Štev. 5. Cena ednoga Febr. 1920. Leto VII. List za Prekmurske Slovence. Prihaja vsako nedelo. Cena na mesec 1 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje. Delavec. Gospod je delavce najemao v svoje gorice. Edni so prle prišli, drügi sledi, plačo so pa ednako dobili, vsi so dobili Gospodovo plačo, vero. To pomeni denešnjega evangelija prilika. Delavec i vera! Se da to razločiti? Ne bi se smelo, a žalibog, zgodovina novejšega časa nam nasprotno svedoči. Dosta je delavec ki nemajo vere i mrmrajo na tiste ki jo majo i jo kažejo v djanji. Socialni demokratje nemajo vere. Delavci so brez Kristusa, brez njegove svetlobe, zato pa se po njihovih sledah samo traica, nevola rodi. Koga ne vodi misel, ka jé Bog, ki de račun brao od vsake misli pa od vsakoga najbolje skritoga stopaja, nakladao. Boga ne, človek pa ne ve za to, si misli, i reče hüdoba skrita ž njega. Boljševizem nam je pokazao, kam pripela socialna demokracija: v nered, v rop, v pokončanje vsega poštenoga, cele človeče drüžabe. Ki podpira socialne demokrate, podpira sovražnike božje i njegove svete Cerkve, podpira svoje najhüjše protivnike i puntare proti miri drüžabe. Pa neščejo ter nikaj dobra? Ščejo telovna dobra, svecko slasti brez Boga. Vere nemajo, nebo ne poznajo, za Boga ne vejo, to" je te najveltše dobrote ne more je i neščejo dati. .iče bi Vervali? Če bi Vervali, bi prišli v naš krščanski tábor, bi postali pomagači krščanske politike, pomagači za zmago Materecerkve. Hasnovi-tejše politike ne vganja zato, kak tisti, ki moli i dela naj verjejo neverni naši politični sovražniki. Modra obleka, v štero se dnes obleče Maticerkev, bodi nam Opomin na to molitev v postnom časi.. Nezadovoljnost. Pred kratkim mi je pravo gospod, ki je vogrskoga mišlenja i čütenja: „ljüdstvo je zdaj nezadovoljno pod jugoslovanskov upravov, ali če bi pod madjars-kov bilo, bi ešče bolje vrelo.Tam je vekše pomenjkanje."— Neka nezadovoljnost se leti več ljüdi v Prekmurji, to je stalno. Ali ka ta nezadovoljnost nema dostakrat vimo, ka je vse tak, kak bi moglo biti. Ne je. Ali ne je tami Jugoslavija kriva. Zgodi se včasi komi krivica, ali naj zato ne preklinja cele države. Poprek v celoj Jugoslaviji se zdaj najbolje Prekmurcom godi. Nedamo vojakov, ne plačüjemo dače, glada ne trpimo, pride po srednjem tüdi cuker i sol, duhan pa celo v obilnosti, uradi kaj so mogoči tudi včinijo. Bodimo zadovoljni! Zroke nezadovoljnosti pa povejmo pri kmečkoj zvezi. Zdrüžimo se v njo, ta nam bode pomagala. Dom i svet. Jugoslavija. Regent Aleksander je prišo z Francoskoga v Belgrad. Odrejer.a Je razorožitev tistih vojakov, ki so prvič bili v vojaško slüžbo pozvani. Nove banke dobimo, na šterih na obe strani bo_ednaki napis : eden dinar, štiri krone. Za to banke teliko dobimo blaga kak zdaj za štiri krone, Zamenjávait do ob prvim banke od 20 koron više. Stari srbski dinar de tüdi zaplenjen, da nastane enoten, eden penez v celoj državi. Jugoslavija dobi od Nemčije 22 milijardov i 800 milijon vojne odškodnine. Ta se mora v 2u letih plačati. Da pa tüdi tisti deli Jugoslavije moro plačati vojni dug, šteri so prikapčeni k njej iz Austrije, Vogtskoga, dobi čiste odškodnine Jugoslavija okoli poldrügi milijard. Mirovna konferenca. Meje med Jugoslavijov, Vogrskov i Italijov se zdaj delajo. Madjari dobijo mesta Rečah, Mohač i Bajo. Naše Prekmurje, kak se glasi bi v dozdajšnjih mejah ostalo v Jugoslaviji. Odloči se v Kratkom kak bo. Zveza narodov je mela prvo svojo sejo. Madjarom so izročeni pogoji mirü. Reki (Fiumi) se moro popolnoma odpovedati. Zavezniki so odločili, ka z Rusijov ne sklenejo poscbnoga mirü, nego vsi sküpno. Nekdaj so na Vogrskom tüdi tak delali židovje, socialni demokratje i boljševiki. Pa je ne dugo trpela njihova zmaga. Kristus se ne da premagati. Z procesijov so postavili na Vogrskom križe vövržene nazaj v šole, do toga pride tüdi na Češkom. Hünka plivanoša, prvoboritela Slovakov za krščanske i narodne pravice, češka vlada püsti z voze, zato ka je spoznala, ka je nikaj ne zagrešo proti države i nedužno je zaprt. Rusija. Boljševiki so premagali vojsko generala Kolčaka i njega samoga z dvema ministrom a sibirskima zgrabili. Pomagali so njim Čehi. Francozko. Za predsednika francozke ljüdovlade je zvoljen iz med 889 glasov z 737-mi Deschanel Pavel. Vogrsko. Volitve so dokončana. V kratkom se zide državni zbor, pred šteroga postavi gr»f Apponji, poslanik na mirovnoj konferenci tű dobljene pogoje mirü za Madjarsko. Kda so Madjari zvedli pogoje mirü z Pariza, so v znamenje žalosti Čarne zastave razobesili po celoj državi. Tisto nedelo so obhajali kak den žalosti, šteroga se zakaplje negodašnje Slavno i veliko Vogrsko. Grof Apponji je prišo že nazaj z Pariza. Madjari Prekmurca trosijo vest med ljüdstvom, da 2 NOVINE 1920. febr. 1. meja bo Müra. Od Jugoslovanske delegacije z Pariza je pa prišo té glas, da ne bo spremembe. Letnike 1895, 96, 97 i 98 zoveje vse pod orožje Madjari ne samo doma nego i v zasedenih krajeh kak v Fiumi, na Horvackom i v Slavoniji še hromi se moro Zglasiti. Naši dečki bi po toj odredbi tüdi mogli notri iti. V Jugoslaviji domo püščajo vojake zato ka mir želejo, na Vogrskom je pa zbirajo za to, ka se na boj pri pravljajo posebno proti Čehom šteri bi mogli pomagati N. Austriji zasesti zapadve vogrske županije. Glasi. Izobtaževslni tečaj (šola za izobrazbe, včenje prostoga ljüdstva) bo pri Svetom Križi febr. Ki Tečaj se začne predpoldnom ob 9. i trpo bo do 2. po poldne. Govorila bodeta g. dr. Hohnjec i Vlad Pušenjak. Slovenska božja slüžba se bo začela po časi 1 v D. Lendavi po dobrotlivosti g. č. kanonika Straus Florijana, ki je na prošnjo g. č. komisara, dr. Berbuča, rad v to privolo. Premeščen je iz Beltinec na Hotizo za nsdučitela bivši beltinski učiteo g Habaht Janoš, ki je Zednim bio tüdi kanto!- tű, Beltinske fara se odhajajočemi srčno zahvali za verno spunjavamo kantorske slüžbe, Pr čini »ger Janoš ižekovski učiteo je pa spremc-ščen v Soboto za nadučitela na državno petrazrednico. Smrtna kosa. V mro je v Beltincih knjigovodja tamošnji posojilnice g. Ribarič. Pred kratkim je pokojni zakopal mater, zdaj se je Popaščo za njov. Pokojni je bio rojen Madjar, tiho, krotko narave, šteri je nikdar ne rovao proti oblasti; živo je samo svojemi pozvanji i hodo na pomoč posojilnici tak v Pešt kak v Ljubljano. Kak so ga vsi pošíüvaü tak vsi žalüjejo za njim. Bivši boljševiški Židovje Hirschl Koloman, Hirschl Armin, Hal-mos Eugen (lenő) i Sauer Ivan, štere je civilna oblast nameravala zapreti, so pobegnoli z Prekmurja. Srečno pot. Da bi šli za njimi vsi njihovi somiš-lieniki, šteri so našemi Prekm, novzro-čiii teliko kvara. Oblast, naj pri takših bičali bísirejše noge ma, ovak njoj vse vujdejo. Sodnijske vesti. Zavoljo tolvajije so bile sodinji izročene osebe iz ekečke vesi, z Fokovec. z .Martjanec, z Pužov.ec, z Vadarec, z Trd-kove, iz Sotine. Vkrádjena je krava David Dotniniki v Mačkovci!, v vrednosti 8000 kron. Tata skrbno zasiedüje orožništvo. Zavoljo ropars.koga napada sta prišla pred sodnijo dva borejskiva cigana. Konjsko den v Soboti, dec. 2-3. je slaba bio obiskao Vendar je g dr. Zavüpnik, živinozdravnik na deli, da sestavi konjerejski sosvet za Prekmurje, šteri naznani žele i zahteve konjerejcov. vladi. Posestniki lepih kobii so dobili lepe dare. Prvejši žrebči so dobili vsi licence (30) i so se še naküpili štirje Janščaki ple-tnenski žrebčeki za državno žrebčarnp. V Soboto prideta dva državna lehka žrebca za lehke kobile. V konjerejski odsek je zvoljen- izmed Prekmurcpv g. Benko. Konjereja je v Prekmurji lepo razvita. Po prémivanji smo zvedeli želo ljüdstva: Prekmurci naj bodo večini zastopani v konjerejskom odseki. Konjarje naši so zamerili, da so njim kobiie pregiejüvaii tüjini!. Hromi vojaki (invalidi) iz Prekmurja so bili preiskani po tozadevno) komisiji 15 jan. na Cankovi, 16. i 17. pa v Soboti, Komisija določi, za koliko odstotkov je vsaki invalid delanezmožen i na toj podlogi se določi višina penzije. Civilni komisar da na znanje, kje i kda bo ta komisija zapel preglejüvala hrome vojake. Vojaške podpore za dovice pokojnih vojakov, nadalje drüžinami vlovljenih i hromih vojakov se že deloma Plačüjejo. Dozdaj nej bilo mo! goče nakazati teh podpor vsem pri-zadatim familija!!, zato ka ma civilni komisar v Soboti samo dva doma. (jiva človeka na razpolago, šteriva hodita od vesi do vesi i sprijemata naznanila prizadetih V kratkom vse vesnice prido na vrsto Podpora za to zaműdo ne bo menjša. influenza se le Pojavila v D. Lendavi i se že prece razširila . med ..vojaštvo:: kak tüdi med civilnim Prebivalstvo'.!*,. Od dekline, ka je nej bila od matere rojena. Narodna. Gda je Šla prti svojoj küči, je že Ozdaleč Vidla, ka se od streha din kadi, pa v peči ogen je. Gda je na v hižo stopila, tam je pa naišla tak lepo deklico, ka je šče tak lepe nigdar nej Vidla. Mela je v rokaj meklo, pa je pomelaja hižo. Ženska jo je včasik pitala: — Dete moje drago, ka pa ti delaš tű ? Odkod si prišla ? Deklina je "odgovorila: — Já, Vej ste me pa ví prinesli se. Ženska jo je nato pitala: — Gda sam te prinesla, pa s kem? Deklina je pa djala: — S listov skaíinov, ka ste jo tam v grabi vzeli pa eti pod klop vrgli. Stara je to nej štela včasik vervati, liki je gledat pod klop, kama je skaiino vrgla. Skaline je resan nej bilo tam, kama jo je vrgla. Zdaj je že vernih, pa je pitala dekline: Pa ti nebi mogla tak dekla ostati, kak si zdaj? — O, ka bi nebi! — je odgovorila deklina. — Samo ka sam šče jaz nej krščena. Či bi me ví okrstiti, te bi dekla ostala Stara ženska je nato Šla v künjo po vodo, jo je vlejala dekiini na glavo pa pravila: Jaz te krstim vu imeni Oče, Sina i Düha svétoga. Amen. Stara je zdaj na to dekline jako pazila, jo je skri, la, pa je je nikomi nej pokazala, zato ka je strah bila, či bi njoj jo što vzeo. Vsaki dar, vsako veselje, vse, ka njoj je srce-.poželelo, njoj je obečala, naj samo pri njoj ostane. Oda se je pa že malo bole spoznala ž njov, jo je stara ženska začala s sebov voditi v grad, pa njoj- je tam kazala, kakše delo ona opravla, Dekiini se je delo vidlo, zato je prosiia staro žensko, naj njoj d ovoli, ka de ona tüdi delala. Pravila je, ka obedve več zaslüžila, pa ta te. boše živlenje meli doma. To je pa nej dugo trpelo. Krao je najmre ednok najšeo to lepo deklino v gradi, pa kak jo je oprvim zagledno, se njemi je včasik dopadnola, pa si je začao. misliti, ka šče zato drüge li jakše so, kak je njegova žena. Mapo se je zatém pomali za njov hoditi, ž njov lepo pogovarjali, njoj 1920. febr. 1. NOVINE 3 Küpite sčečka! Dobijo se po 2 K. pri drűštvi „Dobrodelnost“ Ljubljana, Poljanski hasip 10. Darov sé dobi 1317 v 80 jezer koron vrednosti. Čisti dohodki srečk (lösov) pri padnejo slepim vojakom. Febr. 3. je srečkanje. Türnišče. Küga je minola, svinjsko senje naj se nam odpre. Mi v Lendavo ne bomo gonili svinj, ka bi se tam ležej, da je bliže meja, kak Prinas prek njé spravile. Svojih pravic ne püstimo. Beltinsko senje so šteli prestaviti v D. Lendavo, a občina-je protestirala i toga Ite dovolila. Izpüščeni so g. Vogler Karol, Blau i Balkanji iz aretacije, drügi dolnjelendavski gospodje se pa tüdi, kak se čüje v kratkom na prosto postavijo. Država treznosti je Amerika. Pravda je sklenjene, ka se alkohola pijača (vino, žganica, piva itd) več ne sme točiti. Tristojezér krčem se zdaj zapre v toj državi. Takša treznostna držáva je tüdi otok Island i Norveška. Leder, poplate, melo de delio dolnjelendavski župan g. Božidár Sever. Zglasiti se je trebelo do 25. jan. Amerikanci so küpili zvone za črensovsko cerkev. Nabrali so 35‘000 K. na nje, drügo pa še dodajo, ka pridejo trije zvonovi, na koj je tüdi črensovčarje lepo prosimo. pad. „Pravda“ javi: Mažarska vlada čala za napad v Prekmurji i obljübila, več pripe- tilo. Nadomestiš je zapovednika polkovnika (ezredes) z drügim, dogradila poročnika napadalca (zvezde je zgübo) i odpüstila podčastnike; plačala bo odškodnino