sl I KO' H M I KS\NI)I K .............. CENA 100 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA-ISOLA SOLA - ZADNJA RUNDA (Mef) Junij se je prevesil čez pol in ko bodo maturanti dokončno zaprli izpitne pole, ko bodo osnovnošolci pobasali spričevala in bosdo občinski svetniki rekli, da se dobijo čez dva meseca bomo vedeli, da seje poletje zares začelo. Za šolniki in šolarji je še eno mukotrpno šolsko leto, ki so ga zaznamovali s stavkovnimi grožnjami, pripravami na devetletko in poiskusno malo maturo na nekaterih osnovnih šolah. Nič ni več kot je bilo in tudi šola ni več takšna kot je bila. V njej je vse manj veselih obrazov, tako v zbornici kot v šolskih klopeh. Prvi so razočarani nad položajem, ki so ga dobili v tej naši novi družbi, drugi so prestrašeni, saj je igra 1C Banka Koper Bi 18. junij 1998 ocen postala najpomembnejša pri načrtovanju življenske poti. Kam pravzaprav gre naša šola? Premalo je prostora in premalo znanja, da bi lahko kar tako izstrelil nekakšen odgovor na to težko vprašanje. Res je predvsem to, da marsikdo od današnjih eminentnih strokovnjakov ne bi bil tam kjer je, če bi moral skozi takšen šolski sistem kot ga imamo in ga še pripravljamo našim potomcem. Sinovi : TRGOVSKA 4 OBRTNA CONA IZOLA tel : 066 646 - 608, 645 - 778 ■ fax: 066/ 645 - 779 AVTODELI - DODATNA OPREMA PAPIRNICA IN KNJIGARNA NAUTILUS POSTOJNSKA 5 IZOLA / tel./fax: 646 - 694 Adriatic VAŠA ZAVAROVALNAJRBj®flwffwf?H kmetov ne bi bili doktorji, hčerke trgovk ne bi bile pravnice. Po novem bodo otroci ekonomistov ekonomisti, zdravnikov zdravniki, advokatov advokati, delavcev pa delavci in otroci barab imajo vse manj možnosti, da bi se izognili podobni usodi. Za vedno bom hvaležen sistemu in času, ki mi je omogočil, da sem kot sin povprečne delavske družine brez večjih težav živel v univerzitetnem mestu in šele sredi študija začel razmišljati, kaj bom s tem znanjem sploh počel. Takšnega luksuza kapitalizem ne privošči niti zgornjim petim odstotkom ljudi, ki ga živijo. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ‘V'" I' O l; L O I; O / PTT’s NOT DEAD je rubrika v kateri objavljamo nenaročena pisma bralcev Mandrača. Seveda objavljamo le pisma, ki so napisana tako, da osebno ne žalijo nikogar in omogočajo pošten ter kulturen nivo dialoga o pomembnih vprašanjih o Izoli in v zvezi z Izolani. Pisem objavljenih v tej rubriki ne honoriramo, pa tudi tista v drugih delih časopisa zelo poredkoma. Vseeno smo hvaležni vsem, ki s svojimi prispevki pomagate k demokratizaciji dialoga v naši občini. O NATO paktu nepreklicno, zadnjič! drugačnimi cilji kot si jih postavlja danes. Vojaško politična organizacija si je po padcu berlinskega zidu med ostalimi cilji, ki so bili opredeljeni v številnih deklaracijah (glej npr. deklaracijo iz vrha v Londonu iz leta 1990, Deklaracijo o miru in sodelovanju iz leta 1991...) med drugimi cilji postavila vključevanje bivših nasprotnic, širitev proti vzhodu, vključitev v sistem kolektivne varnosti in približevanje Ruski federaciji. Pisanje o temi vključevanja Slovenije v NATO pakt nepreklicno končujem z željo, da bi že enkrat prišlo do argumentirane razprave na to temo, ki bi temeljila na strokovnosti. Hkrati pa predlagam, če bo izražen interes, da na to temo organiziramo okroglo mizo ali pa soočenje, ki bo javno in strokovno, kar bi že vnaprej izključilo možnost razprave na gostilniškem nivoju. Tomaž Kovač, MF Izola POVABILO G. KREBLJU Z začudenjem in zaskrbljenostjo hkrati sem vzel na znanje sestavek g. Zadela o NATO paktu, kije bil objavljen v tedniku Mandrač, dne 11.6.1998, številka 270. Z mojim pisanjem o tej temi, ki je bilo zaradi oranja ledine površinsko, vendar upam argumentirano in postavljeno v časovni in prostorski okvir, sem skušal skozi kulturni dialog doseči možnost razprave o morebitnem vključevanju Slovenije v varnostni segment integracijskih procesov. Ob vsesplošnem pomanjkanju politične kulture in pravih argumentov, ki bi zanimali Izolanke in Izolane, saj gre za skupno prihodnost vseh, sem doživel neodobravanje in nekakšen poskus osebne deskreditacije, ki pa se je sprevrgel le v nekakšen pamflet slabega okusa. Z NATO paktom, v različnih dimenzijah problema, se pri nas neposredno ali posredno ukvarjajo mnogi priznani strokovnjaki Anton Grizold, Anton Žabkar, Teodor Geršak... ter številni s Katedre za Obramboslovje FDV in v drugih institucijah. Na to temo je pri nas moč dobiti veliko knjig, brošur in člankov tujih strokovnjakov, nekatere so tudi prevedene v Slovenski jezik. O NATU je potrebno razmišljati globalno in ne zgolj iz ozkega, obrambno varnostnega vidika. Organizacija je leta 1949 nastala v drugačnem ozračju in z ^ oouTiouE ninn ^ IZOLA Ljubljanska 40, tel. 066/646-225 - z veliko tradicionalno junijsko prodajno akcijo čudovitih "BUNNY" bluz po proizvodnih cenah za gospe in gospodične - z lastnimi unikati - z odštekano kolekcijo "AJTIM" za mlade - s posebnim popustom za gotovinska plačila - z vračilom parkirnine in še in še ... Bodite drugačne, oblačite se pri NINI! *Prodam malo rabljena štedilnik in hladilnik. Spalnico ter razne kose pohištva, tel: 63-674 po 16.00 uri *Prodam otroško posteljico in jogi. Cena po dogovoru. Tel.: 62-228 v večernih urah. • V varstvo vzamemo otroke od 3 do 10 leta starosti po dogovoru. Za vse informacije pokličite 2160021 v ponedeljkih od 10. do 12. ure in ob sredah od 17. do 19. ure. • Na območju med izolskim pomolom in SGTŠ sem izgubil korekcijs- ka očala. Poštenega najditelja čaka presenečenje. Tel.: 2112012 • PRODAM 3 SOBNO STANOVANJE 80m2, CENTRALNA ETAŽNA, BALKON, KTV, TELEFON v starem delu mesta - NOVOGRADNJA, tel.: 63 - 183 po 16 uri. • UGODNO prodam 6m železni kontejner, tel.: 645 296 • PRODAM SKUTER PIAGGIO ZIP, nov, tel.: 648 588 • NUJNO POTREBUJEMO VEČ PASJIH UTIC, LAHKO RABLJENE, POTREBNE POPRAVILA. Kdor jih odstopi naj pokliče na tel. 066/ 648 628 je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel .066/600 ■ 010, fax: 600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, T.Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 100 Sit. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola tel.: 600 - 010 / E-MAIL: MANDRAC @ S-NET. NET ŽR: 51430 - 603 ■ 32431 l Tisk: GRAFIKA Glavina. Gažon_________________ Spoštovani! Ker so vaši lastnoročni prispevki v Mandraču prava redkost, sem z zanimanjem prebrala polemiko o dimnikarjih na delu. Z zanimanjem (ki se mu je pridružilo močno začudenje) sem prebrala zlasti (naše ali vaše?) stališče o predragi vodi v Slovenski Istri, o cestni in železniški povezavi Slovenske Istre s Slovenijo oz. kot sama temu rečem ”o dejanski priključitvi Primorske Sloveniji". Ker je po skorajšnjem letu po velikošmamski zapori črnokalskega klanca, ki gaje ob podpon nekaterih drugih političnih strank in sindikatov organiziral Slovenski forum, zelo modno govoriti o teh temah (tedaj pa so se koprski, izolski in piranski občinski svetniki - razen dveh svetlih izjem, med katerimi vas in ZZP-ja ni bilo! - in vsi trije župani varno umaknili v senco), vas vabim, da od besed preidete k dejanjem in nam podobno zaporo pomagate ponovno organizirati tudi v letošnjih pasjih dnevih. Zagotavljam vam, da se bova oba dobro prepotila (zdravju to dobro dene). Če pa bodo v Ljubljani ceno vode znižali, da bodo del kreditov za Rižanski vodovod prevzeli na svoje rame, če bodo prej odprli še kakšen krak avtoceste do nas in če bodo tretji železniški tir namesto v Trst smele republiške glave usmerile v koprsko oz. vseslovensko morsko okno v svet kaj prej, kot bi ga sicer - če torej s svojima malenkostima upava prispevati k temu, da se to zgodi -potem srčno vabljeni: pridružite se nam ob morebitni skorajšnji ponovitvi pohoda na Čmi kal in Čmi Kal (predvsem rabimo organizatorje za zbiranje kupa dovoljenj, potrebnih za tak pohod). S tem bi prav gotovo dokazali, da vas niso le besede (ponavljanje), ampak da ste tudi mož dejanj. V upanju, da se kmalu vidiva na črnokalskih serpentinah vas pozdravljam Jelka Morato-Vatovec RS.: Svoje komplekse napram "Žabarjem" (ali kakor jih že sramotite s kar osmimi sopomenkami) lahko sicer po mili volji zlivate na papir, če mislite, da je tako prav. Vendar tak način žigosanja oseb spominja na "etnično čiščenje" izpred petdesetih let, ko so Primorce in Istrane delili na "ščiave" in na čisto raso. Kam je taka delitev pripeljala, vedo naši starši. Za tisti sistem se ve, daje bil desničarski in totalitaren, fašističen. Tudi meni gredo ob krivicah, ki jih zakrivijo prepotentni ludje (ti pa niso samo Ljubljančani, mednje sodi tudi kak Izolan ali Izolanka), "lasi uvajr" (kurki šrajmo Kurtežani), a to še ne pomeni, da si lahko vzamem pravico prenapeteže in vse druge ožigosati kot žabe (ali ribe), posebno še, če samo govorijo drug jezik (narečje) ali so pripadniki drage vere in rase. To bi bilo fašistoidno in paranoično obnašanje. Nikakor ne levičarsko in napredno, g. Krebelj! PRODAJA IN REZERVACIJA AVIO KART V > koncert 26.6.98 |\ A- Koper - športna dvorana BONIFIKK SvtVA 5 turistična PLAVI 0RKESTAR agencija cena: 1.500 SIT te!./fax:066 6 46 ■ 747 / delovni 6as:P0N-PET 8m-f2“/n ! SOB 10" - 12" PAPIRNICA IN KNJIGARNA NAUTILUS POSTOJNSKA 5 IZOLA - tel./fax: 646 - 694 STE ŽE POMISLILI NA NOVO ŠOLSKO LETO ? Obiščite knjigarno in papirnico NAUTILUS v Postojnski ulici 5 v Izoli. V Nautilusu zbiramo prednaročila za šolske knjige in delovne zvezke, ki jih lahko plačate v dveh obrokih. Zadnji dan naročila je 26.06.1998. V Nautilusu dobite tudi vse šolske potrebščine in šolske torbe znamke SEVEN. ODPRTO NOH-STOP od 7.30 do 19.00! SOBOTA od 8.00 do 13.00! LOKALNI INTERESI g. KREBLJA Tri ure hoda za pustno nedeljo leži vas, pa ji pravijo mesto. Sredi vasi je ijava mlakuža, pa ji pravijo morje. Ob obeh krajih mlakuže stoje koče, jim pravijo hiše. Dve, tri hiše imajo nadstropja, takim hišam pravijo hoteli. Ime je vasi Izola. Izolani so gadje; tisto leto, ko sta bili dve kravi za en par, so se Izolani skregali s pametjo, pa so zmagali Izolani, kaj mislite! in ne pamet; takšni so. Naj mi oprosti g. Fran Milčinski, ker sem si sposodil njegove butalce, vendar mi je ob branju Krebljevega dimnikarskega pisma ves čas pred oči prihajala butalska pamet. Krebljevi razlogi proti našim vloženim amandmajem, so ravno tako za lase privlečeni, kot obrazložitev strokovnih služb zakaj je potrebna sprememba odloka, saj kljub vprašanju, zakaj je ta odlok prezahteven, nismo dobili odgovora. Amandmaji, ki smo jih vložili in so bili sprejeti so samo minimalno zagotovili, da bomo v Izoli dobili dimnikarsko službo, ki bo zagotavljala požarno varnost kurilnih naprav v CELI občini Izola, in ne le na profitnih območjih, na podeželju pa bi spet le čakali, ali se jih bo kdo usmilil in prekontroliral in očistil njihove dimnike, saj vožnja po obrobju Izole pač ne bo rentabilna. Prav tako bo morala biti dimnikarska služba primemo organizirana, da bo zagotavljala strokovno raven uslug, saj so na žalost minili časi v črno pobarvanega dimnikarja na kolesu, kot so minili časi oslovskih vpreg. V nasprotju z G. Krebljem pa mislim, da bomo tudi na obali našli sposobno strokovno podjetje ali posameznika, ki nam bo opravljal dimnikarsko službo kvalitetno in nam ne bo treba uvažati dimnikaijev iz Ljubljane. Vseeno pa bi pričakoval na prehodu v novo tisočletje, ko ves svet postaja vas, malo več razgledanosti in tolerance in ne iz vašega pisma očitno lokalno zaplankanost, ko je boljše, da nam zgori hiša, samo da ji je dimnik očistil » NAŠ » dimnikar, g. Krebelj. Aleksander Frantar NI "VSEENO" Srečal sem znanko in pravi: "Tisto o mrtvem mestu (turistična naselja), v Primorskih novicah, ste zelo dobro napisali. Tako je, kot pravite. Vendar je vseeno, nič ne bo pomagalo. Vse bo napravljeno, kot oni želijo! A povedati se mora. Nekaj podobnega sem napisal tudi sam v tistem članku, na koncu kar pa so mi Primorske novice črtale). Rekel sem: "Seveda, zavedam se, o tem govoriti v Izoli, pomeni govoriti v veter. In oblastniki v svoji posvečenosti lomastijo naprej po zaznamovani poti. Vem tudi, da je lahko še vedno tvegano govoriti, vendar pa je molčati greh." In tega greha si ne bi smeli v tem času privoščiti. Drugi me spet sprašujejo, če je res to, da me Orel toži za 100 000 DEM zaradi vprašanj, ki sem jih javno postavil županji v zvezi z marino in na katere nisem dobil odgovora. In spraševalci so brez besed, ko jim zagotovim, daje vse to res in da je poleg tega res tudi to, da so v tem času "navalili" na sodišče obtožiti me žaljivega pisanja še trije "marinvestovci" v eni sami želji, da bi prenehal pisati o izolskih vprašljivostih. Resje, pisana beseda je težko orožje. "To je kot na Balkanu, ugotavljajo maji sogovorniki, ki jih je na srečo vedno več. In to je upanje, da ni "vseeno" in daje vredno povedati znova in znova tudi drugo resnico od tiste, ki jo razglaša oblast. Frane Goljevšček IZJAVA ZA JAVNOST V Slovenskem forumu smo zaskrbljeni ob poročanju uglednih novinarjev dnevnika Delo z naslovom Skrivnostno obnovljeni mejniki na Notranjskem in nad informacijo o načinu, kako Italija nadaljuje s pregonom oseb osumljenih zločinov v zvezi s takoimenovanimi fojbami. Pregon sosednja država izvaja mimo rednih diplomatskih kanalov, saj je prvo obvestilo osumljencem, med katerimi so tudi nekateri slovenski državljani, vročeno neposredno na njihove naslove, kot bi Slovenija ze bila nekakšna italijanska kolonija in ne sosednja država. V Slovenskem forumu nas zanimajo odnosi in ureditev nekaterih še ne rešenih vprašanj s sosednjo Italijo. Slovenci in naša država smo ob prehodu na skupno evropsko družbeno politično ureditev pričakovali, da se bodo pri nas po spremembi političnega sistema zaradi vlade takoim. komunističnega režima, dotlej v mnogočcm nerešene zadeve spremenile. Izkazalo pa seje, da ti odnosi niso problematični zaradi razlik v družbenih ureditvah dveh sosednjih držav, temveč zaradi nenehnih teženj sosedov po uveljavljanju revanšističnih politik in oživljanju idej, ki jih je današnja Evropa združena v Zvezo, že zdavnaj obsodila in pokopala. V svojih predhodnih izjavah smo v Slovenskem forumu že opozarjali na neiskrenost sosedov v izpolnjevanju že sprejetih pogodbenih obveznosti in o njihovem namenu, da bi jih revidirali, kar pa je hudo v nasprotju z načeli prej Združene, sedaj Zvezi zavezane Evrope. Opozarjali smo na poskus revidiranja Pariške mirovne pogodbe in na neupoštevanje določil Osimskih sporazumov. Izsiljevanje ob vstopu v pridruženo članstvo je bilo nenadno in brutalno, saj so sosedje istega dne, ko naj bi glasovali zanj, naš pristop preprečili. Naša "kravja kupčija" v Vidmu je naknadno sicer stvari postavila na svoje mesto, le vstopnico smo plačali mi. Sosedje so v imenu demokratičnosti ostankom "črnih sil" dopustili, da ponovno "odkrivajo" fojbe, pri tem se seveda pozablja na tiste, ki so jih našli in v njih svoje umazano delo začeli. Naših zahtev po jasni analizi dejstev ne sprejmejo, kot tudi ne pobude, da bi se, vkolikor je to res potrebno, in pieteti do mrtvih navkljub, pregledalo in preštelo ostanke v teh breznih z namenom, da se enkrat za vselej ugotovi, kdo so bile in koliko je bilo pravzaprav žrtev. Potem, ko je italijanska vojska kot armada ene od ustanoviteljic zahodne obrambne zveze že pol stoletja pod nadzorom in poveljevanjem zahodnih zaveznikov, je sosedom uspelo skozi stranska VTata potisniti idejo o trilaterali in nam vsiliti članstvo in svoje poveljevanje v enoti. Tako se bo zaradi slabega zgodovinskega spomina odgovornih v Sloveniji ta armada brez boja vrnila na ozemlja, ki jih je nekoč poražena in v razsulu že nekajkrat zapustila. Naši politiki očitno ne znajo jasno povedati, da smo za sodelovanje v obrambni zvezi NATO, za podporo sumljivim akcijam lokalnega značaja, ki jih pripravljajo ! nekateri revanšistični krogi, pa nikakor. V zvezi s poročilom novinarjev v ponedeljkovem Delu glede "oživljanja rapalske meje" od vlade in pristojnega ministra zahtevamo takojšnje obvestilo javnosti v zvezi z opisanimi dogodki ob že večkratnem obnavljanju mejnikov po zloglasni rapalski pogodbi, ki nam je tretjino Slovencev žalostno potisnila v fašistični jarem. Posebej seje potrebno spominjati, daje takratni režim zahteval striktno poitalijančenje vsega življa zahodno od teh mejnikov. Ob dejstvu, da ti j mejniki sploh še stojijo, smo v Slovenskem forumu začudeni in ogorčeni. Odgovorne sprašujemo, zakaj doslej naša država še ni zmogla odstraniti teh najbolj eklatantnih sledi fašizma. V zvezi z omenjenimi dogodki pričakujemo tudi obvestilo iz Urada Predsednika Republike o vsebini note ob sprejemu poverilnega pisma nove konzulke Republike Italije v Kopru in o morebitni reakciji na tako opisano predstavitev j delovnega področja. Evropsko povezovanje današnjega časa ima za osnovo pogodbene relacije med posameznimi članicami, osnovni namen povezovanja pa je enakopravno sožitje in sobivanje evropskih narodov in manjšin ter skupna graditev materijalnega, socialnega in kulturnega blagostanja ob spoštovanju in potrjevanju nacionalnih identitet. Meje se ukinjajo,da bi se narodi združevali in sodelovali, ne pa spajali in utapljali v skupnem loncu neke nove prevlade. To združenje je izšlo iz negativne izkušnje druge svetovne vojne in njej sledeče hladne vojne med blokoma. Zato je danes združeni Evropi posebej tuje oživljanje fašističnih in iredentističnih idej. Ni neznano, da radikalne desne sile in z njimi podobni sopotniki vsakič na novo poizkušajo oživiti že davno obsojeno in pokopano -tukaj niti Slovenci nismo izjema - toda vsakič se proti njim dvignejo demokratične sile te iste Evrope. O teh problemih je potrebno govoriti, opozarjati in jih preprečevati, tudi za ceno poslabšanja sosedskih odnosov. Tega nam Evropa ne bo zamerila, ugotovila bo lahko le, da se zavedamo svoje demokratične biti in da postajamo zreli za vstop v to zvezo svobodno mislecih držav. Ob tem v Slovenskem forumu od sosednjih držav pričakujemo dosledno izpolnitev vseh že sprejetih in mednarodno sankcioniranih pogodb v zvezi z življenjem in delovanjem dela slovenskega narodnega telesa za mejami matične domovine. PREDSEDNIK SF: mag. Janez Jug NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO INTELIGENTNI ZVOČNI SIGNALIZAT0R VKLOPLJENIH IN IZKLOPLJENIH LOČI »MEMOBIPii MEMOBIP vas po vžigu motorja počaka okoli 15 sekund, da vklopite luči (Vžiganje avtomobila pri vklopljenih lučeh ni priporočljivo, ker škoduje akumulatorju). Če jih v tem času zaradi pozabljivosti ne vklopite, vas MEMOBIP s prekinjajočim zvočnim signalom (bip...bip) prične opozarjati Z vklopom luči se MEMOBIP takoj samodejno izklopi. Če luči ne vklopite, ker se nahajte v tujini (kjer so pri dnevni svetlobi vklopljene luči prepovedane), se MEMOBIP samodejno izklopi po približno 15 sekundah. MEMOBIP vas po zaključeni vožnji oziroma izključenem motorju opozarja tudi na vklopljene luči Z izklopom luči, se MEMOBIP samodejno izklopi. Tudi, če zaradi varnosti pustite vklopljene pozicijske luči na parkiranem vozilu, se MEMOBIP samodejno izklopi po približno 30 sekundah. MEMOBIP imamo na zalogi in vam ga montiramo takoj! V PROSTORIH AMD IZOLA vt a smms-ii. tel. 0609 640 238 S PARKIRNINO NAD PROMETNI KAOS V torek zjutraj je na križišču Kosovelove in Ulice ob pečžini že stala tabla, ki označuje območje plačevanja parkirnine. Gnečo in tegobe s parkiranjem, ki so na območju med Levstikovo in Ulico ob pečini vir neprestanih sporov med stanovalci in poletnimi motoriziranimi obiskovalci, bo občinska uprava skušla rešiti z uvedbo parkirnine. Obiskovalci bodo odslej lahko parkirali na tem območju ob plačilu parkirnine, omogočeno pa jim bo tudi, da svoje sopotnike odložijo pred kopališčem in nato parkirajo na parkirišču pri ladjedelnici, saj je prvih 15 minut parkiranja brezplačnih. Stanovalci, ki imajo svoje parkirne prostore, bodo še naprej parkirali brezplačno, prav tako njihovi obiskovalci, ki bodo parkirali na zasebnih parkirnih mestih. Na voljo so tudi tedenske dovolilnice po 1.500 SIT, ki gostom omogočajo parkiranje na celotnem območju. Poskrbljeno bo tudi za obiskovalce obredov v cerkvi Sv.Mavra, ki bodo tudi deležni posebnih dovolilnic. Na ponedeljkovi predstavitvi novega prometnega režima krajanom prizadetega območja je bilo slišati nekaj pomislekov v zvezi z pobiranjem parkirnine, pa tudi odobravajoča mnenja. Zaenkrat naj bi parkirnino pobirali poskusno, v občinski upravi pa sodijo, da bodo prve učinke novega režima lahko ugotavljali že čez dobrih štirinajst dni, ko nameravajo pripraviti podobno srečanje s krajani, na katerem naj bi ti povedali svoje mnenje o ukrepih. Kot je povedala županja Breda Pečan izkušnje kažejo, da se na ta način mirujoči promet seli iz območij, kjer se pobira parkirnina, pa tudi v občinsko blagajno kapne kakšen tolar. V prvih petih mesecih je od parkirnine v občinski blagajni ostalo več kot 2,5 milijona tolarjev ( od koncesije je občina v letu dni prejela le cca 1,5 milijona SIT), ki jih nameravajo porabiti predvsem za urejanje parkirišč. Tako naj bi že v poletnem času uvedli nočno čuvanje in osvetlitev parkirišča ob ladjedelnici, osvetlili parkirišče za pošto in še kaj. SLOVENIJA IN ITALIJA 0 SOCIALNI VARNOSTI Na posvetu na temo Konvencija med Italijansko republiko in Republiko Sloenijo o socialni varnosti so se v torek na Bernardinu srečali najvišji predstavniki slovenskega in italijanskega Ministrstva za delo, državnega in področnih enot Državnega zavoda socialnega zavarovanja Italije (INPS) ter slovenskega ZPIZ-a in sindikatov z obeh strani meje. Gre za eno prvih srečanj predstavnikov različnih inštitucij, ki v praksi uveljavljajo določila konvencij na področju socialnega zavarovanja, obravnavali pa so predvsem zadnjo kovencijo, ki je je bila podpisana julija lani in čaka na ratifikacijo v obeh parlamentih. Dotaknili so se tudi problematike delavcev ob meji in izrazili mnenje, da bi s poenostavitvijo postopkov za legalizacijo zaposlovanja teh delavcev, bistveno omilili delo na črno ter hkrati zagotovili boljšo zaščiti teh delavcev. VABILO K SODELOVANJU- ZA SREČO JE VČASIH DOVOLJ DATI MALO SEBE V krajevni skupnosti 2 (KS2) smo si zastavili v plan poleg reševanja različnih problemov tudi organiziranje prostovoljne pomoči krajanom v stiski. Taka pomoč ne temelji na denarju ali pridobitni dejavnosti.Od človeka zahteva to kar je najplemenitejše in sicer nesebično pomagati pomoči potrebnim brez nobenih pričakovanj,razen osebnega zadoščenja ob občutku,da si nekomu konkretno pomagal in ga s tem razveselil ali mu zmanjšal trpljenje. Ne sprašujemo se zakaj ima nekdo težave in čemu' ali h komu pripada ali bi lahko,če...,naj se pač znajde,.... Ne uvajamo sistemskih rešitev saj so za to strokovne službe in organizacije s katerimi želimo sodelovati in smo se že dogovorili,da si bomo pomagali in sodelovali ter bili vzklajeni.Vsaka organizacija pozna svoje delo.Mi se ponujamo le kot soorganizator pomoči z mobilizacijo krajanov,ki bi radi konkretno pomagali svojim pomoči potrebnim sokrajanom. S takim prostovoljnim delom hočemo senzibilizirati in socializirati vse krajane, posebno mlade,ki so v današnjih razmerah vrženi v neizprosno bitko za življenje,ki v glavnem temelji vedno več na borbi za lasten obstoj in pridobivanju materialnih dobrin, kar ima očitno vedno več veljave tudi v našem prostoru. Velikokrat v tem prizadevanju ne vidimo več okoli sebe, niti najbližnjega v stiski ne. Tolažimo se, da imamo za to pristojne službe,ki so za to plačane in če obstajajo kljub temu še zmeraj problemi,je "država" pač slaba. V redu, vendar idealne družbe še nekaj časa ne bo.Denarja za pokrivanje pomoči vsem in za vsakršne težave je vedno manj.Vedno bolj se uveljavlja načelo pomagaj si sam! Do takrat je lahko tudi do večnosti in medtem veliko ljudi trpi že tukaj in zdaj. Kot nestrokovnjaki lahko veliko naredimo že z zelo majhno pomočjo,ki ne bo uplivala na naš normalni tok življenja.Pomembno je,da najprej ugotovimo,da imajo poleg nas samih tudi drugi probleme. Nato se moramo vprašati ali lahko osebno vsaj malo pripomoremo k reševanju problema bližnjega.Mi lahko to gotovo storimo v sodelovanju z drugimi. Pomoči potrebni niso le udeleženci velikih tragedij po svetu ampak lahko tudi vaš bližnji sosed.Takih ljudi je okoli nas veliko. Nekdo se težko premika.je težko bolan, v psihični stiski, osebnostno ali čustveno moten ali drugače odvisen od drugih, v težkih materialnih pogojih, v trenutni ali trajni stiski.V časih je dovolj,da težko gibljivemu kupimo "špežo",drugemu bo dovolj enkrat tedenski obisk,da se pomaga ureditev stanovanja ali samo malo pogovori in nudi toplo besedo v stiski, mogoče ima kdo otroka, ki je osamljen zaradi kakšne prizadetosti,... Všasih je dovolj "izgubiti" pol ure na teden,da boste nekomu v veliko pomoč. Verjemite,tudi vi se boste mnogo bolje počutili in s tem notranje bogateli. Dokažimo,da nismo že čisto brezbrižni in otopeli.Dajanje finančne pomoči ob raznih akcijah je plemenito dejanje,vendar določeno pomoč lahko nudi le človek osebno. Vedno je ob profesionalni potrebna še prostovoljna pomoč. Kogar smo prepričali ali je že o tem sam razmišljal in bi hotel kakorkoli pomagati, vabimo naj se zglasi telefonsko na..ali osebno ob uradnih urah (iste kot na občini) na sedežu KS2. Nekaj bo že,če nam boste javili primere ljudi v stiski iz KS2, ker je možno,da mi ali druge organizacije za njih ne vemo. Izolani smo vedno znali biti solidarni,to vedo tisti, ki se s tem že dolgo ukvarjajo.Dokažimo,da to še velja. KORAJŽA VELJA, POKLIČITE NAS. za svet KS2: Lucio Gobbo Sedem let je poteklo od dneva razglasitve samostojne in neodvisne države Slovenije uresničitve tisočletne sanje slovenskega naroda. Stopetdeset let poteka od časa, ko smo Slovenci razglasili prvi politični program samostojne Slovenije. Občinski svet in županja občine Izola vsem občankam in občanom iskreno čestitamo ob 25. juniju, prazniku državnosti in vas vabimo na proslavo Dneva državnosti ki bo 24. junija ob 20. uri v dvorani Kulturnega doma v Izoli. Slavnostni govornik bo dr. Mario Gasparini naš poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije. V kulturnem programu bodo sodelovali pevci komornega moškega pevskega zbora Izola in plesalke ter plesalci folklorne skupine Mandrač iz Kopra. Prisrčno vabljeni! OBLJUBE KALIGARIČU SE NEIZPOLNJENE (kb)Marjan Kaligarič, kmet iz Cetor nad Izolo, ki se je po treh letih prizadevanj za popravo krivice, ki naj bi se mu zgodila pri dodelitvi v najem 3,3 hektarjev kmetijskega zemljišča v Baredih nad Izolo, lotil gladovne stavke, kot skrajne oblike protesta, je v torek sklical tiskovno konferenco, na kateri je novinarjem povedal, da je nezadovoljen z razpletom dogodkov po 8. maju, ko je prekinil s protestom. Za prekinitev gladovne stavke je namreč Skladu postavil pogoj, da se mu dodeli sporno zemljišče in se ugotovi disciplinska odgovornost delavcev sklada, ki so domnevno povzročili zaplete v tej zadevi. Po pisnem zagotovilu predsednika sveta Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Jožeta Hobiča ( slednji ga je skupaj z v.d. direktorico Sklada Marijo Lukačič in predstavniki drugih državnih institucij na katere se je Kaligarič s svojimi zahtevami obrnil, obiskal v Cetorah ), da bodo njegove pritožbene razloge glede zemljišča upoštevali in sprožili disciplinski postopek proti nekaterim delavcem, je Kaligarič prenehal z gladovno stavko. Kot pravi, od tedaj ni bilo s strani Sklada nikakršnega glasu, sam pa jih o uresničevanju obljub tudi ni želel spraševati. »V preteklih letih sem vse prevečkrat že moral hoditi okoli teh uradov, tako, da tega sedaj ne nameravam več početi. « V zadnjih tednih je prejel le odgovore nekaterih institucij, na katere seje v preteklosti obrnil in jih z zadevo seznanil. Med njimi tudi generalnega državnega tožilca Antona Drobniča. Slednji ga je obvestil, da še pričakuje dodatna pojasnila s stani Višjega državnega tožilstva v Kopru, saj je okrožna državna tožilka dne 2.3.1998 od UNZ v Kopru zahtevala, naj ugotovi še nekaj dejstev v zvezi z dodelitvijo spornega zemljišča. Dosedanje ravnanje okrožne državne tožilke pa je bilo pravilno, saj po doslej zbranih podatkih ni podlage za začetek kazenskega pregona. Prejel je tudi odgovor Komisije za peticije Državnega zbora, ki ga je podpisal predsednik Zoran Lešnik. Ta sicer soglaša z ugotovitvijo Varuha človekovih pravic (na le-tega se je Kaligarič obrnil že prej) in piše, "da je v postopku oddaje kmetijskih zemljišč v zakup prišlo do napačnega ravnanja delavcev Sklada in da sklad na Vašo pritožbo tudi ni ustrezno reagiral,", vendar ne odobrava oblike protesta, ki jo je Kaligarič izbral. Kljub temu pravi, da bodo zadevo spremljali do dokončne razrešitve. Kdaj bo zadeva rešena je tudi najpomembnejše vprašanje, ki si ga zastavlja tudi Marjan Kaligarič. »Čakam, da mi s Sklada pošljejo v podpis pogodbo. Če se to ne bo zgodilo, bom spet prisiljen gladovno stavkati, kar si ne želim ne jaz, ne moj družina,« je povedal o svojih namerah. 0 • 0 <3 % io rase podjetje tel/fax. 647-882 1 / / '0 SP-ie in dom L P^p£ške%a Zovo tr8°vino ^■fšsSV" „ '1 OBIŠČITE NAS VSAK DELAVNIK OD 8.00 DO 16.00 URE SO DELAVCI NEZAKONITO STAVKALI ? V Izoli se kot kaže ponavlja zgodba, ki smo jo že enkrat spremljali pred približno letom dni, ko so se v nezavidljivem položaju znašli delavci podjetja BTC Poliuretani. Tokrat gre za firmo Polimer, ki posluje v kompleksu bivšega Iplasovega Polimerja, kjer je imelo sedež tudi podjetje Poliuretani. Za slednje se je zgodba končala z likvidacijo, na epilog Polimerjeve zgodbe pa bo potrebno še počakati. Ob tem je zagotovo zanimivo dejstvo, da je direktor obeh podjetij Boris Oražem, prav tako pa so isti tudi lastniki: Brataševec in Cenčič. Pa tudi scenarija zgodbe sta si podobna: disciplinski postopek, ki se konča s prekinitvijo delovnega razmerja. Zgodba Polimerjevih delavcev se začenja konec preteklega leta, ko so se le-ti zaradi neizplačevanja plač in regresa odločili za stavko, ki so jo izvedli 22.decembra lani. Januarja letos so prejeli sklep, da je proti 10 delavcem sprožen disciplinski postopek, ker naj bi stavka ne potekala v skladu z zakonskimi določili. Od tedaj so delavci v suspenzu, že sedem mesecev zapored pa ne prejemajo ne plače, ne nobenih nadomestil. Medtem, ko je tekel disciplinski postopek je pet delavcev sporazumno prekinilo delovno razmerje, ostalim pa je bila aprila vročena odločba disciplinske komisije o prenehanju delovnega razmerja, naloženo pa jim je bilo tudi povračilo materialne škode, ki naj bi nastala ob stavki. Kot je povedal sekretar dejavnosti za kovinsko in elektro industrijo Ljubomir Ocvirk, so pravni zastopniki delavcev vložili pritožbo, minuli petek pa so delavci ponovno prejeli odločbo o drugostopenjski odločitve komisije, ki dokončno potrjuje prenehanje delovnega razmerja. Po mnenju Miloša Svanjaka, odvetnika Službe pravne pomoči Obalne sindikalne organizacije, je bil postopek kršen vsaj glede tega, da niso bili ne delavci, ne njihovi pravni zastopniki obveščeni o drugostopenjskem zasedanju komisije. Poleg tega pa je enak sklep je prejel tudi sindikalni zaupnik Ivan Božičevič, ki sploh ni bil v disciplinskem postopku, kar je popolnoma v nasprotju z zakonom. "Ob vsem tem ostaja grenak priokus, da naša pravna država dopušča, da kljub očitnim kršitvam delodajalec nemoteno deluje naprej brez sankcij in posledic," je dejal Ljubomir Ocvirk. Polimer je namreč pred kratkim nemoteno objavil nove potrebe po delavcih na Zavodu za zaposlovanuje, čeprav je delodajalec v postopku inšpekcije za delo. Koprski inšpektor za delo Nedjan Koren je sporočil, da so bili v podjetju že izpeljani določeni ukrepi, vendar bo moral na osnovi odločitev delodajalca ponovno ukrepati. Sicer pa se delodajalec od marca letos ni zglasil na pisne pozive inšpektorja, prav tako pa ni bil možen inšpekcijski ogled, kot to predvideva postopek. V Obalnih sindikatih pričakujejo, da bo inšpekcija dela podala prijavo za postopek likvidacije, saj so pogoji za to podani že s tem, da delavci sedem mesecev ne prejemajo plač. V tem obdobju so delavci prejeli 60 tisočakov pomoči s strani sindikata. "Kar se je dogajalo doslej je sramotno. Sam ne pridem niti do delovne knjižice. Delodajalec ti ne nudi nič, poleg tega pa si niti ne moreš poiskati nove službe. Hkrati pa so razpisovali še nova delovna mesta. Sindikat je za nas veliko naredil, a je žal precej nemočen. Razočaran sem tudi nad delom inšpekcije, saj ni napravila praktično ničesar. Tako ne gre,” je situacijo komentiral sindikalni zaupnik Ivan Božičevič. Zadeva se seli na delovno sodišče, glede na počasnost sodnih mlinov pa je do odločitve sodišča še daleč. Dotlej ostaja pet delavcev na cesti, brez pravice do denarnega nadomestila zavoda, podjetje pa nemoteno posluje naprej. Do kdaj tako ?____________________(kb) Registriran IDZ - DDI PRAVICA ZA ISTRANE Ministrstvo za notranje zadeve je včeraj (torek, 16. junija) pod številko 38 v seznani političnih strank vpisalo stranko IDZ - DDI (Istrski demokratski zbor-Dieta Democratica Istriana), regionalno stranko, ki je registrirana in deluje na območju Slovenske Istre. Kot je znano je ministrstvo pred tremi leti to stranko izbrisalo iz registra strank s pojasnilom, da nekateri členi njihovega statuta niso v skladu s slovensko ustavo. Sledile so pritožbe in končno je letos spomladi Ustavno sodišče odločilo IDZ-ju v prid, tako da je moralo Ministrstvo stranko ponovno vpisati v register slovenskih političnih strank. Predsednik IDZ - DDI, Darij Gregorič, je ob tej priložnosti povedal: Po treh letih čakanja seje le zgodila pravica Istranom. Glede na to, daje notranje ministrstvo pred tremi leti zavrnilo vpis stranke v register in da je tudi vrhovno sodišče na našo pritožbo odločilo, da je ministrstvo ravnalo prav, smo zadovoljni, saj je bila naša pritožba na ustavno sodišče pravilno razumljena in upoštevana. Ustavno sodišče je namreč odločilo, da notranje ministrstvo nima kompetenc odločanja o ustavnosti delovanja neke politične stranke, hkrati pa je ustavno sodišče razveljavilo tisti člen zakona o strankah, ki je omejeval svobodno, demokratično politično udejstvovanje državljanov Slovenije. Po izjavi dr. Lovra Sturma je ta sklep eden najpomembnejših, kar jih je ustavno sodišče sprejelo od svojega formiranja. - Kaj je stranka počela ta tri leta? - Bili smo nenehno aktivni, smo sestankovali, sprejemali različna stališča in usmeritve in sledili dogodkom v širši in ožji skupnosti, predvsem pa je bilo delo usmerjeno v dokončno registracijo stranke. - Kako močna je danes vaša stranka? - Menimo, da ima stranka veliko simpatizerjev, ves čas ko se je to z vpisom dogajalo pa ji je bila z dezinformacijami storjena velika moralna škoda. Marsikaj smo slišali o nas in o naši usmeritvi. Eni so nas imeli za Italijane, drugi pravijo da smo komunisti, tretji da smo ne vem kaj. V resnici pa nas zanima predvsem Istra kot regija in Istranstvo kot takšno. Borimo se za Istro v Sloveniji in za Slovenijo v Istri. Mi smo državotvorna stranka in o tem ne more biti dvoma. - Menda se že pripravljate na novembrske lokalne volitve? - Doslej smo bili že dvakrat omejevani na lokalnih volitvah, zdaj pa se nameravamo tvorno vključiti v politično in strankarsko delovanje ter sodelovati na volitvah v vseh treh istrskih občinah v Sloveniji. - V Izoli ste ob nadomestnih volitvah župana podprli sedanjo županjo Bredo Pečan. - Ocenili smo, daje najbolj primerna rešitev sedanja županja, ki smo jo na volitvah tudi podprli, to jesen pa bomo verjetno nastopili samostojni, tako pri volitvah v občinske svet kot pri volitvah županov, kjer bomo samostojni vsaj v prvem krogu volitev. - Kaj pa boste počeli še do volitev? - Kot regionalna stranka se bomo posebej angažirali, da se slovenska zakonodaja spremeni tako, da bi bila dana možnost, da se tudi Slovenija regionalno politično uredi. Sedanji položaj, ko zakonodaja dejansko onemogoča takšno organiziranje je nesprejemljiv tudi za Evropo s katero se vsi tako radi postavljamo. ■, O zakonitem delovanju in sploh o položaju te stranke je bilo precej govora med nadomestnimi volitvami župana v izolski občini. Iz programskih izhodišč stranke zato povzemamo nekaj značilnih usmeritev O REGIONALIZMU Stranka si prizadeva razviti demokratično skupnost državljanov, ki so jim z ustavo zagotovljeni suverenost in pravica do samoodločbe. V okviru takega koncepta, si stranka posebej prizadeva za poudarjeni status posebnosti regionalnega značaja, ki mu je osnovni namen celovitost gospodarskega in kulturnega razvoja, kar je predpogoj za vstop v evropske integracije in sodelovanje z njihovimi gospodarstvi, katerim je skupen interes spodbujanje gospodarskega in duhovnega razvoja Evrope. Istra ima že več kot dva tisoč let izraženo in priznano regionalno samostojnost. Zgodovinsko pravico na regionalno ureditev, ki je primerna sedanjosti in se izkazuje z obstojem različnih nazivov za Istro, kot na primer : rimska regija, marka, markgrofija, departman, okrog, avtonomna pokrajina, okraj in podobno. IDZ-DDI odklanja vse zahteve po spremembah meja in preurejanju današnjih teritorialnih razdelitev regije, vendar je istočasno za večjo odprtost današnjih državnih meja. Stranka je za odpravo državnih mej v Evropi in za ustvarjanje enotnega evropskega gospodarskega prostora, ki bo vsklajeval vse interese v evropskem regionalnem parlamentu. Istra je del evropske civilizacije in ima zato pravico zahtevati skladnost z današnjimi evropskimi cilji organiziranosti družbe. IDZ-DDI meni, da nacionalne države ne morejo istočasno reševati probleme lokalne regionalne samouprave in uspešno reševati globalno državno in svetovno problematiko. IDZ-DDI je proti vsakemu centralizmu. Prizadeva si za združevanje svobodnih skupnosti, ki bodo večji del svoji interesov ustvarjale v regionalnih telesih izbranih na neposrednih in tajnih volitvah. IDZ-DDI se zavzema za decentralizacijo državne in regionalne administracije ter operativno strokovnih služb in resorjev. Istočasno si bomo prizadevali, da bodo pravno-administrativne inštitucije države policentrično organizirane in razdeljene po regijah. IDZ - DDI bo s svojim delovanjem razvijala različne oblike sodelovanja z drugimi organizacijami in posamezniki, ki si prizadevajo za spoštovanje in razvijanje regionalne posebnosti. IDZ-DDI zavrača odnos metropola-provinca. Istra je stoletja gradila svetovne metropole. Sprejemamo kot normalno obveznost vsakega državljana in vsake regije, da poravna svoje obveznosti do širše skupnosti, vendar na način, ki bo vnaprej jasno določen po evropskih kriterijih. IDZ-DDI si prizadeva za formiranje regije s prostovoljnim pristopom. Izključno merilo ustvarjanja edinstvenega grozda občin je potreba in interes posamezne občine, da se združi z drugo. Obmejne občine so lahko zaradi različnih interesov povezane tudi z drugimi sosednjimi regijami in občinami. Zaradi tega se bo IDZ-DDI z vsemi razpoložljivimi demokratičnimi sredstvi borila za ISTRO-REGIJO v kateri bodo državljani po znanih demokratičnih evropskih civilizacijskih kriterijih v regionalnem meddržavnem parlamentu in vladi odločali o razvoju in usodi regije. O VEROIZPOVEDI Vsako ločevanje prebivalcev tega prostora po verski pripadnosti je nedopustno in v nasprotju z civilizacijo in človekovim dostojanstvom. Zato se bomo kot stranka prizadevali, da bo dosežena enakopravnost vseh ver, ki jih državljani tega prostora izpovedujejo. Istočasno pa za svobodno individualno izbiro pouka verskih doktrin.... O ANTIFAŠIZMU Antifašizem je prebivalce Istre uvrstil na častno mesto med tiste, ki so se borili na strani zavezniških vojsk, ki so dale odločilen prispevek oblikovanju nove civilizacije, ki temelji na dostojanstvu in možnosti življenja v miru. Kaj hoče in kakšno tragedijo pripravlja fašizem so Istrani spoznali ob njegovem rojstvu že leta 1921, ko so se prvi v svetu z orožjem v rokah uprli tej pošasti. IDZ-DDI meni, da je nastopil čas pomiritve in oprostitve, upanja, da se strahote vojne nikoli več ne bodo ponovile ter da je potrebno žrtve vojne, na katerikoli strani so padle v Istri, s spoštovanjem obeležiti s cilju vsesplošne pomiritve prebivalstva. IDZ-DDI zahteva od svoje vlade, da dosledno spoštujejo konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. PRAZNIK OBČINE BO MEGA ! Letošnje praznovanje občinskega praznika bo očitno še obsežnejše kot lansko in po programu sodeč zelo raznovrstno in zanimivo. Nič čudnega, saj sovpada z nekaj veliki prireditvami v Izoli, med temi gre omeniti vse bolj svetovni festival rokometa EVROFEST, evropsko prvenstvo jadralcev v razredu Soling, Mediteran festival, klasične koncerte IMAGO SLOVENLAE, srečanje borcev, odprta vrata Policijske postaje in še marsikaj. Natančen osnutek programa si lahko preberete na tej strani. Osrednjih prizorišč bo več, zagotovo pa bo najbolj živahno na Lonki, kjer bo postavljena posebna podlaga za rokometne tekme in kjer bodo vse prireditve s tem v zvezi, na Manziolijevem trgu bo Mediteran fest, pred Burjo in Olimpicom jadralne regate in tako naprej. Zanimivo bo tudi na slavnostni seji občinskega sveta na kateri tokrat ne bodo podelili občinskih priznanj (te podeljujejo vsaki dve leti) ampak priznanja za najlepše urejen vrt, balkon, ulico... Posebna komisija bo na delu do konca meseca, zato jih kar opozorite na vaš vrt ali balkon na telefon 480 100. ANONIMKA 1 PREPIS! Spoštovana ga. županja! Rad bi Vas opozoril, da vašemu mestu Izola še veliko manjka, da bi si zaslužilo ime »turistično mesto«, in sicer: 1/ ob Sončni obali smrdeče, umazano morje s polomljenimi klopmi; 2/ plaža proti svetilniku umazana s polomljenimi klopmi; 3/ veliko privatnih hiš okolico prerašča grmovje in nepokošena trava; 4/ turisti in tudi domačini ne pazijo na snago po cestah in so slepi na koše za smeti; 5/ pometalci in čistilci mesta ne počistijo vseh cest in ulic. Zakaj ne bi Komunala počistila sluz iz morja, plaže proti svetilniku in popravila klopi? Zakaj ne bi Vaši uslužbenci »inšpektorji« poleg zatikanja mandatnih listov (kazni) za napačno parkiranje ne vršili kontrole nad ostalimi nedostatki in prekrški. Časa imajo dovolj, samo nalog jim treba dati in jih pooblastiti za ukrepanje. Vse to, in še kaj bi se dalo urediti, da bi postalo mesto Izola res najlepše mesto na Primorju. Le delati je treba. Dvomim, da gre Vaš šef Komunale kdaj na ogled po svojem teritoriju. Vsekakor stanje, kot je zdaj, nam ni v ponos! Nisem Izolan, vendar sem že nad 10 let pogosto tu in prej kot Vaši uslužbenci, kateri ne vidijo dreves v gozdu, Vas lahko opozorim, da ni vse tako, kot bi lahko bilo in kot bi tudi moralo biti! Denar Vam leži na cesti, le pobrati gaje treba. Zato pa je potrebno malo dobre volje in truda, pa za svojo plačo tudi nekaj pokazati! Pa lep pozdrav in brez zamere! V Izoli, 2.6.1998 Podpis nečitljiv Spremna beseda k pismu našega (neznanega) obiskovalca: Tudi take in na tak način nas lahko vidijo naši obiskovalci in gostje. Navajeni smo, da nas najpogosteje hvalijo, zato se včasih ne zavedamo, da imamo pred seboj še vse polno nalog in dela. Naj nam bo to pismo v opozorilo, tako tistim, ki je to naše delo, kot tudi tistim, ki na tak ali drugačen način vplivamo (ali vplivate) na zunanji videz našega kraja. Naj nam to pismo ne vzbudi slabe volje. Naj nam bo vzpodbuda za boljše delo in boljši odnos do našega okolja. Dejstvo je, da mi, ki tukaj živimo, ne vidimo svoje okolice na tak način kot naši obiskovalci. Naše oko je manj kritično in za posamezne pomanjkljivosti postajamo »slepi«. Prisluhnimo njihovim opozorilom! Lep pozdrav od vaše županje Breda Pečan pripis uredništva: V Mandraču sicer nimamo navade objavljati anonimna pisma, ker pa so v uradu županje menili, da je zapis lahko koristen smo ga izjemoma objavili. Ne moremo pa mimo tega, da še enkrat povemo: dokler bomo računali na to, da bo Komunala čistila za nami, dotlej ne bomo imeli čistega mesta. O tem, kako dela Komunala pa bodo bolje od anonimnih gostov zagotovo ocenili občani Izole. 11. JULIJ- PRfiZNIK OBČINE IZOLA PROGRAM PRIREDITEV od 4. do 12, julija • sobota 4. julij • 10.00 na mestnem stadionu NOGOMETNI TURNIR MLAJŠIH DEČKOV (Izola, Koper, Piran) 10.00 jadralni klub Burja EVROPSKO PRVENSTVO JADRALCEV V RAZREDU SOLING plaže Simonov zaliv, Delfin, Svetilnik in park Arrigoni DAN MLADIH 21.00 Manziolijev trg MEDITERAN FESTIVAL - ANDO DROM (Madžarska) • nedelja, 5. julij • 10.00 tržnica prihod kortežanskih žensk s košarami - Istrski mužikanti 9.00 in 12.00 zvonik cerkve sv. Mavra PRITRKAVANJE 21.00 Ljubljanska ulica BIG BAND RTV LJUBLJANA • ponedeljek, 6. julij • 17.00 park Arrigoni BALINARSKI TURNIR • torek, 7. julija • 20.00 Lonka OTVORITEV 6. EVROFESTA • sreda 8. julija • 10.00 tenis igrišča v morovi ulici TENIŠKI TURNIR PAROV 16.00 pred SGTŠ PREDSTAVITEV DELA SLUŽBENIH PSOV 21.00 Manziolijev trg THE KLEZMATICS - svetovne zvezde židovske glasbe • četrtek, 9. julija • 16.00 park P. Coppo POLICIJSKA POSTAJA IZOLA SE PREDSTAVLJA 20.00 galerija Alga RAZSTAVA »IZOLSKE STREHE« • petek, 10. julij • 16.00 Sončno nabrežje PREDSTAVITEV POLICIJSKE KONJENICE 18.00 jadralni klub Burja ZAKLJUČEK EVROPSKEGA JADRALNEGA PRVENSTVA 21.00 Manziolijev trg MEDITERAN FESTIVAL - LOU DALFIN-zvezde italijanske rock polke • sobota, 11. julija • 8.00 igrišče v Jagodju TURNIR KOŠARKARSKIH TROJK 10.00 jadralni klub Olimpic REGATA ZA RAZREDE OPTIMIST, EVROPA, FIREBALL 15.00 Belvedere IZOLSKI TURISTIČNI DELAVCI IN PREDS. TZS MARJAN ROŽIČ 17.00 Lonka ZAKLJUČEK 6. EVROFESTA 18.00 vila Ranieri EKOLOGIJA V PLANIRANJU okrogla miza - sodeluje minister MOP RS, Pavle Gantar) . 20.30 SGTŠ SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA PODELITEV NAGRAD IN KULTURNI PROGRAM 21.00 Lonka in SGTŠ ISTRSKI VINOGRADNIKI - DU JES - PRIMORSKI FANTJE 21.00 Manziolijev trg MEDITERAN FESTIVAL - K - PASSA - angleški pogo veseljaki • nedelja, 12. julija • 10.00 jadralni klub Olimpic ZAKLJUČEK JADRALNE REGATE 18.00 stadion na Maliji 20 LETNICA NK KORTE 18.00 SGTŠ SREČANJE BORCEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU 20.00 Ljubljanska ulica KONCERT - STUDIO TOLKAL 20.00 Lonka ISTRSKI VINOGRADNIKI I Če je poletje mogoče napovedati po zasedenosti miz na različnih gostilniških terasah, potem se je tudi letošnje poletje začelo. V nedeljo opoldne je ' terasa gostilne Ribič na Velikem trgu spominjala na Ribiški praznik, le da so gostje v glavnem govorili tuje jezike. Natakarice so letale od mize do mize in celo Edo in Branko sta morala zavihati rokave. Nekateri smo jima kar zavidali. Kljub vse hujši konkurenci je Helmut iz Koblenca še vedno najbolj zvest nemški turist v Izoli. Tudi letos je že preživel dober kos upokojenskega dopusta v Izoli in doletelo ga je celo, da je 61-ti rojstni dan praznoval v izolskem Parangalu. Fešta je bila dobra, pilo se je, jedlo pa očitno tudi. Kaj bi sicer s Helmutom na fotografiji delal Čebo, prvi kuhar najboljših fešt. Mimogrede: Helmut je dopust prespal v hotelu Marina, njegova izvenpenzionska poraba pa je bila prav v skladu z željami izolskih turističnih delavcev - zelo konkretna. Nekaj dni so se mučili s čolnom, ga končno z veliko hrupa zaščitili pred algami in končno splavili. Ko je bilo veliko dejanje končano so odpluli od dvigala do priveza v mandraču in se še nastavili za spominsko fotografijo v Mandraču. Za kuliso so uporabili vabilo na portoroški Fitfest, kamor pa ne bodo šli, ker so se že nafitali, s feštami pa itak nikoli niso imeli težav. Droga res prihaja v Izolo ampak to je tanje povsem poslovna in čisto nič romantična poteza, čeprav je direktor Čačovič Izolan, finančni direktor Adler pa še predsednik občinskega sveta. Droga je brez sentimentalizma gladko zavrnila ponudbe za sponzoriranje izolskih športnikov in dogodkov in sklenila pogodbo s tistimi, ki letijo najdlje in smučajo najhitreje. Izolo je pred dnevi obiskal ataše danskega ministrstva za kmetijstvo in se seznanil s slovenskim oljčnim oljem in pridelovanjem le tega. Županja gaje s strokovnjaki povabila na klepet in pokušino, slišati pa je, da mu je bilo pri nazdravljanju bolj kot olje všeč domače vino. agencija pripelje na kmetijo Medljan, Guido pa jih oblečen v gusarja pelje še na plovbo po velikem morju. ANDREJ JEREB LETI VISOKO Andrej Jereb je prvo polovico letošnje rally sezone odvozil odlično in vse kaže, da se mu obeta ena najboljših tekmovalnih sezon doslej. O smoli na reliju Saturnus in o uspehu na reliju Ina Delta smo se z najboljšim izolskim avtomobilistom pogovarjali v novoodprtem servisu in prodajalni Seat Jereb avto v izolski industrijski coni - Kakšni so občutki po tako dobrem začetku sezone? - Če toliko truda vložiš v priprave na neko sezono in v vsako dirko posebej je takšen rezultat seveda dobro nadomestilo za vse napore in seveda vzpodbuda tudi za naprej. - Če primerjaš oba relija (Saturnus in Ina Delta), kateri je bil težji? - Oba sta bila zelo zahtevna, oba štejeta za evropsko prvenstvo, torej sta primemo dolga, konkurenca je močna in sploh. Ina delta je bil nekoliko daljši, Saturnus pa morda nekoliko bolj zahteven. Prvi dan v okolici Idrije so bile ceste zelo zavite, prav idrijske, pri Saturnusu pa je še to, da je v tem tekmovanju nekaj tradicije, ki seveda nekaj velja. - V Idriji se ti je zgodila dokaj nepotrebna nesreča. - Niti ni bila nesreča, prej bi rekel, daje bila smola. Na četrti hitrostni preizkušnji sva na razmeroma počasnem a tehnično zahtevnem delu zapeljala na blato in mi je odneslo prvi del vozila s ceste. Bil sem prepričan, da bo to čisto nenevaren zdrs, zgodilo pa se je tako, da sem se zagozdil v tisto blato in nisem mogel ne naprej ne nazaj in porabil osem minut, da sem spravil avtomobil nazaj na cesto. - Člani tvojega kluba navijačev so povedali, da ste potem cel avto spravili v kanal in po njivah prišli nazaj na cesto? - Poskušali smo vse mogoče variante in po petih minutah, ko ga nismo mogli potegniti nazaj na cesto smo zadnji del vozila porinili v neko skalo tako daje prednji del vozila dobil oprijem in smo nekako prišli ven. - Če ne bi bilo te težave bi bil uvrščen odlično. - Že po tretjem hitrostnem sem vodil v slovenskem prvenstvu in bil tretji v generalnem plasmaju, kar že dolgo ni uspelo nobenemu našemu tekmovalcu, po dirki pa smo res izračunali in če odštejem tistih osem minut bi bil rezultat zelo lep. - Na začetku sezone si imel pomislek, da je treba avto še malo dodelati. Je zdaj takšen kot mora biti? - Narejen je v okviru zmožnosti. Avto še vedno ni takšen kot bi lahko bil. Pri Seatu imajonamreč tudi Ibizo kit car verzijo, ki je neprimerno boljša, hitrejša od moje ampak v okviru zmožnosti smo tudi tega dobro pripravili. - Tvoj sovoznik je Vinko Polončič, nekoč najboljši slovenski kolesar. Kako se je znašel v tej funkciji? - Vinko je bil prvi jugoslovanski profesionalni kolesar, za seboj ima olimpiado in nekaj let profesionalnega kolesarjenja v Italiji, sam pa je povedal, da je bil od vedno navdušen nad avto športom. Po končani kolesarski karieri se je poskusil v reliju in vozil sam, kasneje pa se je preselil na sovozniški sedež. - Pravijo, da je težje biti sovoznik kot voznik. - To je odvisno od posameznika. Zame je to nemogoče, skoraj si ne morem misliti, da bi bil sovoznik. - Koliko je za tv ojo vožnjo pomemben sovoznik? Kaj pravzaprav slišiš z njegove strani? - Slišiš vse. Če ne bi slišal vsega je to lahko usodno. Sovoznik pa ima poleg funkcije branja ovinkov še druge zelo pomembne stvari za opraviti. Računati mora čase za časovne kontrole, postavljati asistenco in tako naprej. Njegova primarna funkcija pa je dejansko branje ovinkov, levo, desno. To je dejanski opis proge, ki jo prevoziva na treningu. Jaz mu jo opišem, on si dela zapiske in med dirko on prebira te zapiske. Tukaj je potrebna velika mera občutka kdaj je treba ovinke povedati, da ni prezgodaj ali prepozno. Posebej nevarno je, ko je konfiguracija zapletena in če bi ti povedal vse preveč na hitro je nevarnost, da si ne zapomniš vsega in potem je seveda hudo. - Katera domača dirka je najtežja? - Težko bi rekel katera je težja. Saturnus je precej zavit, Ina pa je bila moja najtežja dirka zaradi izredne vročine, ki nas je spremljala, saj je bilo v avtomobilu blizu 60 stopinj Celzija. Kot je znano je zaradi vročine eden od mehanikov celo umrl. - Kaj te čaka do konca sezone? - Zdaj smo nekako na polovici, pred mano so še štiri dirke in upam, da bo šlo tako kot doslej. Cilji so visoki, obveznosti do sponzorja, Petrol Racinga so tudi velike in upam, da bo šlo tako kot mora iti. - Si član najmočnejše slovenske ekipe. - Res, letos smo kar v premoči nad drugimi, vendar časa za počitek ni in pred vsako dirko se je treba dobro pripraviti. - Ima tvoje dirkanje kakšen učinek na prodajo avtomobilov tukaj, kjer si zaposlen? - Nekateri niti ne vedo, da to počnem, je pa res, da pri nekaterih odločitvah pomaga tudi to, da skozi moje rezultate dobijo boljše mnenje o kvaliteti vozil in se lažje odločijo za nakup.__________________ ŠTIRISTEZNO BALINIŠČE V ARRIGONIJU V treh obalnih občinah je registrirano 19 balinarskih klubov ali društev s šestimi moškimi in štirimi ženskimi sekcijami, ki aktivno sodelujejo na tekmovanjih območne balinarske zveze Slovenska Istra. Pogoj za tekmovanje v državnih ligah so štiristezna balinišča, pa tudi kvalitetnega treninga z ekipami, sekcijami in podmladkom si brez štirih stez ni mogoče zamisliti. Organizacija državnih prvenstev je mogoča le na štiristeznih baliniščih. Leta 1995 je bilo edino štiristezno balinišče v Luciji. V treh letih so objekti s štirimi stezami zrasli še v Hrvatinih, Kortah, Sv. Antonu, Padni, Kopru (Modri val) in v Izoli. V fazi dograditve še dveh stez je balinišče Luke, ki bo poleg igrišča Modrega vala tudi pokrito. Vsako leto boljši rezultati na državnih tekmovanjih ter spoznanje klubov, da so primerni objekti in delo s podmladkom vzpodbuda in pogoj za razmah in dvig kvalitete balinanja. Končno je tudi BŠK JADRAN Izola prišel do svojega štiristeznega balinišča, ki je zraslo na zapuščenem in zanemarjenem platoju v Arrigoniju. Objekt je eden najlepših in funkcionalnejših na našem območju. Zahvala, da objekt stoji, gre predvsem gospe županji, občinskim svetnikom ter entuziastom kluba, ki so s svojo angažiranostjo, prizadevanjem, lastnim delom in sredstvi največ k temu pripomogli. Končno se bodo številni rekreativci in upokojenci obeh spolov normalno rekreirali, objekt se bo lahko vključil v turistično ponudbo , predvsem pa je objekt primarnega pomena za tekmovalno ekipo BŠK JADRAN, ki je kot dolgoletni državni ligaš vodilna ekipa na Obali in dejansko barometer kvalitete tega športa v Slovenski Istri. Brez tega objekta bi balinanje v Izoli zamrlo, kar bi bila izredna škoda tako za Izolo kot za Obalo. Tako bo klub s svojo več kot tridesetletno tradicijo dobil nov zagon za doseganje še boljših uspehov in kraj, kjer se bodo zbirali številni rekreativci obeh spolov in vseh starosti, predvsem pa mladi, ki se bodo ukvatjali s tem priljubljenim istrskim in mediteranskim športom. TABORJENJE 98 Izolski taborniki letos organizirajo taborjenje v SLAPU OB IDRIJCI (Most na Soči) in sicer OD 25. julija do 2. avgusta klubski tabor za člane nad 18 let in družine od 2. avgusta do 12. avgusta redni tabor za člane in šolske otroke do 18 let Cena, ki vključuje prevoz (redni tabor), hrano, spanje pod šotori, program taborniških aktivnosti znaša za člane 2.000, za nečlane pa 2.500 tolarjev na dan. Prijave in informacije vsak petek od 19.00 do 21.00 v taborniškem domu -športna dvorana Livade - Izola do pričetka taborjenja RJS Izola PETER IN ERIK VESLANJE Minuli vikend sta na Bledu potekali dve pomemebni veslaški manifestaciji. Tradicionalni veslaški šestereboj ter mednarodna regata, ki je bila letos že 43. po vrsti in na kateri so nastopili veslači iz 12 držav. Veslaških bojev so se udeležili tudi veslači VK Ar-ga, ki so dosegli nekaj lepih rezultatov. Najuspešnejša sta bila Erik Krajcar in Peter Zolgar, ki sta med mlajšimi mladinci zmagala v dvojnem dvojcu v vseh predetk-movanjih nato pa še v finalih v soboto in nedeljo. Domov sta se torej vrnila z dvema zlatima medaljama, še eno srebrno pa sta osvojila v dvojcu. Rehar Maja in Klarič Martina (mladinke) sta solidno veslali in v soboto osvojili 5. v nedeljo pa 8. mesto. Zolgar Igor in Boštjan Božič sta oba dneva lovila normo za nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu. Veslala sta zelo dobro, a žal v hudi konkurenci norme nista uspela priveslati. V soboto sta bila tretja, v nedeljo pa peta. V skifu je med člani nastopil Igor Božeglav, kije bil v sooboto 7., v nedeljo pa osmi. Zaradi poškodbe pa je žal moral odstopiti Hrvat Danijel med lahkimi veslači v enojcu. KICKBOXING 7.6. se je v športnem centru Campoformida v Italiji odvijal 3. mednarodni turnir v prostem stilu - šemi kontaktu v organizaciji Yoseikan zveze Italije. Na turnir je prišlo 137 tekmovalcev iz 14 klubov, med temi tudi dva iz KBV Taekvvon do Izola. V mladinski kategoriji do 76 kg je nastopil Miljan Palibrk, ki se je uspešno boril vse do vstopa v finale in tako osvojil 3. mesto. V članskem delu tekmovanja je nastopil Kristjan Tomšič, a je bil žal izločen po sumljivi sodniški odločitvi že v prvem krogu. Omenjen turnir je služil tudi kot predpriprava pred nastopom na 2. turnirju za državno prevn-stvo v light kontaktu, ki bo 20. 6. v Murski Soboti. JADRANJE V koprskem zalivu je tri dni potekalo državno prvenstvo v razredu 470. Odprto prvenstvo sta dobila Rusa Berezekin in Burmatnov. Na dru-goi mesto mesto sta uvrstila Mitja Margon in Tomaž Čopi. Zelo dobri pa sta bili Vesna Dekleva in Katja Štravs, ki sta se uvrstili na tretje mesto. V mladinski konkurenci sta državna prvaka postala postala brata Dekleva iz JK Burje in tako prekinila nekajletno premoč koprskih jadralcev. ŠPORT IN OBRT Izolski obrtniki in delavci, zaposleni pri obrtnikih, člani Območne obrtne zbornice Izola so se tudi letos udeležili dveh športnih prireditev in sicer v Športnih iger primorsko- notranjske regije v Tolminu dne 6. Junija in Športnih iger slovenskih obrtnikov, ki so bile 13. Junija v Škofji Loki. Športne igre primorsko- notranjske regije potekajo že 15. leto zapovrstjo z udeležbo članov 13 območnih zbornic. Igre se odvijajo vsako leto na področju druge zbornice in obsegajo tekmovanje v različnih panogah, ogled mesta in znamenitosti ter seveda po svečani razglasitvi rezultatov tudi družabno srečanje. Športniki, člani Območne obrtne zbornice Izola, so se v letošnjem letu še posebno izkazali, saj so dosegli vidne rezultate v panogi namiznega tenisa in streljanju z zračno puško-ženska ekipa. Namiznoteniška ekipa Kodrič Rajko in Metlika Darko sta dosegla prvo mesto in bila v svoji panogi nepremagljiv par. Obrtnice, ki so nastopale v streljanju z zračno puško in sicer Neda Antončič, Erika Štajner in Laura Mikulandi pa so osvojile tretje mesto. Ostale naše ekipe sicer pokalov niso osvojile, vendar jih kljub temu velja pohvaliti, saj so častno zastopali barve zbornice in mesta Izole. Potrebno je še povedati, da bo v naslednjem letu Območna obrtna zbornica Izola prirediteljica 16. tradicionalnih športnih iger primorsko-notranjske regije. Vsi sodelujoči so novico o tem, da se naslednje leto srečamo v naši prelepi Izoli sprejeli z navdušenjem. Že čez teden dni pa so se naši športniki odločili, da svoje moči pomerijo tudi na Športnih igrah slovenskih obrtnikov v Škofji Loki. Po dolgih letih zatišja se pod okriljem Obrtne zbornice Slovenije ponovno poskuša oživeti tekmovanje vseh slovenskih obrtnikov, ki naj bi postalo tradicionalno.Časovno kratek razmak med obema športnima prireditvama je privedel do tega, da so se za tekmovanje odločili moška in ženska ekipa kegljačev in ekipa odbojkarjev. Vse tri ekipe so se na tekmovanju solidno odrezale. Kljub temu pa so športniki, udeleženci iger v Škofji Loki menili, da so bile igre izpeljane na zelo visokem nivoju. Torej športniki, člani Območne obrtne zbornice Izola, vzemite si poletni športni čas oddiha, v jeseni pa je potrebno pričeti z redno vadbo, saj nas v naslednjem letu čakajo nova športna tekmovanja. Posebno zahvalo pa je potrebno nameniti tudi Banki Koper d.d., ki je naše športnike opremila z majicami in kapicami. Lov je odprt. S ponedeljkom se je pričel prestopni rok za rokometaše. Naši brez streliva, zato bo malo plena. Domača trenerja se bosta morata zadovoljiti s tem kar imata. MRK Izola (novi naziv za moški del rokometa) je pretekli teden nastopal na turnirju v Italiji. Po vseh prigodah je tudi 2. mesto uspeh. Tudi fantje že poznajo prvega nasprotnika v naslednji sezoni. 12. septembra bodo potovali v Dobovo. Kakšna bo prihodnja sezona ? Oba kluba sta za eno leto starejša, toda starost klubov ne igra glavne vloge. Vse je pogojeno z organiziranostjo in pa "velikostjo" računa. Sodeč po novem imenu moškega kluba, se je Delmar umaknit, pri dekletih pa se še vedno išče dobro dušo, ki bi klub ohranila na površju. Težje stvari (treninge) so v obeh klubih pustili ob strani, glavne stvari se dogajajo v pisarnah. Ker pri rokometaših ni v navadi, da prosto trgujejo z imenami in cenami, bodo ugibanja takšna in drugačna. Tudi letos bodo igralci en čas v enem klubu, malo kasneje pa v drugem. Že tolikokrat napisano moje mnenje, da ni kaj skrivati, bi mnoge stvari poenostavilo. No, klubi že verjetno vedo zakaj tako, presenečenja so verjetno sestavni del takih nakupov in prodaj. Rokometna dvorana pa živi kot da je polna sezona. Mali nogomet, šola rokometa in že bo tu Evrofest. Pogovori pa vedno preimerni zasedbi. V mejah dosegljivega pa se razumem kar v dosti stvari. Kot vedno so prisotna zanimiva imena in obrazi. Dolgačasa sploh ni. Vse se.vrti okoli žoge - res najboljša droga. Včasih koga malo zanese pa pove tudi kaj o vremenu. Tukaj pa se šele začne - tako muhasto, da se že vremenoslovcem frka. Žal, še dolgo ne bomo mogli kaj prida vplivati na to. POD BELVEDERJEM EVROFEST PRED VRATI Le še slabi trije tedni ločijo Izolo in predvsem organizatorja 6. Evrofesta do otvoritvene slovesnosti, ko se bo preko 130 rokometnih ekip iz 13 držav podalo v lov za zadetki in točkami. Letošnja prireditev bo ponovno rekordna, saj je lanskoletnih 104 sodelujočih ekip krepko preseženih. Utrip tega rokometnega festivala še ni čutiti po izolskih ulicah, vendar vročica vseh udeleženih že narašča. Prve bodo na prizorišče prišle belgijske selekcije, ki so si Izolo izbrale za aktivni odmor. Nato pa vsi ostali. Uradna otvoritev bo v torek, 7.7.1998. Po štirih dnevih pa se bodo mladi rokometaši v soboto poslovili in si zaželeli nasvidenje prihodnje leto. Sportmaestral club, ki organizira tekmovanje želi vsem, tako gledalcem kot igralcem in spremljvalcem zagotoviti čim boljše pogoje za bivanje in seveda tudi za tekmovanje. Prav v ta namen pripravijo vsako leto kakšno novost. Letos je tako na vrsti odprto zunanje igrišče z umetno podlago in tribuna za okoli 1000 gledalcev. Igrišče, ki bo postavljeno na parkirišču pred Srednjo turistično in gostinsko šolo v Izoli, bo osrednji prireditveni prostor, kjer bodo vse NOGOMET PO POTEH STARE SLAVE V letu ko Izola šteje polnih 75 let organiziranega nogometa je ekipa mlajših dečkov (14-15 let) Mladinskega nogometnega kluba Izola osvojila naslov prvakov Medobčinske nogometne lige Koper. V ligaškem tekmovanju so bili drugi, vendar z enakim številom točk kot Koper (54 točk), zato je MNZ Koper odločila, da morata»ekipi za naslov prvaka odigrati dve tekmi (10. 6. in 13. “ 6.). Na prvi tekmi so Izolani sredi Kopra premagali vrstnike z rezultatom 2:0 in tako že napovedali pohod na naslov. Strelca za izolsko ekipo sta bila Treskavica in Hanc. V petek, 13. 6. pa seje na izolski tribuni zbtralo nekaj več kot sto navijačev domačega moštva, da bi proslavili še eno zmago in naslov prvaka, vendar moštva iz Kopra ni bilo na igrišče. Po nekaterih informacijah niso prišli na tekmo, ker so nekateri igralci imeli valeto. Tako so izolski igralci, vodstvo kluba in navijači sami proslavili naslov na manjši klubski zakuski, predstavniki MNZ Koper pa so jim izročili slovesnosti, ter tudi najpomembnejše in najzanimivejše tekme. Častno pokroviteljstvo nad tekmovanjem je ponovno prevzel predsednik države, g. Milan Kučan. Podatek, da so hoteli v Simonovem zalivu, Marina, belevederski avtokamp in izolski dijaški dom že 100-odstotno zasedeni, da bo veliko udeležencev prespalo kar v izolskih osnovnih šolah pove, da bo Izola dobesedno poplavljena z mladimi rokometaši. Če je bilo še za lansko leto značilno da so nastopali predvsem vzhodnjaki, se nam letos obeta prodor tudi na zahod. Poleg Belgijcev, pridejo v Izolo še Švicarji in Italijani, Tajvanci pa se vračajo s še številnejšo zasedbo. Letos bo nastopilo kar 6 njihovih ekip, ki z njihovo značilno vojaško disciplino, vzbujajo pozornost kjerkoli se pojavijo. EŠ ROKOMET LJUBLJANČANI ZMAGALI Krim zmagovalec pokala »Sportmaestral Cluba« v mini rokometu V soboto je bil ob izolski športni dvorani finalni turnir v mini rokometu za pokal »Sportmaestral Cluba«. Po predtekmovanjih so se v finale uvrstila štiri najboljša moštva, ki so v medsebojnih srečanjih odločala o najboljšem med njimi. Organizator, ki ima s tem tekmovanjem velike ambicije, je letos pritegnil k sodelovanju petnajst ekip iz vse Slovenije. Prevent iz Slovenj Gradca, Dol TKI iz Hrastnika, krim iz Ljubljane in Sportmaestral club iz Izole po so si priigrali nastop na finalnem turnirju. Potem ko so odigrali turnirski sistem vsak proti vsakemu so se veselili igralci Krima iz Ljubljane, ki so bili pred igralci iz Hrastnika, kljub enakemu številu točk. Isto pravilo je veljalo za tretje mesto, kjer so bili v medsebojni tekmi, lkljub enakemu številu točk, boljši Izolani in tako osvojili se zadnje mesto na podiju. Omeniti velja se to, da so se mladi rokometaši zelo izkazali in poleg zelo dobrega rokometnega znanja pokazali veliko mero borbenosti in požrtvovalnosti. Najboljši vratar na turnirju je bil Izolan Jasmin Dedič, najboljši strelec Gregor Klepej iz Hrastnika, najboljši igralec pa Miha Potrbin iz zmagovalne ekipe Krima. Rezultati: Prevent: Sportmaestral club 8:11 Krim : Dol TKI 13:12 Sportmaestral club : Dol TKI 2:11 Prevent: Krim 13:10 Krim : Sportmaestral club 12:10 Dol TKI : Prevent 15:9 Lestvica: 1. RK Krim 4 točke 2. RK Dol TKI 4 3. Sportmaestral club 2 4. Prevent 2 Najboljši strelec: Klepej Gregor (Dol TKI) Najboljši vratar: Dedič Jasmin (Sportmaestral Club) Najboljši igralec: Miha Potrbin (Krim) ES pokal prvaka. Zdaj jih čaka tekmovanje za državni naslov in že konec naslednjega tedna bodo odpotovali v Kranj, kjer se bodo pomerili z moštvom Triglava iz Kranja, ki je zmagovalec tekmovanja MNZ za Gorenjsko. Za uspeh izolskega moštva je posebej zaslužen trener Fabio Lovrečič, vodstvo in igralci pa se zahvaljujejo izolskemu legionarju Amirju Ružniču, ki je kupil drese za ekipo mlajših dečkov. ALI NASTAJA ČLANSKA EKIPA NK IZOLA V Izoli je slišati, da se nekateri v klubu resno zavzemajo za oblikovanje moštva, ki bi nastopalo v članskem rangu tekmovanja. O tem naj bi se dogovarjali že konec tega tedna, po nekaterih zamislih pa naj bi moštvo sestavljali nekateri igralci mladinske ekipe in igralci, ki zdaj igrajo pri okoliških moštvih. O razpletu bomo še poročali. Fotografija: Mlajši dečki MN K Izola - prvaki MNZ Koper (od leve in od zgoraj); Fabio Lovrečič (trener), Jakac, M. Božič, Franetič, Hadžič, Volk, Martineli, Suša, Šabič, Lovrečič, Marino Božič (tehnični vodja), čepijo: Barjaktarevič, Kaltak, Treskavica, Gropajc, Božičič, Aščič, Glavič. R. Božič, manjka: M. Ulemek. JUTRI, V ČETRTEK, 17. JUNIJA PREDSTAVITEV MEDITERANA 98 Manziolijev trg ob 20.00 Katalogi, predstavitve, informacija o popustih in presenečenje: KOCANI ORKESTAR pol ure vroče glasbe najbolj znane makedonske romske pleh muzike. VSTOPNINE SEVEDA NI SVET RfiČUNfiLNIŠTVfi VVINDOVVS 98 V PRODAJI OD 25.JUNIJA Microsoft je kljub zapletom z ameriškim javnim tožilstvom napovedal izid nove različice okolja Windows, OKNA 98. Cena na ameriškem trgu naj bi se gibala okoli 210 dolarjev, za imetnike prejšnjih verzij pa okoli 110 dolarjev, kar pomeni, da bodo nova Okna stala malo več kot starejša različica. DVD NASLEDNIK CD JEV Digital Versatile Disc - skrajšano DVD. V grobem je DVD le malo razširjena kompaktna plošča, po dimenzijah enaka CD plošči. Nanjo lahko spravimo do 8,5 GB podatkov na vsako stran, kar je v primerjavi z običajno CD ploščo cca 26-krat več. DVD pogon pa lahko prav tako bere navadne CD plošče. DVD standard so razvili predvsem za zapis video formata (do 8 ur na ploščo) v MPEG-2 formatu. Produkcija video posnetkov je bistveno boljša od VHS formata, za katerega poznavalci trdijo, da se bo počasi umaknil novemu standardu. Prodaja DVD pogonov strmo narašča, saj so v prvih treh mesecih tega leta v Ameriki prodali več kot 500.000 enot, kar je za razliko od začetkov prodaje VHS in CD predv ajalnikov 3x (CD) in 15x (VHS) več! Trenutna cena na slovenskem trgu za DVD pogon, grafično kartico+ TV izhod in pa dekoder za zvok v AC-3 »surround« tehniki je 48.200,00 SIT. 3D GRAFIČNE KARTICE NUJNO ZLO ZA VSAKEGA IGRAČKAHJA Danes, ko so skoraj že vse računalniške igre narejena v treh dimenzijah, s sapo jemajočimi efekti v tisočih barvah, nam še tako hiter procesor ne more prikazati vse te lepote in zagotoviti tekoče animacije. Novi 3D pospeševalniki se tako pojavljajo na trgu skoraj vsak mesec. Vse se je začelo z izdelkom Creative Labsa 3D Blasterjem, kateri je uporabljal še vodilo VLB (kasneje tudi PCI). Ni pa znal pokazati nič kaj prida osupljivega, tako da je bil ob prihodu Diamondovega Monsterja 3D kmalu pozabljen. Monster 3D uporablja grafični procesor podjetja 3Dfx z imenom Voodoo, ki je vse do prihoda starejšega brata Voodoo2 kraljeval na 3D področju. Konkurenca je vedno zaostajala za podjetjem 3Dfx. tako da lahko zdaj najdemo procesor Voodoo na vsaj petih karticah različnih proizvajalcev; isto velja tudi za Voodoo2. Razlike med karticami s procesorjem Voodoo) 1 in 2), razen v ceni, skoraj da ni. Med solidne 3D pospeševalce sodijo še kartice s procesorjem Nvidia Riva (S'1'B VeIocity 3D. Diamond Viper 330...), ATI 31) Rage PRO+ (xpert@vvork...), i740 (Intel Express 3D...). Najboljša izbira ta trenutek za manj zahtev ne je Diamond Monster 3D (19.900 SIT), za bolj zahtev ne pa Creative Labs Voodoo2 (37.900 SIT). Prodaja računalnikov in računalniške literature. Veliki trg II, Izola Tel.: 066/645-325 int.113 EVANGELIJSKA CERKEV ODPIRA VRATA V soboto, 20. junija ob 10.00 bodo v pritličju stavbe, ki jo poznamo kot stavbo Galeba, (Polje 5i) odprli vrata Evangelijske cerkve Izola. Ob 10.00 bo otvoritev v prisotnosti domačih vernikov in uglednih meščanov, kulturni glasbeni program, pozdravi in predstavitev vizije, pogostitev in pogovor. Ob 19.00 bo koncert pevskih zborov Bratski spevokol iz Slovaške in Elim iz Slovenije. Ob petkih bodo v cerkvi poučevanja -predavanja, ob sobotah različna kulturna dejavnost, vsako nedeljo ob 10.00 pa bogoslužje. PRENOVLJENA JESTVINA V torek 23. junija bodo v Ljubljanski ulici odprli prenovljeno poslovalnico Jestvine, s čimer to podjetje nadaljuje program obnavljanja malih marketov na slovenski obali. Na otvoritev bodo prišli številni povabljenci na čelu z županjo, seveda pa so posebej vabljeni njihovi stalni in bodoči kupci. OBLOŽENA MIZA V RIVIERI Radio Koper vabi na javno oddajo Za obloženo mizo, na kateri bodo v petek, 19. junija ob 20.00 predstavili brošuro z najboljšimi recepti, ki sojih pripravili njihovi poslušalci, izdal pa Mandrač. Nekatere dobrote bodo tudi na pokušino, za dobro voljo pa bodo skrbeli Primorski fantje, 7 plus in Tilijo Frtacin. Petnajst let igranja po vseh največjih evropskih folk festivalih je zagotovo dobra popotnica skupine, ki preigrava irske in škotske viže, od klasičnih ljudskih balad do poskočnih polk. Štiričlanska skupina, ki jo je po razpadu svoje dublinske skupine ustanovil Brian 0'Shea, že ves - “ čas nastopa v postavi: Brian 0'Shea banjo, mandolina, bouzouki, vokal Mario PriM - vokal, škotske dude, bouzouki Stefan Steiner - gajde, diatonična harmonika, vokal Aieiander Tičim - orglice, flavta, škotske in bolgarske dude, mandola, banjo, bouzouki, vokal Leta 1997 so Roadie Rowdy Piper Band v živo posneli album STOP THAT z irskimi in škotskimi plesnimi vižami, ki ga bodo predstavili tudi na Mediteran festivalu. Ples je dovoljen (zaželjen). Dokaj mlada skupina Troitsa prihaja iz Minska v Belorusiji. Trio na sodoben način igra stare pesmi iz Belorusije, Baltika in delov Poljske. Frontman Ivan Kirtchouk pozna blizu 600 takšnih poročnih, vojaških ali ljubezenskih pesmi in pesmi o naravi, od katerih so nekatere stare skoraj 900 let. Leta 1996 je skupina zmagala na festivalu, ki ga je v Minsku organizirala Sorosova fundacija in tako posnela svojo prvo kaseto in CD. Prišli so na edino evropsko turnejo CjUvAUn doslej in nastopili na Danskem in na Nizozemskem, očarali na Oerol (jjj) 755 festivalu in dobili ponudbo za nastop na festivalu Amnesty International. Troitsa so: Ivan KirtcDuk vokal, lira, gusle, flavta, okarina Vitam Shkimonok. kitara, domra Dmltrl Lukvanchlk: vokal, tolkala če bi radi slišali akustično Nebrasko slavnega Brucea Spreengsteena na beloruski, slovanski način, potem uživajte z manj slavno a nič manj doživeto Troitso iz Minska. KULTURNI KOLEDAR GALERI" DOM IZOLA PRIREDITEV junij 1998 'a ALGA IZOLA v torek, 23. junija, ob 10.00 v Kulturnem domu Izola predstava za otroke KRALJEVI SMETANOVI KOLAČKI v izvedbi Gledališke skupine OŠ Hrvatini. Vstopnina 200 Sit. v sredo, 24 junija ob 8.30 in 10.00 v Kulturnem domu Izola gledališka prgdstava za otroke MALA ČAROVNICA ki ni znala biti zlobna. Predstavo so pripravili člani Male gledališke šole Izola: Lena Gregorčič, Uroš Pohajač, Luanna Poljšak, Urška Rušnjak, Andrej Prelovšek, Urša Tomažič, Suzana Behrami, Maja Jakac, Eneja Rebula in Petra Poje. Predstavo je zrežirala Zvonka Radojevič. Predstavo bodo mladi igralci odigrali za učence Osnovne šole Vojke Šmuc Izola. GALERIJA ALGA Na ogled je razstava del članic likovnega društva TUBA iz Izole, ki ga vodi Ingrid Knez.. I I» I I I I I I I HELEN*. E*LENTI