Ognjena krogla (Povest.) Oče Ncvak je bil moder in priden gospodar. Od ranega jutra do poznega večera delal in komaril je okrog svoje hise, ter si tak<5 pridobil lepo premoženje. Njegova kmetija je bila v izgled vsem njegovim sosedom. Ou ui postopal in posedal po kerčmah, ampak marljivo in veselo je prijel za vsako deio, dobro vedč, da le pridnost, pobožno in veselo serci donala srečo in blagoslov božji v hišo. Njegov vsakdanji prigovor je bil: ,Moli in delaj!' Zat<5 je pa tudi svoje posle k delu in bogoljubiiemu življenju priganjal. Večkrat jim je dejal: ,,Po-božni in delavni posli so velika sreča pri hiši; oni ne gledajo toliko na plačilo, kolikor na svoje delo, katero kaže njih telesno in dušno vrednost; kakoršuo delo, takoSen delavec. Pobožen in priden delavec je zdrav na duši in telesu, je zvest svojemu gospodarju in vsi dobri ljudje ga imajo radi." — Novakovi posli so pa tudi čestili svojega gospodarja iu niso delali njegovej hiši nikakove sramote. Tak<5 je bilo pri Novaku in blagoslov božji se je kazal pri vsein njegovem pre-: moženji. Tudi Novakovka je bila verla gospodinja. Ves dan se je sukala in ver-Sela po hiši in kuhinji, pospravljala je in devala vsako reč na svoje inesto, da je bilo vse lepo in snažno. Otrok Novakovi niso imeli razen Jelice, ki je bila ravno osem let stara, in največje veselje svojih skerbnih staršev. To se vž, da bi bil oče Novak rad imel sina, kateremu bi po svojej smerti zapustil lepo svojo imovino, ali Bog ni hotel uslišati goreče molitve skerbnega Novaka in gorkih prošenj njegove dobre sopruge; zaW pa je mati toliko bolj ljubila edino hččrico, za katere srečo sta delala oče in mati, da jej pripravita srečno in ve-selo prihodnost. Da si ravno še majhna, vendar je Jelica materi že pri marai-katerem delu pomagala. Stari Jakob, ki je že več let služil v Novakovej hiši, napravil jpj je iz inehkega lesa prav lično preslico in lepo, kakor sneg belo vretence, mati jej je dala hodne kodelje in Jelici je dersžla tenka in dobro se-sukana uitka izpud uežnib njenib perstkov, da je bilo le veselje jo gledati. Tudi — 3 — v šolo je hodila Jelica in se prav marljivo učila. Pae so se smeli njeni dobri starši zanašati, da bode njih heerka enkrat umna in dobra gospodinja. Nekega lepega poletnega dn& se odpravi oče Novak kmalu po zajuterku s& svojim hlapcem Jakobom y bližnjo bukovje, da bi nasekala derv za kurjavo in poiskala pripravnih kolov za ograjo pvi vertu. Mati jima je naložila v torbo sira in pogače, da bosta iraela zakosilo, kajti pred večerjo ju tako ne bode domtfv. Jakob priravna voz, upreže vola in kmalu sta bila v lepem bukovem gozdu. Lep dan je bil, nobene sapice ni bilo od nikoder, viinjevo neb6 je bilo čisto kakor ribje ok<5. Oče Novak in Jakob se spravita na delo ter sečeta mlado pre-klovje, da si večkrat z rokavom pot z vročega čela obrišeta. Ko sta nekaj časa tako sekala, slišita uaenkrat iz obližja nekak otročji jok. Oba se radovedno ozi-rata in vlečeta na uh<5, kaj bi to bilo. In lej! tam le iz dupla starikave bukve prikobaca ubog doček, ki je bil komaj kacih 10 let star. Razoglav in prav slabo oblečen zakrival si je z rokama obraz in prav railo jokal. Osupujeno ga gledata oče Novak in Jakob. Ko se jima dečpk približa, vpraaata ga obedva naenkrat: ,,Za božjo voljo! od kod pa si in kaj delaš tukaj tako zgodaj. Vidi se ti, da si tukaj v gozdu prenočil." — 0 dobra človeka, lepo vas prosim, u-smilita se uboge sirote, ki nima niti očeta niti matere, in vzemita me pod svojo streho, vsaj hočem biti prav priden in Bog vama bode stotero povernil, kar bosta storila dobrega meni ubogemu dečku. Lačen sem tudi, da se Bogu usmili, denes bode že drugi dan od kar nisetn nič jedel. Če imata kako skorjico kruha, prav lepo vaju prosim, pomolita mi jo, pvav hvaležen vama bom, in pokazati vama hočem veliko grudo železa, ki je necoj po noči padla iz jasnega neba doli na zemljo." Oče Novak in Jakob ne vosta kaj bi rekla na vse to. Nenadna dečkova pri-kazen zdela se jima je čudna, in lehkoverni Jakob je že natihoma dejal ,bodi Bog % nami in sveti križ božji?' Ali deček ne jenja prositi za skorjico kruha ter pravi, da jima bode povedal vse, kako je ž njim in kaj dela tukaj v gozdu. — Novak vzame torbico, izvlfče pšenični kolač in odreže pvav velik kos, ki ga pomoli lač-nenm dečku. Tudi košček sira mu da. ,,Bog vama poverni stotero" reče deček, vsede se na bližnji panj ter z največjo slastj6 otepa kolač in prav počasi pri-grizuje košček sira, boje se, da mu ga pvehitro ne zmanjka. Hlapec Jakob po-stane zdaj serčnejši, nasmeje se očetu Novaku in mu reče po tihoma: ,,Le po-glejte, kako zal dečpk; rcs je žkoda, da je ubožček, z njega bi se dalo kaj ko-ristnega narediti." Potem se oberne k dečku, pogleda ga ostro in pravi: ,,M, le pazi se, da nisi naju ogoljufal in znabiti nalegal. 0 jaz poznain več takih ticev." Deček se ne zmeni veliko za te hlapoeve besede in oteplje svoj kos kruha napvej. ,,Bad bi le vedel" reče Novak ,,kakošno grudo železa ima, rekel je, kakor se mi dozdeva, da je padlo z nebes." ,,Da, da, rekel je, rekel," po-terdi Jakob, ,,slišal sem ga na svoja ušesa, a gorje mu, ako se je zlegal.-' ,,Ni-sem se zlegal ne" odverne deček, ki je slišal te zadnje Jakobove besede, skoči k stavoj bukvi in prinese velik kos železa, ki ga položi pred naša dervarja. Oco Novak in Jakob gledata zauzata veliko grudo železa, in ne verjameta dečku, ki pravi, da je padla z jasnega neba. ,,Povej nama vendar" pravi Novak ,,od kod in čigav si, kako si prišel tu sim iu kaj pomeni železo, od katerega praviš, da je padlo z neba." ,,Da, da, le povpj nama vse na tanko, pa brez laži, kaj delaš tukaj, in od kod je to že-lezo; kajti vedi, da sem jaz Novakov Jaka iu gorje ti, ako sa mi zlažftš." To 1* __ 4 __ rekši pogleda Jakob ostro dečku v oči. — ,,Poslusajta me tedaj, povedati vama hočem odkritosercno vse, kako je z menoj ubogo siroto in usmilita se me po-tem, ter me vzemita v svojo hišo, vsaj hočem biti prav prideu in delaven, in Bog vama bode povenril, kar bosta dobvega storila meni ubogej siroti." To reksi, obriše si deček solzne oči in pripoveduje tako-]e: ,,Jaz sirota nimam očeta ne matere, umerli so mi dobri starši, ko sein bil še prav majben otrok. Po smerti mojih staržev me je vzela teta k sebi in je zame skerbela. Pa tudi dobra teta mi je kmalu umerla. Po tetinej smerti rne vzame neki kmot pod svojo streho, pri katerem sem bil za pastirja. Zel<{ oster in neusmiljen je bil moj novi gospodar. Za vsako majhno stvarco rae je liudo pretepal. Predvčerajšuem. ko sem bil na paši, priklati se hudobeu pes med čredo, ki se zaganja vanjo, iu mi jo razkropi na vse strani. Celi dve uri sem imel dosti opraviti, predno sem jo zopet vkup prignal. Da si ravno sem bil pri vsem tem popolnoma nedolžen, pretepal me je vendar moj gospodar tako neusmiljeno, da sem vso noč poteni Ijubega Boga prosil, naj bi me rešil tega neusmiljenega trinoga. Eazen se je pa še ponovila, ko se je drugi dan poka-zalo, da je najlepša krava, ki je bila čredi vodnica, zgubila zvonec od vratu. Gospodar me zgrabi za vrat, pahne me skozi vrata in mi pravi, da mu ne smem poprej pred oči, dokler ne najdem kravjega zvonca, če bi tudi imel gladu u-mreti. — Z višujeliui herbtom in s pruznim želodcern šel sem drugi dan na-zaj na pašnik, iskal sem ves božji dan z objokanimi očmi zgubljeni zvonec, — pa zastonj. Solnce se je že skrilo za gore in luua se prikaže na nočnem ne-besu. Kaj mi je storiti? Domov se nisem upal brez zvonca, ker sem dobro ve-del, da me nič dobrega ne pričakuje. Zunaj pod milim nebom prenočiti in »e prav blizu tega bukovja, o katerera sem veckrat slišal pripovedovati, da v njem straši duh divjega lovca, ki je bil ustreljen iu na ueko drevo obešen, to mi je prizadjalo veliko strahii in groze. Vendar je bil sfcrah pred hudobnim gospo-darjem večji, nego strah v gozdu prenočiti, iu tako sein se skril v duplo stave bukve, kjer sem vso noč molil k Bogu, da bi me obvaroval strahii divjega lovca, o katereia se pripoveduje. — Ker nisein mogel očesa zatisuiti, gledal sem vso noč v jasno nebo, na katerem se je nebrojno stevilo svitlih zvezdic tako lepo lesketalo. Tukaj gori, mislil sem si, so tudi moji dobri starši; stezal sem roki proti nebu in prosil z objokauimi očmi ljube starše, uaj bi prosili zame ubogo siroto pri dobrem nebeškem očetu. Naj bi mi izprosili milosti, da rae reši ljubi Bog iz rok neusmiljenega gospodarja, pri katerem mi ne bode nikoli bolj5e, ali pa, da ine vzemd k sebi gori v svitla nebesa. Ko sern tako jokal in zdiho-val, se naenkrat zasveti kakor ogeiij Da zvezdaatem nebu, in skorej nad glavo se nii prikaže velika ognjena krogla. Na vse kraje so žarki od nje leteli. Sve-tila se je kakor razbeljeno železo. To se ve, da je ta čudna prikazen moj strah ua divjega lovca še pomnožila. Zatisnil sem si ooi, da bi ne videl ognjeue prikazui, stisnil sem se v kotiček kakor jež, in še sopsti se nisem upal. Kar naenkrat razpoči uad mano ogajena krogla s& strašjiim pokom, nehote odprem zdaj oči, in videl sem več manjših ognjenih koscev, ki so se svetili kakor da-njca in na vse strani leteli. Večji kos je letel uaprej proti zemlji in je padel ne daleč od votle bukve, v katercj seni se ja?, strahii tresel kakor šiba na vodi.. V istcm trenotku, ko je kos ognjene krogle na zemljo padel, je tudi ugasuil, Mislita si moj stvah, ki seiu ga moral prestati, preduo se je zdauilo," — 5 — Jakob pogleda očeta Novaka, strese z glavo in reče: ,,Nu, kaj pravite vi oče? Kaj neki je bilo to?i; ,,Le pocakajva, da naina deček vse povč, reče oče Novak. ,,Nu kako je bilo potem v jutro, ko je dan napočil?" vpraša Novak dečka. ,,Berž ko se je jelo daniti" pripoveduje decek dalje ,,zlezel sem iz bukovoga dupla ter grem gledat, če bom znabiti našel kos ognjene krogle, ki je padel ne daleč od meue na zemljo. In glejte.' kaj najdem? Ta-le kos železa tukaj. Mislil sera si, dobri Bog mi je to železo vergel iz neba, da je ponesem svojemu ueusmiljenemu gospodarju za zgubljeni zvonec. Iz te gnide železa si bo lehko dal narediti §e več zvoncev. Šel sem potem tja doli v doliiio, da bi se umil, ker sein slišal vrelec žubore.ti, ia res ga tudi najdem. Ko se po drugem potu nazaj vernein, najdem vaju tukaj, ki sta bila tako dobra, da sta mi dala sira in pogače, da sem se vsaj rnalo oteščal. Ko bi se ne bal svojega ostrega gospo-darja za zgubljeni zvonec, podaril bi vama grudo železa, ki mi jo je poslal Bog sam, da potolažim jezo svojega gospodarja." ,,Nič se ne boj, dečko!" reče Novak ,,Bog te ima gotovo rad, sicer bi ti ne bil podaril cele kepe tako lepega železa. Bog pa tudi ve, zakaj te je pri-peljal ravno v moje roke. Meni te je izročil, da te rešim hudega gospodarja in te vzamem pod svojo strebo. Ako ti je tedaj ljub<5 in mi obljubiš, da bodešf priden in ubogljiv, vzel te bodertt seboj na svoj dom, da ostaneš pri meni. Tvojemu gospodarju bom pa jaz nov zvonec kupil, in mu rekel, da si poišče druzega pastirja." Na te Novakove besede pade Ivanek, tako je bilo decku ime, na, koleni predeuj in se mu se solzami v očeh zahvaljuje za veliko dobroto, ako ga re§i hudobnega gospodarja; obljubuje mu, da ga bode vselej rad ubogal iu storil vse, kar mu bode zaukazal. - Novak mu pravi, da se naj Bogu zahvali, ker vse to je le Bog tako na-klonil. Jakob še zmerom gleda in občuduje veliko kepo železa. ter z glavo maje, kakor bi ne hotel verjeti, da je res padla z jasuega neba. Ooe Novak ga opo- mni, da se naj podviza, da bosta delo prej končala in tudi prej dorndv Sla. Zopet pokate sekiri, a Ivanek čuva med tem izprežena vola, in gleda, da se paseta po travnatej doljavi. Na večer, ko je bilo čas večerjo pripravljati, bila sta naša dervarja že blizu d(ima. Novak je šel naprej z dervačo na rami, Jakob in Ivanek sta pa ostala Se od zadej pri vozu. ,,Berž teci, Jelica, očetu naproti" reče mati, ko ugleda z vežnih vrat o-četa domdv priti. Jelica škoči ter hiti z odpertima rokama, da pozdravi dobrega očeta, katerega že cel dan videla ni. Tudi psiček, ki je dremal zunaj pred vežnira pragom, skoči zdaj gospodarju naproti iu se mu spenja po irhastih hla-čah. ,,Nu, Jelica, denes ti pa sva z Jakobom pripeljala raladega tovariša; ta bo imel dovolj časa, da ti bo napravljal vretenca k tvojej preslici, pa tudi ma-teri bo izrezljaval lehko kobilice h kolovratu za na repetalko. Naučil ga bode že naš Jakob. Pac smo že potrebovali fanta v hišo. in denes nam ga je poslal ljubi Bog kakor nala§č v naše roke; prav zal deček je to." To se ve, da Je-lica ni umela teh o^etovih besed. Še le pozneje, ko pride Jakob ia pripelje Iva- neka v hišo, lnislila si je, da je to gotovo deček, katerega je oče omeuil pri-šedši doiudv, ia da bo ostal odsihdob v njihovej hiši. Pri ve-čerji je oče Novak pri-povedoval vse, kako sta z Jakoboin dobila ubo-gega dečka, in tudi Iva-nek je mo-ral še enkrat svojodogod-bo ponoviti. Železna ke-pa je šla od rok do rok in nobeden se je zadosti nagledati ni mogel. ,,Ju-tri bomo u-prašali na-šega gospo-da župnika, kaj pomeni prikazeu, ki jo je videl ubogi Iva-nek; gotovo nain bodo znali kaj za-nesljivega povedati," rece oče No-vak. — Je- lieina mati pa je naredila Ivaneku postelj pri peči in mu je dala rjuhe in ode-jo, kakorbibil njen lastni siu. ,,lNič ne veni, kako je to" reče inati Novaku, ko je spravila tujega dečka v postelj, ,,da se mi ta deček tako dopade." — ,,Tudi meni je deček všeč; ako bode priden in bodeubogal, obderžala ga bova pri hiši, vsaj tako niinava nobenega sina." Te očetove besede so bile materi iz serca vzete. Drugi dan po poludne so šLi gospod župnik memo Novakove hiše na trav-uik, da pogledajo, kako se sen<5 suši. Novak je pokliče skozi okno v hišo. Po-kaže jim Ivaueka in kepo železa, ki je, kakor pripoveduje deček, padla iz nebes. To ge yč, da je moral zdaj Ivanek še v tretje pripovedovati svoj dogodek. ,,He, =. t - ¦ gospod župnik," reče oče Novak, ,,vi ste učena glava, povedali narn boste, ako je pač mogoče, da j« fantt kaj tacega videl, in da je to železo res padlo izpod nebd, na zemljo. Vsa Novakova družina se zbere okrog gospoda župnika in ra-dovedno posluša, kaj bodo gospod župnik rekli nato. To se v6, da je bil Ja-kob uajbolj radoveden. Gospod župnik si ogledajo železno kepo od vseh strani, po tera pa tako-le pripovedujejo: ,,Prav rad verjainein, da je deček videl ognjeno kroglo ali ka-kor navadno pravimo svetinjo. Svetinje so velike ognjene krogle, ki jih je prav lepo videti, kedar se prikažejo ljudem. Te krogle se zažg<5, razpočijo in razsute popadajo na zemljo. To, kar iz svetinj na zemljo popada, imenujejo učeujaki spodnebuike (meteore). Spodnebniki ali meteori obstojč iz železa in drugih rud. Pervine so ravno iste, kakor je imajo rudnine v zemskih hribib, ]e sestava je drugačna. V meteorih je železo samo o sebi, a na zemlji to ni mogoče, ker ga rijd, jč. V sfcarih časih so si Kalifi in mongoljski knezi naprav-ljali meče iz takih spodnebuikov. Velika ognjena krogla se je pokazala pri jasneni nebu tudi leta 1751. pri Hračini blizu Zagreba. Iz nje sta padla dva velika železna kosova, katerih eden je tebtal 16, drugi pa, ki ga iumjo še dan-denes na Dunaji shranjenega 71 funtov. Pravijo, da je v južnej Ameriki pred več loti padla tolika peza železa izpod neba, ki je tehtala 1000 centov. Skušuje in opazovanja učč, da se meteori nabajajo povsod in o vsakem času naj bo vve-me kakoršino koli. Meteori ali spodnebni kamni so tedaj tujci, ki dohajajo na našo zemljo ljudem v poduk, da svitle lučice, ki se po nebu prižigajo, niso le prazne goreče pike, ampak svetovi, kakor naša zemlja. Ta kos železa, ki ga imate tukaj pred seboj, je tudi veliko vreden. Jaz ga bom vzel in poslal v Ljubljano, da se proda v zbirko, kjer take prirodne reči nabirajo; novce, ki je bomo dobili zanj, naložili boste na obresti za Ivaneka, katerega je Bog po mo-jein mnenji vam v skevb in varstvo izročil. Pošiljajte ga toraj le pridno \ šolo, da se kaj prida nauči; vidim, da je deček bistre glavice in bo lehko kaj korist-nega z njega." Tako so govorili gospod župnik ocetu Novaku, pa so ga tudi pozneje še večkrat podučili zarad Ivaneka, za katerega so Novakovi skerbeli, kakor za svo-jega otroka. Oče Novak je berž drugi dan poslal hlapca Jakoba k poprejšnemu Ivane-koremu gospodarju, da mu plača kravji zvonec in mu povč, da ima Ivanek zdaj drugega gospodarja. To se ve, da je hudobnež razgrajal in preklinjal, da je še cel<5 Jakoba bilo strab. tako surovega človeka. — Gospod župnik so dobili za meteor, ki ga je najdel Ivanek, le.pe novce, katere je Novak naložil za Iva-neka na obresti. Pošiljal ga je Novak tudi v domačo šolo, kjer se je Ivanek uaučil veliko lepega in koristnega; v malo letih je postal Ivanek na veselje svojih rejnikov verl mladenič. * * * Novakova hiša še stoji in je daleč na okrog znana kot ena pervih. Ako pa vprašaš po gospodarji in gospodinji, pokazali ti bodo verlega I v a n a in mlado njegovo soprugo — Jelieo. l T.