr ~ rrr r r **----————------ 1
Kolikor obdolžite v,
toliko laii
Richard J. Zavertnik piše v svojem zmazku o Mhifen-socia-_ ___listih", da sem jaz plačeval po-
Q. .	.	možnemu delaven v uredništvu
»Stavka premogarjev V Prosvete za časa svoje odsotno-D .	sti, ko sem bil lani v Evropi,
renm	$27 tedensko iz svoje plače.
Coverdale, Pa. — Zopet se u- To je laž. Ves čas svoje odsot-pirajo sužnji, ki spravljajo na nosti je prejemal po $30 te-površje črni diamant. Težke densko. Vrnjeni čeki so dokaz, razmere so jih prisilile v boj Dalje piše Richard J. Zavert-proti baronom, ki gospodarijo nik, da sem jaz v Belgradu o-nad rovi. V njih pa srkajo biskal prefekta policije. To j« življenja iz teles rudarjev. Dne debela laž. Jaz nisem obiskal 1. junija zjutraj so navalili niti govoril z nobenim policij-proti rovu možje, žene in otro- skim šefom v Jugoslaviji in ci, da ni nihče mogel v premo- nikjer v Evropi in sploh nikjer govnik, tudi ako bi hotel. Stav- v svojem življenju, ko v teh rovih Pittsburgh Coal Richard J. Zavertnik tudi pi-kompanije je proglasila Natio- Se, da sem jaz pustil organiza-nal Miner» tmtja. 2,500 pre- cijo Office Employees Associa-mogarjev je bilo vposljenih pri^ion radi tega, ker je bilo pre-nji v tem okrožju. Zastavkali so stoodstotno.
Vedo, da je boj težak. Sli so skozi stavke že prej in poznajo poraze. Toda open shop je nekaj nevzdržljivega. Boljša katerkoli unija nego nobena ali kompanijska. Baroni seveda ne marajo nobeno, razen ako in kjer imajo svojo.
Za uničenje unije se kompa-nije ne branijo nobenega sredstva. Delavce zapirajo, pretepajo, preganjajo in izganjajo. Pogumni pa se vojujejo dalje, sve8ti si, da pride dan zmage.
Piknik
ODRUGOM IN SIMPATIČARJEM V BARBERTONU IN OKOLICI.
Sejo klurba it. 232 JSZ. ae vrle vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v dvorani druitra "Domovina" na 14. oeati. Sodrugi, priha* jajte redno na se)o in prklobivajto klubu norvfc članov, da na ta nmiin ustvarimo močno postojanko J. S. Z. Somišljenike vabimo, da se nam pridružijo. Socialistična stranka jo v tej deieli edina delavska stranka s konstruktivnim programom, s kate-im si delavstvo lahko pribori feoljie bodočnost in končno osvoboditev is
Milwaukee Leader
Najve*ji ameriikl socialisti-Ini dnevntk.—Naroininat $6 00 na leto, $3.00 aa pol lota, $1.60 ta tri meseeo.
Naslovi 828 Jaaoaa Ave. MILWAUKEE. WIS.
več plačevati en dolar mesečnega prispevka. To je tudi laž. Organizacijo sem pustil radi tega, ker ni bila in še danes ni organizacija urednikov ali žur-nalistov.
Nadalje Richard J. Zavertnik piše, da je njegov pokojni oče rekel, da sem jaz dolarski socialist. Jaz ne verjamem, da je to pokojnik rekel, ker ni imel vzroka. Ali ne sramoti Richard spomina na svojega o-četa? V socialističnem gibanju sem že petindvajset let in če sem ves ta čas socialist le za dolarje, bi moral biti danes že bogat. Kje pa je moje dolarsko bogastvo? Na zemlji ga ni, morda je na Marsu. Pokojni Zavertnik in jaz sva delala skupaj trinajst let v uredništvu Prosvete. Torej sva nabirala dolarje! In Jože je ves ta čas prejemal večjo plačo kot jaz! Kje je Richard iztaknil demagoško misel, da mora socialist delati zastonj in živeti ob čistem zraku?
Vse drugo, kar je Richard zmazal, je gola otročarija in podlo zavijanje dejstev ter naj-nizkotnejše obrekovanje, kakršnega so zmožni le oni ljudje, pri katerih ni vse v redu v "gornjem štuku". Nič čudnega ne bo, če bomo vsi, ki stopamo fantu na prste, obdol-ženi tudi umora.
^ Ivan Molek.
SOCIALISTIČNE —STRANKE—
V NEDELJO 14« JUNIJA
v parku RIVERVIEW
na N. Western Ave. med Belmont in Roscoe
CHICAGO, ILL.
Govorniki: Wm. Svoboda, župan mesta Racine, Wis.; Oscar Ameringer, urednik lista "American Guardian"; Dr. R. B. Green; Hyman Schneid od Amalgamated Clothing Workers.
Športne igre In plesna zabava«
VSTOPNINA 30c. OTROCI VSTOPNINE PROSTI. Vstopnino so dobo pri članih JSZ. ia t uradu Proletarca.
1 ilKU^II^^U^I^iWiWAV.i
Sto izvodov za dva dolarja
V agitacijske namene pošljemo sto izvodov "Proletarca" za dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo sejo, veselico, shod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelite med udeležence s priporočilom, da naj se nanj naroce. Pošljite naročilo pravočasno !
_vt Mt 'ftf M« /{V« /,vt;,vt /|Vt Mt /jVt /J\9 Mt Mt/jVf /£t /jVt ^Vt /|Vt /}Vt Mt Mt 7,Vt Mt /£t t
Hočete pristno-in čisto mleko za vašo deco in ostalo družino. Dovolite da vam postrežemo z njim. Dostavljeno na dom iz naše sanitarne, solnčno zračne
NOVE MLEKARNE
WENCEL'S DAIRY PRODUCTS
EDINA SLOVENSKA MLEKARNA V CHICAGU. 2380-82 Bhie Island Ave.	Tel. Roooevelt 3673
ft
i |W AW #W IV / Iv. IV11\"/	»v l'v /
v tf


NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE
, NARODNA TISKARNA
'r 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
Mi tlakama * Slovenskem, Hrvalkem, Slovalkem, Celkem, Peljakeaa, tudi v Aagleikess la Nemikem jemlka.
Nala
nest so tiakavine sa drultva la trgovee.
, ....jmiMuät
, ...... -......j» ■ .
PROLETAREC
LiH M iatortM dalavtkaga ljudstva.
Izbija vsak četrtek.
lad a ja J«|Miovtnika Dalavtka Tlakov aa Druiba, ___ _	Chicago, III.
. Glasila Jugoslovanska Socialistična Zvoao
NAROČNINA u Zedinjene drla ve in Kanado la celo trto M.00; sa pol Ista $1.75; ta četrt leta $1.00. — Lnosstnatvo: sa celo leto $3.50; u pol leta $2.00.
▼ai rokopisi kx oglasi morajo biti v našem uradu naj-poanejs do pondeljka popoldne sa priobčitev t številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906.	>
KARL MARX
Njegovo življenje in njegov nauk. Spisal M. BEER.—P revel C. STUKELJ
Krištof Kolumb je dospel v Ameriko v 70 dneh. Današnji moderni brzoparniki napravijo isto pot v dobrih petih aH šestih dneh. Aeroplani še veliko hitreje. Mnogo bolj počasen kakor Kolumbove ladje pa je bil ogromni nemški aeroplan DO-X, ka* terega je vzelo 211 dni, predno je skončal razdaljo med jezerom Constance v Švici in mestom Natal v Braziliji. DO X je zapustil gladino jezera Constance 5. novembra 1930 v name-par t<>dnih napravi pot preko Atlantskega morja v Brazilijo. Vsled vremenskih in drugih neprilik je ogromno le talo večinoma stalo v raznih pristanih, dokler niso bile priprave izpopolnjene. DO X je začel s poletom preko morja s Porto Praia na otoku Cape Verde 3. junija in čez dvanajst ur 15 mi. nut se je spustil na tla na otoku Fernando Noronha blizu brazilskega obrežja. Njegova brzina na tem poletu je bila povpre eno 113 milj na uro. Prekomorska distanca, ki jo je preletel, znaša okrog 1,400 milj. Trinajst oseb je bilo v letalu, dasi ima
prostora za več kot 170 ljudi. Oktobra 1929 je vozil 169 oseb. Bil je z njimi v zraku eno uro. DO-X je največja zračna ladja na svetu. Je last nemške družbe ter delo nemških inženirjev. Nemčija je na ta posrečeni polet seveda zelo ponosna kakor tudi (fl* tvojo tehniko, ki ji je omogočila uspehe v zrakoplovbi. Cilj letala je Rio de Janeiro, od tu pa začne pot proti New Yorku. V teh 211 dneh je DO-X naletel na mnogo nezgod. V Lisboni na Portugalskem se je dogodil v njemu požar, ki je napravil veliko škode. Bil je poškodovan tudi v par drugih slučajih. Enkrat se je moral na enem poletu blizu angleškega obrežja vsled goste megle in teme spustiti v morje, kjer ie bil par ur, predno je priplul do brega. Z DO-X raziskujejo Nemci možnost zrakoplovbe preko Atlantika z velikimi letali, ki bi lahko prevažala po sto in več potnikov hkrati. Če se jim napori posrečijo, dobe parniki veliko in zelo občutno konkurenco.
Bog je ustvaril razredne razlike!
6
pravi rimski nezmotljivi papež. Cerkev in socialno vprašanje.
Ljubljana, 19. maja 1931.
Katoliška cerkev je praznovala meseca maja 40-letnico, odkar je papež Leon XIII. izdal znano okrožnico "Rerum novarum", v kateri je postavil cerkveno naziranje o sodobnih socialnih vprašanjih. Ob Uj priložnosti je sedanji papež Pij XI. izdal novo okrožnico "Qua-dragesimo anno" (Ob štiridesetletnih), kjer razlaga omenjeno okrožnico in postavlja nove smernice ,ki pa se v ničemer ne razlikujejo od smernic prve okrožnice. Katoliška cerkev je torej s tema dvema o-krožnicama zavzela svoje stališče do socialnih problemov in gibanj.
Kako da je cerkev sploh ia-pregovorila svojo besedo o tej docela posvetni zadevi? Nastanek novega ljudskega razreda, proletarijata v dobi kapitalizma je obenem nastanek nove oblike socialnih bojev. Vedno so si stali nasproti posedujoči in neposedujodi, vedno divja na svetu boj med dvema razredoma, med onim, ki vlada, in onim, ki je vladan. Z nastopom kapitalistične dobe se je boj vse bolj poostril, ker se je razred vladanjih pomnožil in razred vladujoČih zmanjšal. Mali obrtniki in kočarji so prešli v proletarijat mest, v proletari-jat industrije, ki jo upravlja peščica bogatih kapitalistov.
Z razredom proletarijata so se pojavili tudi prvi socialistični nauki in prva moderna delavska gibanja. Delavci so začeli organizirati v svojih strokovnih, razrednih organizacijah, organizirali so se politično in organizirali so se kulturno. Ideja socializma se je širila med svetovnim prole-tariatom in s strahom so opazovale države, kako to gibanje najnižjih in najštevilnejših raste in — naskakuje. S strahom je gledala tudi cerkev, zakaj socializem je postal množicam nova religija, ki se množice bi-jejo zanjo. Toda ta religija je popolnoma brezverska, ta socialistični nauk uči ljudi, da ni vekomaj in da je treba že na zemlji poskusiti ustvariti tisto, Česar si naivni verniki nadejajo na onem svetu. Nihče še ni videl onega sveta, zato je
naša dolžnost, da skušamo u-| ■ nemogoče ¡je, da bi bil kdo rediti tega, na katerem Živimo resničen socialist in obenem do-in trpimo. Gibanje socializma |>er katoličan; je strašilo po svetu.	j glavno sredstvo proti zlu ka-
Velikih socialnih krivic ni pitalizma in socializma je, da bilo mogoče zatajiti, velikega povzdignejo ljudje srca in duše	,
gospodarskega nereda kapita-k Bogu ter se ogrejejo za ple- ?Jem	P«javimo>: delo
lističnega reda ni bilo mogoče menitejie . in čistejše ideale; JJ
potvarjati, velikega porasta relv.ak naj išče EDINOLE KO- d,a,,,' kl bomo * »J™ "P"»*!« volucionarnega gibanja ni bilo R1STI BOGA IN KRALJE- tvoJe	pnborjene z raz-
več mogoče prezreti. In ob STVO JEZUSA KRISTUSA.
porom v rokah govoriti o delavskih pravicah in jih uvelja-' iati z božjim blagoslovom. Zakaj papež je dejal: Bog je ustvaril ta svet in krivico na
tem rastočem kaosu je bilo treba najti poti iz njega.
Kaj torej cerkev po svojem najvišjem predstavniku, pape-Delavcem je pokazal poti ŽU( ^i velja med verniki za Marka in pokazal je Engels in jngEmotljlvega, ugotavlja v tej
pokazali so jim jih v«i veliki,okrožnici, kjer zavzema cerkev ^	# #
socialni misleci preteklega sto- svoje »tališče do socialnega KVariU DOJI med kOItlUIIlStl letja. Postavili so nauk raz- problema? Cerkev ugotavlja, redne borbe do skrajnosti in ¿a jc vsa ta krivica na svetu
redno borbo svetovnega delavstva. Če je bog ustvaril svet krivice, bomo delavci ustvarili »vet pravice! „ ,
T *	V. V.
brez prenehanja do zmage, postavili so svetovno socialistično gibanje.
In potem je od strahu mora-
la izpregovoriti še cerkev. Cerkev je snela rz zraka izgovor, češ, da je socialni problem moralni problem in da cerkev radi tega mora izreči svoje stališče do njega. In papež Leon XIII.
modro urejena od Boga same-
in socialisti
Komunisti v Rusiji še vedno
ga in da se zato ne sme in ne podpirajo taktiko bratomorne-bo nikoli odstranila! To se pra- ga boja med komunističnimi in vi, da cerkev spToK zanikava, socialističnimi strankami v e-da bi bilo možno storiti kaj vropskih in drugih deželah. V
(Nadaljevanje).
Nič manjšega vpliva nima na delavski razred. Dokler je imelo ročno delo še važen pomen v delavnici, dokler so v organski sestavi kapitala presegali varijabilni deli ali bili vsaj v ravnotežju s konstantnimi deli, kakor je to bilo na predstopnji in v začetnem štadiju ve-leindustrije, je pomenilo nakopičenje industrijskega kapitala povečano povpraševanje po mezdnih delavcih. Položaj se je izpreme-nil z razvojem kapitalizma, kakor smo ga -pravkar opisali. Čeprav se kopiči množina kapitala, pada relativno povpraševanje po delavcih. Kajti naraščanje kapitala koristi v glavnem konstantnim delom (stroji in surovine), dočim varijabilni deli relativno pada-* jo: to se pravi, da mora sedaj delavec predelati mnogo večjo množino surovin kakor preJL la blagovno cene padajo, postaja vedno krajši čas potrebnega dela (t. j. število ur, ki je potrebno za reprodukcijo dnevne mezde), nasprotno pa čas večdela vedno daljši. Ve-leindustrijski razvoj pomeni torej za delavce: intenzivno izkoriščanje in nastajanje relativl nega odveč prebivalstva, rezervna armada delovnih sil, ki jih industrija absorbira v časih poslovnega procvita, v padajoči konjunkturi pa hitro demobilizira. V časih dobrega poslovnega razvoja služi rezervna armada zato, da brzda mezdne zahteve redno zaposlenih delavcev; v časih padajoče konjunkture pa služi za zniževanje mezd. Rezultat za delavce je sledeč:
"V kapitalističnem sistemu se izvršujejo vse metode za povečanje družabne produktivne sile dela na stroške individualnega delavca; vsa sredstva za razvoj produkcije se izpremene v sredstva za obvladanje in izkoriščanje producenta.,:pohabijo delavca v delnega človeka, ga ponižajo v strojni privesek,-mu odtuje duševne potence delovnega procesa v isti meri, v kateri je v poslednjem vtefe-šena znanost kot samostojna potenca; slabšajo pogoje, pod katerimi dela, izpreminjajo njegov življenjski čas v delovni čas, vržejo njegovo ženo in otroka pod drobeče kolo kapitala. Vse metode za produkcijo večvrednosti so hkrati sredstva za kopičenje kapitala in vsako razširjenje akumulacije kapitala postane obratno sredstvo za razvijanje onih metod. Iz tega torej sledi, da se mora enakomerno z akumulacijo kapitala slabšati delavčev položaj, pa naj bo njegova plača kakršna že, visoka ali nizka . . . Kopičenje bogastva na enem tečaju je torej hkrati kopičenje bede, delovne muke, sužnosti, nevednosti, brutalizacije in moralnega ponižanja na nasprotnem tečaju, t. j. na strani razreda, ki ustvarja svoj lasten produkt kot kapital." (Kapital I)
To je rezultat kapitalističnega gospodarskega reda: razvoj produktivnih sil. procvit znanosti, povzdiga materijalne kulture, cepljenje družbe v nasprotujoče si razrede, iz-ločenje etike, gospodarska moč poedincev, ponižanj in zasluženje mnogih.
10. Gospodarska protislovja: propad in nova stvorba.
Z dozorevanjem kapitalistične družabne formacije do najvišje stopnje se razvijajo njej lastna protislovja in jasno naznanjajo, da se je ta družba preživela, da nastaja v njenem osrčju novo življenje, višji družabni tip. Naj-
proti gospodarskim krivicam, tej krizi kapitalizma bi bila cerkev s tem odreka vsak zrni- sloga delavstva absolutno posel gibanju, ki bi hotelo svet trebna. Edino, kadar pride pravično urediti.	|med obema internacionalama
Potem takem je sigurno, da do sporazuma, bosta predstav-je izdal svojo okrožnico, v ka-1 okrožnici o socialnih vpraša-1 UaH svetovno moč, ki bo v sta-Tert postavlja cerkveno stališ- njih sploh nista bili potrebni za nJu izvrševati socialni preobrat če do socialnega vprašanja. Bi- kaj drugega, kot le za namen, svetovnem obsegu. Zdaj so lo je to pred 40. leti. S to o- odvračati delavce od razrednih komunisti v Nemčiji, Ameriki krožnico je bilo ustanovljeno bojev in usmeriti vse njihove Iin drugod še vedno aparat, či-gibanje, ki se imenuje — tudi misli le na Boga, od posvetne *ar K,avna nalog« je, napadati v imenu je treba slepariti -Jgospoake pa se puatiti izkori-,fln »^lalislično stran-krščansko-socia listič no gibanje |*čati brez vaakega protesta- ko' 7^let! Je' da v M(,sk1vl *v°-(in ki je našlo nekoliko^ugod- ker je Bog vse to uredil po svo- ]* J?*™'™* opozore da se s rnU i n I min/. n»nl< t I. >v> iTi ~ .J h	__A__itaKiiico oojev med cieiavsK
nih tal zase prav tam, kjer so podjetniki-kapitalisti verni čla-
ji visoki modrosti.
Ni ga zdaj, ki bi mogel še
ni katoliške cerkve; zakaj, to dokazovati, da je cerkev na se razume).	strani delavstva, ni ga, ki bi
To krščansko-socialistično gi-i mogel trditi, da cerkev ni zvesti banje je zelo revno in menda oproda vsega kapitalističnega je ni bolj žalostne internacio- zatiranja. Zakaj papež sam je
nale, kakor je ta krščansko-so-cialna. Vodijo jo kardinali in škofi, člani njeni pa so povečini uradniki in duhovniki.
Zdaj ob štiridesetletnici te papeževe okrožnice je izšla nova tozadevna okrožnica papeža Pija XI. V tej okrožnici se nam razgalja stališče cerkve
lmi
strujami ni doseglo drugega nego razkosavanje delavskih organizacij in pojačanje reakcije.
Preveč denarja
Velebanke so založene z de-
pribil besede: "Razlika med raznimi socialnimi plastmi člo- narjem in jamrajo, da ne vedo veške družbe, ki jo je zelo mo- kam z njim. Milijarde so se
nabrale v blagajnah mogotcev, zdaj pa se jih branijo dati v promet, ker si ne obetajo zado-
dro uredil Stvarnik sam, ie ne sme in se ne bo ¡nikoli mogla odstraniti/1 Take besede prijajo
le tistim, ki se boje delavskega sti profita. Lahko bi posegla svetovnega gibanja, nikakor pa 1 v položaj država, vzela te mine ustrezajo hrepenenju delav- lijarde na posodo, kakor jih je do socialnega vprašanja v vsej »kih množic, ki imajo dovolj npr. med vojno, s to razliko, da svoji konzervativnosti in zmoti, poguma, pogledati socialnim bi jih zdaj porabila za javna Okrožnica utemeljuje s pa- problemom naravnost v jedro dela ljudstvu v korist in za po-peško nezmotljivostjo:	i«H skuašti rešiti z bojem večanje bogastev, medtem ko
lastnina je legitimna;	organizirane množice,
razlike med raznimi social- Delavci, vi pa si zapomnite nimi plastmi človeške družbe, Kornje papeževe besede (ki so
■ ^ 4 _	S . M M - — ^ - __ - . _ — _ - ¿V t MM M « _ _ li..Lli	a	•
katero je ZELO MODRO U REDIL STVARNIK SAM, SE NE SME IN SE NE BO MOGLA NIKOLI ODSTRANITI;
citirane po ljubljanskem katoliškem glasilu "Slovenec" i da ne bo kdo rekel, da so potvorje-ne!) in vrzite jih v obraz vsa-
jih je med vojno trošila za destrukcijo.
Ampak od republikanske in demokratske stranke ni pričakovati take ekonomske politike. Ljudje, ki ju vodijo in kontrolirajo, namreč nimajo krize.
Gonilna sila za kapitaliste je najvišja mera večvrednosti ali dobička. Najvišjo stopnjo kapitalizma pa označuje visoka organska sestava kapitala, ko relativno pada živa de- -lovna sila, vir večvrednosti. Padanje vari-jabilnega kapitala pomeni očividno nizko ra-to dobička. Kapitalizem kaže dejansko tendenco za zniževanje rate dobička. Kapitalist stremi po nakopičenju kapitala; ker pa varijabilni kapital in rata dobička relativno pada, se kaže tendenčno razvrednotenje kapitala. Kapitalist skuša delati nasproti tem tendencam in doseči svoj namen z razširjenjem produkcijske stopnje, da izenači z množino to, kar v posameznem izgubi. Toda s tem, ko v ta namen pograbi po visoki organski sestavi, izloči obrtniški srednji stan, omeji število zaposlenih de" lavcev in ustvarja relativno odveč prebivalstvo, rezervno armado le po priložnosti zaposlenih : znatno omeji povpraševanje po blagu, kajti obubožane ljudske množice samo po sebi umevno izgube na kupni moči. Kapitalist razširi produkcijo in istočasno zoži trg. Rezultat je: nadprodukcija, podkonzum — kriza: potratenje kapitala, omejitev produkcije, ohromenje produktivnih sil. In če bi Marx danes živel, bi pristavil: Razvito vele-kapitalistično gospodarstvo, t. j. visoka organska sestava industrijskega kapitala požira ogromne množine surovin, ki jih je mogoče dobaviti le iz tropičnih in subtropičnih krajev ter iz vzhodne Azije; boj za te vire surovin in za dohod k njim vodi v imperijalistične vojne, v katerih se uničijo brezprimerno visoke vsote kapitala. Od zadnjih desetletij preteklega stoletja izbruhajo te vojne za surovine in » prometna pota v odmorih malo leti Gospodarske krize in imperijalistične vojne, nad vse močno uničevanje kapitala in produktiv- -nih sil! To je rezultat, ki globoko nasprotuje zgodovinski nalogi kapitalističnega gospodarskega reda in neposrednemu stremljenju individualnega kapitalista.	tM
EdMsr __________________________ Frank Zaita
Business Manager _______ Charles Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: ' United Stales and Canada, One Year $3.00; Six Months $1.76; TViee Months $1.00.—Foreign Countries, One Tear $3.50; Six Months $2.00.
- Add ras«.
PROLETAREC
M3» W. 26th St., Chicago. "I. TaUphona: Rockwall 2864.
Papežev spoprijem z Mussotini jem
Boj med cerkvijo in fašizmom za premoč v Italiji je osupnil vse, ki so pričakovali, da bo Mussolinijevo pobotanje z Vatikanom veljalo vsaj dokler ostane fašizem na krmilu.
Mussolinijeva vlada je sklenila 6. junija 1929 s cerkvijo takozvano lateransko pogodbo, s katero Italija priznava Vatikan za samostojno državo. Papežu je dala Italija $100,000,000 "odškodnine". V sodne dvorane je spet obesila razpelo. Vlada je v tej pogodbi priznala katolicizem za državno cerkev s privilegiji, kakršne nima nobena druga v ne eni večji deželi. Ljudstvo mora papežu izkazovati toliko spoštljivosti kakor kralju. Dostojanstvo duhovništva ima državno pro-tekcijo. Žaljenje vere je kaznjivo. Vero-nauk v šolah je obligaten.
To je nekaj določb v pogodbi, ki je značila spravo med Italijo in sveto stolico. Država in cerkev sta bila v sporu od tedaj, ko je italijanski nacionalizem ter liberalizem zedinil vse italijanske province v eno državo, vzel papežu Kim in mu odrekel posvetno oblast. Od takrat dalje se je smatral papež za prostovoljnega jetnika, ki ni zapustil Vatikana. Zdaj ni več jetnik, nego predstavlja vlado, ki je na papirju enakoviedna Mussolinijevi.
V	povračilo za koncesije in spravo je Mus-solini pričakoval, da postane papež s cerkvir jo SiUžabnik fašistične politike. In ker ima Mussolini ječe, armado, policijo in pa časopisje, ima v »edanjem boju s papežem mnoge prednosti. Fašizem dolži cerkev v Italiji, da se pripravlja za prevzem posvetne vlade nad Italijo. Cerkev menda računa na možnost, da fašizem nekega dne lahko pade. Ce ga nasledi radikalni delavski režim, bo cerkvi slaba predla, ker je prav toliko odgovorna za utrjevanje fašističnega terorja, kakor Mus-aolini. Cerkev pa se hoče v slučaju takega prevrata v Italiji zavarovati s tem, da s svojimi organizacijami in vplivom duhovščine skoči na pozorišče in sama prevzame vlado. Razne katoliške nabožne družbe so združene v organizaciji, ki se imenuje Katoliška akcija. Mussolinijevi ljudje so s svojimi špijoni med duhovniki doznali, da je ta Katoliška akcija ne le nabožna, nego skrivoma tudi politična organizacija. Tega pa il duce ne trpi, kajti politika je samo njegov monopol. Razpustil je vsa mladinska katoliška društva, pridružena Katoliški akciji, in izdal odlok, da v bodoče ne bo dovoljena nobena razen fašistična neglede pod kakšno označbo. Boj je torej tudi za vzgojno in propagandistično kontrolo nad mladino. Vlada hoče, da se jo vzgoji za lojalnost fašizmu. Prisiljena je da moli, se uči katekizma in izpolnjuje verske dolžnosti. To je vse, kar Mussolini dovoli. On zahteva, da morajo duhovniki prav tako služiti fašizmu kakor vsak drug lojalen podanik. Papež je poglavar nad vero Italijanov. Mussolini je poglavar Italijanov. Za dva posvetna poglavarja pa pod fašizmom ni prostora.
V	tej borbi pride do sporazuma, v katerem bo na papirju zapisano, da je papeževa čast rešena. Vlada bo nekaj demonstrantov, ki so Pijevo sliko teptali in jo zažgali, na papirju kaznovala, toda v resnici bo papež tisti, ki bo zdaj izgubil. Mussolini mu je pokazal, da je dal cerkvi "državo" in milijone dolarjev "odškodnine" zato, - da bi služila fašizmu povsod in v vsakem slučaju. Musso-linijeva vlada v tem boju ves čas povdarja da spoštuje katoliško cerkev in njenega poglavarja, in da to ni boj med vero in državo nego boj v interesu države proti nnim cerkvenim veljakom, ki na kakršenkoli način rujejo zoper fašizem, ali mu odrekajo lojalnost
"PROLETAREC" izhaja nad 25 let. Ves cas ga vzdržujejo delavci za delavce. Ves i® »vest svojemu namenu — delu za socializem. Širite "Proletarca" !
Socializem ni he vprašanje konauma, ampak predvsem vprašanje produkcije.


Herrnynia zur Mühlen:
HLAPEC
I _______ PREVELIV. VUK.
—	Vendar, je v skrbeh vzkliknil čarovnikov sin. — Ako nam boš dajal vedno enako plačo, kaj nam koristi, če boš ti za les dobil več denarja?
Tujec je naredil prav žalosten obraz in vzliknil:
—	Oh, ubogi prijatelji moji, kako ste vendar neumni! Prišli bodo tudi časi, ko lesa ne bo kupil nikdo. In zgodilo se bo, da bom imel cele kupe lesa in prazne žepe, vi pa boste vkljub temu dobili vsak teden lepo plačo.
Z židanim robcem si je obrisal oči in njegov glas je trepetal od ganotja.
—	Morda bom obubožal. Ali ljubim človeka in posebno vas tako zelo, da mi je to vseeno. Ne morem gledati koliko truda vam prizadeva razpošiljanje lesa. Zato ielim prevzeti vaš trud na svoje rame. Srce me boli, če pomislim, kako nestanoviten je vaš zaslužek. Moram vam preskrbeti stalen zaslu-žek/da umirim svoje srce.
In plemeniti tujec si je začel brisati solze.
In glejte, župan je spregovoril k svojim so-vaščanom: Rekel je, da govori tujec resnico in bili bi neumni, če bi mu HLAPCA ne prodali. Znal je sovaščane prepričati, da bo vsem v korist, če prodajo HLAPCA.
Vaščani so jeli vzklikati:
—	Prodajmo mu HLAPCA!
Samo čarovnikov sin je čepel ves žalosten v kotu. Njegova dobra, neumna glava ni vedela, kaj je in kaj ga tako zelo skrbi. Ali strašen strah ga je stresal in glasno je zakričal:
—	Ne smete prodati HLAPCA! J Ne dovolim!
Planil je k tujcu, da ga zadavi.
Tujec pa glasno vzklikne:
—	Poglejte, kdo je vaš sovražnik! Jaz vam ponujam lepo, ustaljeno življenje, on pa vam je nevoščljiv! Primite ga!
Možje so skočili k čarovnikovemu sinu.
—	Dokler bo ta hudoben človek tukaj živel, je nadaljeval tujec, ne bo v vasi miru. Iz-ženite ga! Ce se pa bo predrznil in se vrnil, tedaj ga ubijte!
Vaščani so vlekli čarovnikovega sina na mejo svoje vasi, ga pretepli in ga pognali v gozdove. Čarovnikov sin je plakal in kričal kakor znorel:
HLAPEC bo postal vaš GOSPOD, HLAPEC bo postal vaš GOSPOD! t
Ko je tujec kupil HLAPCA, je postal ves izpremenjen. Nobene dobre besede ni bilo več slišati iz njega. Ukazoval je, kričal nad vaščani, nobenemu ni pustil govoriti. Delo je bilo razdeljeno. Del vaščanov je delalo v veliki uti, drugi so vlačili k žagi debla, zopet drugi so morali les spravljati iz vasi. In vse to so morali delati od jutra do večera. Ako je kdo bil utrujen in bolan ter je zaprosil: — Danes ne morem . .je tujec zakričal:
—	Dobro, ne dobiš pa tudi nobenega pla-
čila!	. j i
In bolnik se je vlekel, vzdihovaje, na delo.
Sprva so sicer bili vaščani veseli in dobre volje. Zakaj vsak teden so dobili plačo. Kmalu pa so čutili, da ta plača za življenje ne zadostuje. Tujec si je sezidal v vasi krasen grad in mnogo ljudi iz mesta je prišlo ter se nastanilo v tistem kraju. Ko je ibil grad sezidan, je stopil nek delavec k tujcu in rekel:
—	Bogat si! Gotovo si prodal les za trikratno ceno. Zakaj drugače bi si ne mogel sezidati takega gradu. Naša plača pa je ostale enaka. Daj tudi nam trikratno plačo.
Tujec se je silno razsrdil. Poklical je svo, jih dvanajst oboroženih služabnikov, kir jih je pripeljal iz mesta ter ukazal delavca obesiti na drevo.
Ostali, ki so to videli, so se zelo ustrašili. Niso upali več spregovoriti nobene besedice.
Zakaj bili so brez orožja.
V velikem prostoru, kjer je sedaj stal hlapec, je dal tujec napraviti piščal. Ko je piš-čal zjutraj divje zakričala, so morali vsi hiteti na delo, drugače niso dobili plače. Nekega jutra, ko je eden vaščanov še spal, je tkakor po navadi zakričala piščal. Njegov majhen sinček ga je vzbudil in ves v skrbeh rekel *
—	Hitro, hitro, oče, GOSPOD kliče!
Oče je potegnil otroka ves presenečen in se spomnil besed starega čarovnika. Zvečer je pripovedoval ta slučaj svojim tovarišem. Globoko vzdihnivši so možje prizmah, da je iz HLAPCA resnično postal GOSPOD in oni
njegovi sužnji.
Srečna vas je zopet postala žalostna vas. Nobeden ni imel več časa, da bi bil z drugim prijazen. Nikdo se ni smejal. Vsi so bili mrki
in zdelani.
Tujec je dal poleg železne ute narediti še mogočno poslopje. Tu so delali vžigalice Delati so morali celo majhni otroci. Ženske so
že dolgo prej morale hoditi delat, zakaj od pičle plače moža družina ni mogla živeti.
Nekega dne so prišli od nekod mnogi možje v'vas. Tujec jih je nastanil v dveh velikih hišah, ki sta dosedaj stali prazni. Vaščani so se začudeni spraševali po kaj so prišli ti ljudje. Zakaj delali niso, nego, kakor se je videlo, na nekaj čakali.
To vprašanje je bilo kmalu odgovorjeno.
Tujec je poklical vaščane k sebi. Naredil je žalosten obiaz in govoril : \
—	Velike zgube sem imel. Vsled ljubezni do vas sem postal siromak. Les stane danes samo še polovico tega kar je stal prej. Zato vam lahko plačujem samo še polovico plače.
Delavci so se' vsi v grozi spogledali. Že sedaj s tako celo plačo niso mogli živeti, odslej pa bodo dobivali samo polovico. Naravnost poginiti morajo z otroci vred od lakote.
Eden iz njih, mlad vaščan, stopi pred tujca in ves rdeč od jeze zavpije:
—	Za polovico plače ne delamo!
Tujec se je zlobno nakremžil:
—	Kaj pa nameravate? Morda zopet začeti z malimi žagicami žagati debla? Preden razžagate eno deblo, jih bo med tem hlapec razžagal že deset. Hlapcu niste kos — in hlapec je v MOJIH rokah.
Vendar mogočna jeza, podžigana z obupom, je zgiabila delavie. Vni besi.i so kričali:
—	Ne delamo! Ne delamo!
Tujec se je zlobno smejal:
—	Dobro, ne potrebujem vas. Možje, ki so pred kratkim prišli v vas, bodo delali me-oto vas. Za vas pa ni tukaj več prostora.
Delavci so planili, da ubijejo tujca. Tujec pa je zabrlizgal na majhno piščal in takoj so planili v dvorano možje, oboroženi do zob. Obkolili so delavce in jih zvezali. Tedaj je zakričal tujec z mogočnim glasom:
—	lzženite te nemirneže iz vasi in zastra-žite meje. Kdor se drzne prekoračiti mejo, ustrelite ga!
In tako se je zgodilo. Možje so bili z ženami in otroci izgnani iz vasi v gozdove, kamor so nekoč pregnali čarovnikovega sina. Ko je nastal večer, so omahnili izčrpani na ma-hovita tla. 2ene so plakale in jokale vso noč
Drugo jutro so vsi žalostni potovali dalje. Celi dan so tavali utrujeni in lačni. Zvečer so prišli do majhne utice. Ko so potrkali na vrata, je stopil pred nje čarovnikov sin. Prijazno jih je sprejel, pogostil jih z jagodami in kruhom ter nasitil jokajoče otroke.
Poročali so mu, kaj se je zgodilo in mu tožili svojo bedo.
—	Vse je izgubljeno, je stokal stari mož. HLAPEC je postal GOSPOD. Mi in naši otroci in otrok otroci ostanemo sužnji na vekomaj. .
—	Da bi tvoj oče nikoli ne daroval tistega skrivnostnega daru ,je vzkliknil drugi. Sedaj smo revnejši, nego smo bili poprej.
Čarovnikov sin pa je govoril .resno:
—	Ne dolžite mojega očeta. Kar je naredil je naredil iz ljubezni do vas. Njegovo darilo je bilo koristno, dokler je spadalo VSEM. Še le v rokah POSAMEZNIKA je postalo prokletstvo. Vendar ne smete sedaj obupati. Spomnite se časov, ko je bil hlapec vaš služabnik. Niso bili ti časi veseli in lepi?
—	Da, da, so vzklikali in globoko vzdihovali, spominjajoč se časov, ko so njih vasico imenovali "srečno vas".
—	Zakaj ste dali hlapca v roke posameznika, je vzkliknil dvanajstleten mladec ves nejevoljen. Mi otroci bi verjeli besedam starega čarovnika in bi tega ne storili.
Starci so osramočeni obmolknili. Obraz čarovnikovega sina pa se je naenkrat zjasnil. Z veselim glasom je zaklical:
—	Vsa ta dolga leta sem mnogo čital v očetovih čarobnih knjigah. In vedno sem naletel na pregovor, ki ga nisem mogel razumeti. Se-dai ga razumem. Glasi se:
"kar »o »Ur» »avrftt, pobrali budu
napak« «»arih bodo popravili mladi.
Starim g o* p o d, hlapoc bo mladim!"
Trenotek je zavladala grobna tišina. Nato so vzkliknili vsi otroci s svojimi svežimi, mladimi glasovi:
—	MI bomo popravili kar ste VI zagrešili: VASI GOSPODJE bodo NAŠI HLAPCI!
In visoke, resne jelke so šumele tiho in šepetale :
—	Tako je prav! Tako je prav!
KONEC.
Richard Zavertnik razkrinkava "dolarske socialiste"
Chas. Novak je že pozabljen. Razkrinkaval je socialiste toliko časa, da je utonil v "odkrivanju". Njegovo vlogo posnema Richard J. Zavertnik. Ni jih večjih izkoriščevalcev, ne-značajnežev in nepridapravov, kakor so po njegovem in Koba-lovem mnenju baš slovenski socialisti. Zato je Richard napisal dolg angleški članek, iz katerega švigajo iskre kakor kadar udarja kovač po razbeljenem železu. In ta članek je poslal svojemu zavezniku Andreju Kobalu za-priobčitev v "Svobodi" — tistemu Kobalu, ki je storil kolikor največ mogel, da diskreditira njegovega očpta, in ki je izpustil iz zapisnika konvencije SNPJ zaupnico, katero je izrekla delegacija Jožetu Zavertnil^u.
Richard Zavertnik pravi, da so slovenski socialisti samo zato socialisti, ker jih mika dolar. Well, če bi bilo to res, tedaj bi bil Richard Zavertnik že davno "socialist". Ker pa ni "neumen", je našel pot v politiko, kjer so Tes dolarji. Zato so izšli leta 1928 pod njegovim imenom oglasi za Hooverja in republikansko stranko. V njih so zatrjevali, da je vse jugoslovansko ljudstvo za moža, ki je znal v vojni krizi in v času suše v Rusiji preživljati milijone ljudi. Richardovo ime je bilo tudi v oglasih za republikanca R. E. Crowe-a, tedanjega državnega pravnika, o katerem so kapitalistični dnevniki zatrjevali, da je v zvezi z organiziranim zločinstvom. (Glej Tribune, Daily News etc.). Kandidiral je na republikanskem tiketu.
Razni listi, katere so v kampanjah širili med jugoslovanskimi volilci, so imeli oglase, ki so zatrjevali, da "odlični Jugoslovani" priporočajo v izvolitev te in te republikanske kandidate. In med temi odli&njaki sta bila označena tudi Zvonko Novak ter Richard J. Zavertnik. Proletarec je to že takrat poročal, toda Richard je molčal.
Vsakdo ve, da republikanci in demokratje svoje politikaše plačajo. Tudi Richard bo priznal, kadar ga mine togota, da republikanska in demokratska stranka nimata načel, ampak politikaše najemata, kakor najema mesto delavce, da čistijo odvodne kanale in stranišča, v katerih se pretaka tisoče ton govna in druge nesnage. Vzlic temu niso taki odvodni kanali nikdar čisti, in isto pravilo velja za politiko korupcije, kateri služijo cheap politišni za ju-deževe groše, dostikrat tudi zastonj v nadi, da pride nekaj dolarjev iz kanala graftanja tudi v njihove aržeteT"
Vsega v izobilju
Banke imajo toliko neinvestiranega denarja, da se ravnatelji belijo glave, kam bi ga vložili, da bi jim donašal primerne obresti. Nekatere večje finančne institucije so začele za nedoločen čas celo odklanjati velike vloge, ker bi morale od njih plačevati obresti, denar pa bi jim ležal mrtev v blagajni.
Ne le denarja, vsega na svetu je preveč. Pa je vendarle kriza! Med milijoni pomanjkanje, samomori vsled bede se množe, stoti-sočem teše rakev in koplje grob polagoma glad. To je portret sistema, kateremu pra-# vimo kapitalizem.
Pristopajte k .
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI.
Naročite «I dnevnik
"PRGSVETA"
Stan« sa coio loto SS.OO, pol lota $3.00.
Ustanavljajte nova druitva.
Deset članov (ic) je treba sa novo društvo. Naslov sa list In sa tajniitvo le:
2657 S. LAVVNDAI.E AVE..
CHICAGO. ILL.
| Pod naslovom "Hyphen Socialists" je poslal Richard J. Zavertnik dolg zmazek napadov, v posebnem pripisu pa pravi: "Videli bpmo, kateri listi verujejo v svobodo tiska, kajti ta članek sem poslal razen "Proletarcu" tudi listom "Svoboda", Glas Naroda, Ena-kopravnost, Jugoslovanski Ob-|xor, Prosveta in Cleveland Journal."
Fant demagogira, kot običajno. On seveda gori navdušenja za izboljšanje razmer a-meriškega delavstva, vsled tega pa je tudi pravil, da je republikanska stranka osvobodila sužnje. Ker je to tako izbor-na stranka, je tudi prisegala, da bo v ponvah delavskih družin &elo pogosto vasovala po-hana piška, lunč-boketi bodo polni, delo stalno, plače visoke — treba je samo, da daste večino republikancem in izvolite Hooverja za predsednika.
Tako je, bratje in sestre! Ime Richard Zavertnik se je ponujalo očem v plačanih oglasih in neplačanih artiklnih ne le tu nego celo v železnem okrožju Minnesote. Ali morda zato, ker hoče koristiti ameriškemu delavstvu? Mogoče, kajti v deželi je mnogo malovaških polit išnov, ki verjamejo v vraže. Pravilo pa je, da človek razkazuje taka "prepričanja" zato, ker je najet, ali pa, ker pričakuje službe ali kake druge koncesije. Ni treba drugega kot pogledati v republikanske in demokratske dnevnike ter politične revije, pa imate ne-broj dokazov za to trditev.
Richard začenja v svojem članku, katerega je razposlal ameriškemu slovenskemu časopisju, takole:
"Že mnogo let sem imel namen, da bi postal aktiven v kaki politični stranki, ki bi imela konstruktivno platformo za izboljšanje življenskih razmer ameriškega delavstva . . ."
Citatelje to lahko uveri, da ima delavstvo prijatelje dobrih namenov, ki premišljujejo o tem toliko časa, da jim začno priporočati Hooverja, ker ima njegova stranka pač konstruktivno plaformo. Naš prijatelj nadaljuje:
"Ko se je ustanovila Farmer-Labor Party 1. 1918, sem deloval z njo dokler ni izginila z ameriškega političnega pozori-šča. Po smrti svojega očeta
SODRUGOM IN SIMPATIČARJEM V CLEVELANDU.
S«jo kluba it. 27 JSZ. se vri« vsak prvi potok ob 7:30 zvečer in vsako tretjo nodoljo v mesecu ob 2:30 pop., sojo ¿enakega odteka pa vsak prvi torek v mosocu ob 7:30 sveeer v klubovih prodorih r S; N. D. Sodrugi in sodruginje, agitirajte in pridobivajte novih članov in članic klubu ter norih naročnikov našemu glasilu Proletarcu. V organizaciji in isobrasbi je naia moč.
' sem resno razmišljal, da bi pristopil v JSZ., dokler mi niso prišle pred o O gotove stvari, ki jih bom omeni! v :em članku.' '
Nato našteva, kako ie izgubil vero v nas ker smo neprida-pravi. Svoje "odkritosrčno razmišljanje" je vsled teg>« zavrgel ter ostal v oglasih republikanskih političarjev, kjer so moralno in etično kajpada zelo visoki in do skrajnosti pošteni. Slabih ljudi tam sploh ni, pravzaprav nikjer drugje, kot med slovenskimi socialisti.
"Hočem, da razumete, da se jaz ne kiegam z načeli socializma, kakor ga je učil Karl Marx in z načeli mojega pokojnega očeta," pravi Richard.
To je pa že malo prehudo. Ce je/o res, poU-m se tudi Hoover ne krega z načeli socializma, ne Crowe in sploh nihče izmed te gospode, kajti vsi ti politikaši so na vsak način veliko boljši socialisti kakor pa slovenski socialisti. Smo res v salamenski ka^i.
"... My differences with certain members arose wholly from the question as what is the proper moral conduct for one that is active in the S. N. P. T "
V . . . .
Nato "filozofira", kako so gotovi psevdo-radikalci napravili zmešnjavo in prostituirali svojo miselnost tako zelo, da so postali sposobni za vse sorte zločine. Brrr.
Ako je temu tako, naj bo Richard le kar vesel, bo imel vsaj več zaslužka, kadar pride do obravnav. Nedvomno j;a bodo njegovi zavezniki najel» za pravnega zastopnika.
Ena najgrših reči v tej pro-stituirani mentalno^ti so po njegovem zatrdilu članki pod naslovom "Resnim in pametnim v presojo in zabavo", oziroma članki o "političnih in vse sorte političnih Slovencih". Posebno še članek pod tem naslo-
vom v Proletarcu 4. junija. No wonder!
"Psevdo socialisti verjamejo v načela samo dotlej, dokler jih uičesar ne stane. V resnici so oni le dolar-socialisti, katerih edini cilj in namen je izrabljati delavce za personalne koristi. Nihče izmed njili ne spada v unijo." Tako jih je nam zabelil.
Ponovno poudarjam. Ce bi bilo v socialističnem udejstvo-vanju toliko prilike za pridobivanje dolarjev, BI BIL RICHARD ŽE DAVNO SOCIALIST. Ker ve, da je treba v socialističnem gibanju delavcu dostikrat posegati v žep in delati, se je raje oprijel stranke, v kateri se troši stotisoče in milijone v kampanjšh.
Richard J. Zavertnik je v uniji poštnih uslužbencev, ker. dela na pošti, ne pa zato, ker veruje v strokovno organizacijo. Njegova agitacija za organizacijo ni bila vredna med našim delavstvom piškavega oreha, ker je z njo le lovil simpatije, da se "uveljavi". To je politika "personalnih ambicij", vredna stoodstotno politike, po kakršni se ravnajo njegovi o-sebni zavezniki.
Dotični pa, katerim očita, da niso v uniji, so zanjo že mnogo storili brez pritiska. Pisec je spadal mnogo let v unijo rudarjev (Western Federation of Miners) ter zanjo agitiral v kempah, ki niso bile unijske. Plačevali smo v stavkovne fonde enodnevno plačo na mesec in nemalokrat tudi večdnevno plačo na mesec, ker je unija rabila sredstva. Naši ljudje so se v borbi za unijo izpostavljali nevarnostim odslovitve, izgonom ter drugim neprilikam, o katerih Richard ničesar ne ve.
Nato opisuje poštenje svojega očeta, ki je razkrival ko-ruptne tipe, mi, dolarski socialisti, pa smo bili s pokojnim Jo-žetom Zavertnikom samo zato, i (Nadaljevanje na 6. strani).
HHH

"New Leader" i;
angleiki socialietični tednik.
I shaja v New Yorku. Naročnina $2 ns leto, $1 na pol leta.
Najboljše urejevan angleški socialistični list v Ameriki. Mno-fo slovenskih delavcev ga ti ta.
*	Naročite si *a tudi vi. Naročil
*	no san.l sprejema "Proletarec" »HIII»>IIN»mM»IHHI»
Martin Baretincic & Son
POGRE3NI ZAVOD
324 Broad Street Tel. 1475. JOHNSTOWN, PA
Prva Jugoslovanska restauracija
DOMAČA KUHINJA
Otto and Jerry MiSkovsky,
lastnika. 4047 W. 26th Street
Se priporoča Slovencem v pose*
H John Metelko, 0. D. i
Preiščemo oči in določimo očala 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O.
♦♦♦♦»♦♦♦»»»♦»»♦»♦♦»♦»»»♦M
Dr. Otis M. Walter
ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL.
V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek in petek od 1. pop. do 8. «večer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILL/tRD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah.
Anton Zornik
HERMINIE, PA. Trgovina s meianim blag
Poči in pralni stroji posebnost. Tel. Herminie 2221.
VINKO ARBANAS
1320 W. ISth St.. Chicago, III. 4 Telefon Canal 4840.
SLOVENSKO-HRVATSKA * TRGOVINA CVETLIC. Svete cvetlico «a ploeo, »vadbo, pogrebe itd.
SLOVENCEM PRIPOROČAMO
KAVARNO
MERKUR
3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. Jr
(V bliiini urada SNPJ in Proletarca.)
FINA KUHINJA IN
POSTREŽBA. KARL GLASER. lastnik.
TISKOVINE
SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
ATLANTIC PRTG. & PUB. CO.
2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, 111.
Tel. Lawndale 2012
A. H. Skubic, pred«. — J. F. Korecky taj.
V naii tiskarni se tiska "Proletarec".
Pravi prijatelj
Park View Wet Wash Laundry Co.
FRANK GRILL, preds.
PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU
Naši vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru in
Berwynu in dovažajo čistega na dom. TOČNA POSTREŽBA	DELO JAMCENO.
Telefoni: Cena! 7172-7173
1727-1731 W. 21 tt St	Chicago, 111.
Wm. B. PUTZ
Ciecro's , ¿S, Florist
( OLDEST )
Cvetlice in venci sa v s« slučaje.
8134 W. 28TH ST..	CICERO, ILL.
T<1.: Cicero 69. Na domu Cicero 2143.
FENCL'S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2669 S. Lawndale Ave., Chicago, III.
Tel. Crawford 1312.
Pristna in okusna domača jedila. Cene smerne. Poetrelba Islss.
V SLABIH ČASIH JE H RA»
NILNA VLOGA V SIGURNI
t
BANKI.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVENUE
CHICAGO, ILLINOIS.
Adam Mllkovlči
SUŽNJI KRVI
ROMAN ČUVSTEV IN NAGONOV ČLOVEKA
VM pravic« 4o panalUa i« PrtUUít» prMrluJ« avtor.
RICHARD ZAVERTNIK RAZKRINKAVA "DOLARSKE SOCIALISTE"
(Nadaljevanje.)
2e se je dvignil zastor, že so na galeriji prvič divje zaploskali, a Leander Duray Se vedno ni prišel. S težkim srcem se je ozirala Hedy proti vhodu. Njeno dušo je zagrabila težka slutnja in je ni hotela zapustiti.
Sredi prvega dejanja, prav tedaj, ko je ljudstvo z glasnim grohotom sledilo predstavi, tedaj je vstopil visok človek — policist.
"Ste vi gospa Hedy Majolly?"
"Da," se je prestrašila ona. V naslednjem hipu ji je sporočil, da se je ponesrečil Leander m naprosil, da bi rad še videl gospo Hedy . . .
"Ni mogoče?" je osupnila gospa Hedy.
"Hiteti morate, leži v bolnici . . ."
"iri?" je skočila ona proti izhodu.
"Ves je v krvi," je rekel on.
Pred gledališčem je stal zaprt avtomobil.
"Vstopiva!" je rekel policist, "ta voz je naročil on." Vstopila sta in avtomobil je zdrčal v noč.
Četrt ure kesneje — v gledališču je bil ravno odmpr—se je prerival po hodniku Leander Duray, se oziral po ljudeh, hodil gledat v ložo — a nikjer je ni bilo . . . Kaj morda sploh ni prišla? Počakal je, da se je predstava nadaljevala. Mogoče se je kje zamudila? Nestrpno se je prestopal ob vhodu. Vse je bilo že zasedeno, le njen in njegov sedež sta ostala prazna. Iz tega je sklepal, da je bila tu, a je odšla. Morda je odšla iskat njega, ko ga tako dolgo ni bik)? Ves iz sebe je stekel na ulico, sedel v prvi avtotaksi in ukazal zapeljati pred hotel, v katerem sta bila že nekaj tednov stanovala. A ko je dospel v svojo sobo, je moral s strahom ugotoviti — da je prazna —. Kje je? Begal je po ulicah, okoli gledališča — zaman .
V tem času je brzel zaprti avtomobil z vso naglico po dolgi ulici že daleč izven mesta. Policist — ki ni bil nihče drugi kakor Clapa-rede, se je nagnil k preplašeni ženski .in ji z bliskovito naglico porinil v usta zamašek. V naslednjem hipu je privezal njeno brado tako hitro in s tako spretnostjo h glavi, da je bil vsak trud vreči kak krik zaman. Z zadnjimi močmi se je gospa Hedy hotela osvoboditi neznanega nasilneža, ki je pa že v naslednjem trenotku izvlekel iz žepa vrv in smehljaje povezal njene roke. Potem je segel v jopič, pokazal prav pred njene oči velik nož in se nasmejal.
"Nalašč za vas sem ga nabrusil!"
Gospa Hedy je zaprla oči. Tujčevi prsti so se zarili v njen vrat, desnica pa je nastavila ostrino noža na njene hropeče prsi.
"Današnja noč," je dejal tujec z neko slastjo, "je noč osvete — noč smrti." V mračnem svitu avtomobilske luči, se je pred divjimi očmi zabliskala na sveže izbrušena ostrina noža. Kakor mrzla kača se je plazil tujcu smehljaj na polzasenčenem obrazu; vanj so se proseče uprle Hedyne oči. Claparede se ni menil za ta proseči pogled, ne za pritajno stokanje in zvijanje mehkega telesa. Tega je bil pač vajen, saj mu do sedaj še nihče ni rad nastavil prsi ali glave. Hladnokrvno je potiskal nož v napete grudi in se, ko je zdrčal nož do ročaja, nasmejal prav zadovoljno. "Prokleto," je zamrmral in se preoblačil, "od vraga je bila trde kože."
Vse to se je zgodilo tiho in mimo. Bil je pač Claparede mojster v svoji stroiki. Ropot drvečega stroja je potlačil vsak najmanjši šum, in šofer, ki je vrtel volan, je bil vesel, da vozi po dolgem času tako dolgo pot. Zaljubljena sta, si je mislil ob neki priliki, ko je nekaj udarilo ob tla. Ozrl se je in videl v mračnem svitu dvoje temnih teles, kako se zvijata in menda poljubujeta. "Moj voz," je povdaril šofer, "je pač najprikladnejši za ljudi, ki se imajo med vožnjo radi, haha."
Ko se je Claparede prepričal, da se je spremljevalka za vedno umirila, da so ji oči osteklenele in srce zamrlo, je opozoril voznika "naj vozi zmerneje. Nekaj trenotkov kesneje se je neslišno splazil do vrat, jih z vso opreznostjo odprl in se spustil počasi z voza. Mirno je vozil šofer skozi noč naprej po ravni cesti dalje in dalje . . .
"Srečno pot!" se je zasmejal za njim Claparede in odhitel, oblečen v elegantno črno obleko v mesto.
Dobre pol ure nato je sedel v kupeju dru-getga razreda brzega vlaka zavit v ogrtač in čital knjige ,ki jih je nosil radi kratkočasja vedno s seboj. Njegove črne oči, ki so pre-žale na vsako kretnjo ljudi, so se tuintam zarile v bežeče iskre skozi kalno steklo. Zunaj je pričelo deževati. Kaplja za kapljo je kanila na zemljo, časih udarila katera na okno in se razbila. Claparede se je zagledal v to igro narave. Kaplje so plesale v divjem plesu in udarjale same sebi pesem neenakega ritma v viharno noč. Med vožnjo si je očistil Zelena Riba še zadnje madeže raz prstov. Potem se je nagnil v naslanjač in za hip zati-anil oči. Pred njega se je privalila velika kroglja. Večja in večja je postajala, dokler se ni prav pred njim razpočila m izginila. Na njeno mesto je pritekel m&l psiček, se izpre-menil v strašnega leva in zarjovel nad njim. Claparede se je stresel in odprl oči. Sanje so bile strašne; da bi se jih znebil, je pogledal
raje skozi okno v noč. Toda tudi tu ni našel miru. Pred njim je vstala kakor prikazen in drvela kakor pošast mlada ženska.. Z rokami se je prijemala od zunaj okna in prosila usmiljenja.
"Vidite gospa," je zamrmral Claparede, "takole se mora potiskati nož v grudi, haha, počasi, da sta bolečina in užitek večja." Zdelo se mu je, kakor, da drži v desnici nož in si pere roke v topli krvi. In kri je bruhala, kakor vrelec tople žive vode iz zeimlje . . .
Tako je potekla noč. Ko so zadobivale iskre sopihajoče pošasti slabši sijaj in so se jeli odražati prvi obrisi drvečih oblakov, je zavozil vlak med nešteto tračnic in se zaustavil pred visokim, obokanim poslopjem. Skozi vrata vagonov so se) usuli potniki. Tudi Claparede je izstopil. Zavrtel je palico v desnici in se nasmejal prvemu znancu, ki ga je srečal na kolodvoru. Gospod postajenačelnik mu je prijaz>no odzdravil, stisnil znancu roko in odhitel na svoje mesto.
V istem času so v mestu, kjer se je odigral zločin, brneli brzojavi in zvonili policijski telefoni. Molče so strmele vprašujoče oči neštetih, resnih brazov v žensko truplo, ki je bilo posajeno v bolniški sobi glavnega policijskega urada na stol. Razmršeni lasje umor-jenke so viseli na vse strani. Njena glava je visela preko stola nazaj, obraz je bit spače»n in deloma razrezan. Oči, ki so bile odprte, so bile zalite s krvjo. Iz prs je štrlel ročaj, iz hrbta je gledala noževa konica. Zaman so se trudili okoli stoječi, da bi spoznali umorjen-ko. Nobenih listin niso našli pri nji in tudi zglasil se radi nje ni nihče.
Večerni listi so raznesli po vsem mestu grozen, nepojasnjen umor, kakoršnega še ne pomni tukajšnja kriminalistika.
Potlačen v obup in prepričan, da mu je gospa Hedy pobegnila, je čital gospod Leander Duray list za listom. Tedaj mu je zastala v grlu beseda, oči pa v črnih črkah.
---Tajinstven umor---
4iTajinstven umor?" je iztrgal iz grla. Ko je čital naprej, je okamenel. "To je ona," je zaječal, "ona, moja draga Hedy." 2e je hotel planiti na policijski urad, a pot mu zastavi težka misel. Kako naj reče? Da je ona ženska z nožem v prsih njegova soproga? Ne, tega ne more in ne sme. Ali naj reče — ta, ki leži tu pred vami, je Hedy Majolly? Sumili bi njega umora. Mover bi ga razkosal kot morilca. Ali naj reče — jaz sem Leander Duray? Tudi ne; zaprli bi ga, četudi je po nedolžnem obdolžen, da je vlomil v Mover-jevo stanovanje. Kaj naj torej stori? Nič. Molči naj, najbolje bo tako. Ona je mrtva kaj hoče? Oživeti je ne more, pač pa lahko sam sebe potlači v nastavljeno past in trpi za vedno, četudi je nedolžen. Glavno je dejstvo, da <na policiji ne vedo, kdo je pravzaprav ta ženska.
"Molčal bom," je zamahnil končno z desnico, "moja usta bodo molčala o vsem kakor molči ona. O, da bi človek mogel zasačiti gnusno zver, ki mi je ukradla to žlahtno bitje! Raztrgal bi ga," je zaškripal Leander z zobmi. "Grozen človek mora to biti. Potem» ko je zadostil na njenem telesu sv^Tšh-asti, ji je, gorila, še zadri nož v srce. Proklet naj bo!" je plunil Leander v tla in sfe zopet zamislil. "Kaj pa, ako je imela še kákega ljubimca? Zmožna je bila morda tudi\tega. Zvita je bila. Ako je varala moža z menoj, zakaj naj bi ne varala mene z drugim? Oh, zakaj sem zašel na to pot!" Spomnil se je svoje soproge. Zvesta žena mu je bila, a on jo je pahnil od sebe. Morda pa je bilo to delo maščevanj^ Moverja samega? Ako je, naj bo! dna je bila njegova žena; prav je imel! Jaz si operem roke. Ko sem ji ranil srce s pusico ljubezni, nisem vedel, kolik greh sem storil. In potem? Potem me je vodila ona; kakor slepec sem taval za njo. "Uh, proč ve črne misli," je ukazal sam sebi, "ona je mrtva. Njen dom je grob. Molčala bo v njem. Molčijo naj tudi moja usta! Naj ostane njeno truplo tajnost, njeno ime vprašanje."
Po tem sklepu si je napalil Leander Duray cigareto in stopil v prvi električni voz.
Ko je legla nad ulice noč in prepregla nebo s tankimi meglicami — ga »ni bilo več v tem mestu.
21.
Na vrata gospe Charlotte je nekdo potrkal. Trikrat je zapored potrkal — to navado je imel njen soprog. Ko je gospa Charlotte začutila te rahle udarce jo je spreletelo po vsem životu. Kaj, če se je vrnil on? Leander? Tiho je stopila do vrat in oprezno pogledala skozi malo linico. Pred vrati je stal visok moški zavit v dolgo črno haljo.
"Kdo je?" je strahoma vprašala.
"Claparede," je zašepetal glas prav blizu vrat.
(Dalje prihodnjič.)
(Nadaljevanje s 5. strani.) ker smo se bali njegovega mogočnega peresa.
Kako je fant otročji! Ako bi bili "dolarski", bi bili tudi mi z onimi, katere je razkrinkaval, mar ne? Zakaj pa se oni niso bali njegovega mogočnega pe-tesa?
Nato pravi, da smo se po Za-; vertnikovi smrti ločili od naukov pokojnika in šli radi osebnih. koristi v raketirstvo z iz-letnim uradom SNPJ. Bili smo celo tako nesramni, da smo pokojnika napadli po njegovi smr-ti v Prosveti, obramba, ki jo je podvzel Frank Zaitz, pa je bila samo mamilo, s katerim smo skrivali svojo neiskrenost. Kaj-a edina ambicija Fr. Zajca je bila, da postane glavni vodja SNPJ.
Ha-ha-ha-ha, tu je pa Richard očitno izdal svojo željo. Njemu je le, da bi postal "out-standing leader of the SNPJ."
Načela, katera je zastopal pokojnik, smo torej zatajili.
Toda počakaj malo, Richard !
Ali hvali frančiškanski "Am. Slovenec" nas ali tebe? Ali brani A. K. našo ali tvojo "po-itiko"?
Ali ti je znano, da je pred letom urednik "Am. Slovenca" odklonil oglas tvojega brata dr. Joh
n Z. Zavertnika, ki se ne oeča, kolikor je meni znano, z nobeno politiko, češ, "Zavert-nikov 'Am. Slovenec' ne bo o-glašal?" Velecenjenega Ri-eharda J. Zavertnika hvali za-»tonj, med tem ko ni bratu hotel oglašati niti zdravniške pi-
sarne za poštene novce po poštenem trgovskem pravilu. What do you say about that?
Ali smo •• mi združili s so-vražniki pokojnega Jožeta Zavertnika, kateri so mu grenili življenje in mu ga krajšali, ali ae je Richard J. Zavertnik?
Tudi Filipa Godino je razkrinkal. Ne spada v nobeno unijo in nosi obleko, ki so jo I izdelali neunijski delavci, Dasi1 je velik svobodomislec, je dovolil svojemu sinu, da je več let pripadal "gotovemu Congregational Church basketball team-u."
Ce je njegov sin premetaval žogo v takem teamu, s tem še ni bil član cerkvene občine. Ali more Richard zanikati, da ni podpiral, ali da ne podpira gotove cerkve z denarnimi prispevki? To je slabše, kakor pa pripadati basketball teamu kongregacijske cerkve.
Ali je njemu oče DOVOLIL agitirati za koruptno republikansko stranko?
Godina je grešil tudi, ker je svojemu sinu dijaku po Richar-dovem zatrdilu dajal delo v tiskarni, medtem ko je mnogo odraščenih članov SNPJ. brez dela. To je stvar, ki ne spada tu, razen v kolikor se nanaša na podpore dijakom. Richard namreč vprašuje, ako je Prole-tarec kdaj piaal, da je SNPJ. pomagala Godi novemu sinu v izobraževanju. Ako je dotični dijak delal kako uro, ali nekaj dni, pri SNPJ., je pač svojo "podporo" zaslužil. Koliko dela je storil Richaid J. Zavertnik za stotake, katere mu je
dala SNPJ. kot podporo za njegovo Šolanje? Odborniki bi sicer storili pametno, če ne bi dajali takim zdražbarjem nikake prilike z uposljevanjem svojih otrok ali sorodnikov, neglede kako zaslužijo s svojim delom vsak cent, ki ga jim izplača jed-nota. Takih slučajev pft je bilo malo. Edini glavni odbornik, čigar sin je stalno uposljen pri S. N. P. J., je Vincenc Cain-kar. Tudi brat bivšega gl, tajnika J. Turka je večkrat.delal pri jednoti. To le mimogrede, da se pokaže Uichardovo pri-stranost in pa sovraštvo do človeka, ki ima edino "napako", da je socialist.
Ko dene iz kože Godino, se loti Lotriča. Gre celo tako daleč, da mu očita nepoštenost. Ker zna žonglirati z besedami, piše seveda le tako po ovinkih, da bi se ga legalno ne moglo zagrabiti. Dejstvo je, da je Donald J. Lotrich POKAZAL, da dela za jednoto, medtem ko je Richard na svoj način dokazal, da podira, kar drugi grade. D. J. Lotrich deluje v društvu, ki se je v teku nekaj let vzlic Richardovim pšicam razvilo v največje v Chicagu. Koliko je dosegel Richard ? Koliko pa je ljudi v Chicagu ki bi za SNPJ. delali toliko in tako nesebično, kakor D. J. Lotrich ? Richard gotovo ni med njimi.
Vprašuje, če je ta Lotrich isti "Androvv Lotrich", ki je in-dorsiral za županskega kandidata republikanca Thompsona.
"Androw" in Donald J. pač ne moreta biti isto. Zato njegovo vprašanje, "ali ste videli v Proletarcu kaj sporočila, da je 4Androw Lotrich' indorsiral republikanca za župana," nima smisla. Za Donalda vemo, da
Vsega preveč, le pameti ne
Na svetu je preveč žita, preveč mesa in drugih živil, preveč denarja, preveč blaga, preveč vsega, le pameti manjka. To je edino kar manjka človeštvu, da si bi ekonomski sistem idealno uredilo.

81 LET
neprestane uporabe plina v Chicagu —
LIN za kurivo in razsvetljavo se je začel v Chicagu uporabljati 4. septembra 1850. Tedaj je imela nova družba 125 odjemalcev — in oskrbovala je 99 cestnih svetilk ter eno mestno poslopje s phnsko lučjo. Od tistega večera pred 81. leti se ga rabi neprestano. Celo ob času velikega čikaškega požara 1. 1871 se ni prenehalo s plinsko postrežbo. Tedaj se je plin oddajal iz centrale na severni strani, katero so uslužbenci s svojim herojstvom rešili plamenov.
Doba enainosemdeset let je prinesla velike spremembe. Iz malih cevi, ki so imele 1. 1850 štiri milje dolžine, se je plinsko omrežje cevi razvilo na 3,735 milj. Skupna uporaba plina v prvem letu (8,030.000 kub. čevljev) ni bila niti tolikšna, kot se ga danes porabi v eni sami uri, med peto in šesto uro zvečer. Stalno raziskavanje in preisku-šavanje od strani vodstva in vestno delo, 3,500 uslužbencev je privedlo do takih izboljškov postrežbe, kakršna še ni dosežena nikjer na svetu.
Ta postrežba je bila faktor v rasti in razvoju Chicaga, in naš namen je da jo izboljšamo do najvišje mogoče mere.

The Peoples Gas Light " and Coke Company -

je vršil agitacijsko delo za socialistično listo, katero je ko-rupcijska politika potem izključila iz glasovnice. In tudi vemo, da Richard proti temu ni ne protestiral, ne agitiral pač pa, da je bilo njegovo ime res v oglasih xa republikanca Thompsona.
Ali je proti dotiČnim listom, ki so oglas priobčili, protestiral ? Ali jim je zagrozil s tožbo? Ali je v njih morda zanikal, da rabijo njegovo ime brez dovoljenja? To so važnejša vprašanja, kakor pa, kdo je "Androw Lotrich".
Glede izletnega urada ga je že pozivalo uredništvo Prosve-te, da naj vloži obtožbo, ako mu je znano, da so se vršile nepravilnosti. Zato to ne spada sem, nego pred jednotine tribunale, četudi se jih Richard v takih zadevah ogiblje. Demagogija je boljša, »upoštevajoč jezuitsko pravilo, "namen posvečuje sredstva."
Dasi je btfo njegovo ime v o-glasih za Thompsona, mu vzlic temu silno hudo, ker je B. Novak glasoval zanj pri primarnih volitvah. Pravi, da molčimo o tem, kar ni res. Bilo je pisano v tem listu, da če je to storil, je napravil neumnost. Richardu pa bi verjeli v iskrenost, ako bi bil protestiral proti lepublikanski-demokrat-ski zaroti, katera je pogazila načelo demokracije in odrekla socialistom pravico do rubrike na glasovnici, četudi je sodnik sam izjavil, da to ni bilo prav, da pa volilnega biroja -ne bo silil tiskati novih glasovnic zaradi stroškov.
Richardove obdolžitve napram Moleku tudi ne spadajo v Proletarca.
"Potem imamo Zajca, ki ni član nobene unije ... To je ti-ati Zaitz, ki je v pomen k u z menoj na dramaki predstavi kluba it. 1 JSZ. dne 30. novembra 1930 dejal, da ako ne pristopim v klub, me bo uničil v mojem poklicu. In jaz aem mu odgovoril, da lahko igra na avo-je umazane karte, aamo pazi naj ae, da ga ne uničijo ljudje, katere on miali uničiti."
Takega pomenka nikdar ni bilo. Richard torej laže. Prvič, jaz še nisem nikdar VABIL ne predlagal v klub NEODKRITIH ljudi. In kadar je bil kdo takih predlagan, sem navedel svoje pomisleke ali pa se boril proti njegovemu sprejemu. Ce bi bil Richarda kdaj kdo predlagal, bi bil jaz med prvimi, ki bi zahteval, da naj naj prvo pojasni svojo politiko in svoja indorsiranja ter poda javno izjavo. Klub št. 1 ne potrebuje zdražbarjev, ne "čip-politiš-nov".. Kadar je kdo prišel notri, je kaj kmalu uvidel, da zanj v klubu ni mesta in je odpadel.
Na koncu članka je še posebno raztogoten. Pravi, da so socialisti kače, ki cikajo strup, se plazijo po trebuhu za drob-tinami in dolarji, se skrivajo v temnih luknjah, in preže, koga bi požrle. Toda k sreči bdi nad nedolžno proletarsko rajo pogumni Richard J. Zavertnik in pazi s sulico. Pazi in pazi. Njegovo budno oko šviga od kače na kačo, njegove roke grabijo kamenje — bumf! Ampak kače sikajo dalje, grabijo po čekih, čekih in čekih.
Tako sanja Richard — o kačah, o čekih, o lepih dohodkih in političnih službah, ki prinašajo čeke, ne da bi nalagale kako delo, razen, da lažeš volil-jcem in moleduješ za njihove glasove.
Dolgo sem se ogibal tega kupčka, ker vem ,kaj daje od sebe. Ali poletje je, vročina se širi, treba je kako "nevtralizirati" to nesnago. Pravijo, da bo vzelo več mesecev. Nič ne de. Tudi takega dela se je treba privaditi.—F. Z.
| Dr. Andrew Furlan 31
ZOBOZDRAVNIK
vogal Crawford and Ogden Ave.
(Offdon Bank Bldff.)
¡J Ursdn« ure: Od 9. do lf. dop.,	¡|
o od 1. do 5. popoldne in od S. do	<'
J \ • rveier. Ob sredah od 9. do	\ \
o 12. dop., in od «. do 9. Evetar.	] [ T«l. Crawford 2893. T«l. »• domu Rockw.ll 281S
A Dissenting Opinion
By Adam Conldiggcr
Let's see how long it is since "Great Jehovah !M interrupts we had that big war for abol-jthe judge on the verge of
So that's you. And
ishing war, or was it to make apoplexy.
the world safe for democracy ? Anyhow, 1 remember at the time I heard people" talking abyut "it must not happen again," and smashing militarism forever, and so on. $ut what 1 can't remember is, did we win or did we lose thai war?
It must have been the latter, for 1 see that the Supreme Court has just decided with a vote of five to four that no one can become a citizen of this Christian nation unless he swears on the good book that in the case of another war, he or she will cheerfully kill anyone he or she is told to kill. ,
Agreeing in advance to kill people or be killed by them without any more preliminary than "that's him, now shoot" is worse than signing a blank check, because the check might come back marked "insufficient funds", and so no harm done.
• * •
The parties so rudely turned down by the supreme tribunal of this Christian country (heavy on the country) were Prof. Douglas C. Macintosh of Yale pivinity * School, and Maria C. Bland, a nurse. Divinity teacher Macintosh had been an army chaplain during the late war, which may account for his reluctance to see another one. Miss Bland agreed to go on nursing in case of another war for the abolition of war, but declined to shoot her prospective patients.
The decision was based on the precedent established in the Rosika Schwimmer case, who was denied citizenship because she wouldn't bear arms in any war.
• • •
I had intended to write a lengthy dissenting opinion on this latest Supreme Couit decision. Then all at once I remembered that my opinion in the Schwimmer case, written in July, 1929, fits the latter cases to a t. y. t. And here it is:
Of course, its' too late. But, after all, imagination knows neither time nor space and so there stands Moses applying for citizenship in an American court, Anno Domini, 1929. (Anno Domini means the year of our I/>rd.)
"What's your name?" grunts His Honor.
"Moses," replies the bearded old agent.
"Moses what?"
"Just Moses! it's the only name I ever had."
"Funny. Where do you hail from V*-
"Egypt. Pharoah's a .»he found
you, the King Bee of all them lousy pacifists, got the unmit tigated gall to ask me for citizenship« papers. You—you—. Bailiff, fetch the tear bombs. Next !"
• • •
Rotund, round-faced, well groomed, kindly-looking, middle aged gentleman moves smilingly up to bar.
"Name?" grunts the judge.
"Hoover, Herbert Hoover, sir," replies the gentleman.
"That'll do, one Hoover is enough. Besides, 1 think 1 heard that name before. What's your trade?"
"I'm a civil engineer in civil times and a feeder of war victims in uncivil times."
"Cut out the gags," cuts in the judge. "What I want to know is whether in case of war you would be willing to take up arms? Would you fire a gun? Would you kill?"
"Why, Your Honor," replies he startled gentleman, "I couldn't do that. You see, I'm a Quaker. My religion forbids the taking of human life. Since the days of William Penn, of whom you may have heard, we Quakers . have steadfastly refused to participate in either retail or wholesale killing. We Quakers —"
"Bailiff! BaiUFF! BAUFF! Whack that guy on the nut. I want to see him quake. Next."
WHY WORRY ABOUT FOREIGN COUNTRIES?
uwarded to those members who jecure b. able to hcomp«nMit mvmry |itlJ# most new members during that mem- !»ffort. While the sacrificing of time berahip campaign. When the year, money and energy i„ beinK devoted 1J30 came around, they divided these I to the cause of Socialism tohe "dollar free tick**, which were received as socialists" are only looking on commusion for sale of tickets, among | When Richard tall.	k; ^ •
themselves. Not only this, but byI (beg ^on^in^ their visit they gave their moral	som< oo^J t .
support to the dictator and helped <o VCo ¿tructiv,^< vT
wm the purpose or Mokk'. vi.it to^tlxitZion	* ft""*
tho Prefect oi folic.? Waa « for the J^Z u, ,hl ,„, plat,orm
purpose of tell-tale w end *o aLout !t	10 con'' we suppose
¿he uctmtu* „f ile Am ric^ jZt T	"Platfom" (or the
«lav,?	American JU|{o democratic for ..hat matter—hoth
what rot the dollar-eociakistic rep^L '^If"'	',» al90
tiles let 100.C iron, vheir imuwnous ,	i!* constructive". Il„ pro-
iaiufs lo, the sole purpole uTS	adherence to the "principle, of
the Ail.....can Ju^lavTubhc! B^C^!	^w'' """
snakes, crawling on their bellie» f„' b/loi ^^T"4,	' are set at
tJieir ua.iy crumbs of bread, seeking how fo/v he is ..""w T"" "T
refuKe in dark hole, upon the ap „ Jfi*	°
proacn 0l any courageous man, they " J*"0" he „reaches socialism h._„ „„ ' " man, uiey anij even lntellje(j ^ i j	ranks
have no seiiae of honur or manlihood hut ¡„,.,„:„, L .,	,
and Uieyha..n no-one but theniseives I? ' "T"*-KaH Marx «»<» They iould be pikied 1	¿avert,,.k in company w,th Hoover.
molded, as they know not whit	C°' N° yoU
-lo, because Jhey hold their W t. brother f ever you »id
check, so close to their eyes ¿Lt Zy 'Z ? ft, '*" 1 iT » ~ never see beyond them.	I u	«'«1J»" Zavertnik
„ s , J- Zavern
article to Prota'arec? pTveU &	Vou have bLme
veland Journal, fcnakopravnost G)as Hoovered v^ Jl, *"^ » Naroda, Svoboda and Jug^loiansk, ,fh°° w?rd ••nrinciil'" H™ ° tobzor. publication will prove which	toTve"'« Mieve™™'
newspapers ma.ntain a free preis. When you write as confusid and p™-
ltichard's document i. interesting i,"1"0^ "? y°U did ^ time >ou because it ahows thai he hai lolen ^ far ^ t0 a wrong profession. A member ofi • ^ ...	.
the holy rollers, for inaiance, with L l\" Vnglc ^t Richard inherited a wthite lily in his right hand and the ^ ^f* name' Joze Z»vertnik Great Book in his left and uttering	comrade and leader thru
denunciation upon mankind for their V1"*, anud	^ was adraired
I sins and moral degredation, cursing , Plt® hU,fttulU shortcomings, 'especially the wicked Socialist* lor fave his entire life to the cause itheir "mental lying" (whatever that ?	^ «^'lalism and waged
• means)—khis, it seems to us, would	batie rith^altion- Nouw
I fitting rol, far him'	Richard has united with tlhose, who
'be a more fitting role for him'.
, Every indication points to the fact fo.r ZTl ^ ^ and be*' 'that the author must have been ^^ ^ ^ u^ ** terribly angry, prejudiced and upset	^ ^^ " " P™'
when his document was written. ful	11 Publicly, but such U the
Doctors confirm that a man does his CUiie l? ™r 8orrT' 1lmPJudence and woi*st in an angry mood, and overy COnC?lt	l?™1* ^^ 80 tra*ic
insinuation, .vry cbar.o, .v.rj & ^ **	The ireak«
gut tor exprewion only .xpoa- th.	natu™ are indeed grange and in-cbaractor and fooling of the author.ComPr^ensible.
Tlhere is a bitterness so outstanding	As to his righteous indignation
that thinking people will need little	"apainst a wrong committed in the
explanation to determine the lack of	SNPJ" and his knighthood determHn-
value of these poisonous "angry	a*ion to "rectify it", tihe records are
mooded" accusations.	clear. It must have been this "re-
We too could address our lawyer	ctifying" zeal that caused him to
friend in the same language. But	denounce the SNPJ to the insurance
we have too much self respect, too	commissioner at Springfield, 111., in
much pride in our paper and in our	controversy of the "American
readers to do that.	language" vs. Slovene language as
"What's an?"
"Ruth Snyder.' "Occupation?" "Widow."
your name, wom-
willing to take Up arms? Would	several years to play w»A a certain
you fire a gun? Would you	Congregational Church basketball
£•110»	6	'	team. Another of h* sons is study-
kill •	<-	ing law, and during his spare hours
"Would I kill?" exclaims the	is employed for odd jobs at the SNPJ
hdv a heavenly joy illuminât-	Printery while many an adult SNPJ ®U>amship ticket* racket as did the
in* her handsome face. "Would	are	,att' Jole Zavertn,k eIpoMd ,orTn<!r
1 kill? Would a cat eat fish? "tretta look'ng for work wh,U
ought to have discovered the fact that the substitute editor hired by Molek was paid only twenty-seven dollars weekly. Did he ever reveal this truth or the truth about the
Of?
Compound fracture of the skull caused by the violent impact of a sash weight, complicated by short breath, resulting from a bailing wire my sweetheart had wrapped around his neck."
"All right, all right, never mind the details. Now, Ruth, answer me this: Would you be
an odd job to some of them would
"What did your husband die Lead ume to ,hi™' lwhoever > a «reat b'M»l"? »««
ytt	may be, and I II show you the tune read in Proletarec that the SNPJ
most thoroughly killed corpse P»J2iior Godina'. son's education?
...	,,	I Then we have Lotrich. An invest-
you ever laid eyes on.	'ijfatl0n of ^ activitiea in the sloven.
Judge, in state of one hund- ian Camp of the MWA will reveal
red per cent satisfaction, rum- that he " n° an«el- Is ^ ^ same
maging desk for b'ank and ^f^ urder ,the.na™e of ®	Androw Lotrich endorsed the re-
fountain pen *	publican candidate Thompson for
"Application for citizenship ^ZyVl^ l^de in'p^c granted. Bailiff, kindly escort that a certain "Androw Lotrich"
the lady to the car."
'Hyphen - Socialists'
I'm the fellow daughter claimed in the bull rushes.
We have ation a very from our friend
endorsed «he Republican candidate : for mayor?
Novak and his wife who were charged in the Voice of members column of Proaveta by Kolar that they voted in the Republican primar-
received for public- vseorte politicni in drugi vsakajaki	ies, and which statement was never
interesting" document Slovenci" which in more particular	denied by the NovakV Yet, Novak
•l w	J* Zavert- waa published in Proletarec, in its	is considered an eminent socialist,
* We are Polishing it witji all June 4th, 1931 edition. Can we	perhaps he is so because he votes for
conceive anything more destructive to	the Republican candidate«. Did you
morality than this?	ever read in Proleuarec that Novak
Hyphen-socialists believe in prin-	was put on trial at the Socialist Club
ciples only so long as the principles	charged with not being a socialist or
do not cost their pocket-book any	denouncing him for his unethical money. In fact, they are dollar-1 method?
its grammatical errors in pupettfation, spelling and diction. He is introducing it with the following letter:
Chicago, 111., June 5, 1931. Dear Editor:
Enclosed is an article entitled "Hyphen-Socialists" submitted for
socialists whose purposes are to ex-
rackets? This is the same Zaiti who in a conversation with me at the play given by the dramatic section of Club 1 of J. S. F. on November 30th, 1930, said thalt "if I didn't join the club that they are going out to ruin me professionally", and I replied, that "he is a liberty to play his dirty cards but he should be careful that he shall not be ruined by the person who he inltenda to ruin." A few weeks after this incident slanderous articles began to appear in Proletarec attacking my character.
Let us take the case of a certain member of the Finance Committee of flhe SNPJ who upon his return from Europe phoned me and said "if I don't quit writing about the athletic issue and the blunders of Donald Lotrich in the voice of members column of Prosveta, that I shall be no longer employed as attorney for the SNPJ Finance Committee". I replied, that "the socialist group promised the youths in return for their support at the last Convention, to faithfully support athletics on the basis of the Athletic Resolution, and when they failed to fulfill their promises, it is my duty as a member
auers to ao mat.	*-	«>
His expose has no face value, ^ official language? Is it because
therefore.«—We Socialists are human ,of /ff1^1"* beings too, and have inherited good 'constant greats that he has become and bad alike. We do not pretend a veritable nuisance in that organi-to be unmistakable but we are not f1!0" cau*in* ^ore f^ion and rfl a fraction as mean or as low a* the feehn« *"">»* the membership than
publication in your next issues of 'E,1^ tJle.J*ork1e™ for personal gains, substitute editor thirty dollars week- Further, thalt I shall accept the dict-
your newspaper. The purpose of this article is to reveal the truth about the dollar-socialists who exploit the American-Jugoslav Public for personal gains.
Thanking you in advance for any courtesy extended, I remain Very truly yours:
R. J. Zavertnik.
It
HYPHEN-
has been
-SOCIALISTS
my intention*
for
The -neighbors said that was,several yeare PMt' t0 become active K..11 1., TX , ,,	in some political party with a con-
bull but her Dad—	Istructive platform for the improve-
What! You am t the bozo ment and advancement of the stand-who put 'Thou shalt not kill' ard of living of the great mass of in the Ten Commandments, are American workers. With the organi-you?" says the judge with ,ation of tile *anne*Labor bristling mustache.
"I am," stammers Moses. "Ninety days in the cooler
and deportation. Next." • • •
"What's your name?" "Jesus." "Jesus what?" "Jesus Christ." "Where from?" "Bethlehem."
They talk and hallaboo about trade unionism and remedies for its improvement, yet, none of them belong to any trade union.
Certain dollar-socialists are interested only in exploiting the good name of Zavertnik for the sake of personal glorification and enrichment of •ihentselves. They say that the late
Molek
who say« that he paid his to critiie their harmful decision.
ly admitting a twenty dollars ates from no one but my own con-profit during the time that He was science. When I see a wrong com-sojourning in Jugoslavia. The checks netted in the SNPJ, I shall use my at Prosveta will prove that Molek power to rectify it, regardless who paid his substitute editor only twenty- it strikes." When January came, I seven dollai« weekly. This is the discovered that this legal work in the same Molek who at one time belonged Chicago District was divided, the to the Off ice-Employ res Association, ;m®J«r part was given to a Bohemian a trade union, and who when dropped attorney, a member of the Pioneer Joze Zavertnik was this and this, and it said "One dollar a month for union Lodge, and who represented D. J. that his son Richard is this and that, dues is too high, especially when he Lotrich at his kodge trial on charges In fact, they twist facts to suit their is already paying fifty cents monthly brought by James Kolar.
ulterior mo.tives. The members of the SNPJ know that honesty was one
in the year 1918, I became identified as one of its active workers untill this party departed from American political life. After the decease of my father, 1 sincerely considered to apply for membership in the J. F. S. when onfronted with certain circumstances, which. I shall relate in this article, and their steamship ticket rackei.They so repugnant to my sense of intellects even were so dirty as to defame the ual and moral reason that I lost faith character of the deceased Zavertnik,
dues to ithe Socialist Club". And | Then we have the Excursion Com-this is the same Molek who was re- mittee, Who in articles printed in of the greatest traits of the late Joze ferred by the Late Zavertnik as the Prosveta in year 1929 wrote that Zavertnik. He broujrht to l'^ht th ? dollar-socialist.	I free tickets which shall be given to
scandals of the button racket and tlu ' Then we have Zaitz, member of the SNPJ by the steamship company money sending racket. TIk-c dollai- no union, who as Supreme Supervisor shall be used as prizes and shall be
socialists weic honest during the life ( —=— -	j _._____________ ...___^--
of the Late Zavertnik only because tf they feared his almighty pen.After his ! i death, they departed from his teachings and became victim« of their selfish instincts, abusing their power for the sake of personal gains as exempl-fied by their substitute labor racket
in it as a panacea for our economic ills. I want it understood that I have no quarrel with the principles of socialism as taught by Karel Marx and with the principles of my dece-I have no personal any member in the SNPJ. My differences with certain
"Bethlehem, Pennsylvania?
"No, Bethlehem, Palestine." ased father.
"What's your trade."	^uarrel ***
"Carpenter."
"All right, Mister
Your Name? Now if this conduct for one that is active in the
country were at war with some SNPJ-	. ,
hereditary enemy, not yet de-' u * }m»09?b}e, ,t0 "kulate the . .	. .	. .... moral mischief; if 1 may so express
■ignatea, would you be willing it> that mental lying
on the part of
to take up arms? Would you Hyphen-radicals has produced in fire a gun? Would you kill?" societ: When a man has so far cor-"No, Your Honor " the ap- »pled and .prostituted the chastity
plicant for American citizen- oi hia mind• M t0 8ubscribe his Pr°-i.	. . 1!«	fessional belief to things he does not
•n»P replies meekly. "You see, believet he ^ prepared himself for
I m the author of the world- the commission of every other crime, wide ignored phrases 'Love thy He takes up the trade of a Hyphen-enemy,' 'Do good to those who	a*>t*tor for the sake of gain,
Wish vaii » __^ .. , and in order to (jualify himself for
-Thli u \\ RfS1Stun0t evl1' thait trade, he begin, with a perjury, i nose who live by the sword High achievements of such prostituted
shall perish by the sword/ etc." mentality are articles as "Nepoliticnl,
in Prosveta. The defense of the late Zavertnik by Frank Zaitz was only a smoke-scteen to cover their insincerity and to provide cheap advertising for Zaitz whose greatest personal ambition was to become the outstanding leader in the SNPJ. The attack as well as the defense was engineered
members arose wholly from the at the headquarters of the Lawndale Wnat S question as what is the proper moral j Dollar-Socialists. No wonder that
when Joseph Zavertnik Jr. as Administrator of the Estate of the Deceased filed charges against the Editor of Prosveta for publication of those libelous article« that the dollar-socialist Supreme Board of the SNPJ did not even as reprimanded the editor for his unbecoming act.
Let us review the charactoristics of some of these eminent dollar-socialists. For instance, let us begin with Godina, the man who for a money consideration will preach that the workers should belong to a trade union, yet who is not a member of any union, and who wears non-union clothing. He indeed is a great-free-tfunker, yet, permitted his son for
WAKE UP AMERICA!
THAT'S THE
FIVE-YEAR PLAN
Of Oscar Am«r4nf*r, in hi. fighting and low priced aaw national w«*kly. Tba American Guamhan.
Und«r a barrags of laughing gas, Otcar Am«rrng*r hitch«» t%> midbr m.rrimant, ridicuU and cbuckU in a way to mum laughing fmn to roll down your now.
Thm American Guardian will fight graft, M»s rackot-•or and profit«*!». It will fight fo* fr«« pr««. fr«« *p««ch, th« right of p*ac«ful a*»«mbly, and tb« right of th« p«o|>U to carry arms in d«f«n*« of th«ir lib«rtW*.
It will fight for Industrial and Political Democracy.
Wak« up Amarica by socuring 6,000.000 raad«* in fiv« years for a militant fighting pap«r. Pric« on« doWar a y«ar, or SO c«nli in club of fhr« or mor«. — SampU on Raqua«t.
THE AMERICAN GUARDIAN
BOX 777	OKLAHOMA CITY, OKLA.
a fraction as mean or as low as the. -	,	,« - .
author wants to portray us—or as th. any otiier individual, (flee the English
'document" r~«.U th. author tb !>«. ^ °f P™™*a.> ^
We are at a loss to understand the one "«frjue after another (especially
nieaning of his "dollar socialists". H.(amon* **	n^
evidently judg- othor. by fcim^lf. Wnization) ? Who is doing all the
To which we must say that there are diBturbing and the lying? There »
a ii —	o '¡.i!.f	„rwi no other organization that would
no dollars in the Socialist party and	, . .
we know of no member who is in the ;*<>lera « 8Uch ant,C8' AJ* movement only to receive the dollars. W the Z^aTL f l ^VJ Richard is well aware of the fact parade aS the defenders of the SNPJ
tjhat a Socialist is asked and must, interests.	. .. .
sacrifice, not only his dollars, but I ^e are not responding for the^in-also time and effort for the interest ^/»duals attacked. They ^ capable of Socialism. That may be one of -tjt.ng their own case^ We have reason why so many of our friends , that 0»ey were only human, and either hesitate to enroll or have are liable to behave like humar^ But
dropped out so quickly.
It 1.1ms « m.n or woman with a 'few men would exhibit sue»i animid-
___ istic vindictiveness than is shown in
backbon., grit, int^lig«nc« and un selfishness to be a Socialist. Weaklings and disgruntled individuals have not found their way into tfhe party. TH« "dollar socialists" are therefore on tli« outeide, looking in and waiting for A. tim. when th« party might
iatic vindictiveness----
the above article of the lawyer. We say this because we know the whole thing is a tissue of slander, falsehoods, and character assassination of Comrades and the Socialist movement with a well defind aim.
A REAL BARGAIN
IN WORTHWHILE BOOKS "DYNAMITE"	$3.5«
The Story of Class Violence in America By LOUIS ADAMIC
"AMERICA'S WAY OUT»' Z.50
A Program for Democracy By NORMAN THOMAS
"ROMAN HOLIDAY" 2.50
Novel
By UPTON SINCLAIR
Total........$8.50
You May Have All Three for
7.00
ORDER FROM
"PROLETAREC" 3639 West 26th St. Chicago, 111.
..... t*»..... •„!"<
- ' . - •. . ItHlsM
r t r
OUR AIM:-EDUCATION, • ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH
NO. 1239.
Publish W—kiy at 363» W, lith St.
CHICAGO, ILL., JUNE 11, 1931,
I •l*pbon«: M,w^w>ll 2»<M
VOL. XXV!.
AN UNBALANCED MIND
In his funeral oration on August 31, 1929, at the death of Joseph Zavertnik, life long Socialist and editor of Prosveta, Frank ZaiU appealed to his children to help carry on the work of their father. They could enshrine his memory, or they could defame it.
The late Joseph Zavertnik worked his pari well. Many of his enemies often attacked him. They represented reaction and greed, and were bound and determined to destroy his work and the endeavors of his co-workers.
Soon after his death, his son Richard J. Zavertnik gradually began slipping into the camp of his father's deadly enemies. Richard never was a sincere progressive nor a member of the Socialist Party. In politics he was advertised as an agitator for Hoover, Small, Crowe, Thompson and other candidates of the Republican Party. With this he was knowlingly or unknowingly supporting the Party of masters; of exploiters; the party of greed, graft and reaction. He says that during all this while he was meditating, whether to join the JSF (Jugoslav Socialist Federation) or not. Finally he decided not to join, because it dawned into his mind that we are good-for-nothings, only dollar Socialists who departed from the teachings of his father whom he is insincerely praising. So he went openly into the camp of reaction and made an alliance with those who did their utmost to destroy the character of his father.
It is a disagreeable phenomenon for which only he is responsible.
He sends us an article, in "gutter" language, full of accusations, slanderous remarks and insults. He dared us to publish it. He sent copies of the same to six other Slovene newspapers "to find out" which of these really believe* in the "freedom of press". We publish his bile, not for him to find out that we believe in free press, in which he and his aJlies do not, but to show to the readers how low a person, full of hate and craving for revenge can drop.
We now refer you to his "blow-out" on page 7 and also to the Slovene article on page 5 in which his accusations are nailed down for all they are worth. And this is not the end.
Capitalism In the Dock
The trend towards a sweatshop America is evident in some sections and some industries and the continued depression is giving many masters of capital and finance considerable anxiety. Frank Kent, a keen observer, recently wrote in the Baltimore Sun of the fright that has come to many of our ruling oligarchs. The sickness of their own system is a mystery to them and they are afraid that it will go down in ruin. What is around the corner they do not know but they are afraid that it is a pit that will swallow them up. Deflated values make them peevish and apprehensive. What to do they do not know. For them the future is in the lap of the gods.
Meantime the social pit yawns for workers and many are tumbling into the abyss. Some six million wage workers are there and a few million farmers. What is just as pathetic are the hundreds of thousands hanging on the ed^e of the pit. Working for a few dollars a week they earn about enough to poorly feed an animal, not a human being. That we do not exaggerate is evident from a report of the Women's Bureau of the Department of Labor which shows that wages as low as three dollars a week are paid in some Massachusetts textile mills by new firms that have taken over abandoned mills. Thousands of mining towns and small manufacturing centers are also bleak hells of misery for jobless men with families and for others working part time at reduced wages.
All the indications point to a capitalism on its death bed after a carouse of ten years in which it fed upon the misery of millions across the Atlantic. Now it is a monstrous Caliban feeding on its victims at home and yet fearful that its gluttony is a death feast just 'before the end. The abyss is filling up with its human casualties, discontent is widespread, and the incentives for a vast movement of the working class are accumulating every day. Transformed into intelligent action, these incentives within a year or two may break down old prejudices, conservatism and ancient views and emerge as a powerful Socialist movement.
Capitalism is in the dock, accusing fingers of millions are pointed to it, its apologists can present no reasonable defense of its horrible failure, and its dominion has become a menace to all ibut a handful of fat usurers.
Never was the time so opportune and so necessary for Socialist education. It appears that we are in a race with chaos and every comrade should find a^place in which to serve in these trying days.—The New Leader.
H|l
ARCH LIGHT
Our Doings Here and There
By JOHN RAK
We hope Ho meet you all at the picnic Sunday in Riverview Park., that is, all of the comrade* from Chicago, Cook County and nearly towns. A fitting manifestation, it will be, if we can secure a big attendance. For we will have that muster mind Oscar Ameringer, in his humorous method portray the picture of America past and present. And believe us Oscar knows how as no other man knows. Then we will have Fred Warren and the recently elected Socialist Mayor of Racine, Wis., William Swoboda on the platform' in addition to a group of local apeakers. We write and speak and signal and do everything to awaken the people in i.his wealthy country of ours to the cause of tihe workers and we feel and see that we are going to get a "to re a k ' as the loser always says. Don't you stall your machine or hold back your friends on Sunday June 14. It's going to be a real revival
meeting and you must not miss it. • • •
Generally you are told all about i. he many things that go on. But this time we are going to have you trust us and we will tell you that tliere will be action thruout and all over the grove. All we want is a big attendance because the plans have been made for a big crowd and you must no. disappoint the comrades. Again let us remind you that tickets are 30 cents and that our friends are urged to procure them from our
members or the offices of Proletarec. • • •
Some time ago we commented on the trial of young fcLirkland of Gary, Ind. He was found guilty of attempt to rape etc., and got way with a new trial and a sentence of 1 to 10 years. Immediately we expressed the view that the maneuvers of the court and the defense were suspicious and the sentence imposed was out of proportion to the guilt. Recent developments have proven that our thought was justified and the whole ¿>tate urges a heavier penalty. But what attracts us to this case again is the sentencing of eight young negro boys to death, in the South, for rape. The girt in the Kirkland case died from being mishandled and miscreated. The girls in the South only complaint of attacks but otherwise were not hurt. If the darkies of the South deserve to die for their crime what should they do to Kirkland? Or be.ter still, if Kirkland gets one to ten years the darkies should be put out on parole. But the South is hard on the "black boys" and once they are accused there is no chance for a just trial. Nevertheless, the case in tihe South is being fought by several liberal organizations and it is our hope that a new trial be given and that the "darkies" will be given a
chance to prove their innocence. • • •
Thia comparison is given to show the miscarriage of justice in eithc-i case. In the first, tihe young boy actually killed a young girl but wi.h a little money and perhaps a pull he got away with it. In the second caw?, the boys had no money nor any one to take care of their case properly. Yes, this rugged individualism is liable to do any thing and kill eigtot young "blacks" is a mere thing for
i.the bosses of the slaves.
• • •
Get your bundle orders to the American Guardian early for the Mooney Special Edition which will be out about July 1. Oscar Ameringer has arranged to bring the facts in the case before the people once again. From everywhere we gather authentic information to opine ithat Mooney who has been in jail 16 years has been the victim of one of the greatest frameups this country has ever witnessed. And in spite of new evidence, in spite of the feeling of! innocence that prevails among those \hat were witnesses against Mooney | and even the judge, Mooney is still in jail. Learn about this outrageous miscarriage of justice then agitate
for Mooneys release,
• • •
There is a difference all right w'here you have democratic, republic, an or progressive State officials and Socialist. Here we are urging the governor of Illinois to call a special suasion to consider relief for nlhe unemployed and unemployment inttur-ance, and we are getting nowhere with our pleas. They are really afraid to call a special session because helping poor folks is a ticklish proposition. They will have to take from those that have money in order to help those that haven't any—and
MORE ENGLISH ARTICLES ON PAGE 7.
these legislators don't want to do that if they can help it But to the point. The progressive Wisconsin governor has already designated that a special session would be called ! to consider various urgeyt legislation. This he has done without any pressure because he knows that the people need help and assistance and that the legislators are elected to help r.he people. Draw your lesson today from the governorship of Wisconsin, e • •
, The regular monthly meeting of the State Conference for Unemployment i Insurance was held last Sunday and i the question of regular dues was re-j commended and accepted. The action commit.ee has been empowered to prepare a parade of the' unemployed to Springfield, UL to the legislature to urge a hearing on the bill now pending before the Insurance Committee.	•
• • .
They are doing a lot of "monkey" business down in Tennessee. It seems that the Sta.e Legislatures were not content with the publicity of the "•monkey trial". They have a lot corruption in the State and the officials were divided who.her or not they should impeach the governor. You can expect nothing else but what actually happened. The governor was allowed to escape the ordeal because he has a political machine and some XO,OjO political employees who used every influence to reflect the charges. But the public has formed its opinion and we hope they will no«, forget when the next gubernatorial elections take place.—The case is something liite this. As th governor is the chief overseer of the State he is responsible for the actions and transaction of ihose under him. Well the States some seven million dollars was placed in the bank run by two friends of the governor. And the bank crashed and- the State loet the money. Now they tried to pin the blame on the -vernor. He knew of the condition of the bank and while | the evidence isn't direct it discloses that he was responsible for the transaction. Therefore he should have been impeached. But politics are funny animals, and some people are getting away by playing these ¡iunny animals.
Long Distance
Grocer—You say these eggs, are not fresh, lady? Why, they're just from the country!
Lady—What country?
Good Reason
"So Mrs. Kiggs started going to church again. Change of heart?"
"No,hat."
On Sunday June 14, the Chicago and Cook county socialists will be _ picnicing at Riverview Park. The May Day celebration and Norman Thomas banquet were both successful and well attended; this gives us hope that we will have a record breaking crowd at Riverview Park this year. Among others, comrade Oscar Ameringer, editor of The Ametican Guardian, and Wm. Swoboda, Mayor of Racine, I Wisconsin, are slated to speak. As each year a greater number of Slovenes attend this annual picnic, we therefore 1 urge for another good representation of our friends and comrades this year. Admission ! tickets are available at the I office of Proletarec. Price 30 cents.
A good representation of women delegates were present at the recent JSF Educational Bureau conference for Illinois and Wisconsin held on Decoration Day. Short reports on the activity and progress of the branches and lodges affiliated with the E. B. were made. The problems, progress and membership of the JSF was stressed by comrade Chas. Pogorelec. He was followed by comrade Anton Vidid who told of his duties as a solicitor for Proletarec. The value of workers' culture such as drama, concerts and lectures, was outlined by comrade Bernik. Considerable discussion followed the next ubject in regards to club rooms and headquarters for the JSF on which comrade Frank Zaitz reported.
Comrade D. J. Lotrich stressed the importance of the English Divisions and the need of youthful members in our organization. Several delegates requested to have comrade Anna P. Krasna of Johnstown, Pa.,"give a series of lectures in this district sometime in the Fall.
The next conference will be held sometime this Fall and a
picnic in its behalf will be given Sunday September 6 at Waukegan. Following the adjournment a dandy supper was prepared by several of our women comrades. A dance took place with Johnny Koche-var and his boys playing in the evening.
e
The regular meeting of the English Division of branch No. 1 JSF Chicago will be held Thursday night June 11, at the lower SNPJ Hall. Letters have been sent to all members urging them to be present and also to invite their friends. A detailed report of the JSF conference will be made by our delegate. Interesting discussions will take place and plans for a debate will be arranged. Never has the need been so great for Youth to become active in the Labor movement as at the present time. Condition are rotten-ripe for organization, and only thru organized efforts can the system which breeds these social evils be abolished. Following the business meeting refreshments will be served by the entertainment committee.
*
Imperial, Pa., will be the meeting place of the JSF and Educational Bureau conference of branches and lodges for the Pennsylvania district. The date is set for Sunday June 28, at the Slovene National Home. Important problems and plans for greater activity will be discussed. All branches and lodges affiliated with the Educational Bureau are asked
to send delegates.
0
In this week's issue the sub-diggers report is published. In spite of the industrial and economic depression, Proletarec has made favorable gains. Much credit is due to several of our leading solicitors who make it their duty to collect expired subscriptions and secure new readers. Proletarec has a fair number of solicitors in the various Slovene communities which we seldon see listed in these reports. This week's report includes 29 names. Let's see if this column can be increased for the next report and give Proletarec a wider circulation.
ANOTHER HOLDUP!
WHAT iS SOCIALISM?
A reader of the Young Socialist asks for a definition
of Socialism and how it differs from Comnriuniam. Aside from the good, but rather academic, definitions to be found in dictionaries, encyclopedias, etc., perhaps the best and most concise is thai which defines Socialism a« 'public ownership and democratic management of industry' with the corollary, 'industry run for the use of all the people eather than for the profits of a few millenaries.'
In actual practice our water system a* it is today comes very close to being what Socialism will be when extended to all industry. In the first place, the public, as city,)county, or state, owns the water system; no private individual owns more than any other individual citizen. Secondly, the managers and superintendents of the various water works are appointed by an elected representative of the people. Socialists would extend democracy further, and at the same time safeguard the rights of the higher officials made by a board with equal representation from the government, the consumers, and the workers. Now as to the corollary, 'Industry for use and not for profit*, water is supplied to everybody at cost, the waiter rates being just high enough to pay for the building and maintenance of reservoirs, pipe-lines, etc.
The question now arises. Since this is a country supposedly run on the philosophy of 'rugged individual, ism', why is it that we do not allow privately owned water companies to supply us with water, thereby giving a few more individuals a chance to become million-aries? The answer to such a question is obvious. We know that the lives of everybody, rich and poor alike, depend upon the purity of the water supply. We feel that we cannot trust individuals who are concerned only with their own profit to supply this water since people who do not hesitate to sell adulterated food, will also try to turn every muddy river and pond into money. We, therefore, insist, and rightly so, that since pure water is a social necessity it nruat be socially owned.
Now Socialists got a step further and say that not only should the water supply be publicly owned and democratically managed, but thait all the other social necessities, land, mines, factories, railroads, banks, mills, etc., upon all of which our very lives and livelihood depend, should also be publicly owned and run for the welfare of all the people rather, than for a snrfall percentage of idle drones who receive from these sources rent, interest, dividends, and profkto.
Finally, Socialists believe that since this program is so obviously beneficial to at least 95 % of the people, it should be possible to convince 51% of the people to vote for such a change and bring it about in an orderly, democratic fashion. The Socialist Party is striving essentially to educate the people as to what Social ian is and how it can be obtained. In this task everybody who is interested can help by joining the Socialist Party are the Young People's Socialist League and taking an active part in enlightening the rest of the people.
The Communists have the same goal at the Sociali*» but they hope Ho attain this not by educating the majority but by having a violent revolution which will put a minority in the position of dictators. The sue, industrial interdependence, and democratic traditions of this country make anything like a revolution e fantastic dream. The history of the Communist Party of America merely emphasizes this fact, aside from holding up the natural growth of the Socialist Party for at least a generation, the Communists have accomplished notthing constructive.—A. H. K.
THE ITALIAN DICTATOR
IN TROUBLE
Mussolini is having a lot of trouble. On top of the attack by some of his followers on the most enflne* of Italian musicians, Toscanini, comes an attack on employes of the postal department of the Pope. 1M at.ack on the conductor of the New York monic Orchestra came because he rightly refused to include the playing of the Fascist Hymn in a P^0™; ance that he was about to conduct. It had no artistic place there and it would have been ridiculous to include it.. All of musical America was aroused over this' .physical outrage upon one of such	in
the art. Mussolini is catching it as he never did when his followers, knowing they would be backed up by the Dictator, murdered, Matteotti. The attack upon Toscanini was an outrage. I, and others, have earned the right to say so. But I have some memory and do not forget that some of the most prominent denouncers of th» latest Fascist outrage had nothing to say about the treatment given Conductor Muck in this country as a result of his attitude on the Star-Soangled Banner.
* Nor have I forgotten their lack of resentment when that great human being, as well as great musician Frit« Kreisler had his concert broken up in the Lexington Opera House by our Fascists in New York. As for the outrage upon the Pope's employes, I and others have al.«»o by our con inuous attempt« to expose the deviltry of the tyrant, Mussolini, to the people of this country, earned the right to denounce this, But again I cannot forget how silent many of the greait spokesmen of the Church were when Matteotti was murdered and the Fascists were burning the property of their opponents and maiming and murdering defenceless Italians charged with being out of sympathy with Fascist aims.—Charles W. Erwin.
Won't Work on Account
of Capitalism
The pope's full encyclical adds little to «he summary. He was about as far on labor's side as he can be without being a genuine Democrat or a Socialist And then he denounces Socialism.
Hi« social justice theories may read well but they won't work. They can't, «o long as the right of the few to own thtf principal tools of production la «till recognized. Moreover, the Catholic church to usually on the side of power and privilege where the church has fullest sway. Witness Mexico, Italy, Spain. Events are the best commentary on the pope'« encyclical. And among the events we include communion breakfast* with Father Coughlin and Jimmy Walker as speakers!—Norman Thomas.
If the policeman doesn't shoo* It out with gangsten, he'« yellow; If he does, he'« a hero and hi« wi<fow can take In washing.