Letnik 1916.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CXXX. — Izdan in razposlan 2. dne septembra 1916.
Vsebina: (Št. 278 In 279.) 278. Cesarski ukaz o davku od užigal. — 279. Ukaz v izvrševanje cesarskega ukaza z dne 29. avgusta 1916. 1. o davku od užigal (izvršitveni predpis o davku od užigal).
278.
Cesarski ukaz z dne 29. avgusta
1916. L
o davku od užigal.
Na podstavi § 14 državnega osnovnega za-koua z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 141) zaukazujem tako:
§ 1.
Užigalice, h katerim spadajo tudi užigalne trščice, užigalne palčice iz slamnatih bilk, lepenke, šote ali prejnih vlaken in dr., in užigalne svečice iz slearina, voska ali sličnih snovi so zavezane potrošnini (davku od užigal):
Ta davek znaša:
a) za žvepljane užigalice 2 h za vsak omot, ki nima več nego 90 užigalic vsebine;
za	omote	z večjo	vsebino	po	2 h	za
vsakih 90 užigalic ah za delne množine od tega;
h) za druge užigalice 2 h za vsak omot, ki nima Več nego 60 užigalic vsebine;
za	omote	z večjo	vsebino	po	2 h	za
vsakili 60 užigalic ali delne množine od tega;
c) za užigalne svečice 10 h za vsak omot, ki nima več nego 60 svečic vsebine;
za omote z večjo vsebino po 10 h za vsakih 60 svečic ah za delne množine od tega.
Užigalice ah užigalne svečice, ki so na obeh koncih opremljene z užigalno maso ali drugače omogočajo večkratno užiganje, je zaračimiti ob obdačenju s številom možnih užiganj.
V naslednjih določilih je umevati z izrazom užigalice vedno vse pod prvi odstavek spadajoča užigala in s fabrikami za užigalice vsa podjetja,' Ici izdelujejo taka užigala.	i
§ 2.
Kdor dela užigahce, mora to nazuaniti finančnemu oblastvu 3 dni po razglasitvi cesarskega ukaza, ako se pa naj začne obrat šele pozneje, najmanj 14 dni pred začetkom obratovanja tako, kakor se ustanovi ukazoma.
Prostori, ki naj služijo za skladanje gotovih užigalic, morajo biti odločeni od fabrikacijskili prostorov in potrebujejo odobrenja finančnega urada. Podjetniki so dolžni v skladiških prostorih izvršiti premembe, ki jih terja finančno oblastvu za izvrševanje dohodarstvenouradne kontrole.

Premembe t naznanjenih podatkih je treba javiti pristojnemu finančnemu organu v 48 urah. Premembe v skladiških prostorih se smejo opraviti šele, ko jih je odobril finančni urad.
§ 3.
Fabrike za užigalice so pod dohodarstveno-uradno kontrolo. Finančni organi imajo pravico vstopiti v izdelovalnico, to je v prostore, v katerih se izdelujejo in skladajo užigalice, in v prostore, ki so s tem v zvezi, dokler traja obrat, vsakčas, sicer pa po dnevu, jih ogledati, vpogledati finančno-uradno zaukazane zapiske, poizvedeti zaloge in poizvedovati druge stvari, ki so potrebne za kontrolo. Podjetnik je dolžen nadzorovalnim organom na zahtevanje brezplačno pripraviti v fabriških prostorih pripravno pisarnico z ustrezno opravo, razsvetljavo in kurjavo in skrbeti za to, da se finančnim organom, ki prihajajo izvršujč kontrolo, dajejo potrebna pojasnila, pripravijo potrebni pripomočki in opravlja pomožna služba.
Finančnim uradnikom, ki imajo posebno naročilo, je razen tega na zahtevanje za izvrševanje kontrole dovoljevati vpogled v poslovne knjige.
Fabrike za užigalice, kojih podjetniki ali voditelji obratov so bili pravomočno obsojeni zaradi prikratbe davka od užigalic, se morejo postaviti pod stalno nadzorovanje, čigar stroške mora fdačati podjetnik.	V tem primeru je podjetnik
dolžen na zahtevanje finančnega oblastva priskrbeti finančnim organom potrebne stražne prostore.
Fabriški podjetnik je dolžen zaloge užigalic, kar jih je 10. dne septembra 1916. 1. v narejališču, najkasneje 14. dne septembra 1916. 1. priglasiti pristojnemu finančnemu organu, dovoliti poizvedbo zalog in od 10. dne septembra 1916. 1., pri novo ustanovljenih fabrikah od dneva začetka obratovanja počenši dati o izdelovanju in prodajanju užigalic pisati zapiske, kojih uredba se pridržuje ukazni poti.
Za primanjkljaje užigalic, ki se pokažejo ob poizvedovanju zalog, mora podjetnik plačati davek, ako se ne dokaže, da jih je zvračati na okolnosti, ki ne osnujejo davčne dolžnosti.
§ i
Užigalice so smejo le zamotane spravljati v svobodni promet. Na omotih in vseh posameznih
notranjih ovojih užigalic je namestiti izdelovalčevo ime in stanovališče ali fabriško znamko, ki jo je priglasiti na finančnem oblastvu, ter oznamenilo, ! ko ga finančno oblastvo posebej določi za vsako posamezno narejališče.
Kakšni in kako veliki smejo biti omoti, in čas, od katerega naprej se zaukazom ne ustrezajoči omoti ne smejo več spravljati v promet, se določi ukazoma.
§ 5-
Za davčno postopanje se proglaša vsako odnašanje užigalic iz narejališča.
Vsako nameravano oduašanje užigalic iz narejališča je priglasiti po natančnejšem določilu izvršitvenega predpisa.
Užigalice se smejo odnašati brez posebnega dovoljenja le ob delavnikih v času., od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer.
Davek od užigal mora plačati za užigalice, narejene v ozemlju, za katero velja cesarski ukaz, izdelovalec najkasneje, kadar se užigalice odnesejo iz narejališča, v primeru dohodarstvene prikratbe pa voditelj obrata z izdelovalčevo odgovornostjo.
Po pogojih, ki se ustanové ukazoma, se sme dovoliti neobdačeno vkladanje v svobodnem skladu; v tem primeru je plačati davek od užigal šele, preden se užigalice odnesejo iz svobodnega sklada.
Davek od užigal se more odložiti po pogojih, ki se oznamenijo ukazoma.
Užigalice, ki se izvažajo iz ozemlja, za katero velja cesarski ukaz, so oproščene davka od užigal po pogojih, ki se ustanové ukazoma.
Železniška in plovstvena podjetja so dolžna naznanili, ako se naj v ozemlju, za katero velja cesarski ukaz. oddana pošiljatev užigalic, ki je bila prvotno določena za prejemnika izven tega ozemlja, zaradi poznejše premembe namembnega kraja izroči prejemniku v ozemlju, za katero velja cesarski ukaz.
S 6-
Kdor dobiva užigalice iz kraja, ki je znotraj carinske meje, toda izven ozemlja, za katero velja cesarski ukaz, je dolžen, prijaviti pošiljatev finančnemu organu, ki se oznameni ukazoma, jo dati v uradno obravnavanje, preden se odpre, in plačati pripadajoči davek od užigal najkasneje tedaj, kadar je dobi.
Za užigalice, uvažane čez carinsko mejo, mora plačati prejemnik davek od užigal najkasneje tedaj, kadar se carinsko odpravijo.
V obeh primeril) se obdači tako, da se namestijo davčna znamenja na posameznih omotih užigalic.
Finančni minister je pooblaščen dovoliti, da se namestijo davčna znamenja že, preden se spravijo užigalice v ozemlje, za katero velja davek od užigal.
Užigalice, ki jih vozijo seboj popotniki, kadar vstopijo v ozemlje, za katero velja cesarski ukaz, za 6vojo potrebo in toliko, kolikor ustreza porabi na potovanju, so oproščene davka od užigal.
Železniška in plovstvçna podjetja so od dneva razglasitve cesarskega ukaza počenši dolžna vsâko pošiljatev, v kateri so užigalice ali šibice za užigalice in ki je bila oddana v kraju, ki je znotraj carinske meje, toda izven ozemlja, za katero velja cesarski ukaz, za prejemnika v tem ozemlju, naznaniti pristojnemu finančnemu organu, še preden jo izročč prejemniku. V naznanilu mora biti kraj oddaje in namembe, pošiljačevo in adresatovo ime in podatki o teži in vsebini pošiljatve, ki so razvidni iz oddajnih papirjev.
§ 7'
Podjetja, v katerih se izdelujejo šibice za užigalice ali škatljice za užigalice, toda ne gotove užigalice, so zavezana naznanilu in se postavljajo pod finančnouradno kontrolo.
Natančnejša določila se ukrenejo ukazoma.
8 8.
UŽigala druge nego v g 1 oznamenjene vrste, so zavezana davku od užigal v nastopni izmeri:
1. Žepna kresila posamez težka ne več nego
25 gramov.......................„ !........ 50h,
2.	težka žepna kresila............... 1 K,
3.	namizna in stenska kresila........	3 „
za vsako.
Kresila, ki jih izdelovalec izvaža iz ozemlja, za katero velja cesarski ukaz, so oproščena davka od užigal po pogojih, ki se ustanové ukazoma.
Plačevati davek od užigal je dolžen izdelovalec, ako se dobivajo užigala iz kraja, ki je izven ozemlja, za katero velja cesarski ukaz, pa tisti, ki jih dobiva. Za izdelovalca velja tudi tisti, ki sestavlja kresila iz sestavin, ki jih ne izdeluje sam, temveč dobiva drugod.
Natančnejša določila o tem, kdaj in kako je plačevati davek od užigal, se ustanové ukazoma. Da je davek od užigal plačan, je označiti s tem, da se na kresilih namesti trajno znamenje.
Izdelovanje kresil ter izdelovanje pirofornih zlitin, določenih za kresila, je pod dohodarstveno-uradno kontrolo po natančnejšem določilu izvršit-venega predpisa.
Kdor izdeluje kresila, je dolžen priglasiti pristojnemu finančnemu organu zaloge gotovih kresil, ki so dne razglasitve cesarskega ukaza v narejališču, to je v prostorih, v katerih se izdelujejo in zamotavajo kresila, in v njegovih skladiščih in prodajalnicah, najkasneje osmi dan po razglasitvi, dovoliti poizvedbo zalog in od tega dne počenši pisati zapisek o izdelovanju in prodajanju kresil po zaukazu izvršitvenega predpisa.
Za primanjkljaje kresil, ki sc podajajo nasproti zapisku ob poizvedbah zalog, mora izdelovalec plačati davek, ako se ne dokaže, da jih je zvračati na okolnosti, ki ne osnujejo davčne dolžnosti.
Izdelovalec kresil je nadalje dolžen finančnim organom, ki imajo posebno naročilo, dovoljevati vpogled v poslovne knjige.
Vsako kresilo,, izdelano po 17. dnevu septembra 1916. 1. v ozemlju, v katerem velja davek od užigal, mora imeti izdelovalčevo znamko, ki jo je priglasiti na finančnem oblastvu in ki jo je odobrilo to oblastvo.
Železniška in plovstvena podjetja ter c. kr. pošta so od dne razglasitve cesarskega ukaza počenši dolžna vsako pošiljatev užigal v tem paragrafu oznamenjene vrste ali sestavin takih užigal, ki je bila oddana v kraju, ki je znotraj carinske meje, toda izven ozemlja, za katero velja davek od užigalic, za prejemnika v tem ozemlju, naznaniti pristojnemu finančnemu organu, še preden jo izročč prejemniku. V naznanilu mora biti kraj oddaje in namembe, pošiljačevo in adresatovo ime, kosmata teža in navedba vsebine pošiljatve.
Železniška in plovstvena podjetja so nadalje dolžna naznaniti, ako se naj v ozemlju, za katero velja davek od užigal, oddana pošiljatev užigal v tem paragrafu oznamenjene vrste, ki je bila prvotno določena za prejemnika izven tega ozemlja, zaradi poznejše premembe namembnega kraja izroči prejemniku v ozemlju, za katero velja cesarski ukaz.
§ 9.
Prodajanje užigal (§§ 1 in 8) je pod dobo-oarstvenouradno kontrolo po natančnejšem določilu izvršitvenega predpisa. Na zahtevanje finančnih organov je dokazati dobivanje ali obdačenje vsakočasnih zalog užigal, ki so določene za prodajanje.
§ tn
Davku zavezana užigala jamčijo brez ozira na pravice drugih za znesek davka od užigal, ki je na njih.
Neplačane zneske davka od užigal je izterjevati tako, kako je predpisano za izterjevanje zaostalih neposrednjih davkov.
Gledé zastaranja davka od užigal veljaj^ določila zakona z dne 18. marca 1878. 1. (drž. zak. št. 31).
3 H.
Na prestopke predpisov o davku od užigal se uporabljajo, kolikor se v çesarskem ukazu ue zaukaže kaj drugega, določila kazenskega zakona o dohodarstvenih prestopkih s poznejšimi zaukazi vred, v Dalmaciji pa kazensko postopanje, obstoječe tam za užitninske prestopke.
Določila o vrsti in izmeri kazni, potem o jamstvu zanje ter o zastaranju prestopkov se izdadö v Dalmaciji ukazoma, oziraje se na pravila, veljajoča v teni oziru v ostalem državnem ozemlju.
§ 12.
Podjetnika narejališča užigal zadeva, ako ue vodi sam obrata, brezpogojno jamstvo za denarne kazni, izrečene zoper voditelja obrata.
Voditelj obrata se smatra za storilca, če se užigala nepriglašeno ali sicer proti predpisu odnašajo iz narejališča, kolikor ni brez krivde na tem odnašanju in ni bil predmet prestopka hkratu predmet tatvine ali poneverjenja.
§-13.
Odmeri kazni, ker se je opustil na podstavi § 9 terjani dokaz dobivanja ali obdačenja, je dati v podstavo tisti davek od užigal, ki pripada za užigala, gledé katerih se ni podal dokaz.
Ako je plačati davek od užigal s tem, da se namestijo davčna znamenja, se zakrivi hudega dohodarstvenega prestopka, kdor si pridobi, hrani, ima na prodaj ali proda užigala ob času, ob katerem bi morala imeti davčna znamenja, s popačenimi, ponarejenimi ali že porabljenimi davčnimi znamenji, dasi je vedel za te okolnosti ali bi bil moral po svojem opravilu vedeti zanje, ako bi pravilno pazil, ali brez davčnega znamenja.
Užigala, ki se najdejo s popačenimi, ponarejenimi ali prenesenimi davčnimi znamenji, nadalje užigala, ki se najdejo brez davčnih znamenj ob času ali v kraju, v katerem bi morala biti opremljena z davčnimi znamenji, zapadejo, brez ozira na to, čigava so in ali se je zoper določeno osebo uvedlo kazensko postopanje ali ne.
Prestopke predpisov o davku od užigal, ki niso pod posebno kaznijo po tem cesarskem ukazu ali dohodarstvenem kazenskem zakonu, je kaznovati z denarnimi kaznimi od 4 do 1000 K.
§ 14.
Doba zastaranja s kazensko razsodbo še ne izrečenih kazni zaradi prestopkov predpisov o davku od užigal se ustanavlja gledé hudih dohodarstvenih prestopkov s tremi leti, gledé drugih z enim letom.
§ 15.
Zaloge užigalic, ki so 18. dne septembra 1916. 1. v svobodnem prometu, so zavezane dodatnemu davku. Pri tem je uporabljati v drugem odstavku § 1 zaukazane davčne postavke z olajšavo, da nastopi višji davčni postavek le tedaj, ako se v g l ustanovljena vsebina posameznega omota preseže za več nego 10 odstotkov.
Kdor ima dodatnemu davku zavezano zalogo užigalic, je dolžen jo najdalje 21. dne septembra 1916. 1. priglasiti pri finančnem organu, ki se oznameni ukazoma, dovoliti poizvedbo zaloge in plačati dodatni davek.
Od te dolžnosti za priglasitev in dodatno obdačenje so oproščene' osebe, na kojih zalogo užigalic bi prišel znesek dodatnega davka ne več nego 10 K.
Kupčevalci s kresili in prodajalci morajo zalogo užigal v § 8 imenovane vrste, ki je 18. dne septembra 1916. 1. v njihovi posesti, najkasneje 21. dne septembra 1916. 1. priglasiti pri finančnem organu, ki se oznameni ukazoma, dovoliti poizvedbo zaloge in plačati dodatni davek po po-stavkih, navedenih v § 8. Od te dolžnosti pa so oproščeui tisti, na kojih zalogo takih kresil bi prišel znesek dodatnega davka ne več nego 10 K. Izdelovalci kresil, ki prodajajo užigala v prodajalnicah, ki so popolnoma ločene od fabrikacijskih in skladiških prostorov, morajo plačati dodatni davek le za kresila, ki so v prodajalnicah.
Natančnejša določila o priglasitvi, poizvedovanju zalog in plačevanju davka se uravnajo ukazoma.
pribitek v višini davka od užigal, ki zadene dobavo.
Prepovedano je prodajati užigala v § 8 ozna-4 menjene vrste prejemnikom v ozemlju, za katero velja cesarski ukaz, v času od dne razglasitve cesarskega ukaza do dneva, katerega se prične veljavnost davka od užigal.
§ 17.
Računaje od dneva razglasitve tega cesarskega ukaza, se ne smejo ustanoviti in začeti obratovati nove naprave za izdelovanje užigalic, dokler tuzemska industrija užigalic tuzemsko potrebščino užigalic primemo preskrbuje s svojimi izdelki. Pod to prepoved ne siada niti obnovitev do 1. dne avgusta 1914. 1. obratovanih in po tem roku razdejanih obratnih naprav, niti pre-ložba obstoječih obratnih naprav.
Trgovinskemu' ministru v porazumu s finančnim ministrom je pridržano, da dožene, ali je smatrati, da je tuzemska potrebščina primemo preskrbljena.
Finančni minister je pooblaščen v porazumu s trgovinskim ministrom vsakočasno ustanavljati najvišje cene za prodajanje užigalic na debelo in drobno.
Vlada je pooblaščena, ako bi se uvedel enakovrsten davek v deželah svete ogrske krone ter v Bosni in Hercegovini, primerno izpremeniti določila o prometu z užigali v ta ozemlja in iz njih.
§ 18.
Ako se opusti predpisana priglasitev za dodatno obdačenje, ter nepravilnosti v priglasitvi se kaznujejo, ako razlika presega 5 odstotkov v resnici najdene množine, za dohodarstvene prikratbe s četvernim do osinernim zneskom prikrajšanega ali prikratbi izpostavljenega davka od užigal.
Cesarski ukaz velja za avstrijske dežele iz-vzemši carinske izjemke in dobi moč 18. dne septembra 1916. 1., ako se ne določi nič drugega.
Izvršiti ga je naročeno finančnemu ministru v porazumu z udeleženimi ministri.
Na Dunaju, 29. dne avgupta 1916. 1.
§ 16.
Kupci užigalic, ki so v pogodbi, sklenjeni pred dnevom razglasitve cesarskega ukaza prevzeli dolžnost, odvzeti užigalice v prvih treh mescih, ki sledé pričetku veljavnosti davka od užigal, so od te dolžnosti oproščeni gledé polovice tiste množine užigalic, ki jo je odvzeti po pogodbi, kolikor ne nasprotujejo izrečna pogodbena določil^ dolžni pa so plačati prodajalcu za prevzeto blago
Franc Jožef s. r.
Stfirgkh s. r. Hocbenbnrger s. r. Hussarok s. r. Zenker s. r.
Leth s. r.
Georgi s. r. Forster s. r. Trnka s. r. Morawski s. r. Spitzmüller s. r.
Handel s. r.
270.
Ukaz finančnega ministra v po-razumu z udeleženimi ministri z dne 1. septembra 1916.1.
v izvrševanje cesarskega ukaza z dne 29. avgusta 1916. I. (drž. zak. št. 278) o davku od užigal (izvršitveni predpis o davku od užigal).
V izvrševanje cesarskega ukaza z dne 29. avgusta 1916. 1. ('drž. zak. št. 278) o davku od užigal se izdajajo na podstavi § 18 tega cesarskega ukaza nastopna določila, ki dobé moč 18. dne septembra 1916. L, kolikor ni v posameznem ukrenjen drug zaukaz.
I.
Obdarovanje užigalic.
§ 1-
Predmet davka.
(K § 1.)
(1)	Užigalice v zmislu § 1 cesarskega ukaza so vse palčice ali trščice iz lesa, slame, lepenke i. dr., opremljene z užigalno maso, ki sc more razplameniti z drganjem, nadalje bengalske užigalice in užigalice za vihar, potem užigalne svečice iz stearina, voska in sličnih snovi.
(2)	Davek se preračunja za vsak posamezni omot, to je za notranjo obalko (škatljo, kapico), po njeni vsebini.
§ 2.
Naznanilo izdelovanja užigalic, zapisovanje izvida.
(K § 2.)
(1)	Izdelovalci užigalic morajo najkasneje 5. dne septembra 1916. 1., ako se pa naj prične obrat šele po 17. dnevu septembra 1916. 1., najmanj 14 dni pred pričetkom obratovanja, podati naznanilo pristojnemu finančnemu oblastvu prve stopnje (finančnemu okrajnemu ravnateljstvu, finančnemu nadzomištvu, na Kranjskem finanč-
nemu ravnateljstvu ljubljanskemu) v dveh izvodih. Naznanilo mora obsegati: ime in stanovališče podjetnika in voditelja obrata, oznamenilo firme, kraj in popisno številko fabriške naprave, vrste užigalic, ki se nameravajo izdelovati, omote, v katerihvse naj spravljajo v promet, in fabriške znamke, s katerimi se naj oznamenjajo, končno pregled o prostorih, v katerih se izdelujejo, zamotavajo in skladajo užigalice in ki ga jfe dopolniti najdalje v 4 tednih, predloživši natančne risbe in popise, ter o delovnih pripravah, ki služijo za izdelovanje in zamotavanje, z navedbami o njihovi storilni sposobnosti vred. Nadalje je navesti v naznanilu, ali izdeluje podjetje samo žico za užigalice in škatlje za užigalice, in ako da, ali prodaja take polfabrikate tudi drugim podjetjem.
(2)	Finančno oblastvo prve stopnje naznani, če naznanilo nima zunanjih napak, priglašene fabriške znamke finančnemu ministrstvu in odredi preiskavo narejališča, pri kateri se preskusi pravilnost naznanila in se zlasti dojene, ali so za zamotavanje in za skladanje gotovih neobdačenih užigalic določeni prostori (fabriško skladišče) ločeni od pravih fabrikacijskih prostorov tako, da omogočijo kontrolo, in ali jih more odobriti finančno oblastvo.
(3)	Podjetnik in za obratovanje določeno
osebje sta dolžna pri ogledu podati vsako za dohodarstveno kontrolo terjano pojasnilo in vsak izkaz.	x
(4)	Posledek preiskave se zapiše v zapisniku
o izvidu, ki ga je narediti v dveh izvodih in opremiti s podpisom podjetnika	ali voditelja
obrata; zapisniku se priloži v prvem odstavku omenjeno naznanilo z dodatnimi predloženimi dopolniti. Zapisnik o izvidu je predložiti finančnemu oblastvu prve stopnje, ki ga preskusi in ukrene dopolnitve, ki so morda potrebne. Ako se pokaže po mnenju tega finančnega oblastva v že obstoječih obratih sè stališča kontrole potrebnost stavbnih prememb v prostorih, ki potrebujejo odobrenja, je od primera do primera izprositi odločbo finančnega ministrstva in podeliti odobrenje zapisnika o izvidu, ako so izpolnjeni drugačni pogoji, pridržuje to odločbo. Ako se ne pokažejo spotike ali ako so poizvedene spotike odstranjene, pritisne finančno oblastvo prve stopnje na oba izvoda zapisnika o izvidu svoj uradni pečat in ju odobri, ko je finančno ministrstvo odločilo o priglašenih fabriških znamkah in ustanovilo oznamenilo, ki ga je name-Isti ti v zmislu § 4 cesarskega ukaza na obalkah za porabo v tuzemstvu določenih (davčnih) užigalic.
(s) O odobrenju se obvesti podjetnik, oddelek finančne straže (nadzorovalni organ), ki se določi za nadzorovanje fabrike za užigalice, in plačilnica, pri kateri je plačevati davek od užigal. Obvestilu podjetnika, v katerem je navesti plačil-nico, nadzorovalni organ in oznamenilo obalke davčnih užigalic (§ 4, 7. odstavek), ki ga je zaukazalo finančno ministrstvo, se priloži izvod zapisnika o izvidu. Hraniti ga je v prostoru na-rejališča. ki se navede v zapisniku o izvidu, in na zahtevanje pokazati finančnim organom na vpogled. Drugi izvod zapisnika o izvidu ostane na finančnem oblastvu prve stopnje.
(e) Vsako premembo nasproti navedbam, zapisanim v zapisniku o izvidu, je 48 urah naznaniti nadzorovalnemu organu; ako se tiče fabriških skladiških prostorov, je treba poprej izprositi za to odobrenje finančnega oblastva prve stopnje. Popravke zapisnika o izvidu, ki se podajo s prè-membami, je izvesti v obeh izvodih, po potrebi je napisati nov zapisnik o izvidu.
(7) Obratovališče je od zunaj označiti z razločnim napisom.
§ 3.
Zapiski, poizvedovanje zalog.
„ (K § 3. predzadnji in zadnji odstavek.)
(1)	O prirastku in gubilku užigalic (§	1)
brez razločka, ali se vkladajo v fabriško skladišče ali odnašajo brez skladanja, mora izdelovalec užigalic od 10. dne septembra 1916. 1., ako se pa fabrika prične obratovati šele pozneje, od dneva pričetka obratovanja naprej pisati zapisek p«iog* 1. po vzorcih v prilogi 1 (skladovna knjiga) ločeno za užigalice, ki so določene za tuzemsko porabo, za pošjljanje na Ogrsko ali v Bosno in Hercegovino in za izvoz čez carinsko mejo.
(s) Skladovna knjiga sestoji
a)	za davčne užigalice, ki so določene za porabo v ozemlju, za katero velja davek od užigal, iz:
dnevnih in mesečnih izkazov o prejemu (vzorec a in J v prilogi 1),
dnevnih in mesečnih izkazov o obdačenem odnašanju (vzorca c in d v prilogi 1),
mesečnih izkazov o neobdačenem odnašanju v svobodni sklad užigalic (vzorec e v prilogi 1) in iz
mesečnih sklepov (vzorec f v prilogi 1).;
b)	za užigalice, določene za neobdačeno odnašanje na Ogrsko ali v Bosno in Hercegovino, iz:
dnevnih in mesečnih izkazov o prejemu (vzorec g in h v prilogi 1),
dnevnih in mesečnih izkazov o odnašanju (vzorec i in k v prilogi 1) in iz
mesečnih sklepov (vzorec l v prilogi 1);
c)	za užigalice, določene za izvoz čez carinsko mejo, iz:
dnevnih in mesečnih izkazov o prejemu (vzorec m in n v prilogi 1),
mesečnih izkazov o odnašanju (vzorec o v prilogi 1) in iz
mesečnih sklepov (vzorec p v prilogi 1).
(3)	V dnevne izkaze o prejemu je vpisovati dne izkaza v fabriško skladišče prinesene in brez takega vkladanja neposrcdnje iz narejališča odnesene, končno po neobdačenem odnašanju (§§ 9, 10 in 11) v fabriško skladišče nazaj prinesene užigalice ter ob poizvedbah zalog najdeni prebitek čez knjižno zalogo. Dnevni izkazi o prejemu prvega izkaznega dneva morajo pri fabrikah za užigalice, ki se obratujejo dne razglasitve cesarskega ukaza, morajo kazati zaloge, kar jih je 10. dne septembra 1916. 1.
{*) V dnevne izkaze v obdačenem odnašanju in o neobdačenem odnašanju na Ogrsko ali v Bosno in Hercegovino se vstavljajo izkaznega dne odnesene užigalice in užigalice, ki so postale nerabne v fabriškem skladišču, so se uničile pod uradnim nadzorstvom, končno ob poizvedbi zalog dognani primanjkljaj od knjižne zaloge.
(s) V dnevne izkaze o prejemu je vpisovati vsak dan, ko je délo sklenjeno, v dnevne izkaze o odnašanju neposrednje pred odnašanjem. Dnevne izkaze o prejemu je izročiti nadzorovalnemu
676
organu najkasneje delovni dan, ki sledi izkaznemu dnevu, izkaze o odnašanju neposrednje, kadar se odnašajo užigalice, in nadzorovalni organ naj jih tekoče zbira.
(s) Mesečni izkazi o prejemu obsegajo kakor prvi postavek zalogo, ki je ostala s koncem prejšnjega mesca, pri prvem izkazu pa zalogo, kar je je 10. dne septembra 1916. 1. Nadaljnje postavke mesečnih izkazov o prejemu in vsebino mesečnih, izkazov o obdačenem odnašanju in ne-obdačenem odnašanju na Ogrsko ali v Bosno in Hercegovino tvorijo sklepne vsote, ki se vsak dan prenesejo iz dotienih dnevnih izkazov. V mesečne izkaze o neobdačenem odnašanju v svobodni sklad in za izvoz čez carinsko mejo se vpišejo vsak dan na koncu uradnega dejanja odnašanja dnevne vsote, ki se podajajo iz priglasitev odnašanja, oziroma iz spremnic.
(i)	V mesečnih sklepih se na koncu izkaz-nega mesca postavijo nasproti sklepne vsote prejema in odnašanja, . ki se podajajo iz mesečnih izkazov, in se tako odmerijo knjižne zaloge, ki jih je za prvi postavek vstaviti v prihodnje mesečne izkaze o prejemu.
(s) Mesečne izkaze je hraniti v izkaznem mesen v proštom narejališča, ki se navede v zapisniku o izvidu, in na zahtevanje pokazati kon-trolujočim organom. Ko so sestavljeni mesečni sklepi, se izroèé s temi sklepi prvi delovni dan, ki sledi koncu izkaznega mesca, nadzorovalnemu organu. Nadzorovalni organ priloži pripadajoče dnevne izkaze, oziroma priglasitve o odnašanju z njihovimi prilogami vred in jih pošlje po finančnem oblastvu prve stopnje strokovnemu računskemu oddelku VI finančnega ministrstva (Dunaj, L, Fleischmarkt 19). Vsi izkazi se lahko naredé s pavzanjem v dveh izvodih; v tem primeru ostane kopija izdelovalcu užigalic.
(s) V izkaze mora vpisovati vobče izdelovalec užigalic ali voditelj obrata sam ali z njegovo odgovornostjo za to pooblaščen zastopnik. Prebitke in primanjkljaje, poizvedene ob poizvedovanju zalog, potem užigalice, ki so se v fabriškem skladišču uničile pod uradnim nadzorstvom, vpisuje nadzorovalni organ. Ako izredni dogodki uničijo ali naredé nerabne užigalice, ki so v fabriškem skladišču, mora nadzorovalni organ, kateremu je takoj naznaniti, ko se je to opazilo, učin dognati na zapisnik in zapisnik priložiti dotičnemu dnevnemu izkazu o odnašanju, pri užigalicah, določenih za izvoz čez carinsko mejo, ga hraniti z vpis-
nikom o izdaji spremnice (§ 11, 3. odstavek) in ga priložiti mesečnemu izkazu, ki se odvzame ob pričetku prihodnjega mesca. 0 primanjkljajih užigalic, določenih za izvoz čez carinsko mejo, ki se ovedö ob poizvedovanju zalog, je pravtako spisati zapisnik, ki ga je enako priložiti mesečnemu izkazu o izvoženih užigalicah.
(10)	Z vpisom zalog, kar jih je 10. dne septembra 1916. 1., v prve dnevne izkaze skladovnc knjige velja, da je v predzadnjem odstavku § 3 cesarskega ukaza predpisana priglasitev zalog izvršena. Nadzorovalni organ preskusi te prve vpise gledé njihove popolnosti, ukrene morda potrebno dopolnitev in poizve zalogo brez odloga. Pri tem kakor pri naslednjih poizvedovanjih zalog je ove-deti vsebino enakih omotov s poskusi na slepo. Posledek poizvedovanja se vpiše v dotičnih dnevnih in mesečnih izkazih skladovne knjige in tvori podlago za nadaljnje knjigovodstvo, ako se razlikuje od podjetnikove navedbe.
(11)	Izdelane užigalice se morajo najdalje 24 ur po dogotovitvi, to je, ko so se spravile v posamezni omot, v prostorih za zamotavanje, ki jih je odobril finančni urad, položiti v zaboje in ali vložiti- v odobrenih fabriških skladiških prostorih ali odnesti neposrednje iz narejališča. Užigalice je skladati ločeno po vrstah (žvepljane. nežvepljane in užigalne svečice) in po velikosti vsebine posameznih omotov (do 90 oziroma do 60 in čez 90, oziroma čez 60 kosov) ter po tem, ali so določene za tuzemsko porabo ali za pošiljanje na Ogrsko ah v Bosno in Hercegovino oziroma za izvoz čez carinsko mejo. Za prenos zalog zamotanih užigalic, ki v fabrikah za užigalice, ki se obratujejo dne razglasitve, 10. dne septembra 1916. 1. niso v fabriškem skladišču, more finančno oblastvo prve stopnje dovoliti primeren rok. V dnevnih izkazih je navesti kraj skladišča teh užigalic.
(12)	Za zaukaz finančnega oblastva prve stopnje od primera do primera je poizvedeti stanje zaloge v fabriškem skladišču in posledek primerjati z mesečnimi izkazi skladovne knjige, ki jih je skleniti ob tem povodu. Za primanjkljaje mora podjetnik plačati davek, ako se ne dokaže, da jih je zvračati na okolnosti, ki ne osnujejo davčne dolžnosti. Predpisati mora finančno oblastvo prve stopnje, ki mora predpisani znesek naznaniti strokovnemu računskemu oddelku VI. Vplačati 5e mora pri vplaČilnici, ki je navedena v zapisniku o izvidu. Plačani znesek je zaračuniti v pomožnem dhevniku za davek od užigal.
§ 4.
Zamotavanje užigalic, določenih za porabo v tuzemstvu.
(K § 4.)
(l)	Užigalicc (davčne), določene za porabo v ozemlju, za katero velja davek od užigal, se smejo odnašati iz narejališča in iz svobodnega sklada užigalic (§ 8) v zabojih zamotane le po naslednjih določilih.
in V 20 h, omotov IV in VI pa 40 h, davčna vrednost enega povezka omotov I, II, III in V 2 K, omotov IV in VI za 4 K.
(4)	En zaboj mora imeti ali 25 povezkov (pol zaboja) ali 50 povezkov (celi zaboj). Davčna vrednost znaša torej pri polovičnem zaboju z omoti I, II, III in V 50 K, pri celem zaboju s temi omoti 100 K, pri polovičnem zaboju z omotoma IV in VI 100 K in pri celem zaboju s tema omotoma 200 K. V zaboju smejo biti le omoti iste vrste.
(2)	Za posamezne omote so dopustne:
") za uežvepljane užigalice, ki se vnemajo le ob preparirani drgalni površini:
omot I (normalni omot); davčna vrednost 2 h: škatlje zatikalice iz lesa 37 do v 39 milimetrov zunaj široke in 17 do 18 milimetrov zunaj visoke, v katerih ni več nego 60 užigalic;
omot II; davčna vrednost 2 h: škatlje zatikalice iz lesa 35 do 37 milimetrov zunaj široke in 15 do 16 milimetrov zunaj visoke,
' v katerih ni več nego 60 užigalic;
omot III; davčna vrednost 2 h: škatlje zatikalice iz lesa 27 do 28 milimetrov zunaj široke in 12 do 13 milimetrov zunaj visoke, v katerih ni več nego 60 užigalic;
h) za nežvepljane užigalice, ki se vnemajo ob vsaki drgalni površini:
omot IV; davčna vrednost 4 h: kapice iz papirja s 110 do 115 milimetri gornjega obsega 'notranjega dela, v katerih ni več nego 120 užigalic;
e) za žvepljane užigalice:
omot V; davčna vrednost 2 h: škatlje zatikalice iz lesa 47 do 49 milimetrov zunaj široke in 21 do 22 milimetrov zunaj visoke, v katerih ni več nego 90 užigalic in
omot VI; davčna vrednost 4 h: kapice iz papirja s 130 do 135 milimetri gornjega* obsega notranjega dela, v katerih ni več nego 180 užigalic.
(3)	I’o 10 posameznih omotov je združiti v paket, po 10 paketov v povezek, tako da znaša davčna vrednost enega paketa omotov I, II, Ul
(5) Drugi omoti potrebujejo odobrenja finančnega ministrstva od primera do primera. Za voščene užigalice določa finančno ministrstvo dopustne omote od primera do primera.
(«) Bengalske užigalice in užigalice za vihar je zamotavati v škatljice zatikalice za omot I predpisane velikosti z davčno vrednostjo 2 h. Po 12 škatelj je združiti v enem paketu. V zaboju z bengalskimi užigalicami mora biti 100 paketov, v zabojih z užigalicami za vihar 300 paketov, tako da znaša davčna vrednost enega zaboja z bengalskimi užigalicami 24 K, zaboja z užigalicami za vihar 72 K.
(7) Vsak posamezni omot ter vse nadaljnje obalke (paket, povezek) morajo imeti oznamenilo vrste omota z navedbo dotične številke omota z rimskim številom, potem ime in kraj narejališča ali fabriško znamko, ki je naznanjena pri finančnem ministrstvu in ki jo je odobrilo to ministrstvo, in ki nadomestuje oznamenilo izdelovalca, ter fabriško oznamenilo, ki ga je zaukazalo finančno ministrstvo, tako, da se razločno pozna. Na zunanji strani zabojev je navesti vrsto omota s tem, da se navede dotična številka omota z rimskim številom. Polovične zaboje je razen tega oznameniti s pristavkom številke 2.
(s) Finančni organi imajo pravico biti navzoči pri zamotavanju užigalic v zaboje, da kontrolirajo, ali se izpolnjujejo ti predpisi, in dati odpreti že zamotane zaboje in jih preiskati gledé njihove vsebine.
(9)	Omoti, ki ne ustrezajo sprednjim zaukazom gledé vsebine in oznamenila, se po 31. dnevu decembra 1916.1. ne smejo več delati za porabo v tuzemstvu. Zaboje s takimi, po 17. dnevu septembra 1916. 1. narejenimi užigalicami mora izdelovalec užigalic razločno označiti s črko A, ki jo je namestiti v Črni barvi.
(10)	Omote, ki ne ustrezajo predpisu, je v fabriškem in v svobodnem skladu skladati ločeno od užigalic, ki so zamotane po predpisu.
l81oveniseh.)
171
. (n) Iz fabriškega ali svobodnega sklada se po 31. dnevu januarja 1917.1. ne smejo več odnašati užigalice za tuzemsko porabo v omotih, ki ne ustrezajo predpisu.
(12)	Pri užigalicah, določenih za pošiljanje na Ogrsko ali v Bosno in Hercegovino ali za izvoz čez carinsko mejo, ni omejena vrsta in velikost omota, ne kraté naznanilno dolžnost, ustanovljeno v § 2, 1. odstavek, toda fabriško oznamenilo, ki ga je zaukazalo finančno ministrstvo za davčne užigalice, se ne sme nameščati na teh omotih.
'se tudi le pri enem zaboju pokaže nepravilnost, je preiskati vse zaboje, ki so pripravljeni za odnašanje.
(4)	Pri končanem uradnem dejanju opremi nadzorovalni organ vsak posamezni zaboj' z od-pravno znamko po vzorcu v prilogi 2. Te znamke mora dobivati nadzorovalni organ kakor strogo zaračunljivo tiskovino pri pristojnem finančnem deželnem ekonomatu.
(5)	Uradno obravnavane pošiljatve je odnesti še isti dan iz narejališča ali svobodnega sklada.
Priloga ?.
§ 5.
Obdačeno odnašanje užigalic.
(K S h, 2. in 3. odstavek.)
(1)	Užigalice se smejo odnašati iz narejališča užigalic ali svobodnega sklada užigalic (§ 8), če se plača davek, le pod uradnim nadzorstvom in odnašati se morajo vobče od dnevnih urah, ki jih finančno oblastvo prve stopnje 'ustanovi naprej za vsako posanu-zno podjetje. Nameravano odnašanje je le tedaj, ako se naj ne vrši ob teh določenih urah, naznaniti poprej posebej in tako pravočasno, da more nadzorovalni organ priti ob priglašeni uri odnašanja. Za vsako uraduo dejanje odnašanja, ki se vrši izven ur, ustanovljenih uaprej, je plačati državnemu zakladu 5 K odškodnine. Uradna dejanja v urah odnašanja, ki so določene naprej, se vršč brezplačno.
>	(e) Nadzorovalni organ potrdi izvršeno odna-
šanje v dnevnem izkazu — ako se piše zapisek v dveh izvodih, v obeh izvodih — s pristavkom podpisa in odvzame, ko je preskusil pravilni prenos dnevne sklepne vsote v mesečni izkaz skladovne knjige, dnevni izkaz, ako sta dva izvoda, izvirnik, z morda pripadajočo plačilno boleto. Ako se glasi plačilna boleta na znesek, ki zalaga davek za več odnašanj, je davčne zneske, pripadajoče za vsako odnašanje, odpisovati na zadnji strani bolete in boleta se odvzame šele, ko je porabljeno, kar se je plačalo naprej.
(7) Za porabljanje v narejališču se smejo odjemati užigalice, preden se položijo v fabriškem skladišču. Davek od užigal za te užigalice je plačevati s plačilom mesečne poprečnine, ki jo določi finančno ministrstvo.
§ 6.
(2)	Nadzorovalnemu organu, ki pride k uradnemu dejanju, je predložiti v redu izpolnjeni dnevni izkaz o nameravanem obdačenem odnašanju ter pokazati plačilno boleto (§6,4. odstavek), j oziroma navesti, ali se zahteva odlog davka (§ 7). Nadzorovalni organ preskusi vpis v dnevni izkaz,, ali je popolen in ali sc ujema s pošiljalvami, pripravljenimi za odnašanje, in dožene, ali s« založene s plačilno boleto ali v primeru odloga J davka s svobodnim kreditom odloga. Zaboje užigalic, ki morda niso več založene, je izključiti od odnašanja in v dnevnem izkazu je izvesti pre- ' rnembe, ki se podajajo po tem.
(3)	Nadzorovalni organ ima pravico se prepričati, ali imajo notranje obalke predpisano o zna- j menilo in vsebino, ki ustreza oznamenilu zaboja, I in podjetnik je dolžen na zahtevanje odpreti po- j samezne zaboje, da se opravi ta preskušnja. Ako !
Plačnost in plačevanje davka od ,	užigal.
(K § 5, 4. odstavek.)
(1)	Davek od užigal je plačen v času, ko se užigalice odnesejo iz narejališča ali svobodnega sklada.
(2)	Plačilo davka Ojd ‘ užigal 'v gotovini je naznaniti plačilnici, naznanjeni podjetniku, v enem izvodu po vzorcu v prilogi 3. Pripadajoči znesek Priio»» s. je plačati pri plačilnici ah neposrednje ali v na-kaznem prometu poštnega hranilničnega urada..
Ako stranka ne razpolaga z 'zelenimi položnicami plačilnice, je porabljati rdeče davčne plačilne listke, ki se dobivajo v prodajalnici poštnih vred-nostnic. Namen položbe je razločno navesti na položnici poštne hranilnice.
(3)	Položiti se more naprej na obračun tudi davek, ki zalaga več pošiljatev.
(4)	Plačilnica vknjiži naznanilo, ko je preskusila postavke številk, v plačilnem vpisniku, ki ga je pisati po vzorcu v prilogi 4 in iz katerega se izda podjetniku plačilna boleta. Naznanilo se priloži plačilnemu vpisniku. Vpisnik se sklepa s koncem vsakega mesca in mesečna sklepna vsota se prenese v užitninski poddnevnik. Sklenjeni vpisnik je po računskem oddelku finančnega deželnega oblastva vposlati. strokovnemu računskemu oddelku VI.
(5)	Ako se odloži davek od užigal, se ne izda boleta in v 2. odstavku omenjeno naznanilo na plačilnico izostane.
«
§ 7-
Odlog davka od užigal.
(K § 5, 6. odstavek.)
(1)	Davek od užigal se odlaga, ako se zadostno zavaruje in obrestuje, na najdalje šest mescev, računaje od prvega dne mesca, ki sledi dnevu plačnosti davka. Obresti se ustanavljajo z 20 h na mesec za vsakih začetih 100 K in se preračunjajo za čas od prvega dne mesca, ki sledi dnevu plačnosti, do vštetega zadnjega dne tistega mesca, v katerem se konča rok odlog ali se plača davek, če se plača prej.
(3)	Za dovolitev odloga je treba prositi v finančnem ministrstvu. Odlog se dovoli k večjemu za dolg, ki nastane v teku enega leta. O dovolitvi odloga se obvesti podjetje, nadzorovalni organ In plačilnica.
(3)	Varščino je dati po predpisu o zavarovanju, kadar se pušča potrošnina za cuker na upanje (razpis fin. min. z dne 29. avgusta 1903. 1. [drž. zak. št. 176] § 21). Ako se dovoljenje obnovi, se more že dana varščina pustiti tudi za nadaljnje dobe odloga, ako se ni vrednost dane varščine po mnenju finančnega oblastva izpreme-nila tako, da bi bilo to nevarno za državni zaklad.
(4)	Kdor odloženega davka ne plača v roku odloga, izgubi dovoljenje odloga. Dovoljenje odloga ugasne samo, ako izdelovalec užigalic ali podjetnik svobodnega sklada ustavi ali odloži plačila ali ako se o njegovi imovini razglasi koukurz, nadalje ako v primeru zavarovanja s poroštvom kreditnega
zavoda ali z osebnim poroštvom ena prej omenjenih okolnosti nastopi pri kreditnem zavodu, ki jamči ali pri enem izmed porokov. V teh primerih je vse odložene zneske, ki so še na dolgu, z obrestimi in zamudnimi obrestimi vred, ki se preračunijo od dne, katerega poteče rok odloga, v zakoniti višini izterjati tako, kakor je navedeno v § 10 cesarskega ukaza.
(5)	Podjetnik, ki uživa odlog davka od užigal, je dolžen najkasneje 5. dne vsakega mesca izročiti za odložene zneske, ki so se predpisali v nepo-srednje prejšnjem mescu, plačilnici, kateri je poverjeno pobirati davek, kolka prosto menico, ki se glasi na dan plačnosti odloženega davka in na ves mesečni dplg z obrestimi odloga vred, pre-račuujenimi za šest mescev.
(e) Gledé izdajanja teh menic in manipulacije z njimi se zmislu primerno uporabljajo določila § 21, II, št. 4, izvršitvenega predpisa o cukrarini z dne 29. avgusta 1903.1. (drž. zak. št. 176).
\
§ 8. .
Svobodni sklad užigalic.
(K § 5, 5. odstavek.)
(1)	Dovoljenje za ustanovitev in obratovanje svobodnega sklada užigalic podeli finančno ministrstvo na zaprosilo, ako so izpolnjeni nastopni pogoji do preklica takim protokoliranim trgovcem (firmam), ki dosežejo, kakor je pričakovati, letni promet užigalic (vklàdanje in izkladanje) v davčni vrednosti najmanj 100.000 K. ki uživajo zaupanje finančne uprave in imajo svoje stalno stanovališče na kraju sklada ali postavijo tam stanujočega, pripravnega zastopnika.
(2)	Podjetnik svobodnega sklada mora dati varščino v višini davka od užigal, ki ustreza redni zalogi skladišča, to je tisti množini užigalic, ki je navadno istočasno vložena v prostorih svobodnega sklada, tako. kakor je predpisano za odlog tega davka (§ 7), in poleg varščine, ki jo je položiti za morebitni odlog.
(3)	Za svobodni sklad se smejo rabiti le taka poslopja ali zaprti prostori, o katerih je finančno oblastvo spoznalo, da so pripravni za to, in v katerih se ^uorejo skladati užigalice popolnoma ločene od drugega blaga, posebno od že obda-čenih užigalic.
(4)	Za dovoljenje je prositi na finančnem oblastni prve stopnje ter priložiti dva izvoda popisa skladiških prostorov in njihovih zvez na zunaj, načrt ter navesti prilični letni promet, redno zalogo skladišča, kakšna varščina se da, in osebe, ki morajo finančnim organom dajati pojasnila. Finančno oblastvo da preiskati poslopja in skladiške prostore in posledek preiskave je zapisati v zapisniku v dveh izvodih.
(5)	O podeljenem dovoljenju se obvesti podjetnik, oddelek finančne straže (nadzorovalni organ), ki se določi za nadzorovanje svobodnega sklada užigalic, in plačilnica, pri kateri je plačevati davek od užigalic. Obvestilu podjetnika, v katerem je navesti plačilnico in nadzorovalni organ, se priloži izvod zapisnika, sestavljenega o skladišču, uporab-ljaje priložene priloge prošnje. V dovolilu se določi, ali in kateri znesek odškodnine mora plačevati podjetnik za stroške nadzorovanja.
(«) Gledé tega, kako se hrani zapisnik, naznanjajo premembe, dobiva odobrenje finančnega oblastva, ako se to tiče skladiških prostorov, in glèdé zunanjega oznarnenila svobodnega sklada veljajo zaukazi § 2.
(7) V svobodnih skladih užigalic se smejo vkladati le užigalice, ki so določene za porabo v tuzemstvu (davčne užigalice), kojih omoti torej ustrezajo v § 4 obseženim zaukazom.
(s) Vnašati in odnašati se sme le ob dnevnih urah, ki jih naprej določi finančno oblastvo prve stopnje.
(») O dohodu in odhodu užigalic mora pisati podjetnik svobodnega sklada ali z njegovo odgovornostjo za to postavljen jzastopnik zapisek (knjigo svobodnega sklada). Knjiga svobodnega sklada sestoji iz
mesečnih izkazov o prejemu,
dnevnih in mesečnih izkazov o odnašanju
in iz
mesečnih sklepov.
(ro) Izkaze je sestavljati po vzorcih mesečnih izkazov o prejemanju davčnih užigalic (vzorec b v prilogi 1), ki so predpisani v prilogi 1 (k § 3), in dnevnih in mesečnih izkazov o obdaČenem
odnašanju (vzorec c in a! v prilogi 1), oziroma mesečnih sklepov (vzorec f v prilogi 1). V mesečni izkaz o prejemu je vpisovati o priliki vsakega vkladanja na podstavi rešitve duplikatov priglasitev, ki jih mora nadzorovalni organ v zmislu § 9, 14. odstavek, pokazati podjetniku svobodnega sklada. V ostalem je vpisovati, hraniti in odvzemati posamezne izkaze po določilih 4. do 9. odstavka § 3.
(11)	Zaukazi. ukrenjeni v prvem in drugem odstavku § 3 cesarskega ukaza gledé dohodar-stvenè kontrole fabrik za užigalice, potem ukrenjeni v 11. in 12. odstavku § 3 tega izvršitve-nega predpisa gledé skladanja užigalic, poizvedovanja zalog in dolžnosti plačevati davek za primanjkljaje, veljajo tudi za svobodne sklade užigalic, oziroma njih podjetnike.
(12)	Dovoljenje svobodnega sklada ugasne s prostovoljno odreko in s preklicem. Ako umre imetnik svobodnega sklada more finančne oblastvo prve stopnje dovolili začasno nadaljevanje obrata za račun zapuščine, če se postavi pripraven odgovorni pooblaščenec. Kadar ugasne dovoljenje svobodnega sklada, mora nadzorovalni organ poizvedeti zalogo. Za najdeno zalogo mora podjetnik ali plačati davek v gotovini ah' tako, da zahteva dovoljenje odloga po določilih § 6 in 7.
8 9-
Neobdačeno odnašanje užigalic v svobodni sklad.
(K § 5, 5. odstavek.)
(1)	Užigalice se smejo neobdačeno odnašati iz narejališča užigalic v svobodni sklad užigalic le pod uradnim nadzorstvom. Gledé ur odnašanja in stroškov uradnega obravnavanja veljajo določila prvega odstavka § 5.
(2)	Nadzorovalnemn organu, ki pride na uradno obravnavanje, je predložiti priglasitve/ ki jih je podjetnik narejališča užigalic ali prevzemajočega svobodnega sklada po vzorcu v prilogi 5 izdal v dveh izvodih. S priglasitvijo prevzame pošiljač dolžnost, da postavi v priglasitvi ozna-menjene užigalice v neizpremenjeni kakovosti in množini v dobi, ki se določi, pred nadzorovalni organ prejemajočega svobodnega sklada ter predloži
priglasitev, ali da plača za pošiljatev pripadajoči davek od užigal, ako priglašena množina užigalic ne pride v svobodni sklad in se ne dokaže, da se je uničila na prevozu.
(3)	Nadzorovalni organ preskusi priglasitev gledé njene popolnosti in gledé tega, ali se ujema s pošiljatvami, pripravljenimi za odnašanje, ki se morejo znotraj preiskati po določilih tretjega odstavka § 5. Ako se v katerem koli oziru pokaže hiba ali ako je priglasitev strugana, popravljena ali prečrtana, jo je zavrniti.
(4)	Za pravilno spoznana priglasitev se vpiše v priglasitvenem vpisniku, ki ga piše nadzorovalni
enioga g. organ po vzorcu v prilogi 6, in številka prigla-sitvenega vpisnika, pod katero se je vpisala priglasitev, se zaznamuje na obeh izvodih priglasitev. Nadzorovalni organ se mora prepričati, ali se je dnevna vsota, ki se podaja iz priglasitev, pravilno pren'esla v mesečni* izkaz skladovne knjige (§ 3, G. odstavek).
(6)	Na obeh izvodih priglasitev se vstavi, zaslišavši pošiljača, rok, ki ga ni prekratko odmeriti, oziraje se na razmere, in v katerem mora pošiljatev dospeti na kraj namembe, in pošiljatev se dene na zahtevanje stranke pod uradno zaporo.
(0)	Ako je pošiljajoče podjetje po šinah /.vezano z železnico in ako se naj pošiljatev odpravi pod zaporo nakladnega prostora, se nadzoruje tudi popolno nakladanje užigalic na železniški voz, ki mora biti pripraven, da se nadene uradna zapora, zapora se nadene in pošiljatev se nakaže dostavnemu uradu. V drugih primerih je uporabljati zaporo tovora.
(7)	Unikat priglasitve, ki mora spremljati pošiljatev na kraj namembe, se vroči stranki, duplikat mora nadzorovalni urad pošiljajočega podjetja poslati nadzorovalnemu uradu prejemajočega svobodnega sklada priporočeno kakor poštnine prosto službeno reč.
(s) Na vlaku pošiljalve je paziti na predpise o prevažanju nakazanega neocarinjenega uvoznega blaga.
(ti) Ako se namerava pod zaporo nakladnega prostora odpravljeno pošiljatev na prevozu prekladati na druga prevozila, ki so pripravna, da se nadene ta zapora, je to naznaniti že nad-
zorovalnemu organu ob odnašanju ter navesti čas in kraj prekladanja; finančni organ mora to zabeležili na priglasitvi in naznanili nadzorovalnemu organu prejemajočega svobodnega sklada in oddelku finančne straže, v čigar okrožju se naj preklada.
/
(10)	Prekladati je treba pod uradnim nadzorstvom. Ko je končano, je nadeti uradno zaporo na novo prevozilo in izvršitev prekladanja opomniti na spremnih papirjih ter navesti vrsto in oznamenilo prevozila in število in vrsto nadetih zapor. Ako se misli prekladati v prevozilo, ki ni pripravno, da bi se nadela zapora nakladnega prostora, je že ob prvotni odpravi uporabiti zaporo tovora.
(11)	Čim dospe nakazana pošiljatev na kraj namembe, mora podjetnik prejemajočega svobodnega sklada takoj podati naznanilo nadzorovalnemu organu pismeno ali ustno ter pokazati unikat priglasitve. Na podstavi naznanila in unikata se vnese pošiljatev v svobodni sklad.
(12)	Finančni organ poizve število, številke in oznamenilo zabojev, preišče uradne zapore in v sumnih primerih notranji ,omot in vrsto užigalic.
(13)	Ako je dospela pošiljatev z nepoškodovano uradno zaporo, ako se najde, da je število tovorov pravilo, in ako se tudi drugače ne pokažejo pomisleki, se množina, ki jo je poizvedel pošiljajoči urad, vpiše med prejem.
(14)	Po poizvedbi vstavi finančni organ izvid z navedbo morda najdenega primanjkljaja in zanj pripadajočega davka od užigal na zadnji strani obeh izvodov priglasitve, opremljenih s potrdilom, da se je pošiljatev postavila predenj, in pokaže priglasitev podjetniku svobodnega sklada, ki mora vpisati prejem v mesečni izkaz skladovne knjige svobodnega sklada ter navesti na priglasitvi razvidno številko priglasitvenega vpisnika. Prejemna številka, pod katero se to vpiše, se vstavi na obeh izvodih priglasitve in ' unikat se pošlje potem priporočeno pošiljalnemu uradu kakor poštnine prosta službena reč. Duplikat ostane pri nadzorovalnemu organu svobodnega sklada. Tekoče na-birane duplikate vpošlje nadzorovalni organ z mesečnim sklepom skladovne knjige svobodnega sklada (§ 8, 10. odstavek), ki se odvzame prvega dne naslednjega mesca in opremi s prilogami, po finančnem oblastvu prve stopnje strokovnemu računskemu oddelku VI.
(15)	Pošiljajoči urad pokaže uazaj došli unikat pošiljaču in ga prilogi potem priglasitvenemu vpisniku. Priglasitveni vpisnik se sklepa mesečno in se vpošlje z mesečnim sklepom skladovne knjige (§ 3, 8. odstavek), opremljenim s prilogami, po finančnem oblastvu prve stropnje strokovnemu računskemu oddelku VI.
Ca) Vozni listi in posamezni tovori morajo imeti zaznamek, ki ga namesti pošiljač, da železniško ali plovstveno podjetje ne sme izročiti pošiljatve v ozemlju, za katero velja cesarski ukaz, razen ako se prinese nazaj v pošiljajoče narejališče.
(io)	Ako se je po rešitvi uazaj došlega unikata dognala v pošiljatvi manjša množina uži-galic nego tedaj, ko se je odposlala, ne da bi se opravičil primanjkljaja mora pošiljač za ta primanjkljaj v treh dneh vplačati davek od užigal, ki se predpiše z izvidom, da se ne izterja prisilno. Vplačani davčni zneski se morajo zaraču-njati v pomožnem dnevniku za davek od užigal.
(17) Ako potrjeni unikat ne pride v osmih dneh po pretekn določenega dostavnega roka, je takoj obvestiti predpostavljeno finančno oblastvo prve stopnje in to opomniti v priglasitvenem vpisniku pri dotični številki.
(is) Ako pokažejo poizvedbe, ki jih je uvedlo finančno oblastvo, da pošiljatev ni dospela na kraj namembe, se predpiše za pošiljatev pripadajoči davek od užigal pošiljaču, da, ga plača v treh dneh, če se hoče ogniti prisilni izterjavi, in zaradi opuščene dostave se sproži dohodarstveni epotikljaj.
§ 10.
Neobdačeno odnašanje užigalic na Ogrsko ali v Bosno in Hercegovino.
(r) Pošiljač je dolžen pokazati oddajne listine nadzorovalnemu organu, ko je odpravil pošiljatev. Nadzorovalni organ se mora s tem, da od časa do časa vpogleda v računsko in komisijsko knjigo, prepričati, da so pošiljatve v resnici došle prvotnemu adresatu.
(5) Da se je prvotno na Ogrsko ali v Bosno in Hercegovino odpravljena pošiljatev užigalic prinesla nazaj v pošiljajoče narejališče, mora njega podjetnik naznaniti ustno ali pismeno nadzorovalnemu organu, sklicuje se na številko dnevnega izkaza o prvotnem odnašanju. Gledé uradnega obravnavanja veljajo določila § 9 o vnašanju užigalic v svobodni sklad.
(«) Železniška in plovstvena podjetja morajo, ako se naj prvotno na prejemnika na Ogrskem ali v Bosni in Hercegovini oddana pošiljatev izroči v ozemlju, za katero velja davek od užigal, ker se je dodatno premenil kraj namembe, naznaniti to oddelku finančne straže, ki je pristojen po j premenjenem kraju namembe. Poštnine prosto naznanilo mora navesti pošiljača, kraj oddaje in namembe ter kosmato težo.
S H
(K § 5, 7. in 8. odstavek.)
(1) Užigalice se smejo neobdačeno odnašati iz narejališča užigalic na Ogrsko ali v Bosno in Hercegovino le pod uradnim nadzorstvom in je dopustno le. ako se pošiljajo po železniških ali plovstvenih podjetjih. Omoti s fabriškim oznarne-nilom (g 4), ki ga je finančno ministrstvo zaukazalo za davčne užigalice, se ne smejo pripuščati za neobdačeno odnašanje.
(s) Gledé naznanjanja od primera do primera, gledé ur odnašanja, stroškov uradnega obravnavanja, predlaganja in primerjanja dnevnih izkazov z vpisi v mesečnem izkazu skladovne knjige, preiskovanja pošiljatev, končno gledé potrjevanja dnevnih izkazov veljajo določila 1. do 3, , 5. in 6. odstavka 8 5 tako, da je ob poizvedovanju pošiljatev dognati tudi njihovo kosmato težo. 1
Neobdačeuo odnašanje užigalic za izvoz čez carinsko mejo.
(K § 5. 7. odstavek.)
, (1) čez carinsko mejo se morejo 'izvažati užigalice iz narejališča užigalic neobdačeno na vseh glavnih carinskih uradih prvega razreda in pomožnih carinskih uradih. Omoti s fabriškim oznamenilom (§ 4), ki ga je zaukazalo finančno ministrstvo za davčne užigalice, se ne smejo dopuščati za izvoz čez carinskoi mejo.
(z) Neobdačeno se sme odnašati le pod uradnim nadzorstvom. Gledé naznanjanja od primera do primera, gledé ur odnašanja in stroškov uradnega obravnavanja veljajo določila prvega 1 odstavka § 5.
(3) Izvažati o blagu, čigar izstop ljaje postopanje s spremnieo; nadzorovalni organ, kateremu
se mora po carinskih predpisih se mora dokazati, uporab-
pri tem posluje je naloženo, da
(3) Davek od užigal je plačevati tako, da se na posameznih omotih nameščajo davčna znamenja. Da se namestijo davčna znamenja, za to mora skrbeti, izvzemši v 7. odstavku določeni
piše vpisnik o izdajanju spremnic, za nakazujoči j primer, prejemnik pod nadzorstvom organa finančne
urad. V spremnici je navesti kosmato težo po sameznih zabojev, vrsto užigalic (žvepljene, ne-
- ! straže, Id uradno obravnava pošiljatev. preden oprosti pošiljatev.
žvepljene) in število in tip posameznih omotov, ki so v vsakem zaboju. Sklenjeni vpisnik o izdajanju spremnic je vposlati strokovnemu računskemu oddelku VI po finančnem oblaslvu prve stopnje.
(4) Določila § 9. 16. do 18. odstavek, se uporabljajo tudi pri pošiljaivah užigalic, neobda-čeno odnesenih za izvoz čez carinsko mejo.
§ 12.
Dobivanje užigalic iz Ogrskega ali iz Bosne in Hercegovine.
(4) Za davčna znamenja služijo papirnati prami v prilogi št. 7 navedene velikosti, izvedbe in barve, ki jih je na vsakem posameznem omotu namestiti tako, da ni mogoče odvzeti užigalice, ne da bi se pokvarilo davčno znamenje. Izdajajo se za znesek 2 in 10 vinarjev. Vsak omot z ne več nego 60 nežvepljanimi ali 90 žvepljanimi užigalicami je opremiti torej z enim, vsak omot z več nego 60 nežvepljanimi ali 90 žvepljanimi užigalicami z enim davčnim znamenjem po 2 vinarja za vsakih 60. oziroma 90 užigalic ali njih delne množine, vsak omot z užigalnimi svečicami z davčnim znamenjem po 10 vinarjev za vsakih 60 svečic ali za ujih delne množine.
(K § 6, 1., 3. do zadnji odstavek.)
(1)	Vselej kadar se dobijo užigalice iz Ogrskega ali iz Bosne in Hercegovine, mora prejemnik v 24 urah po prihodu pošiljatve to pismeno priglasiti pri oddelku finančne straže, v čigar okrožju je kraj, kjer sc dobivajo, in sicer, ako želi stranka potrdilo, v dveh izvodih, katerih eden se vrne potrjen, in plačati davek od užigal. V priglasitvi mora biti ime (firma) in naslov prejemnika in vir dobivanja, .natančno oznamenilo kraj sklada, navedba števila zabojev, število in vçsta posameznih omotov, ki so v njih, ločeno po davčni vrednosti, znesek vsega davka, ki ‘pripada za pošiljatev, končno zaznamek, ali so posamezni omoti že opremljeni z davčnimi znamenji ali ne.
(2)	Preden se odpre pošiljatev, jo je dostaviti oznamenjenemu oddelku finančne straže v uradno obravnavanje. Na prošnjo pa more finančno oblastvo prve stopnje dovoliti, da se uradno obravnava v obrtnih ali stanovanjskih prostorih stranke, te se povrnejo stroški. Finančna straža dožene število posameznih omotov, ki so v pošiljatvi, in, kolikor je pošiljatev iz enakovrstnih omotov s poskusi na slepo njihovo vsebino in zapiše izvid na priglasitvi; priglasitve je od primera do primera vpošiljati po finančnem oblastvu prve stopnje strokovnemu računskemu oddelku Vi.
(6)	Za prodajanje davčnih znamenj so določena za Nižjeavstrijsko blagajnica taksnega urada na Dunaju, za Češko dohodarstveni urad v Pragi, drugače pa dotična finančna deželna blagajnica.
(s) Davčna znamenja je plačevati in dvigati, ako se ne dovoli odlog, ali iz roke v roko ali jih dobivati za plačilo v gotoviniali če se položi znesek potom prometa poštne hranilnice. Ako se vplača prometu poštne hranilnice, mora blagajnica poslati stranki toliko davčnih znamenj, kolikor ustreza položenemu znesku, takoj po prihodu poročila poštnega hranilničnega urada o položbi
(7)	Finančno ministrstvo si pridržuje na prošnjo dovoliti izdelovalcem užigalic, kojih obrati so na Ogrskerçi ali v Bosni in Hercegovini, da dobivajo davčna znamenja in jih nameščajo na omotih užigalic tako, kakor je predpisano, pri po-šiljatvah, ki jih oddajajo v ozemlje, v katerem velja davek od užigal, že preden spravijo užigalice v to ozemlje. Natančnejši pogoji se ustanové v vsakočasnem dovolilu.
(s) Ob odpravi, oziroma kontroli vsake take pošiljatve se mora prepričati finančni organ, ali prihaja pošiljatev od izdelovalca, ki ima dovoljenje, in mora s poskusi na slepo preiskovati, ali so posamezni omoti opremljeni z ustreznimi davčnimi znamenji, Ako se najde nedostatek tudi le pri enem omotu, je preiskati celo pošiljatev in jo oprostiti šele, ko so se grajani omoti dodatno
opremili z davčnimi znamenji, ki jih mora dobiti prejemnik pošiljatve. Spotike te vrste je od primera do primera in ueposrednje naznanjati finančnemu ministrstvu.
(st) Železniška in plovstvena podjetja so dolžna vsako pošiljatev užigalic., ki se je oddala na Ogrskem ali v Bosni in Hercegovini za prejemnika v ozemlju, v katerem velja davek od užigal, še preden se izroči prejemniku, naznaniti oddelku finančne straže, v čigar okrožju je izročilna postaja. V tem poštnine prostem naznanilu mora biti kraj oddaje in namembe, pošiljačevo in adresatovo ime in kosmata teža pošiljatve. Oddelki finančne straže morajo na podstavi teh naznanil zasledovati, ali so prejemniki izpolnili svojo dolžnost za priglasitev, dostavo’ in plačilo davka. Naznanila je priložiti priglasitvam o dobivanju, ki jih je podal prejemnik, in z njimi vposlati strokovnemu računskemu oddelku VI.
§ 13.
Uvoz užigalic čez carinsko mejo.
(K g 6, 2. do 5. odstavek.)
(i)	Ako se uvažajo užigalice čez carinsko mejo, mora stranka v izjavi o blagu za uvozno odpravo razen podatkov, potrebnih za carinsko postopanje, navesti vrsto užigalic (žvepljane, ne-žvepljane užigalice, užigalne svečice), število in poprečno vsebino posameznih omotov.
(a) O priliki carinskouradne odprave mora carinski urad poizvedeti tudi za obdačbo merodajne podatke in jih poočititi v carinski listini.
(a) Za prejemnike na Ogrskem ali v Bosni in Hercegovini določene pošiljatve užigalic je nakazovati kraljevemu ogrskemu, oziroma bosensko-hercegovinskemu carinskemu uradu, ki je najbližji kraju namembe.
(4) Za pošiljatve užigalic, ki se uvažajo čez carinsko mejo za prejemnike v ozemlju, v katerem velja davek od užigal, in ki se tam ob uvozu odpravljajo, je plačati davek od užigal tako, kakor je navedeno y § 12, 3. in 4. odstavek, preden se oprosti pošiljatev, s tem, da se namestijo davčna znamenja.
(&)	Davčna znamenja je dobivati \ do-tičneiu carinskem uradu in jih plačali in dvi-
gati iz rok v roke, kadar se pošiljatev odpravlja ob uvozu.
(e) Pri davku zavezanih užigalicah, ki niso določene za trgovinski promet in prihajajo čez carinsko mejo v popotniškem prometu in prometu mejnih prehodnikov, se dovoljuje neposrednje plačevanje davka od užigal, ne da bi se namestila davčna znamenja. V teh primerih je uradni pečat carinskega urada odtisniti na posameznih omotih.
(7)	Finančno ministrstvo si .pridržuje dovoliti na prošnjo izdelovalcem užigalic, kojih'obrati s d izven carinske meje, da smejo dobivati davčna znamenja in jih pri pošiljatvah, ki jih oddajajo neposrednje v ozemlje, za katero velja davek od užigal, že preden se vnesejo užigalice v to ozemlje, nameščajo na omotih užigalic tako, kakor je predpisano. Natančnejši pogoji se ustanové v dovolilu. V izjavi o blagu je navesti pri takih pošiljatvah okolnost, da so užigalice že opremljene z davčnimi znamenji.
1 »
(s) Gledé kontrole takih pošiljatev in gledé eventualnega dodatnega obdačenja omotov, ki niso po predpisu opremljeni z davčnimi znamenji, veljajo določila 8. odstavka § 12.
*
§ 14.
Izdelovanje šibic za užigalice iu škatelj za užigalice.
(K § 7.)
(1)	Osebe, ki izdelujejo šibice ali škatljice za užigalice, toda ne gotovih užigalic (§ 1), morajo najkasneje 11. dne septembra 1916. L, ako se pa prične obrat šele po I 7. dnevu septembra 1916. L, najmanj 14 dni pred pričetkom obratovanja podati naznanilo pristojnemu finančnemu oblastvu prve' stopnje v dveh izvodih. V naznanilu mora biti ime in stanovališče podjetnika in voditelja obrata, oznamenilo firme, stojališče in popisna številka fabriške naprave in navedba, se-li izdelujejo šibice ali škatljice ali oboje in katere delovne naprave služijo za izdelovanje.
(2)	Finančno'^oblastvo prve stopnje odredi preiskavo narejališča. Pri preiskavi je zlasti tudi dognati, ni-li delovnih priprav, ki služijo za izdelovanje gotovih užigalic. Ako se najdejo take delovne priprave, jih je na pripraven način deti pod uradno zaporo. O tem je spisati zapisnik v dveh izvodih, katerih enega je hranili v na-rejališČu.
(s) Premembc v naznanilu zapisanih okolnosti je v 48 urah naznaniti oddelku finančne straže, v čigar okrožju je podjetje in ki mora poročati predpostavljenemu finančnemu oblastvu prve stopnje.
(4) .NarejališČa šibic in škatelj za užigalice so pod dohodarstveno kontrolo. Finančni organi imajo pravico vstopiti v narejališče in v prostore, ki so z njim v zvezi, v času obratovanja vsakčas, sicer pa podnevu in jih ogledovati. Podjetnik in obratno osebje sta dolžna dajati finančnim organom potrebna pojasnila in opravljati morda potrebne pomožne službe. Finančnim organom je po naročilu finančnega oblastva prve stopnje, danem od primera do primera, dovoliti vpogled v poslovne knjige.
(») Železniška in plovstvena podjetja morajo vsako pošiljatev, v kateri so šibice za užigalice in ki se je oddala v kraju, ležečem znotraj carinske meje, pa izven ozemlja, za katero velja davek od užigal, za prejemnike v tem ozemlju in ni naslovljena na fabriko za užigalice, še preden se izroči prejemniku, naznaniti poštnine prosto finančnemu oblastvu prve stopnje, v čigar okraju je izročilna postaja, 'ter navesti kraj oddaje in namembe, pošiljačevo in adresatovo ime ter kosmato težo pošiljatve. Pravtako morajo c. kr. carinski uradi naznanjati pošiljatve šibic za užigalice, ki prihajajo čez carinsko mejo za prejemnike v ozemlju, za katero velja davek od užigal, finančnemu oblastvu prve stopnje, pristojnemu za kraj namembe, ako pošiljatev ni naslovljena na fabriko za užigalice. To oblastvo mora v sumljivih primerih ukreniti nadaljnje poizvedbe.
§ 15.
Kontrola trgovine z užigalicami in razpečavanja užigalic.
(K § 9.)
(1)	Kdor trguje z užigalicami ali jih razpečava,mora to najkasneje 11. dne septembra 1916.1., ako se pa prične pbrat šele pozneje, 48 ur pred pričetkom obratovanja naznaniti to pismeno z ne-kolkovano ylogo pri pristojnem oddelku finančne straže; pri tem je navesti imena imetnika trgovine ali obrtnika, vrsto obrtnega obrata, kraj, trg ali ulico, pojfisno številko in druge podatke, ki natančneje oznamenjajo stojališče dotične trgovine ali obrti. V naznanilih, ki jih morajo podati
imetniki podjetij avtomatov za užigalice, je označiti tudi stojališča avtomatov za užigalice.
(2)	Vsako preložbo obrata na drugo mesto je naznaniti 48 ur poprej, vsako menjavo v podjetnikovi osebi mora naznaniti novi podjetnik v 48 urah po prevzetju na isti način. O vsakem naznanilu izroči oddelek finančne straže stranki potrdilo. Oddelki finančne straže morajo predlagati naznanila zbrana po službeni poti finančnemu oblastvu prve stopnje.
(3)	Naznanilu zavezane osebe so dolžne, ako dobivajo užigalice iz podjetij, ležečih v ozemlju, za katero velja davek od užigal, se prepričati o tem, da imajo predpisana oznamenila, pri užiga-licah, izdelanih izven ozemlja, za katero velja cesarski ukaz, pa o tem, da so omoti po predpisu zaprti z davčnimi znamenji v zrpislu §§ 12 in 13. Ako ni teh znamk ali znamenj, ako se spozna, da so popačene, ponarejene ali že bile porabljene, morajo prevzemniki najdalje v 48 urah, računaje od časa prevzetja, naznaniti to najbliž-njemu finančnemu organu. Če se poda naznanilo pravočasno, oprošča to prevzemnika od kazenskega postopanja, ki ga je drugače uvesti.
(4)	V prvem odstavku oznamenjeni obrati, nadalje gostilnice in kavarne, v kojih prostorih se dajejo užigalice obiskovalcem na razpolaganje, so gledé prometa z užigalicami pod dohodarstveno kontrolo. Podjetniki so dolžni pokazati finančnim organom zaloge, kar jih je, dovoliti njih preiskavo, imajo li predpisu ustrezajoče fabriške znamke ali davčna znamenja, ako se najde kak' nedostatek, dokazati dobivanje ali obdačenje zalog in finančnim organom dopuščati »pogled v poslovne knjigi' po naročilu finančnega oblastva prve stopnje, ki se da od primera do primera.
Kupčevalci z užigalicami in razpečevalci smejo užigalice avstrijskega izdelka spravljati v promet v drugih nego predpisanih omotih le do 31. dne marca 1917. 1.
§ Iß-
Dodatno obdačenje.
(K g 15, 1. do 3., 5. in zadnji odstavek.)
(1)	Užigalice, ki so 18. dne septembra 1916.1. v ozemlju, za katero velja davek od užigal, izven fabrike za užigalice, svobodnega sklada užigalic ali carinske zaloge, so zavezane dodatnemu davku.
(SlovenliMîh.)
172
(2)	Ta dodatni davek znaša:
a)	za žvepljane užigalice 2 h za vsak omot, v katerem ni več nego 100 užigalic;
za omote z večjo vsebino po 2 h za vsakih 100 užigalic ali za delne množine od tega;
b)	za druge užigalice 2 h za vsak omot, v katerem ni več nego 66 užigalic;
za omote z večjo vsebino po 2 h za vsakih 66 užigalic ali delne množine od tega;
c)	za užigalne svečice 10 h za vsak omot, v katerem ni več nego 66 svečic;
za omote z večjo vsebino po 10 h za vsakih 66 svečic ali delne množine od tega.
(3)	Za zaloge užigalic, ki ležč v fabrikah za užigalice, veljajo določila § 3, 3., 10. in 11. odstavek.
na izročilno postajo naznaniti oddelku finančne straže, v čigar okrožju je ta postaja. , V tem poštnine prostem naznanilu mora biti oddajnikovo in prejemnikovo ime in navedba kosmate teže pošiljatve. Oddelek finančne straže mora na podstavi tega naznanila zasledovati, ali je prejemnik izpolnil dolžnost priglasitve. Naznanilo je priložiti zabeležku o priglasitvah dodatnega davka (12. odstavek), ki ga piše oddelek finančne straže.
(s) Finančni organi, pri katerih se izročajo priglasitve zalog, jih morajo preskušati gledé njihove popolnosti, eventualno ukreniti potrebno popolnitev in čimprej poizvedeti zalogo.
(o)	Priglasitvi zavezane osebe morajo, kolikor je potrebno, pomagati ali dati pomagati finančnim organom, katerim je poverjena poizvedba zalog, lzpremembe priglašenih zalog, ki se zgodé z dohodom ali odhodom do poizvedbe zaloge, je naznaniti finančnim organom, preden se začne poizvedovati zaloga, in na zahtevanje dokazati.
(4)	Od dodatnega davka so oproščene zaloge užigalic, ako bi znesek dodatnega davka ne znašal več nego 10 kron. Od večjih zalog je docela plačati dodatni davek.
(10) Poizvedujé zaloge je ovedeti vsebino večjih enakovrstnih omotov s poskusi na slepo. Za trgovinsko običajne omote, oznamenjene v prilogi 9, je ovedeti dodatni davek s tam navedenimi postavki.
(9) Kdor ima zalogo dodatnemu davku zavezanih užigalic, jo mora najkasneje 21. dne septembra 1916. 1. pismeno v dveh izvodih priglasiti Pnioga s. po vzorcu v prilogi 8 pri tistem oddelku finančne ^straže, v čigar okrožju je priglasitvi zavezan^ zaloga, ter navesti vrsto užigalic (žvepljane, ne-žvepljane, užigalne svečice), število in vrsto posameznih omotov, končno kraj in prostore, kjer se hranijo. Ako užigalice niso v enem izmed trgo-PrUoga 9. vinsko običajnih omotov, oznamenjenih v prilogi 9, je razen tega navesti poprečno vsebino posameznih omotov. Tiskovine za priglasitve se brezplačno izročajo pri vsakem oddelku finančne straže in pri ■ organih in uradih,. ki jih oznaifieni finančno deželno oblastvo.
(d) Ako bi bile priglasitvi zavezane užigalice na prevozu, je priglasitev in plačilo dodatnega davka naloženo prejemniku blaga, ki mora priglasiti pošiljateV najdalje 18 ur po njenem prihodu.
(7) Železniška in plovstvena podjetja so dolžna vsako pošiljatev užigalic, ki so jo pred 18. dnem septembra 1916. 1. prevzela v prevoz za prejemnika v ozemlju, za katero velja davek od užigal, pa je niso izročili do tega dne, takoj po prihodu
(11)	Posledek poizvedbe zaloge je vpisati zadaj na priglasitvi in priglasnik ali njegov zastopnik ga mora sopodpisati. Ko se je vstavil pripadajoči znesek dodatnega davka in plačilnica, pri kateri je plačati dodatni davek, je eden izvod vrniti stranki, drugega pa vposlati plačilnici.
(12)	Vsak oddelek finančne straže mora pisati o vloženih priglasitvah zabeležek v posebnih zvezkih za vsako plačilnico, iz katerega mora biti razvidno ime stranke in znesek predpisanega dodatnega davka. Tekočo' številko zabeležka*je tudi navesti na obeh izvodih priglasitve. Zabeležek je po končani poizvedbi zaloge predložiti finančnemu oblastvu prve stopnje.
(13)	Plačilni zavezanec mora plačati dodatni davek, ako niso dovoljeni obroki, v osmih dneh pri plačilnici, ozuamenjeni v rešitvi priglasitve. Ako bi se ne plačalo v roku, je to nemudoma naznaniti pristojnemu finančnemu oblastvu prve stopnje, da se izterja zaostanek.
• t
(1-1) Dodatni davek je zaračunjati v posebnem pomožnem dnevniku za davek od užigal, ki ga je
oznameniti z „Dodatni davek“, in ga, priloživši uradu došle priglasitve, po računskem oddelku finančnega deželnega oblastva predložiti finančnemu oblastvu prve stopnje.
(is) Preskušanje odmere ter nadzorovanje vplačevanja in pravilnega zaračunjavanja dodatnega davka je naloženo finančnemu oblastvu prve stopnje.
(is) Za vplačevanje dodatnega davka more finančno oblastvo prve stopnje dovoliti strankam na prošnjo brez posebnega zavarovanja k večjemu štiri enake mesečne obroke. Prvi obrok se mora plačati takoj po prejemu dovoljenja za plačevanje v obrokih. Ako se tudi le en obrok ne vplača na dan zapadlosti, je izterjati ves še zaostali znesek na enkrat. Zamudnih obresti ni terjati v tem primeru.
n.
ObdAČba kresil.
§ 17.
Naznanilo proizvajanja kresil, zapis izvida.
(K g 8, 5. odstavek.)
(i)	Kdor dela kresila, ki so zavezana obdačbi po tj 8 cesarskega ukaza, ali jih sestavlja iz drugod dobivanih sestavin, mora najkasneje 6. dne septembra 1916.1., ako se pa naj začne proizvajanje šele po 17. dnevu septembra 1916. L, najmanj 14 dni po pričetku obratovanja podati naznanilo krajno pristojnemu finančnemu oblastvu prve stopnje. V naznanilu mora biti ime in stanovališče podjetnika, voditelja obrata in nameščenca, ki se določi, da daje pojasnila, kadar podjetnik ni navzoč, in oznamenilo firme. Nadalje mora navesti stoja-lišče in popisno številko narejališča, prostore, v katerih se delajo ali sestavljajo kresila, potem prostore, v katerih se hranijo polprodukti, in prostore, v katerih se hranijo gotovi obdačeni in neobdačeni izdelki, nadalje različne vrste kresil, ki se naj izdelujejo. Temu naznanilu je priložiti odtisk ali osnutek (risbo) imenskega ali fabriškega znamenja, s katerim se naj opremljajo kresila. Podjetniki, ki podelujejo ali hranijo v obrato-vališču tudi blago iz dragih kovin, potem tisti, ki razen izdelovanja kresil tudi prodajajo posa-
mezne sestavine kresil drugim obrtnikom, morajo to posebej naznaniti.
(2)	Finančno oblastvo prve stopnje odredi zapis izvida, čigar posledek je zapisati v zapisniku, ki ga je sestaviti v dveh izvodih, in pošlje odtisk oziroma osnutek (risbo) imenskega ali fabriškega znamenja c. kr. glavnemu puncevalnemu uradu na Dunaju. Ob ogledovanju mora podjetnik in obratno osebje dati vsako pojasnilo, ki se zahteva za dohodarstveno kontrolo. Narejanje načrtov in risb se ne zahteva, toda za kontrolo važne podatke je ugotoviti v zapisniku.
(3)	Imensko ali fabriško znamenje se mora razlikovati od znamenja drugih obrtnikov. Glavni puncevalni urad na Dunaju odloči o dopustnosti izbranega znamenja in ukrene, da se naredi puncevalo proti povračilu nabavnih stroškov. Zlatarjem in srebrarjem je dovoljeno, če delajo kresila iz navadnih kovin, porabljati svoje že odobreno irpensko ali fabriško znamenje tudi za nje.
(4)	Ko je finančnemu oblastvu prve stopnje došla odločba o priglašenem imenskem ali fabri-škem znamenju, odobri to oblastvo oba izvoda zapisnika. En izvod se dostavi podjetniku v hrambo, naznanivši mu puncevališče (puncevni urad, punce-valnico), kateremu je predlagati narejena kresila v obdačbo, in neposrednji nadzorovalni organ.
(5)	Kakor neposrednji nadzorovalni organ se določa za tiste izdelovalce kresil, kojih obrtni obrati so v zmislu cesarskega ukaza z dne 26. maja 1866. 1. (drž. zak. št. 75) pod kontrolo puncevnega urada in so na sedežu puncevališča, to puncevališče, v vseh drugih primerih pa pristojni oddelek finančne straže.
(0)	O odobrenju se obvesti glavni puncevni urad na Dunaju, dotično puncevališče oziroma nadzorovalni organ.
(1)	Vsako menjavo v osebi podjetnika, voditelja obrata ali za dajanje pojasnil imenovanega nameščenca ter vsako preipcmbo nasproti navedbam, zapisanim v zapisniku, je v 24 urah naznaniti nadzorovalnemu organu, ta organ jo mora izvesti v zapisniku o izvidu in javiti finančnemu oblastvu prve stopnje.
§ is.
Kontrolna določila, zapiski, poizvedbe zalog.
(K § 8, 5. do 9. odstavek.)
(1)	Nadzorovalni organi ter organi puncevališč, tudi če niso v zmislu § 17, 5. odstavek, določeni za neposrednje nadzorovalne organe, imajo pra-vicv vstopiti v izdelovalne, skladiške in prodajne prostore izdelovalca kresil, dokler traja obrat, vsakčas, drugače pa podnevu, pregledovati, vpogle-dovati v fmančnouradno zaukazane zapiske, poizvedeti zaloge in poizvedovati, kar je sicer potrebno za kontrolo. Podjetnik mora skrbeti za to, da se Ijim dajejo potrebna pojasnila, da 'se jim pomaga, kolikor je potrebno, in da se jim priskrbé pomočki.
(2)	Vsako kresilo, dogolovljeno po 17. dnevu septembra 1916. 1. v ozemlju, za katero velja davek od užigal, mora biti opremljeno z imenskim ali fabriškim znamenjem, ki ga je odobril glavni puncevni urad na Dunaju.
(3)	O dogotovitvi, obdačenju in razpečavanju kresil mora izdelovalec ali njegov namesLnik od 11. dne septembra 1916. 1., ako se pa začne obrat šele pozneje, od dneva pričetka obratovanja
Priloga 10. naprej, pisali zapisek po vzorcu v prilogi 10.
(4)	Dogotovljena kresila je vpisovati vsak dan, ko se sklene delo, obdačena in razpečana kresila, razpečana kresila ločeno po obdačeno in davka prosto odnesenih, pa od primera do primera. Navedbo o obdačenju kresil je dokazati s tem, da se priloži davčna boleta (g 19, zadnji odstavek).
(5)	Zapisek je sklepati mesečno in, ko so se prenesle zaloge, ki se podajajo po knjigi, v zapisek za prihodnji mesec, s prilogami vred izročiti nadzorovalnemu organu, ki ga po finančnem oblastvu prve stopnje vpošlje strokovnemu računskemu oddelku VI.
(0)	Pri narejališčih, ki se obratujejo 18. dne septembra 1916. I., je vso zalogo [gotovih kresil, kar jih je 2. dne septembra 1916. L, vstaviti v zapisek za prvi prejemni postavek. V § 8, 6. odstavek, cesarskega ukaza predpisana priglasitev zaloge velja s tem vpisom za izvršeno, ako se v redu poda v § 17 zahtevano naznanilo obratovanja. Nadzorovalni organ poizve zalogo
o tem prvem .vpisu; posledek tvori podlago z i nadaljnje knjigovodstvo, ako se razlikuje od podjetnikove navedbe.
(7) Neobdačena kresila je, ne krate določila § 50 cesarskega ukaza z dne 26. maja 1866.1. (drž. zak. št. 75), skladati ločeno od že obdačenih in se ne smejo hraniti v prodajnih prostorih.
(s) Pri poizvedbah zalog sklada, ki jih je izvršiti od primera do primera, je skleniti zapisek in ga primerjati z najdeno zalogo. Za primanjkljaje mora podjetnik plačati davek, ako se ne dokaže, da jih je zvračati na okolnosti, ki ne osnujejo davčne dolžnosti. Davek predpiše finančno oblastvo prve stopnje, vplačati se mora pri puncevališču, navçdenem v zapisniku o izvidu.
(9) Izdelovalci kresil. Jd prodajajo sestavine kresil drugim obrtnikom, morajo pisati o razpečavanju teh [sestavin poseben zapisek po zaukazu finančnega oblastva prve stopnje, iz katerega se mora dati posneti vrsta in množina razpečanih izdelkov ter kupčevo ime in naslov.
g 19.
Obdačevanje kresil, izdelanih v ozemlju, za katero velja davek od užigal.
(K § 8, 3. in 4. odstavek.)
(1)	Izgotovljena, z oblastveno odobrenim
imenskim ali fabriškim znamenjem opremljena kresila mora izdelovalec, preden se spravijo v prodajalnico ali prodajo, izročiti puncevališču, navedenemu v zapisniku o izvidu, da jih obdači, s priglasitvijo, ki jo je izdati v dveh izvodih po vzorcu priloge 11.	îvuos»11
(2)	Puncevališče preskusi priglasitev, se li ujema z blagom, dostavljenim v obdačbo, dožene, so-li izdelki opremljeni z odobrenim imenskim ali • fabriškim znamenjem, in vstavi, ki ni spotike, pripadajoči davčni znesek v obeh priglasitvah.
(3)	Davek od/ užigal je plačen v času, ko se izroči priglasitev, in plačati ga v gotovini v puncevališču.
(1) O priliki obdačbe se vtisne kresilu davčno znamenje. Oblika davčnih znamenj je razvidna iz priloge 12.	i'riu«9
(;>) Kresila, ki se zaradi njihove kakovosti ne morejo opremiti z davčnim znamenjem, ga dobé na plombo, ki se obesi na kresilo in ki jo je pustiti na kresilu dotlej, da se proda.
(i;) Ako gre za blago iz dragih kovin, je združiti plačilo kontrolne pristojbine, pripadajoče v zmislu cesarskega ukaza z dne 26. maja 1866. 1. (drž. zak. št. 75), in oznamenilo s kontrolnim uradnim znamenjem in s punčem o čistini s plačilom davka od užigal in namestitvijo davčnega znamenja.
(7) Z davčnim znamenjem opremljena kresila se izročč stranki z izvodom potrjene priglasitve vred, [ki služi za davčno boleto. Priglasitve je priložiti zapisku, ki ga piše izdelovalec kresil po_ § 18, 3. odstavek. Drugi izvod priglasitve služi za prilogo dnevniku, ki ga je pisati po vzorcu v prilogi 13, sklepati mesečno in 'po računskem oddelku finančnega deželnega oblastva vposlati strokovnemu računskemu oddelku VI.
§ 20.
Neobdačeno odnašanje kresil iz ozemlja, za katero velja cesarski ukaz.
(K § 8, 2. odstavek.)
(1)	Neobdačeno pošiljanje kresil na Ogrsko ali v Bosno in Hercegovino je dopustno le, ako pošilja neposradnje izdelovalec kresil po javnem prevoznem zavodu.
(2)	Vsako nameravano pošiljanje je pismeno po vzorcu v prilogi 14 priglasiti nadzorovalnemu organu, navedenemu v zapisniku o izvidu. Ta organ kontrolira pošiljatev, vstavi posledek uradnega dejanja na priglasitvi in , potrdi pravilno najdeni vpis pošiljanja v zapisku, ki ga piše izdelovalec. Rešene priglasitve zbira nadzorovalni organ tekoče in jih priloži izdelovalčevemu zapisniku, ki se odvzame koncem mesca.
(3)	Gledé dolžnosti pošiljača pokazati pošiljal ne listine in dovoliti vpogled v opravilne zapiske, potem gledé prepovedi izročiti pošiljatve prejemnikom v ozemlju, za katero velja cesarski ukaz, končno gledé eventualne povrnitve kresil v pošiljajoče narejališče veljajo določila 3. do zadnjega odstavka g 10, ki se morajo uporabljati tudi na poštne pošiljatve.
(1) Izdelovalec more neobdačeno izvažati kresila čez carinsko mejo na vseh glavnih carinskih uradih in na pomožnih carinskih uradih prvega razreda. Izvažati se mora po carinskih predpisih o blagu, kojih izstop je dokazali, uporabljaje postopanje s spremnicami; pri tem posluje nadzorovalni organ, kateremu je naloženo pisati vpisnik o izdajanju spremnic, za nakazujoči urad. Sklenjeni vpisnik o izdajanju spremnic je po finančnem oblastvu prve stopnje vposlati strokovnemu računskemu oddelku VI.
(;») Vsako pošiljanje je po vzorcu v prilogi 14 priglasiti nadzorovalnemu organu in ta organ ga mora kontrolirati. Pravilno najdeni vpis odnašanja v zapisku, ki ga piše izdelovalec, potrdi nadzorovalni organ s tem, da vstavi številko vpisnika o izdajanju spremnic. Nadzorovalni organ zbira priglasitve odnašanja in jih priloži izdelovalčevemu zapisku, ki se odvzame koncem mesca.
§ 21.
Dobivanje kresil v ozemlje, za katero velja cesarski ukaz.
(K § 8, 3. in predzadnji odstavek.)
(1) Iz Ogrskega ali iz Bosne in Hercegovine dobivana kresila mora prejemnik v 24 urah po prihodu pošiljatve predložiti puncevališču, pristoj-emu 'za kraj dobivanja, s priglasitvijo vred, ki jo je izdajati v dveh izvodih. V priglasitvi je navesti priglasnikovo ime in naslov in vrsto ter število kresil. Obdačujejo se po določilih § 19; pri tem pa se ne preskušajo morda nadeta imenska ali fabriška znamenja.
(2)	Določilo zadnjega odstavka § 12 se uporablja tudi na pošiljatve kresil tako, da je tudi c. kr. pošta dolžna podajati naznanilo. Oddelek finančne straže mora naznanila takoj vposlati pristojnemu puncevališču. Akd- se mu pošiljatev ne dostavi v obdačbo po predpisu, mora puncevališče obvestili za kraj dobivanja pristojno finančno oblastvo prve stopnje, da uvede nadaljnje poizvedbe.
(3)	O uvozu kresil čez carinsko mejo mora stranka v izjavi o blagu za uvozno odpravo navesti razen podatkov, potrebnih za carinsko postopanje, število in vrsto, kresil.
(4)	Uvozni carinski urad mora po sklenjenem postopanju poslati kresila s carinsko-uradnim odpravkom vred po uradni poti bližnjemu puncevališču ali na zahtevanje stranke puncevališču, ki ga oznameni stranka; puncevališče jih opremi s primernim davčnim znamenjem.
(5)	Davek od užigal se pobira pri poštnih pošiljatvah tako, kakor je predpisano v § 4, E, predpisov za poštno carinsko službo iz leta 1913. za pobiranje puncevnih pristojbin. V drugih primerih mora stranka plačati davek od užigal ne-posrednje pri dotičnem puncevališču.
(e) Za prejemnike na Ogrskem ali v Bosni in Hercegovini določene pošiljatve kresil je nakazovati kralj, ogrskemu, oziroma bosensko-hercego-vinskemu carinskemu uradu, ki je najbližji kraju namembe.
§ 22.
\
Kontrola trgovine s kresili in razpečavanja.
(K § 9-)
(1)	Kdor trguje s kresili ali -jih razpečava, mora to najkasneje 11. dne septembra 1916.1., ako se pa začne obrat šele pozneje, 48 ur pred pričetkom obratovanja pismeno naznaniti finančnemu oblastvu prve stopnje.
(2)	Gledé naznanila, potem gledé kontrolnih
dolžnosti, naloženih kupčevalcem in razpečevalcem kresil, se uporabljajo določila §	15,	1. do
4. odstavek.
(3)	Kontrola tistih kupčevalcev- in razpečevalcev kresil, kojih opravilni obrati se pod nadzorstvom puncevnega urada in so na sedežu puncevališča, je poverjena organom puncevališč, kontrola ostalih organom finančne straže in puncevališč.
§ 23.
Dodatno obdačevanje.
(K § 15, 4. do zadnji odstavek.)
(1) Kresila, ki so 18. dne septembra 1916.1. v posesti razpečevalcev kresil in kupčevalcev z njimi, potem kresila, kar jih je tega dne v pro-
dajnih prostorih izdelovalcev kresil, so zavezana dodatnemu davku.
(2)	Ta davek znaša
a) za žepna kresila posamez težka ne več nego
25 gramov........................•. . 50 h,
b) za težja žepna kresila.................1 K.
c) za namizna in stenska kresila ...	3 K
za vsako kresilo.
(3)	Pri razpečevalcih in kupčevalcih s kresili so zaloge kresil oproščene dodatnega davka, ako bi nanje pripadajoči znesek dodatnega davka ne znašal več nego 10 K:	na večje zaloge pa je
docela naložiti dodatni davek.
(1) Izdelovalci kresil, kupčevalci in razpečevalci morajo dodatnemu davku zavezano zalogo najkasneje 21. dne septembra 1916. 1. predložili najbližjemu puncevališču in pismeno priglasiti število in vrste kresil. Ako gre za obrate, ki niso v zmislu cesarskega ukaza z dne 26.-maja 1866. 1. (drž. zak. št. 75) poit nadzorstvom puncevnega urada in so na sedežu puncevališča, mora puncevališče obvestili za neposrednje nadzorovanje pristojni oddelek finančne straže o izvršeni priglasitvi.
(ü) Blago se uradno obravnava in dodatni davek se plačuje tako, kakor je navedeno v § 19,
2.	do 5. in 7. odstavek. Dodatni davek je zara-čunjati v posebnem dnevniku, ki gaje oznameniti z „dodatni davek“, po vzorcu v prilogi 13 (§ 19. zadnji odstavek); dnevnik je po računskem oddelku finančnega deželnega oblastva predložiti strokovnemu računskemu oddelku VI in priložiti priglasitve.
(g) Za vplačevanje dodatnega davka more finančno oblastvo prve stopnje brez posebnega zavarovanja dovoliti strankam na prošnjo k večjemu štiri enake mesečne obroke. O dovoljenju je obvestiti tudi puncevališče, pri katerem je treba plačati dodatni davek. Prvi obrok se mora plačati takoj po prejemu dovoljenja za plačevanje v obrokih. Ako se tudi le en obrok ne plača dne zapadlosti, mora puncevališče naznaniti to finančnemu oblastvu prve stopnje, da se izterja ves še neplačani znesek. Zamudnih obresti pa ni terjati v tem primeru.
(ïj Gledé dolžnosti priglasiti in dodatno obdariti kresila, ki so 18. dne septembra 1916. 1. na prevozu, potem gledé dolžnosti prevoznih podjetij, vštevši c. kr. pošto, naznanjati take
pošiljatve in glede obravnavanja teh naznanil, veljajo določila 6. in 7. odstavka § 16 tako, da mora oddelek finančne straže vpošiljati naznanila pristojnemu puncevališču. Ako se kresila ne dostavijo po predpisu, mora puncevališče obvestiti za kraj namembe pošiljatve pristojno finančno oblastvo prve stopnje, da uvede nadaljnje poizvedbe.
(s) V zmislu 3. odstavka od dodatnega davka oproščene zaloge kresil kupčevalcev in razpeče-
valcev je v času od 16. dne novembra do 14. dne decembra 1916. 1.. kolikor so še v posesti teh oseb, predložiti najbližnjemu puncevališču, ki jih brezplačno opremi z znakom za spoznavanje.
Leth s. r.
« k § S,

f
I
I
'2
1
I
Z
z
I
S3 CZ
C
C
I
f
1
a-
efuuiodo
tsoupa.iA eujjAep nudnjjg
1 '5 B 111= s lil
!'o S 2
i§r
* O °
C*
c/2 ,

Gl
g
O
O
S
o
o
‘5s
eg
N
I
g
o
Gl
! O ! iG
O
Gl
O
iG
lG
Gl
O
o
IÛ
Gl
S
»G
Gl
O
iG
iq|IA01§
ufnauitfuz
o
a.
IS
>
o
o
■f
1
.H
f
;=7
.2
£
'5*
«
B^tASlS «nO^ej,
'g*
f
C/2
f
1°
I
S,
I
1
I
I
o
C/Ï
0)
N
rt
!
>•
O)
• ”i
0)
C/Î
g
O)
■g*
a-
pod tek. številko.
I 'g§?l <] 3'
«äoiij,!
\
Î
1
!
i
(Slovcniscb.)


K
y
03
£
f
1
is
.SP
M
S3
rt
H*
rt
I
I
I
£
s
C/3
c
£
5
5,
>
<v
vi
rt
•S'
dnevnimi
CS
«D
ê
£
cC
1
co
•J/.
'\
XSJ
53
-5
•C
«
Cx-
►
OJ
>73
O

1
•S
é
o
Qj
xn
<U
g
CS
S
N!
53
M
s
M
1
*s
5S
I
I
1
S
4>
Ö
4>
>»
cC
^5
O
C
Opomnja							
Podpis	finančnega organa						
	skladiškega knjigovodje				*		
Plačilo davka	9}0{oq B3piA -9}§ ui umpsp					I 1	
	TUIAOIOS A uiop$rejd s			«			
	BSOlpO OA0}lp2Z Z '				i ' *		
Skupno število povezkov po 100 posameznih omotov v davčni vrednosti			4 K	za povezek	X	!	
			2 K		!		' i
Število zabojev z omotom	-	§	povezkov po 100	kapic			
		O Gl					
	>	g		škatelj			i
		lO Gl					
	>	S »G Gl		kapic			
							•
	i—<	S		škatelj			
		»G Gl					
	j—j	°					1
		|¥					
	►—	s					
		£					
ima					-	Gl	Gl
N Â
1

s
CO

N
I
f
S
I
s
W3
C
Ch
>
o
O
r
O
«j
CS
Si
s
Ä
Si
c
>
z
.S
1
's
S3
=
=
—■ S
s
73
C
©
O
Opomnja							
Podpis	finančne g«a organa				%		
	Skladi- škega knjigo- vodje						
Skupna davčna vrednost v K							
Skupno število povezkov po 100 posameznih omotov v davčni vrednosti			•*3*	za povezek			
			Gl				
Število zabojev z omotom -	-	S	povezkov po 100 v	kapic			
		iO Gl					
	>	g		škatelj		1	
		>0 Gl					
	>	S		kapic			
		»o Gl					
	3	§		škatelj			
		»G Gl					1
	=	*g					
		iG Gl			*		
	-						
		»G Gl					
B5[tUStdA BŽ9U -8A}ISB[3ud 'AOlg							
UBQ						Gl	CO
t
'5*
>2
3 n
S -S
• S. o
!L ° ' ° I
s g
O rt
S*
^ rt
S J
■a >§
>o o>
0)« vi
/. o 0) e
a e
en N .S
Knjiži
Dnevni izkaz z dne....19 .
I
*3
1
Ca,
O
>QQ
À
O
c-
>
s
(A
0)
—
vfoqnz
«Sauzauiesod
Bpi BPBUIS031


■a
■s
I
I
g
C/Î
s
rt
N
>
izka;
Priloga 1.
(Vzorec h k § 3, 1. odstavek.)
Fabrika za užigalice
v. . . . .	
z (s). .	. . dnevnimi izkazi.
Izkaz za mesec......................19 . .
o prejemu užigalic, določenih za pošiljanje na Ogrsko ali v Bosno in Hercegovino.
Tek. štev.	Dan	Število zabojev	Davčna vrednost		Kosmata teža v kilogramih	Podpis skladiškega knjigovodje	Opomnja
			K	li			
1	Knjižna zaloga od prejšnjega mesca					*	
2	1.				-		
3	2.						
4	3.						
5	4.						
6	5.						
7	t>.						
8	7.						
9	8.						
10	9.						
itd.

Dnevni izkaz z dne . ..19 .

CI3
i[troejSo[t>[ a cjemsotf uudnjjg
t{ttUB.iSopijf a nfoqnz «StajpsA up) iqciusoAf
Priloga 1.
(Vzorec A: k § d, 1. odstavek.)
Fabrika za užigalice
V		
z (s)....	.. dnevnimi izkazi.
Izkaz za mesec.....................19 . .
o ncohdacenein odnašanju u/.igalic na Ogrsko ali v Bosno in Hercegovino.
* Dan	Število zabojev	Davčna vrednost		Kosmata teža v kg	Podpis		Opotnnja
					sklad iškega 1 finančnega knjigovodje	organa		
		K	h				
l.						»	
2.							
3.							
4.							
5.							
e.							
							
itd.
							1
30.							
31.							
Skupaj .							
							
(Sloveniich.)
17*
Priloga 1.
(Vzorec / k § 3. 1. odstavek.) Fabrika za užigalice...................................
v.................................pop. štev
z 1 mesečnim izkazom o prejemu in 1 mesečnim izkazom o odnašanju.
Sklep za mesec.....................19 . .
o prejemu in odnašanju užigalir, določenih zn pošiljanje na Ogrsko ali v ltosno in
Hercegovino.
	Število zabojev	Davčna vrednost		kosmata teža v kilo-gramih	Oponmja
		K	it		
Ves prejem 						
Odnašanje na Ogrsko, v Bosno in Herce-					
govino				•			
1 Knjižna zaloga						
Knjižna zaloga se je prenesla v izkaz
o prejemu za mesec.........................19..
pod tek. štev. 1.
Podpis skladiškega knjigovodje.

8=
O
£
f
I
i
©o c«e
J*
5
I
►
I
i
I
&
‘I
S
ji
Si
g
1
&
ja
•v.
'S
s
Ul
.2
s
CA
OJ
s *
*•
'S
11
£
•2»
»
4>
V
. >vsiü 'hiäÄ
704
Priloga 1.
(Vzorec n k § 3, 1. odstavek.)
Fabrika za užigaliee
V		
z (s). . .	. . dnevnimi izkazi.
Izkaz za mesec......................19 . .
o .prejemu užigalic,,določenih za izvoz čez carinsko mojo.
Tek. štev.	Dan	Število zabojev	Kosmata teža v kilogramih	Podpis skladiškega knjigovodje	Opomnja
1	knjižna zaloga od prejšnjega mesca				
2	l.				
3	2.				
4	3.				
5	4.				
0	5.				
7	6.				
8	7.				
0	8.				
10	9.	'	t			
itd.
32	31.				
Skupaj .				
				
Priloga 1.
(Vzorec o k § 3, 1. odstavek.)
Fabrika za užigalice.....................
v.............pop. štev.
Izkaz za mesec ........ 19 . .
o izvozu užigalic cez carinsko mejo.
Dan	Tek. štev. vpisnika o izdaji spremnice	Število zabojev	Kosmata teža v kilogramih	Podpis		Opomnja
				skladiškega knjigovodje	finančnega organa	
1.			»			
2.						
3.						
4.		\				
5.						
6.						
7.						
8.						
9.						
T
itd.
30.		•				
31.	■					
skupaj..						
						
Priloga 1.
(Vzorec p k g 3, 1. odstavek.) Fabrika za užigalice. . . .'..........................
v...................................pop. štev
z 1 mesečnim izkazom o prejemu, in 1 mesečnim izkazom o izvozu.
Sklep za mesec...................19 . .
o prejemu in odnašanju užigalic, določenih za izroz čez carinsko mejo.
1 1	Število zabojev	Kosmata teža v kilogramih	Opomnja
Vos prejem				
			
Izvoz čez carinsko mejo				
Knjižna zaloga	*				
			
Knjižna zaloga se je prenesla v izkaz
o prejemu za mesec.......................19..
pod tek. štev. I.
Podpis skladiškega knjigovodje.
1’riloga 2.
(K § 5, 4. odstavek.)
7
Odpravna znamka
za zaboje z obdačenimi uži galicami, v naravni velikosti.
J
1

Natisk črn na rdečem dnu.
Priloga 8.
(Vzorec k § (j, 2. odstavek.)
v	»
Dežela................................. Plačilnica
Finančni okraj
Naznanilo.
Podpisanec plača kakor podjetnik
pop. štev............. na c. kr.
________ v gotovini *)
narejaiišča užigalic svobodnega sklada užigalic
............-........uradu v
v nakazilom prometu poštnega branitničnega urada
znesek ....................K za davek od užigal.
dne
191..
Podpis stranke.
f
Plačna tiskovina.
*) Kar se ne ujema, je prečrtati.
Dežela:
Finančni okraj:
c. kr.........urad
s
Priloga 1.
(Vzorec k § 6, 4. odstavek.)
Leto:
Mesec :
Plačilni vpisnik štev.
za davek od užigal.
Z (s)........prilogami.
Sklep.
Stran	Plačan davek od užigal K
1	
2	
itd.	
Skupaj. .	
Prenos iz vpisnika štev		
V celem ..	
	
Preneseno v vpisnik štev.........; plačani
znesek se je prenesel v užitainski poddnevnik pod členom........
c. kr................... urad.
...........dne............19
(Podpisi.)
Spoznalo se je, da je spredaj stoječa vsota, in sicer............K
pravilno prenesena v užitninski poddnevnik pod členom.........
Od računskega oddelka c. kr. finančnega
.............ravnateljstva.
...........dne.............19..
(Podpisi.)
Strogo zaračunljiva tiskovina.
(tilovenisch.)
\To
Plačilni vpisnik.
"Tek. štev.......................... dne
Narejališče užigalic
Svobodni sklad užigalic v .............................. pop. Štev.
z dne ............................ 19..
. .., je po priloženem naznanilu v gotovini
v pošt. nakaz, prometu
plačal znesek
K davka od užigal.
Plačilni vpisnik.
Tek. štev....... dne .. .
Narejališče užigalic
Svobodni sklad užigalic
v ..............................pop. štev............ je po priloženem naznanilu
v gotovini
z dne ............................. 19..
v pošt. nakaz, prometu
plačal znesek
H-
K davka od užigal.








m ■
r. ••• '


. * .
p 1
(8
+>
«
O
-e
(8
S
■N
>Q
(8
Dežela :.......
Finančni okraj:.
C. kr.........urad v
+ '
Boleta štev. . .
o davku od užigal
izdana dne......................................19.. ob .... uri — poldne na podstavi naznanila
po
z dne.................................19..
(ime, opravilo).
Pop. Štev............ je plača) za užigalice, ki se odnesejo
narejališča užigalic
iz---------------------:-------— v.
svobodnega sklada užigalic
pop. Štev........ znesek. ..
z besedami.............
Znesek davka od užigal
kron davka od užigal v
gotovini
nakaznem prometu c. kr. poštnega hranilničnega urada C. kr.............................. urad v ...........
L. S.
(Podpisi.)
Dežela:........
Finančni okraj:
G. kr... y......urad v
Boleta štev. . .
o davku od užigal
izdana dne......................................19.. ob .... uri — poldne na podstavi’naznanila
po
z dne
.... 19.
(ime, opravilo).
Pop. štev............je plačal za užigalice, ki se odnesejo
narejališča užigalic iz ---------------T—!-----—— v.
svobodnega sklada užigalic
pop. štev........ znesek...
z besedami......'..........
Znesek davka od užigal
kron davka od užigal v
gotovini
nakaznem prometu c. kr. poštnega hranilničnega urada G. kr.............................. urad v ...........
L. S.
(Podpisi.)
Na podstavi te bolete se jc odneslo:
Po dnevnem izkazu					Pripadajoči davek od užigal	Ostane	Opomnja
Datum	► 3 (V H	podjetja	Število posameznih omotov po davčnem postavku				
			2 h	4 h	K	K	
		1 *					
							
t
Finančni organ.
Na podstavi te bolete se je odneslo:
Po dnevnem izkazu					Pripadajoči davek od užigal	Ostane	Opomnja
Datum	Tek. štev.	podjetja	Število posameznih omotov po davčnem postavku				
			2 h	4 h	K	K	
					/.	t	\
							
Finančni organ.
Priloga 5.
(Vzorec k § 9, 2. odstavek.)
Dežela:.-»........................... Nadzorovalni organ:
Finančni okraj:......................
Oddano dne ........................ 19..
Vpisano v priglasitveni vpisnik štev. .... pod tek. štev. .... Preskušnja in primerjava unikata in duplikata priglasitve......
Priglasitev
unikat
duplikat
o neobdnetmem odnašanju užigalic iz narejališča užigalic.............................
v ............................. pop. štov........, v svobodni sklad užigalic.
Doba, v kateri je pošiljatev postaviti pred	Podpisan. . prevzema dolžnost, da postavi
nadzorovalni organ svobodnega sklada užigalic ««namenjene užigalice v neizpremenjeni kakovosti
in množini v ustanovljenem roku pred nadzorovalni organ znotraj imenovanega svobodnega sklada
....................................... užigalic ali da plača v gotovini davek od užigal
za manjkajočo množino.
.............dne.............. I
I	.......................
Pošiljačev podpis.
/
Priglasitev													
K postavk u izdatkov mesečnega izkaza skladovne knjige	Dan in ura izstopa iz pod- ! jetja 1		. '	1 - - Znamenja	I -Vi	Število zabojev							
		line	i	Stojaližče 1				1		H		111		IV	
						25j50		25(50		25 50		25 50	
						povezkov							
		svobodnega sklada užigalic		zabojev		škatelj						kapic	
1	2	3	4	5	6	7	8	9 j 10		11	12	13	14
		/ 1	■ £ / - 4 /r"										
			Skupaj. .										
													
dne ....................... 19...
Priglasitev
z omotom			Skupno število povezkov po 100 posameznih omotov po davčnem postavku
V	VI		
25I0O	25 50		
po 100			2 K 4 K
škatelj	kapic		za povezek
lö{ 16	17	18	19	20
Prevozni
zavod
21
Opomnja
22
Izvid nadzorovalnega organa
1.	Ali se pošiljatev ujema s priglasitvijo?
2.	V katerih točkah sé pošiljatev ne ujema s priglasitvijo?
3.	Število in vrsta nadetih uradnih zapor:
dne............19. .
( L. S. j...........................
x J Podpis nadzorovalnega v'~—^	organa.
Priglasnilcov podpis.
Rešitev.
1. Oddano dne  .................... 19..	y
2.	Vpisano v mesečni izkaz knjige svobodnega sklada k prejemnemu postavku št,
3.	Uradne zapore...............
• v
4.	Spoznalo se je, da se pošiljatev ujema z izvidom pošiljalnega urada.....
5.	Posledek preiskave, ako se najdejo razlike od izvida pošiljalnega urada:
Znamenja	Številke	Število zabojev z omotom												Skupno število povezkov po 100 posameznih omotov po davčnem postavku		Primanjkljaj posameznih omotov po davčnem postavku		Opomnja
		1		11		lil		IV		V		VI						
		25	50	25	50	25 j 50		25	50	25	50	25	50					
		povezkov po 100												2 K	4 K	2 h	4 h	
zabojev		škatelj						kapic		škatelj		kapic		za povezek				
1	2	3 4		5 ! f»		'	8	9	10	11 ! 12 1		13 14		15	10		17	18	19
																		1
Skupaj. .																		
dne ...:........................................................................ 19.. ' v.
.o ........................................
I	/ Podpis nadzorovalnega organa svobodnega skladišča
X.	J	uiigalic.
Za gornji primanjkljaj pripadajoči davek od užigal v znesku ...................... K ......... h so je
predpisal z izvidom z dne ....................... 19. ., št........
.................. dne .................. 19..
!.. S.
Podpis pošiljalnega uradnika.
Prilogi» tt.
(Vzorec k g 9, 4. odstavek.)
Finančni okraj :. . . .
Dežela:.............................
Nadzorovalni organ:
Priglasitveni vpisnik št. . . .
o neobdačenein odnašanju užigalic iz narejališča užigalic ..................... v....... ............... pop. št..
v svobodni sklad
za mesec...................... 19..
s (z).............polami,
s (z)............prilogami,
/
s (z).............dodatnimi	prilogami
, dne
19. .
(Slovmhfth.)
17«
I :	Tekoča j številka	K izdajni številki mesečnega izkaza skla-dovne knjige	Dan odnašanja	Število povezkov po IGO posarnez nih omotov po davčnem postavku		j ustanovljeni	
			2 k	4 K za povezek		prevozni rok	
1	i	3	4	5	G	
	-	j		' ✓	1 1	
	Duplikat odposlan		I !	?o unikatu dognani primanjkljaj posameznih omotov po davčnem postavku		za to pripadajoči davek		predpisan z izvidom, datum in Številka	Opomnja
	1 dne	nadzorovalnemu organu svobodnega sklada v							
			ii ■ s	2 h 1	4 h	K !	h		
	7	8	9	10	11	12	13	14	15
		/			\	! :	t '	>	1	j
Priloga 7
(k § 12, 4 odstavek.)
Davčno znamenje
za užiaalice, a uaravui velikosti:
Natisk rdeč.

«>
«S
is
«>
d
>o
d
et
Û
<c
■8
4>
-d
O
\
«9
kt
O
.*=
u
Ah
/

-5
TB
M
4)
O
J-
o
■I
tu
*-=? Oh
O
05
J
d
-3
o>
S
d
•Si
Podpis stranke
Oddano dne.....................1916.
C £
I 2
3
>
o>
i
6
<e
a
«
I
s
jt
Jjj
>55
0Ö
*8
M
V
H
4>
-c
1
>
2 O. o
"s
J
f
s
Su
v
e
*3
g
3
■S
*0
JV
09
£
3
-g
s
0>
>5
>
X
*3
«
Cu
►
O
C
s
o
-s
•a
£
S
rz
C
Cu
'2
v
-c
'57
d
o
1?
j»
>53

•C
91
f
0
2
-±4
3
*3
2
3
1
*3
3
ee
i
-c
o;
I
v
I
'C
a.
v
S
f
o.
«« ■g •3	A V a •3	<0 e c
I	r2 s	o. >•
X *3 X	□ o	
O« £	►	«> 1*
	45	■3 £
	g-	OD 8.
	49	4) C
Podpis stranke.	Podpis finančnega organa.
Priloga 9.
(K g 16, 5. in 10. odstavek.)
Se^namek
trgovinsko običajnih omotov užigalic, ki so v prometu ob pričetku veljavnosti davka
od užigai.
	Posamezni omot	Qbicajno oznamenilo		Število posameznih omotov, ki	5 j ® 1 Š 5
		velikosti	1. tipa ali oblike škatelj	so v običajnih izvirnih zabojih	! 1 '51 ê '
A. Nežvepljano užigalice.	^					
h) Užigalice, ki se vnemajo le ob preparirani drgalni površini (švedske).					
1	škatlja zatikalica iz lesa		rodbinske Švedske, varčevalne užigalice, gospodarske švedske	1000	10
2	y>	r	*	n	4 4	švedske, normalni format	5000	2
3	n	i»	»	«	3 4	švedske. 3/4 format	5000 in H» RK)	2
j 4	v	a	«	Flaming	švedske, merkurski format	6000	
5	n	j*	j»	»	1/2	švedske, žepni format	7.000, 7200 bi 14400	2
a) Užigalice. ki se vnemajo ol> vsaki drgalni površini.					
! 6	škatlja zatikalica iz lesa	100	1'ničtim ali Svozilkv	5000	2
	*	Tt	JI	27.0	Parlors 250	1440	6
j 6	zabojčki iz trsk s papirjem zalepljeni	7.00(1	Angleški zabojčki iz trsk- št. 7.00 ali 7.000	100	100
9	zabojčki iz trsk s papirjem zalepljeni	1000	Angleški zabojčki iz trsk Sl. 100 ali 100O	500	20
10	pairone (kapice) iz papirja	j~ ! *	Salonske št. 56. Mikado, japonske	5000	~4
: n	škatlja zatikalica iz lesa	44	,200 Idarč	3600	4
B. Zvepljane užigalice.					
12	Škatlja zatikalica iz lesa	1(H)	žvepljenke 100, soložvepljenke	5000	2
13	okrogla škallja iz. lesa s pokrovom	50	okrogla, trska št. 50	1000	«
! '-t	pairone (kapice) iz papirja	St. 7.6	žvepljenke št. 56	5000 »	t
' lr>	JJ	VI	TJ	V»	. 60	, . 60	5000 v	4
16	V	T»	, J»	U	. ' 65	,	, 65	50(K)	T
17	T	yi	j»	r	, 70	»	. 70	5000	4
	Posamezni omot	Običajno oznamenilo \		Število posameznih omotov, ki so v običajnih izvirnih zabojih	Davčna vrednost po- j sameznih omotov j v vinarjih
		velikosti	tipa ali oblike škatelj		
C. Posebnosti.					
18	škatlja zatikalica iz lesa	automat	užigalice za vihar za automate	500	3
19	paket, obsegajoč škatljo zatika-lico, omot 4, in škatljo zatikalico, omot 18	automat	švedske in za vihar za automate	500	4
20	škatlja zatikalica iz lesa	4/4	bengalske	1200	2
21	JI	7)	JI	J	3/4	užigalice za vihar	3600	2
22	Pismo z užigalicami za odtrgo-vanje	•	Jupiter	10.000	2
I
\
Priloga 10.
(Vzorec k § 18, 3. odstavek.)
Finančni okraj.........................
Puncevni urad
--------------v ....................
Pnncevališče	Nadzorovalni organ
Zapisek.
............................. v ...............................
pop. štev.......... o dogotovitvi, obdačenju in razpečavanju kresil
v mescu........................... 19.. V
s ............. priglasitvcnimi bolctami.
l '		Žepna- kresila posamez težka		Namizna in stenska kresila	j	1			Žepna kresila posamez težka		Namizna in stenska kresila	'S? a. S tn
		do 25 gramov	s 1 £ 1 >o					do 25 pramov	čez 25 gramov		
*	Sklep I.						Sklep II.					
1	Neobdačena zaloga ob pričetku izkaznega mesca ..					1	Neobdačena zaloga ob pričetku izkaznega mesca ..				
1 2	Narejanje v izkaznem mescu						2	Obdačenje v izkaznem mescu					
! 3	Ves prejemek (vsota iz 1 in 2)						3 4	Ves prejemek (vsota iz 1 in 2)					
j 4	Obdačenje							Obdačena prodaja					
j 5 11 1 7	Neobdačeno odnašanje na Ogrsko, v Bosno in Hercegovino 						5	Knjižna zaloga neobdače-nih kresil na koncu izkaznega mesca (razlika iz 3 in 4)					
	Neobdačeno odnašanje čez carinsko ozemljé		—									
						Sklop III.					
	Vse neobdačeno odnašanje (vsota iz 5 in 6)											
						1 2	Zaloga po štev. 9 sklepa I					
1 8	Vsa izdaja (vsota iz 4 in 7)										
i 9	Knjižna zaloga neobdače-nib kresil na koncu iz-kaznegu mesca (razlika iz 3 in 8)							Zaloga po štev. 5 sklepa II					
						3	Vsa zaloga na koncu izkaznega mesca					
											
V Številki 9 sklepa 1 in v Številki 5 sklepa II izkazana zaloga se je prenesla v zapisek za tnesec
....................... 19.. ..	1
Izdelovanje kresil							Obdačenje kresil										Razpečavanje obdačenih kresil				
SI >T. "8 H	J	Žepna kresila posamez težka		namizna in stenska kresila	1 iž	i 1	I xr. 1 H	1	Žepna kresila posamez težka		! tn £ (i	I 3 if	! i J K h		la Ji •S § 11 -S-a = 1 s ~	I		Žepna kresila posamez težka		namizna in stenska kresila	1
		4 s	ii						4 s	4 >v tc š							1	J. ■= as S	4 vc tc st		
! 1	2	3	i	5	6	7	8	9	10	ti	12	13	H		15	16	17	18	19	20	21
1	Zal og& neobda- ocnih kresil na koncu prejšnjega mesca						1	Zaloga obda-čenih kresil na koncu prejšnjega mesca													
																					
																					
			>																		
		• ■																			
-																					
								i													
																					
						\		1		»		*									
																	.. -.1				
- ■			1																		> ■'
																					
																					
			\																		
					J																
Neobdačeno pošiljanje kresil na Ogrsko, v Bosno in Hercegovino									Neobdačeni izvoz kresil čez carinsko mejo									
I 1 S	1	Žepna kresila posamez težka		namizna m stenska kresila	I f	Prejemnikovo ime in stanovališče	! i S 2 1 1 lS	•1 1 O	1 1 1	1	Žepna kresila posamez težka		namizna in stenska kresila	1 I	i	*	[ j Prejemnikovo ime in stanovališče 1	i Vpisnik o izdajanji; sprernnic tek. štev		i i 11 ■g s? £c	' .S. j 1!
		4 &	4 >o hsr ‘S								1 •§ i &	J tc «						
22	23	24	25	26	27	28	29	30	31	32	33	34	35	36	37	38	39	40 1
																>		!
																		
														!				
																		
																		
																		
																		
																		
—																		
																		
																		
~	-					1												
																		
—																		
																		
Dežela :
Priloga 11.
(Vzorec k § 19, 1. odstavek. I
'	Oddelek finančne straže :
Puncevni urad Puncevališče
Priglasitev
s.............................................V..............
o nastopnih
dogotovljeuih kresilih, ki jih je obdaciti*
	Žepna kresila	posamez težka	Stenska	Skupaj	
! Tek. štev, zapiska	ne več nego 25 gramov	več nego 25 gramov	, 111 namizna kresila		Opomnja
		K r	s s i l a		
1	2	3	4	5	C
					
ObdaČi se naj pri
c. kr. p unče vnem uradu c. kr. puncevališču
................dne ..
19.
».
Podpis stranke.
Rešitev.
DoSlo dne ............................................................. 19.,
Posledek preskuänje:
Vrsta kresil	Število	Pripadajoči davek od užigal		Opomnja
		K	h	
ne več uego Žepna kresila	^ gramov				
posamez težka	več nego 25 gramov				
^ Namizna in stenska kresila				
Skupaj				
Znesek (z besedami) ...................................................... kron ......... vinarjev
se je plačal dne ................................... in zaračunil v dnevniku za davek od užigal pod
tek. štev............
dne
19
Priloga 12
(k § 19, 4 odstavek).
Davèna znamenja
v šest najstkrat ni izmeri èrt naravne velikosti,
za žepna kresila posamez težka ne več nego 25 gramov.
*
Priloga 13.
IVzorec I: § 19, 7. odstavek, in § 23, 5. odstavek.i
Dežela :.............................. Mesec :.....................................................19..
Puncevališče :.........................
Dnevnik štev............
m vplačani davek od užigal za kresila.
S (z) ..... prilogami.
Sklep	Znesek		Opomnja
	K	h	
Stran I 				
			
Stran 11 				
			
Stran III				
			
	1		
			
			
			-	J
Skupaj. .			
Prenos iz dnevnika St. . . .			
Mesečna vsota. .			
Mesečna vsota se je pod členom . . . prenesla v poddnevnik za užitnino.
...........dne..............19
Odgovorni računodajniki :
Spoznalo se je, da se je prednja vsota
............K........h pravilno prenesla
v poddnevnik za užitnino pod členom....
Od računskega oddelka c. kr. linančn.................
............dne.............19'
				Število				
1 s 1 ***	I i		Inte stranke	žepnih kresil * posamez težkih		na- mizni!) in	Znesek	
J 1 e-	!	!		do 25 gra- !r.ez 25 gra-		stenskih kresil t		
	Æ	«s	*	mov	mov		Iv	i h
1	2	3	4	5	. 6	7	8	
	«	\ I	»	*	t	/		
			l		Stran I. .			
Opomnja
9
Dežela :
Priloga 14.
(Vzorec k S 20, 2. odstavek.)
Nadzorovalni organ:
Priglasitev
(ime, firma)	y	(natančni naslov)
o neobdačeuem razpošiljanju, nastopno oznamenjenUi kresil
pop. štev.
na Ogrsko
I '	■	•
v Bosno in Hercegovino
2.	čez carinsko mejo v
Izstopni carinski urad....
CÖ	Žepna kresila posamez težka		Namizna in	T3 O	P r	e j ye m b i k		
Tekoča števi zapiska	do 25 gramov	čez 25 gramov	stenska kresila	CÖ N O	Ime	stanova- lišče	dežela	Opomnja
	•	kresila			£				
1	2	3		5	6	7	8	9
					<		'	
dne ...................... 19..
Podpis stranke.
(Slovonlncli. )
Rešitev.
1. Došlo dne .................................... 19.
2. Pošiljatev se ujema s priglasitvijo
3.	V katerih točkah se priglasitev ne ujema s pošiljatvijo?
4.	Ali imajo voznç listine in tovori v § 20 (oziroma § 10, 3. odstavek) izvršitvenega ukaza
predpisani zaznamek?....................................................................................
5.	a) Spremnica izdana pod tek. štev............. vpisnika o izdajauju spremni«.
c. kr.
b) Pošiljatev se je nakazala -j—i------- izstopnemu carinskemu uradu v
dne
Nadzorovalni organ.
Iz c. kr. dvome in državne tiskarne.