JUNIJ
20	Č Silverij
21	P Alojzij SS
22	S Pavlin__
23	N 6. pobink.
24	P Janez Krstnik
25	T Viljem
26	S Jan. in Pavel,m
27	C Vladislav £
28	P Irnej	35
29	S Peler in Pavel
30	N 7. pobink.
kanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V < CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
STE V. (NO.) 125.
CHICAGO, ILL., PETEK, 28. JUNIJA — FRIDAY, JUNE 28, 1940
LETNIK (VOL.) XLIX,
Ameriki groze za-pletljaji z Japonsko
Japonska se baje pripravlja, da zasede francoske in nizo-, zemske kolonije v Aziji. — Poročila trdijo, da je Amerika odposlala Svoje brodovje tja.
London, Anglija. — Eyrop-ska vojna je pričela metati svojo temno sonc o tudi na Daljnji vzhod in resna neva-nost grozi, da se bodo razširile sovražnosti tudi na drugo stran zemeljske oble. V vzhodni Aziji sicer divja vojna skozi ves čas neprestano, namreč med Japonci in Kitajci, vendar pa je potegnila Evropa zadnje mesece vso pozornost na se, da je svet pričel pripisovati azijski vojni le nekak lokalen značaj ter je skoraj popolnoma pozabil na njo. Novi razvoji, ki so posledica evropske vojne, pa so po stavili Azijo zopet na važno mesto, in sicer zato, ker utegnejo nastopiti na pozorišču nove države, med njimi tudi
Amerika. ^H^ttMMMKinMiiEM Posesti, ki so jih imele evropske poražene države v Aziji, so predmet nove krize. 2e cb času, ko je podlegla Nizozemska, se je pojavil problem, kaj se bo zgodilo z Vzhodno-indijskim otočjem, ki ga je lastovala ta država. Vse je kazalo, da ga utegne zasesti Japonska, kar bi bilo utegnilo povzročiti mednarodni konflikt. Vendar pa so se Japonci v tem slučaju vzdržali vsakega izzivalnega koraka. Vse bolj resen položaj pa je nastal zdaj, ko je bila poražena še Francija, in so s tem tudi njene kolonije nekako obvisele v zraku. Za kolonije v Afriki bosta primerno "poskrbela" Hitler in Mussolini, zlasti zadnji, in se je točka glede tega
tudi vključila v pogodbo za premirje. Ves drugačen položaj pa vlada glede francoskih kolonij v daljnji Aziji, zlasti glede francoske Indo-Kitaj-ske.
Ta kolonija leži na jugri Kitajske in z'aradi nje je imela Japonska že dosti neprilik. Skozi njo so se namreč dova-žale od zunaj vojne zaloge za kitajsko armado. Nič nepričakovanega torej ne bo, ako bo skušala Japonska to kolonijo, ki je ostala takorekoč brez gospodarja, enostavno zasesti. Kakor trdijo poročila, se Japonska tudi resno pripravlja za ta korak. Kakor se govori, namerava tamkajšnja vlada v kratkem proglasiti nekako Monroe doktrino za vso vzhodno Azijo, namreč za Kitajsko ter za nizozemske in francoske posesti. Nobena zunanja velesila bi se ne smela po tej doktrini več vmešavati v tamkajšnje razmere.
Interesi ostalih svetovnih velesil bi bili s tem korakom občutno prizadeti in zato je pričakovati od teh ostrega odpora. Ker pa je Anglija do vratu zaposlena v Evropi, bi prišla v poštev za resne proti-korake samo Amerika. V resnici se je v sredo objavilo v londonskih poučenih krogih, cla je Amerika že podvzela prvi korak, namreč, da je odposlala svoje vojno brodovje v azijske vode. Ako je to resnica, potem je nevarnost, da se Amerika ne zaplete v konflikt z Japonsko.
Vesti o rusko-nemški pogodbi glede Rumunije
Washington, D. C. — Zadnje vesti, ki so bile priobčene včeraj, da ima Rusija koncentrirane svoje čete ob besarab-ski meji in, da s tem ogroža Rumunijo, niso nič presenetljive, kakor se izražajo tukajšnji diplomatski krogi, češ, da se to vrši docela po načrtu.
ozadju med svojo ofenzivo proti Angliji. Vendar pa ima pogodba, kakor pravijo, tudi za Nemčijo to dobro stran, da se z njo natančno določi, do kje sme Rusija zasesti, češ, da je s tem zasigurano Rumu-niji, da njej sami ne preti nevarnost ter, da 'bp tvorila ne-
Kot trdijo ti krogi, se je | kak "odbijač" med rusko in
med Nemčijo in Rusijo ze prej sklenila pogodba, v kateri so zadnji dane proste roke," da lahko zasede Besarabijo, kadarkoli se ji zdi, da bo to v njeno korist, ne, da bi s tem izzvala kak sum pri Nemčiji. Besarabija, kakor znano,je bila pred zadnjo vojno rusl^a last.
Bržkone ni Hitler k tej pogodbi pristal s posebnim veseljem, kajti z njo se bo^ bolj ali manj zameril Rumuniji, katero bridko potrebuje zlasti zaradi njenega olja. Prisiljen pa je bil k temu koraku, da
italijansko armado, da ti dve r.e trčite skupaj, kar bi spravilo v konflikt tudi Nemčijo, o--
FORD NE MARA PODPIRATI ANGLIJE
Washington, D. C. — Pogajanja med Fordovo družbo in med federalno vlado za izdelovanje aeroplanskih motorjev so se zadnji torek razbila. Po načrtu bi imela ta družba izdelati 6,000 motorjev za Anglijo, *3,000 pa za Zed. države. Dočim je bil JBdsel Ford že pripravljen, skleniti to pogodbo, je pa stopil vmes nje-
LIGA NARODOV V ZADNJIH IZDIHIH
Ženeva, Švica. — Ligi narodov so dnevi šteti.- V veliki palači, ki jo lastuje ta mednarodna organizacija* je bilo doslej na svojem poslu še 89 u-službencev. Zadnji torek pa je še ta zadnji preostanek prejšnje velike armade delavcev obvestil glavni tajnik Avenol', da ima resignirati do 30. junija. Na delu bo ostal le še tajnik sam z dvema ali tremi uslužbenci, ki bodo počakali, kako se bo končala vojna v Angliji. — Tako je prišla na nič ta organizacija, ki je imela še pred kratkimi leti tako mogočen vpliv. Ako pa se vrže pogled nazaj na zgodovino njenega življenja, se lahko razvidi, da je moral biti njen konec neizogiben, kajti docela se je izneverila svojemu namenu: Namesto, da bi bila družila narode sveta v prijateljstvu, ljubezni in enako-pravnoti, je pa bila pczorišče najbolj umazanih in sebičnih mednarodnih intrig.
--o-
NORMANDIE UTEGNEJO DOBITI NEMCI
New York, N. Y. — Ogromni francoski potniški parnik Normandie, katerega zgradba je stala 59 milijonov dolarjev, utegne priti v nazijske roke. Parnik stoji zasidran v tukajšnjim pristanišču že od začetka vojne, toda zadnji torek je francoska parobrodna komisija v tem mestu vprašala francosko vlado, kaj naj ukrene glede parnika. Glasom pogodbe 2 Nemčijo ima Francija poklicati domov, vse svoje brodovje, izvzemši tistega, ki straži kolonije, in po tej točki bi se imele ne samo Nopman-die, marveč vse francoske ladje v ameriških pristaniščih vrniti domov. Tukajšnji angleški krogi so se izrazili, da Normandie sicer lahko odpluje, toda pomenljivo so dostavili, da ne bo mogoče nikdar dosegla Francije.
--o-
ŠPANIJA IMA OČI NA GIBRALTARJU
Madrid, Španija. — Tukajšnji list Alcazar je v torek namignil, da utegne Španija izvesti zasedbo Gibraltarja Pri tem omenja, da bi ta trdnjava ne mogla vzdržati napada, češ, da je odvisna celo za pitno vodo od Španije, v veliki meri pa tudi za živila. Svoj strategicni pomen, pravi list, je trdnjava izgubila ter bi se uspešno lahko obstreljevala z bližnjih gorskih vrhov kakor tudi z afriške strani. V isti številki svari list tudi južnoameriške dežele, n a j preprečijo, da bi Zed. države s svojim zlatom kupile špansko-ameriška ozemlja, ter priporoča, naj latinska Amerika
zahteva za se vsa ozemlja, ki * »
so jih kdaj prej vzele Španiji Francija, Nizozemska in Anglija.
• ••
Najprej poraz Anglije,
pravijo naziji
Mirovne konference ne namerava Hitler sklicati prej, dokler ne bo tudi Anglija poražena. — Za napad se pripravljajo naziji z vso intenzivnostjo.
KR1ŽEMSVETA
—	Madrid, Španija. — Večje število angleških državljanov v Španiji, ki so bili rojeni na Irskem, je zaprosilo pri tukajšnjem irskem poslaništvu za irsko državljanstvo. Na ta način bi lahko dobili potni list nevtralne države.
—	San Sebastian, Španija. Kakor prihaja poročilo preko meje, je francoska vlada izbrala za svojo novo prestolico mesto Clermont-Ferrand, ki leži v južnem delu srednje Francije. Trdi se, da se bo iz Bordeaux kmalu preselila tja.
—	London, Anglija. — Britanska časopisna agencija objavlja iz Moskve, da je sovjetska Rusija uvedla sedem dni dela na teden ter zvišala število delovnih ur, in sicer v svrho pospešitve dela na oboroževalnem programu.
Iz Jfugo&tavije
i
Prisrčen sprejem jugoslovanskega parnika, ki je po sklenjeni gospodarski pogodbi s Sovjeti plvič priplul v rusko pristanišče. — Drzen rop sredi Ljubljane. — Smrtna kosa. — Še druge vesti.
Berlin, Nemčija. — Pred nekaj dnevi so razni diplomatski krogi objavili vest, da bo Nemčija sklicala mirovno konferenco še pred napadom na Anglijo, češ, da bo spravila najprej v red Evropo, na kar bo obrnila lahko vso pozornost novi ofenzivi. Kakor pa je objavil zadnji torek eden tukajšnjih listov, ni pričakovati nikake mirovne konference, morjem. Po še pred nedavnim dokler ne bo tudi Anglija na,sklenjenem novem trgovsko-
Jugoslovanski parnik v Črnem morju
Beograd, 21. junija. — Iz romunskega pristanišča ob Črnem morju Konstance je bila prejeta vest, da je tamkaj pristal na povratku iz Odese jugoslovanski parnik "LovČen," ki je last "Jadranske plovbe." "Lovčen" vozi redno na par-niški progi med jugoslovanskimi lukami v Jadranu in Črnim
tleh. Sploh pa bržkone nobe- (g o s p o d a r skem sporazumu na druga oseba, kakor samo i med Jugoslavijo in Sovjetsko
ZLATO PRIPELJANO IZ FRANCIJE
Washington, D. C. — Vlada je zadnji torek s posebno objavo potrdila vesti, da je ameriška križarka Vincennes pripeljala iz Francije zalogo zlata, ko je priplula v Brooklyn zadnji teden. V proglasu se povdarja, da je bilo zlato kupljeno.
Hitler, ne ve, kdaj in ob kaki priliki se bo ta konferenca vršila. Enako je tudi verjetno, da to sploh ne 'bo nobena konferenca, marveč samo zborovanje, na katerem se bo proglasilo, kako se bo preuredila Evropa v novem duhu. Vse to je seveda odvisno še od uspeha ofenzive proti Angliji.
In za to ofenzivo se naziji z vso intenzivnostjo 'pripravljajo, tako, da bo vse do zadnje podrobnosti natančno določeno in bo lahko bliskoviti udarec končan v najkrajšem času. "Vsa naša vojna ekonomija in vsi naši viri so zdaj popolnoma koncentrirani proti Angliji," tako se izražajo nazijski krogi.
Sklepajoč iz zadnjega navala na Francijo, se Anglija v resnici lahko pripravi na tako vihro, kakor je svet še ni videl.
unijo je bila ta linija prvič podaljšana tudi do velikega pristanišča Sovjetske unije Odese. Že za svojega prvega potovanja v Odeso se je "Lovčen" pomudil tri dni v Odesi. Po poročilu "Lovčenovega" kapitana g. Marinoviča in članov njegove posadke je bil jugoslovanski parnik prav lepo sprejet od zastopnikov sovjet-
Iz blagajne je g. Čemetu ropar odnesel več zlatih ur, verižic, prstanov in ovratnic ter nekaj denarja. Po dosedanjem pregledu znaša škoda okoli 100.000 din, ki je krita z zavarovalnino.
Naša uprava policije je takoj potoki ljubljanske radijske postaje in drugih "najhitrejših sredstev opozorila prebivalstvo na drzno izvršeni rop in na roparja. Policija je opozorilo vse prebivalstvo, naj jo podpre pri lovu za drznim vlomilcem.
Novorojenca našli v gozdu
Neke sobote popoldne so se odpravile tri ženske v gozd nad Trbovljami, da bi nabirale gobe. Ko so nekaj časa hodile po gozdu, so naletele na vrečo in začele s palico brskati po njej. Kmalu so zapazile, da se v vreči nahaja novorojeno dete. Obveščena komisi-
Republikanci izbirajo kandidate
Govorniki na konvenciji udrihajo po predsedniku in po New dealu. — Veliko nesoglasje glede kandidatov.
Philadelphia, Pa. — Republikanska narodna konfen-cija, ki se vrši ta teden v tukajšnjem mestu, poteka vse prej kakor v soglasju. Edina točka, v kateri so si delegati edini in pri katei*i grornovito ploskajo, kadarkoli jo kak govornik omeni, je ta,da je New deal, ter z njim Roosevelt in vsa demokratska stranka docela zanič, ter, da se mora vse to vreči iz Washingtona. Ka kor pa že prej navadno, tako nimajo tudi ob tej priliki re
slcih oblasti, ki so izrazili svo- ja je ugotovila, da se je novo-je zadovoljstvo z doseženim gospodarskim sporazumom l.ied Jugoslavijo in Sovjetsko unijo in z vpeljavo stalne par-niške zveze med Jugoslavijo in Sovjetsko unijo. Zastopniki sovjetskih oblasti so obiskali ladjo, a kapitan g. Marinovič je vrnil obisk. Med tridnevnim bivanjem so častniki in moštvo "Lovčena" obiskali ter si ogledali zanimivosti mesta in vsepovsod naleteli na iskrene simpatije. Po odhodu iz Odese je naš parnik srečal nekatere enote sovjetskega črno-morskega brodovja ter prvič izmenjal z ruskimi sovjetskimi mornaričnimi enotami tudi pozdrave z zastavami. -o--
si ts tem zašigura .varnost v 'gov oče, Henry, in se izrazil,
da so Fordove tovarne pripravljene, izdelovati vojni materijal za obrambo Zed. držav samih, nikakor pa ne za kako tujezemsko državo. Tako je vsa pogodba šla po vodi.
BEGUNCI SE VRAČAJO V PARIZ
Pariz, Francija. — Begunci, ki so se pred nedavnim u-maknili iz Pariza, ko so se mestu bližale nemške čete, in so od tedaj tavali brez cilja po raznih krajih, so še zdaj pričeli vračati na svoje domove. Dolga vrsta se iih pomika po cesti proti severu, nekateri peš, drugi na kolesih. Pri tem pa srečava j o številno nemško vojaštvo, ki še vedno koraka proti jugu, dasi je sklenjeno premirje.
publikanci) nikak'ega pravega načrta za notranjo, namreč gospodarsko in socijalno preureditev dežele, marveč zah tevajo le, da se vse "novotari-je" odpravijo in se upostavi stari red, nekako takšen, kot je vladal pred desetimi leti.
V tem času pa je prišla republikancem na pomoč zunanja politika in na to tudi skušajo obrniti vso pozornost prebivalstva. Z vso vehemenco se namreč proglašajo za "mirovno stranko," tisto, ki bo varovala Ameriko pred vojno. Venčiar pa niti v tej točki ne vlada popolna edinost, kajti tudi med republikanci je dosti internacij onalcev.
Največje nesoglasje pa vlada na konvenciji glede izbiranja predsedniškega in podpre d s e dniškega kandidata. Mož, ki so se priglasili za ti mesti, je cela vrsta in vsak ima seveda svoje pristaše Skupine so tako porazdeljene, da ni niti zdaleka mogoče napovedati, kdo bo zmagovalec,
--o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
rojenček nahajal v gozdu kakšna dva dni. Orožniki preiskujejo zadevo.
-o-
Smrtna kosa
V Mirni peči pri Novem mestu je umrl župnik in duhovni svetnik Anton Zore. Rojen je bil v Šmartnem v Tuhinju leta 1871, kot sin uglednega nad-učitelja. V mašnika je bil posvečen leta 1898 in je služboval v Fari pri Kostelu, v Št. Rupertu pr'i Mokronogu, na Krki pri Stični. Leta 1907 je prišel v Mirno peč in ostal tam do svoje smrti, torej 33 let.
Izredno drzen rop pri belem dnevu
Ljubljana, 20. maja.-—Ljubljanski zlatar in urar g. Ludvik Črne je danes kmalu po 12 zapuščal svojo zlatarsko trgovino v Wolfovi ulici. Ko je zaklepal trgovino, se mu je približal neznanec, ki ga je zaprosil, naj se vrne v trgovino, ker bi rad kupil več večjih žlahtnih kamnov. Zlatar g. Černe ni slutil ničesar hudega in se je podal z neznancem nazaj v trgovino.
Komaj sta prišla v trgovino, je neznanec potegnil iz žepa revolver in ga naperil na zlatarja. Obenem je zahteval, naj dvigne roke kvišku in naj mu izroči ključe od blagajne. Ropar je hitro zvezal g. Čer-neta in ga odvedel v sobo pri prodajalni, nakar je začel hitro jemati plen iz blagajne, kjer je bilo Čez poldne spravljeno najdragocenejše blago. Ko je opravil svoj posel, je hitro zapustil trgovino in od-hitel po ljubljanskih ulicah.
Ropar je med napadom pačil neko primorščino s hrvaščino, najbrž zato, da bi zakril pravi izvor, od kod da je.
Pri požaru se ponesrečila
Neke noči se je pred kratkim vnela koča 53 letnega dninarja Alojzija Praha in njegove 45 letne žene Bare. Oba sta se šele v zadnjem trenutku rešila izpod gorečega doma. Oba sta pa dobila hude opekline na glavi in rokah ter so ju morali odpeljati v celjsko bolnico.
-o-
Srebrna poroka
Srebrno poroko sta pred kratkim slavila v Mariboru Anton Mohor in njegova soproga Milica. Učitelj Anton Mohor je znan pesnik, pisatelj in dober narodni delavec.
-o-
Vlom v Škofiji vasi V Škofiji vasi pri Celju je bilo pred kratkim neke nedelje vlomljeno v novo trgovino iz katere je nepridiprav odnesel za 16.000 dinarjev različnega manufakturnega blaga.
-o-
Žrtev dela Viničar Alojz Fiftdau je v kleti prekladal sode. Pri tem se mu je zvalil poln sod vina na noge in mu jih prelomil. Odpeljali so ga v soboško bolnico.

'jsjnt vssnas&gr
IITED FEATORE^aTOMOATE.
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki, t Ustanovljen teta 1891,
Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-A&likov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiskal
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1S49 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina?
The first and the Oldest Slovene t Newspaper in America Established 1891,
Issued daily, except Sunday, Moa-day and the day after holidays,
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Za celo leto Za pol leta Za četrt leta
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto_____$6.00
Za pol leta____ 3.00
Za četrt leta__________ 1.75
Posamezna številka______kc
Subscription:
For one year ---------
For half a year___
For three months______
___$5.00
_2.50
__1.50
Chicago, Canada and Europ«:
For one year_______________$6.00
For half a year_______3.00
For three months . 1.75 Single copy___________ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo »saj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter, November 10, .1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act 'of March 3, 1879.
Roke proč od Amerike!
sebi dobro.
Oče in mati vzdržujeta ducat otrok bolje, kakor pa ducat otrok očeta in mater.
Ljudje so kakor vino; starost skisa ta slabe in izboljša ta dobre.
V življenju je vse, kar je vmes med zibelko in grobom, negotovo.
Potrebe beguncev so velike in jih je mnogo.
"Naj bo pojasnjeno vsem, da ni v tej zadevi niti omenjeno, da bi se dal kak denar iz državne blagajne za Rdeči križ. Resnica je, da če bo hotel Rdeči križ uspešno izpeljati to stvar, bo potreboval več kot najmanjši predvideni znesek $20,000.000, za katero svoto je zaprosil ameriški narod. Vsaki dan nam prinaša nove in nujne j še potrebe."
X.
REV. JOHN PLAZNIK V ZARJI SREBRNE MAŠE
Pred zadnji teden je pravilni odbor soglasno odobril, da se pred vsemi drugimi predlogami in .raznimi vprašanji postavi pred kongresno zbornico zadevo obvestila, katerega se naj nemudoma pošlje in dostavi vojskujočim se državam, posebno Italiji in Nemčiji, da drže roke proč od angleško-francoskih posestev v novem svetu zapadne he-misfere. Ta korak je bil storjen za tem, ko se je dognalo, da Francija gleda po separatnem miru z Nemčijo.
Pri debati v zbornici je izjavil kongresnik Fish, republikanec iz New Yorka, ki je velik izolizacijonist značilno izjavo: "Mi smo obvezani, da branimo Monroe doktrino in mi bi morali iti v vojno takoj, če potreba, da se uveljavi Monroe doktrino."
Predsednik Roosevelt je sam že pred letom izjavil, da bi Združene države, takoj branile se.verni dominjon, z vso svojo močjo, če bi kaka sila poskušala napasti našo severno sosedo Kanado. Povdaril je, da ljudstvo te dežele bi se čutilo poklicano za tak slučaj, ker bi to ne bilo nič več kot le v redu in soglasju z duhom besedila Monroeve doktrine. V tem soglaša vsa ameriška javnost.
Ampak v vse to lahko vodijo kaj čudne slučajnosti Kaj n. pr. če bi se britanska vlada preselila iz Londona v Ottawo, Ontario, in bi s tem privabila one sile, s katerimi vodi vojno za seboj v Kanado? Vlada bi gotovo iz Kanade nadaljevala z vojno proti Nemčiji. Predsednik ni glede tega še ničesar izjavil. Ali bi tak korak angleške vlade, ki bi direktno povzročal možnosti vojnih komplikacij na tem kontinentu odobraval? Ni mogoče, ker s tem bi se vojna zanesla na ameriški kontinent po zaslugi angleške vlade, ki bi sem pribežala. Obenem pa ni v soglasju z Monroe'doktrino, da se dovoli upostavitev tuje vlade na ameriškem kontinentu, kar bi se dogodilo, če pride semkaj angleška vlada in bi iz Kanade vodila vojne operacije proti totalitarnim vladam v Evropi.
Vse to vodi v sitne in težke komplikacije. Lahko je vpiti, da je treba demokracije braniti, itd. Toda, za take zadeve se je treba preje temeljito pripraviti, ker drugače se doživi le težave in veliko škodo.
Združene države bi storile najbolj pametno, ko bi kot največja sila in voditeljica na kontinentu zapadne hemi-sfere vzele pod svoj protektorat dokler se vojna ne zaključi vse strategične postojanke. Naj kdo temu ugovarja, da je to demokratično ali ne. Nič ne de, lastna varnost te velike dežele je prvo, potem pridejo še le druge zadeve v upoŠtev.
Le če bodo Združene države dovolj pripravljene za vsak napad, jih bodo sovražniki upoštevali in se ogibali jih napasti. Nepripravljene Zdr. države bodo pa največja vaba za razne evropske in azijatske diktatorje. Nevarni oblaki se bližajo zapadni hemisferi. Nevarni požrešni ,
lisjaki gledajo tudi čez morje od vseh strani in Uncle Sam na na slovenski fari sv.Jožefa bo storil prav, če svoje debele gosi zavaruje in dobro za- " klepa.
—-
Chicago, HI.
Pred 25. leti je bilo, 30. maja 1915. leta, ko je bila v La Salle, Illinois, v slovenski cerkvi sv. Roka slavnost nove ma-|še, katero je daroval Rev. j John Plaznik, kateri se je letos v zarji srebrnomašništva udeležil nove maše Rev. Mihaela Železnikarja v slovenski cerkvi Presv. Srca Jezusovega v Barbertonu, Ohio. Četrt stoletja duhovniške službe je že kar velika doba in je za to primerno, da se tudi Amerikanski Slovenec spomni tega mašniškega jubileja.
Srebrnomašnik Rev. John ZA Plaznik je bil rojen leta 1891 na Močilniku, fara Radeče pri Zidanem mostu na Dolenjskem. Tam je tudi obiskova razredno šolo do leta 1904, ko je stopil v gimnazijo v Ljubljani, kjer je ostal do leta 1910 januarja meseca, ko se je začel odpravljati v Ameriko in sicer na povabilo tedanjega lasallskega župnika Rev. Alojz Kastigarja. V A-meriko je prišel dne 3. marca leta 1910 in je 11. aprila še istega leta stopil v St. Bede kolegij v Peru, Illinois, kjer je ostal do konca šolskega leta, to je do 15. junija leta 1910. V jeseni, ko so šole zopet odprle svoja vrata, je vstopil v modroslovno fakulteto semenišča sv. Frančiška v St. Francis, Wisconsin in je tam študiral modroslovje dve leti in tri leta bogoslovne študije. On je bil v tej šoli prvi Slovenec tekom zadnjih 20 let in sicer ga je tja poslal Rev. F. X. Ba-jec. Po končanih modroslov-nih in bogoslovnih študijah je bil posvečen v mašnika in si je določil kot kraj svoje nove maše slovensko naselbino La Salle, župnijo Rev. Alojz Kastigarja, na čegar povabilo je tudi prišel v Ameriko, kot je že zgoraj omenjeno. Slavnostni govor na njegovi novi maši je imel tedaj sloveči slovenski pridigar, ki je še sedaj mno gim poznan, Rev. Anton So jar, ki je bil tedaj župnik na slovenski fari sv. Štefana v Chicagi in je pokopan na slovenskem pokopališču sv. Jo žefa v Jolietu, 111.
Rev. Father Plaznik je bil prva leta nastavljen za kapla^
DOLENJSKE NOVICE
111. Za tem je nekaj časa oval v Des Plaines, 111., o in Harvey, 111. Zadnja pa vrši službo na zavodu kliške akademije sv. Angele Morris, 111.
Raznim častitkam, ki jih je g. Rev. Plaznik prejel ob svoji srebrni maši od raznih strani, se pridruži tudi Amerikanski Slovenec, prvi najstarejši slovenski list v Ameriki in v imenu svojih zvestih naročnikov častita g. srebmo-mašniku k temu jubileju ter mu želi da bi srečno in v zdravju dočakal tudi svoje zlate mašniške zarje!
X.
AMERIKANSKI RDEČI KRIŽ
Jolietu. Potem je bil nekaj et tudi župnik slovenske fare sv. Jurija v South Chicagi,
Washington, D. C.
V zvezi z zadevo $50,000 000 za evropsko pomoč potom Rdečega križa, ki je bila poslana v določitev pred Kon gres, je predsednik Norman H. Davis poslal na 3700 odsekov Rdečega križa v Združenih državah sledeče obvestilo: "Želim poudariti, da omenjena zadeva poslana na Kongres, v določitev $50,000.000 za nabavo razne hrane in drugih potrebščin v odpomoč beguncev, da od te svote Rdeči križ ne bo dobil ničesar. Vlada ne namerava tu finančno podpreti Rdečega križa, niti ni ta za kako finančno pomoč zaprosil pri vladi. Rdeči križ je bil in je pričakovati da bo v prihodnje, organizacija, ki 'se vzdržuje z velikodušnimi prostovoljnimi darovi. Pravilno po postavodaji je, da je aka zadeva pod posebno predsednikovo upravo, toda predsednik bo najbrže to stvar poveril Rdečemu križu, da amerikanski Rdeči križ razdaja hrano in druge potrebščine potrebnim, ali lahko določi tudi kako drugo organi-acijo.
"Ce postavodaja to odobri in predsednik naprosi Rdeči križ, da on prevzame razdajo potrebščin pomoči potrebnim beguncem, bo omogočeno, da bo Rdeči križ napravil to bolje kot katerakoli druga orga nizacija. — Predsednik je po tem priporočal kongresu, da omenjena zadeva nikakor ne olajšuje bremen, katere je a-meriški Rdeči križ prevzel na se. Odobritev te zadeve, bi bila velik dodatek Rdečemu križu v njegovem programu pomagati pomoči potrebnim.
Iz Temeniške doline
Iz Št Jurija pod Kumom poročajo, da so imeli letos do nedelje 26. maja že 11 mrli cev, ta dan pa so imeli že zopet kar dva pogreba. Pokopa li so Jožefo Kolenc iz Podpa-staro šele 40 let,in Mar Grošičarja iz Št. Jurija, par leti je udarila po no strela v njegovo gospodarsko poslopje, ki je pogorelo tal. Strah vsled te nesreče različne skrbi so mu zrah-zdravje, da je začel hi-in legel k večnemu počitku v 65 letu svoje starosti. Bil je dolgo let cerkveni ključar, ki je storil veliko za cerkev. Daroval je deloma sam za cerkev in popravilo župnišča, deloma pa je pobiral po župniji.
V Št. Vidu pri Stični in sicer na Pljuski pa se je ločil iz tega sveta na praznik presv. R. Telesa, 23. maja, Franc Grabnar, posestnik in gostilničar, po kratki in mučni bolezni v starosti 50 let. Bil je skr ben 'družinski oče in dober vzgojitelj svojim otrokom.
Z Bučke tožijo, da se tam neprenehoma ponavljajo v občimi razilične tatvine. , Pred kratkim je bilo pokradenega več vina posestniku Zupanu v Gor. Raduljah. Malo prej pa na Bučki krompir.
V enem svojih dopisov sem bil omenil, kako nenavadno suh jo bil pri nas letošnji april, ko druga leta v tem mesecu navadno tako rado dežuje. Samo zadnji teden je Tail precej moker. Nasprotno pa je letošnji majnik izredno moker, menda mesto aprila, kateremu je letos prav podoben, kakršen je april druga leta. Glede vremena sta letos 1 menjala. Brez dežja je bilo le kakih 6—7 dni ,druge dni pa je vse deževalo, več ali manj, po noči, ali po dnevu. Še na praznik sv. R. Telesa, 23. maja, nam je dež nekoliko nagajal med procesijo. Najgrši pa je bil 29. majnik pop., ko se je bliskalo, grmelo in je treskalo in smo imeli hud naliv, med katerim je pri nas v Št. Lovrencu padala tudi solica, na Korenitki in na Pljuski pa je pobila toča, da bodo morali žita pokositi, fižol pa na novo posaditi. Pobila je neko liko tudi na Občini, kakor pripovedujejo. Po noči pa je zopet hudo grmelo, se bliskalo, treskalo in lilo. Drugi dan, 30. maja, pa je zopet skoraj ves dan deževalo, 31. maja pa zopet dopoldan. Ljudje skoraj nič niso mogli delati po polju, ker jih je dež prega njal s polja, pa se je tudi vse
sproti zapralo. Ta preobilna moča in deževje je bilo dobro in ugodno le za travnike, zato so letos travniki in detelje lepe, na drugo letino pa je preobilno deževanje in prevelika moča slabo uplivala, posebno še,ker je bilo tudi hladno vreme in le malo sonca. V prvi vrsti pa za sadje, ki je v tem mesecu cvetelo, pa sta deževje in hladno vreme ga zamorila, da ne bo skoraj nič sadja. Pa tudi za grozdje je bilo slabo, zato kaže tudi trta le slabo. Zaradi orehov v Martinji vasi, o katerih sem pisal v zadnjem dopisu, da letos nič ne odganjajo, naj pa sporočim, da se koncem maja večinoma vendarle začeli odganjati in zeleneti in da ne bodo usahnili in se posušiil, kakor smo mislili. Seveda vsled hude pozebe v zimi več let ne bodo rodili. Prav neugodno je bilo letošnje vreme v maju tudi za čebele,ki vsled deževja in hladnega vremena niso mogle izletati in brati.
Naj dodam tu še, kako strašno škodo je naredila toča s silnim viharjem v okolici Maribora in na Hrvaškem 27. maja. Toča je oklestila vse kraje, ki leže med Muro in Cmurekom pa navzdol do bližine Pesnice ter na zapadu do železniške proge Maribor — Št. Ilj. Padala je v Kungoti in Svečini, veliko večjo škodo pa je napravila v župniji Marije Snežne, deloma v župniji sv. Ane, pobila je skoraj ves Sv. Jurij v Slov. goricah, najbolj pa občini Malna in Partine, potem skoraj vso župnijo Sv. Jakob v Slov. goricah in velik del župinje Jarenina. Uničeni so vsi vinogradi, sadnosniki, zimski posevki, trava pa je zbita čisto v tla, tako da ne bo nič košnje.
Isti dan pop. pa je divjala silna nevihta s točo tudi po nekaterih krajih po Hrvaškem, posebno nad vsem Zagorjem. Medmurjem^lPodravi-no in tudi delom Slovenije. Nad Vai-aždinom in okolico pa so bili strahoviti nalivi, ki jih je spremljala debela toča. V ludberškem okraju je padala toča debela kakor orehi. Hudo so prizadeti tudi vinogradi. Nevihta je trajala čez eno uro. Med nevihto je tudi treskalo in je napravila tudi strela veliko škode.
K sklepu naj pa še popišem kakšno strašno noč so preživeli v Ljubljani v noči od 29. 30. maja. Ob % 11 J? zajela Ljubljano in bližnjo okolico silno huda nevihta. Bliskalo se je tako hudo,, da se nebo sploh ni več zapiralo in noč je bila nato več kakor pol ure nekako pešastno razsvetlena. Med tem pa je sproti grmelo in treskalo. Po prvih udarcih strele se je nevihta viharno razlila nad vso Ljubljano in vmes je padala nekaj časa tudi toča, ki pa ni napravila prevelike škode, pač pa je vihar proti dolenjski jstrani lomil drevje po sadovnjakih. Okoli 11. ure pa je treščilo v poljanskem okraju v drog elektrovoda cestne železnice. Ves del mesta je bil vsled te-
Dogodki
Slovenci j/m Ameriki
Članicam SŽZ v Chicagi
Chicago, 111. — Odbor podružnice št. 2, SŽZ, želi obvestiti članice, da se bo seja podružnice, ki bi se imela vršiti 4. julija, zaradi praznika prestavila na en dan pozneje, torej na petek, 5. julija, in sicer ob istem času in na istem kraju. Na seji pride v razmotri-vanje neka važna zadeva in je torej potrebna polnoštevilna udeležba.
Lep dar
Cleveland, O. — Prijazne vile rojenice so se te dni oglasile pri družini našega novega slovenskega odvetnika Mr. in Mrs. Joseph Križman na Coit Rd. in jim prinesle v dar krepkega fantka, katerega sta se oba srčno /razveselila. Dekliško ime matere je bilo Chapman. — Castitke!
Rojakinja podlegla pljučnici
Butte, Mont. — Tukaj je nagloma preminula za pljučnico rojakinj Mrs. Margaret Petric, v starosti 47 let. Umrla je dne 16. junija. Zapušča žalostnega moža in deset otrok, sedem sinov in tri hčerke ter še živeče starše Mr. in Mrs. George.Štefani,ch, ki vsi močno žalujejo za njo. — Naj Bog podeli mir njeni duši!
V bolnišnico
Cleveland, O. — V S?. Lukes bolnišnico je bila odpeljana dobro poznana rojakinja Mrs. Ana Blatnik iz St. Clair Ave. — V Womans bolnišnico je pa morala Florence Podpadec, hčerka Mr. in Mrs. Anton Podpadec iz East 40th Street.
Mitiifc	—
Slovenka poškodovana v avtni nezgodi
Sheboygan, Wis. — Pred kratkim se je na Highway 23 blizu Sheboygan Falls pripetila avtna nezgoda, v kateri je dobila resnejše poškodbe mlada Slovenka Olga Smerk iz Center Ave. Avto, v katerem se je vozila s svojo prijateljico, se je preobrnil in sta bili obe poškodovani. Neki drugi avtomobilist je obe deklici pobral in ju hotel odpeljati v bolnico, pa se je še njegov prevrnil na nekem ovin-Tedaj je pa prišel mimo John Plesec, ki je ponesrečenimi srečno pripeljal v bolnico.
Vesti iz Barbertona
Barberton, O. — Pretekli teden - je bil tukaj pokopan dva leta stari sinček družine Porok. — Naše sožalje. — Tukajšnji rojak John Rupert je bolan in se zdravi v Armadni bolnišnici v Dayton, Ohio. — Želimo mu skorajšnjega okrevanja!
(Dalje na 3. str.)
Katoličani »o tako močni, kakor je močno njihovo kato-lliško časopisje.
"Prosveta" piše z dne 19. junija 1.1.: "Ali se moremo dvigniti tako visoko, da lahko vsaj nekaj zaupamo poštenemu katoliku kakor zaupamo poštenemu socialisti (!) in svobodomiselcu?" — Glejte jih, glejte! Nazadrije bodo pri "Prosveti" le še spoznali, da so katoličani vendarle ljudje. Ko so pred nekaj leti sestavljali pravila SNPJ. niso bili takega mnenja. Takrat so cerkvene ključarje pri jednoti omejevali v enakih pravicah in so jih izključevali od pravic, da bi smeli biti voljeni v odbore. Glejte, glejte, zopet se čuda gode! Ali veste zakaj? Gre namreč za neke sugestije, da se začne zbirati zbirke za stari kraj. Kljub temu, da pri "Proletarcu" dvomijo, da bi bilo vse pravilno razdeljeno, ker so saj veste v starem kraju duhovni, itd. so lisjaki pri "Prosveti" zamižali, češ, je treba tako, da neumnih gosk ne prestrašimo, predno se nam približajo. Fante na Lawndale je treba poznat!
Kadar nimaš onega, kar bi rad, tedaj bodi zadovoljen
s tem, kar imaš.	»
Na. steno, ki se podira, se ne naslanjaj, če hočeš sam
TARZAN IN OGENJ V THORU
(Metropolitan Newspaper Servic«) Napisal: Edgar Rice Burroughs
Tpr/ H^/ok
Na Perryjeve izraze veselja, da se bliža pomoč in rešitev, je Tarzan zmajal z glavo in rekel: "Nič nam skoro ne bodo pomagali, če jim ne moremo odpreti vrat v mesto." Ko je natančneje opazoval prihajajoče Rathorijancc, je uganil, da jih vodi TVArnot, ki je izkušen v bojih.
Vodil je vojsko Rathorijancev proti severnim vratom in tako je bilo omogočeno Tarzanu, da bo laglje izvedel svoje načrte. Kajti tudi Tarzan se je ■priučil vojskovanja v trdi šoli džungle, zato je naglo naročil Kailuku, naj vodi sužnje proti palači. "Jaz in Perry p:i odpremo vrata.'
Ko je Perry zaslišal ta Tarzanov ukaz. je presenečenja odprl usta in začudeno pogledal Tarzana. "Mar misliš da samo midva? Jaz se morem boriti samo z dvema rokama in jaz veni, da sj ti najboljši borilec, toda kako naj sama prem'agava stražo?" Tarzan ga ustavi rekoč: "Pojdi ■/. ma<
tlol" .... - ___________— ___;---—
Skrivaje se sem in tje po ulicah, samo da se izogne in skrije vojakom, je Tarzan hitel, kot je Per^y menil, da odpre vrata. Nista še pristy daleč, ko Perry zakliče: "Mi ne gremo proti vratom!" "\'e," odvrne Tarzan, "mi gremo proti stajam za slone, da nam tudi oni pomagajo."
i»?ff»»»»t
Z-1+6
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 28. junija 1940
AMERIKANSKI SLOVENEC
Štran S
C<KKKK>0<H><><><XKXK><^^
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Vatanovljena 29. novembra 1914.
v Zedinjenih Državah	Iftljof Tli Inkorp. v drž. Illinois
Severne Amerike.	J Olid, 111. 14. maja 1915.
Naše geslo: ".Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, 111.
1.	podpredsednik: Joseph Klepec, 903 Woodruff Rd., Joliet, HI.
2.	podpredsednik- Kathrine Bay»k, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. Zapisnikar: Paul Laurich, 414 No. Broadway St., Joliet, I1L Blagajnik: John Petrič, 1004 N. Broadway St., Joliet, I1L Duhovni vodja: Rev. Anzelm Murn, Willard, Wis. Načelnik publikacijske propagande DSD.: Rev. Aleksander Urankar,
OFM., 1852 W. 22nd Place, Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 452 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Joseph L. Drasler, 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111.
POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchcll St., Sharpsburg, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. John Nemanich, 650 N. Hickory St., Chicago, 111.
Predsednik Atletičnega odseka: John Rolih, 528 Bluff St., Joliet, Illinois.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenca", 1849 W. Cermak Rd, Ch.cago, 111.
Do dne 1. januarja je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $191,663.22.
Sprejema se člane in članice od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. Izdajajo se različne certifikati "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty Year Endowment". Vsaki certifikat nosi denarno vrednost, tudi Centralna bolniška podpora. Družba sv. Družine 113.61% solventna. Rojaki(inje)! Pristopite v njeno sredo.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime St, Joliet, Illinois.
fooooo oooo oo oooo-ooo-o ooo-oooO-OOOO-O o o ooooo ooooooooooooo?
IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA DSD.
„	Joliet, Illinois.
Kakor kažejo poročila, naša jubilejna kampanja prav izvrstno napreduje in upamo, da sedaj v poletnih mesecih, ko se narod zbira pod milim nebom v senci košatih dreves, da se bo glede kam-Danje v tem času še veliko več doseglo, ker je veliko več prilike, da se z lepimi besedami spregovori k prijatelju in Znancu, cla se nagovori enega in drugega, da pristopi v to ali ono društvo v njegovi naselbini, če pa morebiti v dotični naselbini ni nobenega društva DSD, da se ustanovi novo društvo, da tako postane član naše dične podporne bratske organizacije Družbe sv. Družine. Za novo društvo je pa seveda potrebno osem članov ali članic, kar ni Veliko, in, društvo je ustanovljeno. Za ustanovitev novega društva se pa dobijo lepe nagrade. — Odkar je odbor razpisal letošnjo ju-bilejijo tonrna^	se ustano-
vila že dva nova društva in se pridružila pod zastavo DSD. Tem Vsem kličem trikratni živijo! — Sedaj pa glavni odbor pričakuje odkod pride tretja taka dobra novica, ki nas bo presenetila z nor Voustanovljenim društvom, katera nas bo še bolj očarala in razveselila. Vedite, da vas Družba sv. Družine sprejme z odprtimi rokami v svojo sredo in vas čisla kot svoje brate in sestre.
KONVENCIJA
Konvencija je že tudi pred durmi in sedaj, ko si bodo društva I izvolila svoje zastopnike in zastopnice ter namestnike in namestnice, bodo vso pozornost porabili za to važno zborovanje, kar je popolnoma pravilno. Ampak društva po navadi naložijo svojim delegatom da priporočajo na konvenciji take točke za spremembo pravil, ki niso v soglasju z državnimi zakoni, katere so za bratske organizacije v državi Illinois strogo predpisani in se morajo po njih strogo ravnati do zadnje pičice. Postave in pravila se delajo za bratske organizacije samo na konvencijah in jih je treba potem poslati na državni Insurance Department, da jih pregleda in potrdi, ali pa tudi zavrže, kot se je to zgodilo v letu 1934, ko nam so 11 točk črtali iz pravil, katere so bile sprejete na tedanji konvenciji, vršeči se v Jolietu. To so storili zato, ker niso odgovarjala državnim postavam. Seveda, novih pravil, nam sedaj ne bo treba delati, ker so sedanja dobra in so bila potrjena po državnem departmentu po zadnji konvenciji leta 1937. Vsekako bo pa potrebno dodati male premembe in dodatke k pravilom, pa bo zadostovalo do prihodnje konvencije.
Nadalje'apeliram na očete in matere, da dajete svoje otroke v mladinski oddelek, kar vas tako malo stane na mesec. Če se potem slučajno primeri smrt, imate otroka zavarovanega. Ako pa o'draste, potem kot 16 letni mladenič pristopi v odrastli oddelek kot član ali članica te lepo napredujoče katoliške organizacije D. S. D.
Danes se borimo takorekoč za katoliška načela, za katoliško ' stvar, za časopisje, cerkve, šole, itd. To je vse popolnoma pravilno. Ampak, eno in drugo ne more veliko napredovati, če nismo tesno združeni skupaj v katoliških društvih in organizacijah. Tam šele dobimo pravo izobrazbo v verskem in moralnem oziru in ako so1 za to zanimamo, bomo tudi dobri državljani. Potem moremo šele pričakovati, da bo katoliška- stranka dobro napredovala v društvenem in verskem oziru.
Z bratskim pozdravom vam udani
. •	GEO. STONICH, gl. predsednik DSD.
--Q--
IZ URADA GL. TAJNIKA D. S. D/
Cenjeno članstvo:
Kakor je že bilo vam naznanjeno, so se na glavnem uradu nahajali državni nadzorniki in to v mesecu aprilu, celih devet dni, se tem pdtom naznani, da smo zdaj prejeli njihovo poročilo. '
Naj tukaj omenim, da na poročilo katerega smo prejeli, je Družba jako ponosna. Kajti država ali države, pripoznajo samo resnice in vrednosti katere se popolnoma strinjajo z njihovimi Zakoni.
Torej, ti državni nadzorniki so vse natančno pregledali, namreč, poslovanje, izplačila posmrtnin, operacije, bolniške podpore, in kakor tudi izplačila vseh drugih stroškov, kar smo jih omenili od dne 1. januarja 1037 pa do 31. decembra 1939, to je za zadnja tri leta, kar pa največ velja so pa sedanje Družbene investicije. Ni rečeno, da so vse naše investicije v pravem redu, vendar pa so .v takem redu, da država v svojem poročilu pripozna Družbi sv
JUBILEJNA KAMPANJA DSD.
traja skozi vse leto 1940.
Zaključi se 31. decembra 1940
KVOTA JE $250,000.00 ALI EN ČETRT MILIJONA DOLARJEV ZAVAROVALNINE. TA KVOTA SE MORA DOSEČI, PREDNO SE BODO IZDALE POSEBNE NAGRADE.
VAŠA DOBRA VOLJA IN NEKOLIKO POŽRTVOVALNOSTI DO DRUŽBE SV. DRUŽINE, BOTE VAM PRIDOBILE TE NAGRADE:
1. Prva nagrada je brezplačno potovanje v Florido za dve osebe. Če
zmaga žena, lahko vzame moža s seboj; če zmaga pa vzame ženo s se-
moz,
lahko
boj.
2.	Druga nagrada je krasen Electric Refrigidere.
3.	Tretja nagrada je krasen R. C. A. Consulor Radio.
i
4.	Četrta nagrada je ženska ali moška ura (Wrist Watch).
5.	Peta nagrada je Electric Mix Master.
6.	Šesta nagrada je lep bicikil, za dekleta ali pa za fanta.
—	Za slučaj da bi kdo mesto nagrad v blagu rajši gotovino, mu je ista na razpolago v znesku, kolikor bi blago stalo.
—	Za slučaj da (Jva dobita enako število, sta oba u-pravičena do enakih n&grad.
JU, JbJxf'-pKS
hasafcasssssssiacaa
S3hs=2$
«
NA DELO IN PRIDOBIVAJTE NOVE ČLANE, DA ZMAGATE V JUBILEJNI KAMPANJI! PRILIKA _ JE VAM DANA!
Ako rabite kakih navodil in pojasnil se obrnite na glavnega tajnika sobr. g. Franka J. Wedica, lei jih bo vam z veseljem podal.
Družine, da je 113.61% solventna in to je gotovo vredno priznanja po vsakem članu in članici DSD, ker to, kar je po državi pri-poznano, nemore imeti odprto pot za obrekovanje ali kritiziranje. To je odprt rekord in vedno na razpolago vsakemu za v, pregled, posebno pa tistim Tomažem, kateri tudi sploh sami sebi nič ne verjamejo.
Letošnje leto Družba praznuje svoj srebrni jubilej to je 25 let svojega obstanka, in prepričan sem, da je vse to božja volja, da ima Družbe sv. Družine za ta njen jubilej tako lepo poročilo, kar je tudi dokaz, da, kar se včasih govori tudi nima nikakoršne-ga pomena, samo toliko, da druge zmeša,
Torej predragi člani in Članice. Resnica je pred vami, če bi ne bila, bi se ne smelo to javno poročati, da je naša Družba danes na najboljšem stališču. Zato se na vas vse apelira, da to dobro novico razglasite med vaše prijatelje in znance in nagovorite jih, da oni tudi postanejo člani (ce).
Kakor je vam znano, Družba lepo napreduje v članstvu v tej srebrni kampanji. Ampak, ker je nas vseh želja, da se določena kvota nove zavarovalnine gotoVo doseže, tako, da bo potem tudi mogoče deliti posebne nagrade, zato podajmo se na delo. Zdaj v poletnem času so nam prilike dane, da se večkrat snidemo s našimi prijatelji in znanci, zato ne smemo pozabiti, koliko koristnega lahko storimo za njih, če jih pridobimo v naše društvo.
Dve stvari so, katerih se človek vedno ogiba, in te so: nesreča in smrt. Kdaj in kje pa nas dosežejo, sam Bog ve, zaradi tega je prav, da smo vedno brez skrbi, da slučajno nas doseže, da ne bi bili naši dragi še bolj udarjeni. Zdaj je tisti čas za to preskrbeti.
Za D. S. D.,	FRANK J. WEDIC, glavni tajnik.
-O-
IZ URADA DRUŠTVA SV. LOVRENCA ŠT. 14, DSD.
East Pittsburgh, Pa.
Silna vročina je začela pritiskati na nas po naših dolinah in težko je naše delo, a se vendar moram potruditi, da vzamem pero v roko in opomnim naše članstvo, da bomo enkrat tudi pri našem društvu počeli z delom.
Cenjeijo mi članstvo. Po-glejmo kaj imamo pred seboj za našo prihodnjo redno sejo, katera se bo vršila v nedeljo 7. julija. Na tej seji imamo dfelo, kakoršnega nismo imeli že deset let, ker smo bili zaostali in nismo pošiljali naših zastopnikov na redne konvencije naše Dične sv. Družine. Zato pa sedaj uljudno prosim vse Članstvo gori omenjenega društva, da pridete na redno sejo v nedeljo 7. julija, da se t ara pogovorimo kako in kaj bi bilo najbolje za naša pravi«
la in za našo organizacijo. Poleg tega boste na seji slišali tudi tajniška izkazila za prvega pol letošnjega leta iz katerega boste spoznali kakšno je društveno stanje. — Odbor je že tudi pridno na delu za 20 letnico našega društva. Zato pa na delo vsi skupaj in drugi mesec na zgoraj omenjeno sejo, da bomo sprejeli
listke, ki so že narejeni. _
Tudi želim, da bi naše društvo dobilo vsaj dva člana v odrastli in dva v mladinski oddelek za vsako leto našega delovanja. To bi nam prineslo že lepo število novega članstva. Če to storimo, bomo potem lahko rekli, da smo nekaj dobrega storili za svoje društvo in za našo mater Družbo sv. Družine. — H koncu vas še enkrat opominjam, da ne pozabite, prihodnjo nedeljo 7,
TO IN ONO
CESAR VILJEM IN RUSKI TROBENTAČ
Ob zadnjem sestanku cesarja Viljema II. z ruskim carjem Nikolajem II. v Revalu je nemški cesar z velikim clopa-denjem zrl naj visokorasle in širokopleče vojake častne čete. Ustavljal se je in jih nagovarjal. Najbolj mu je bil všeč krepki trobentač, čigar srebrna trobenta se je lesketala v soncu. Viljem je vprašal trobentača: "Za kakšno junaško delo je vaš polk dobil odličje srebrnih trobent?" "Za osvojitev Berlina, Vaše Veličanstvo." "Aha, vem, tega je že dolgo," je nekoliko osupel odvrnil Hohenzollerec-, "toda to se ne 'bo nikoli viič zgodilo." Prav nič se ne ve, Vaše Veličanstvo," se je odrezal trobentač. Viljemu odgovor ni bil baš po volji, vendar je vojak drugi dan dobil svetinjo za strumno zadržanje.
. -o-
SOVJETSKI TISK O RASIZMU
Moskovski radio je nedav no prenašal uvodnik iz uradnega glasila "Izvestja" ter posebno poudarjal naslednji odstavek omenjenega članki: "Zveza sovjetskih držav ne pozna in ne priznava odvratnega izrastka zapadno-evrop-skega kapitalizma, namreč plemenske nestrpnosti in preganjanja ter zatiranja zaradi rasne pripadnosti. Mi ne moremo trpeti duha, pravijo "Izvestja," ki zatira ljudi in jim odreka svobodo samo zaradi tega, ker so se rodili kot židje, zamorci ali sploh kot pripadniki kake druge tako zvane nižje rase. Narodi, pri katerih preobvladujqjo nazori te vrste _in ki ne priznavajo drugim človeškega dostojanstva, sestoje iz divjakov in polljudi."
TELEFON IN BRZOJAV V RUSIJI
V okviru tretje petletke je Sovjetska Rusija sklenila, da bo izpopolnila brzojavno in telefonsko omrežje, ki veže oziroma, ki naj bi vezalo glavna mesta njenih poedinih republik.
Posebno važne so telefonske &veze z Daljnim* Vzhodom, ki jih bodo v letošnjem letu izboljšali ali nove postavili. Tako bodo letos zvezali Habarovsk in Komsomolsk ob Amurju ter Vorošilov ob Usu-riju brzojavno in telefonsko z Moskvo. Ta čas gradijo telefonsko zvezo med Eostovom ob Donu in Bakujem, zveza med Taškentom in Moskvo pa je že skoraj dokončana. Bistveno bodo izboljšali tudi brzojavno in telefonsko zvezo med Moskyo ter Leningradom.
P. Bogomil Trampuš:
ZAHVALA IN POVRAT MED
KIVARCE
■t fiW^t ffr-
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje s 2. strani)
ga razžarjen in posamezna poslopja so bila tako razsvetljena, kakor da. bi kje strašno gorelo. S silnim žarom so gorele omarice na elektrovodu, žarel je pa tudi ves pretrgani elektrovod. Pogasili so ogenj poklicni gasilci in strokovno osobje cestne železnice. Po računu meteorološkega zavoda je padlo nad ljubljanskim ozemljem v času nevihte 2 milijona in 200.000 hektolitrov vode.
V kamniškem okraju pa se je razbesnela nevihta proti 3 uri zjutraj. V Pšati pri Domžalah je strela povzročila požar. Tudi v Savinjski dolini je divjala to noč strašna nevihta. Tako žalostno je končal letošnji majnik po nekaterih krajih.
Ivan Šašelj
(Konec)
"Čebelice" iz Chicage prosim, da bi mi boljše poslale v denarju, če imajo kaj darov, namesto v paketih. Za eden paket, ki mi je prišel sem moral plačati devet dolarjev carine. Se jim prisrčno zahvaljujem za njega in dobro voljo, ki so jo pokazale napram meni in mojim.
Priporočam gg župnikom, če imajo slučajno kaj intencij. Za en dolar ponovim, mašujem 3 svete maše.
Prosim vljudno naj mi oprostijo vse tiste osebe, katerim sem obljubil, da jim bom poslal nekaj reči — kot slamnike — par opic in papagajev. Prve sem odposlal in so mi jih vrnili, češ, da ne sme to blago izven države. Čakala me je tudi kazen 100 su-krov. Opice in papagaje bom poslal s prvim parnikom iz Grace Line. In to tudi moram storiti zelo po tiho. Bom uporabil katerokoli sredstvo, da bom poslal slamnike. Torej oprostite dragi.
In kot zaključek tem litani-jam bom priobčil še dve pesmici' na čast Materi Majniški. Nisem pesnik, vendar za Marijo vse v Njeno večjo čast.
Najlepši pozdrav vsem!
MAJNIŠKI KRALJICI
Na bližnjih goricah dani se že veselo poskakuje in poje srce; kaj neki godi se v krasni naravi, da vzrok je občutkov srca? . . . Ni čuda; med nami nahaja se
mesec cvetlic, ki venčajo glavo Kraljice kntljic.
> \ So slavčki odprli svoje kljunčke zlate,
da pojejo pesmi in himne krasne Mariji Devici, Nebeški Kraljici, ki Mati ljubeča je Evinih otrok, zato nas'ga veselja upravičeni vzrok.
1	v	I
Pozdravljen nam bodi, o, mesec cvetlic;
le venčaj Ji glavo Kraljici kraljic.
In ve, šmarnice spletene v lepe šopke,
sprejmite v Vaše naročje tudi
naše srce, da vsi skupaj častimo Marijo Devico,
našo Mater in zvezd — neba Kraljico.
AVE MARIJA
i
Zapojmo Mariji, Kraljici neba, tolažbi človeka veselju Boga; avp-ave-ave Marija.
Si Lilija Marija V neskončni lepoti in kras kot roža v Tvoji dobroti; ave-ave-ave Marija.
julija priti vsi na sejo. — S sobratskim pozdravom, vaš u-dani
Nicholas Pavlakovich, taj.
MOŠKI ZA FARMO
Iščem oženjenega moškega, ki govori slovensko in ki zna obdelovati 'farmo z moderno mašinerijo, in sicer za plačo, ali za najemnino. Delo stalno. Hiša moderna z vsemi udobnostmi. Vprašajte na 731 Van Buren st., Gary, Ind.
ROJAKI SLOVENCI!
ny\
Kadar želite o-krasiti grobove »vo-jih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lasnega rojaka.
Postavljam in izdeljujem vse vrate nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam!
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo.
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street,
JOLIET, ILL.
Telefon 2-4787
Pošiljajo zvezde odsev Tvoje glave in lunaf in solnce, Tvoj venček so slave; ave-ave-ave Marija.
PROŠNJA


O sladka Devica, Nebeška Kraljica podarim Ti cvetko in z njo moje srce.
Oj, vzemi jo Mati, da v njej moraš brati ljubezen in želje, ki jaz jih imam.
y v
Tvoj sin sem Marija, Tvoj, hočem ostati, ostani Ti vedno, v urah bridkosti v življenju in smrti ljubeča mi Mati.
OBLJUBA
Sveto sem obljubil, ostati sin Marije in brat Njenega Sinu. Oba bom vedno ljubil, Obem bom vedno služil, da, v tej ljubezni najdem veselja — sreče in miru.
Prej hočem umreti, kot Vaju zapustiti! O moja ljuba Mati in Ti Jezus, Bratec zlati.
P. S. — Prosim blagovolite objaviti, da moj naslov je spremenjen, namreč N. N. Casilla, 22, Guayaquil, Ecuador, S. A. Sem ga moral spremeniti, ker na prejšnji pošti so mi kradli kar so le mogli. Bil bi nadvse hvaležen, če bi obvestili o tem vse čitatelje "Amer. Slovenca" Moj novi naslov je: P. BOGOMIL TRAMPUŠ, Cassilla, 22, Guayaquil, Ecuador, South A-mericH.
ČUDEŽ SV. JANUARIJA
Bilo je v Napoliju ravno na dan proslave sv. Januarija. Na ta tradicionalni praznik vsako leto oživi svetnikova kri, ki jo nesejo v cerkvenem sprevodu po mestu.
Navadno se stvar odigra dolgo po začetku procesije, to-pot pa se je zgodilo, da je kri navzela tekoče stanje čim je duhovnik, ki je nosil relikvije, položil nogo na cerkvene stopnice. Množice se je polastila velika ginjenost in verniki so popadali na kolena. V Napoliju smatrajo ta dogodek za dober znak.
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'


i DENARNE IPOŠIUATVE
se še dostavljajo v Jugoslavijo In Italijo. Prosimo pa pošiljatelje nakazil za stari kraj, da pošiljajo i v takih svotah, kakor tu navede- j | ne, namreč v ravnih svotah po « ■ sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 ! dinarjih. To radi praktICnosti izplačil.
1 Kdor želi poslati pošiljate? po- J
>	tom kabla (brzojavu), lahko sto- < ( ri po znižani ceni za $1.00, kar je ] i treba namreč dodati k cenam za j
gotove svote dinarjev. (Ta zniža-• na cena za kabeliranje velja le i za Jugoslavijo.)
Naše cene so zdaj: JUGOSLOVANSKI DINARJI:
Za $ 2.30.................... 100 Din
Za $ 4.40------------------- 200 Din
Za $ 6.50.................. 300 Din
Za $ 8.45..--------------- 400 Din
Za $10.25----------------- 500 Din
Za $20.00..................1000 Din
Za $39.00....................2000 Din
ITALIJANSKE LIRE:
Za $ 3.25..™................ 50 lir
Za $ 5.90...................... 100 lir
Za $11.50..................... 200 lir
Za $17.00.................... 300 lir
Za $28.00.................... 500 lir
Nakazovati pošiljatve, da bi ae izplačale v ameriških dolarjih
>	zdaj ni mogoče.
Vse pošiljatve naslovite ul
JOHN JERICH
1849 West Cermak Road,
CHICAGO, ILL,
<
Stran 3
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 28. junija 1940 1
<>0<>00<KKK>OOWOiKWOWOi^^
SRCE V OKOVIH
ROMAN — NAPISAL MIRKO BRODNIK
"Da, še lepše bo . . je verno ponovila za njim. "Še lepše . .. closti lepše ..."
Tedaj pa se je nenadoma razklalo nebo nad njima. Kakor podnevi se je v blisku razsvetlila vsa dolina. Zora je kriknila.
Pred sabo, čisto blizu je zagledala obraz, ki je strmel v njo, topo, nemo. In potem je utonil njen krik v grom, ki jo je skoraj oglušil. Branko je začutil, kako je popustila njena roka, ki se ga je prej tako krčevito oklepala, čutil je, kako je ta ročica, ki jo je oboževal, kakor mrtva zdrknila ob njem.
Zora se je onesvestila.
Drugo poglavje V PRI STOJANOVIH
Komaj jo je prestregel, da mu ni omahnila na tla.
"Vi, Slavec?" je tedaj začul glas tik sebe. "Stojanovi so v skrbeh zaradi Zore."
Tedaj šele je Branko spoznal neznanca. Bil je njegov poveljnik, stotnik Peter Kregar, rezervni oficir kakor on. Zora sama je rekla, da se je napovedal za nocoj.
"Dolgo vaju ni bilo," je rekel nekam zbadljivo. Potem šele je opazil, da nekaj ni v redu. Zora je kakor mrtva ležala na Brankovih rokah.
"Naj vam pomagam. Težko boste zmogli. Čakajte, jaz bom odnesel gospodično domov."
Hotel mu jo je vzeti iz naročja, toda Branko je odmahnil z roko.
"Ne! Ne!" Njegov glas je bil skoraj srdit. Hitro je krenil naprej, ne meneč se za stotnika, ki je stopal za njim.
Nekaj minut nato so se odprla vrata visoke razsvetljene hiše in na pragu se je prikazala starejša ženska.
"Jaz sem, poročnik Slavec. Gospodična je v omedlevici."
Stojanovi so bili tisti večer res v skrbeh. Zora je bila odšla s poročnikom Brankom kmalu po kosilu. Rekla sta, da mislita napraviti kratek izlet in se kmalu vrniti. Toda ure so tekle in pričelo se je že temniti.
Gospod Stojan, notar v gorenjskem trgu, kjer se odigrava ta prizor naše povesti, je jel stopicati po sobi. Tudi gospo je skrbelo. Vedeli so — vojna je in bog ve, kdo vse se klati po okolici.. Ko je pod večer prišel stotnik Kregar, sorodnik gospe notarke, jih je za nekaj časa ta obisk premotil, da so na hčer skoraj pozabili. Toda kmalu se je skrb spet oglasila, še z večjo silo kakor prej. Niso vedeli, kaj naj store, dokler se ni Kregar ponudil, da ju gre iskat.
Ko je gospa cula poroČnikove besede, je od strahu onemela. Zora nezavestna? Kaj se ji je le moglo zgoditi?
"Tistega bliska se je ustrašila. Nekje blizu je moralo treščiti. In prav takrat je prišel tudi gospod stotnik."
"Mene se ni prestrašila," je mrko odgovoril Kregar, kakor da čuti ost v Brankovih besedah. Toda nihče ni tega opazil. Po materini želji je poročnik odnesel Zoro v sobo in jo položil na zofo.
Njeno lice je bilo bledo kakor zicl in ni
bilo opaziti znaka življenja. Branko se je že pripravil, da skoči po zdravnika; takrat pa so se pobarvale mladenkine ustnice in kri ji je zalila obraz. Odprla je oči, samo čisto malo je pogledala izpod trepalnic, a n jen pogled 'je objel vse, ki so bili v sobi. Očeta in mater, Branka in Kre-garja. Plaho se je za trenutek ustavil na vsakomur, najdalje pa je počival na Branku in v njem je bilo nekaj, kar je Branka presunilo. Potem se je sklonila k materi in se razjokala na njenih prsih.
Branko in Kregar sta tiho stopila iz sobe in šla v pritličje. Na stopnicah se je Kregar nenadoma ustavil.
"Je bilo lepo na izletu?"
"Cisto lepo," je odvrnil Branko, ki je komaj zadrževal jezo. Čutil je strupeno ost v stotnikovih besedah, vendar t,ega ni pokazal.
"Slovo, kaj?"
"Kakšno slovo?"
"I, no, slovo. Saj menda niste pozabili, da jutri odideva nazaj na fronto."
"Ne, nisem pozabil."
Stopil je mimo stotnika v salon. Tam je večerja že čakala. Notar je sedel pri oknu in gledal ven. Ko je opazil, da je še nekdo drugi v sobi, se je obrnil in zagledal Branka. Komaj vidno se mu je nagubalo čelo.
"Upam, da vam ni bilo neprijetno. Precej dolgo ste jo morali nesti."
Branko bi se bil skoraj izdal, toda pogled na notarja ga je osvestil. "Hvala bogu ni bilo hudega. Upam, da gospodični ne bo škodovalo."
Tisti trenutek sta stopila v sobo gospa in Kregar. Potom so sedli za mizo. Pri večerji je Kregar neprestano zatrjeval, da še ni tako dobro jedel, in delal poklone gospe, ki je vsa žarela od sreče. Notarju to ni bilo povšeči in Branku tudi ne. Ni maral hvalisanja, čeprav je bila večerja res dobra. Razen tega pa se je še spominjal, kako je pred letom Kregar enako govoril, ob povratku pa je potem čez no-tarko zabavljal. Topla molčal je. Njegove misli so se vrnile k Zori. Bog ve, ali bo lahko še govoril z njo pred odhodom? Ali je ne bodo zadržali v postelji ? Kar bal se je te misli.
Po večerji so še nekaj časa ostali pri mizi. Kregar je govoril, kakor bi bil imel jezik z medom namazan. O vsem, največ pa o svojem junaštvu. Branku je bilo tega kmalu dovoli. Rekel je, da ga boli glava in je šeHz sobe.
Zunaj v veži je bilo vse prazno. Odprl je hišna vrata in stopil na prosto.
Še zmeraj ni bilo nevihte, toda Branko je čutil, da se mora kmalu vliti. Tako soparno je bilo, da ga je kar dušilo. Hudo mu je bilo pri srcu. Počasi je stopal po dvorišču, nenadoma pa je obstal. Nad njim je bilo Zorino okno. Prav tiho je poklical. Z naglo kretnjo je odgrnila zastor.
"Počakaj, Branko."
Nato je izginila. Kmalu je začul tihe korake na stopnicah. Ko je stopil k vratom,
je stala Zora že tam. t
(Dalje prih.)
ZAVAROVANJE
ZA DELAVCE IN NJIHOVE DRUŽINE POD SOCIJALNO-VARNOSTNIM ZAKONOM
Socijalno-varnostni zakon (Social Security Act) je postava, ki jo je kongres sprejel. Ustanavlja dve vrsti socijalnega zavarovanja — zavarovanje proti nezaposlenosti in starostno oziroma posmrtninslco zavarovanje za delavce in njihove družine. Nadalje poskrbuje za javno pomoč potrebnim starcem, potrebnim slepcem in odvisnim otrokom.
Socijalno-varnostni zakon je bil sprejet 1. 1935 in spremenjen 1. 1939. Sledeči je eden izmed vrste člankov, l*i razložijo našim čitateljem njihove pravice, koristi in dolžnosti poj starostnimi in posmrtninskimi določbami tega zakona.
Članek 10.
VAŠ SOCIJALNO-VARNOST-NIRAČUN
Zavarovalninska plačila, ki jih delavec in njegova družina more dobiti pod starostnimi in posmrtninskimi določbami Socijalno-varnostnega zakona, so odvisna ocl količine plač, dobljenih za delo v podjetjih, ki morajo biti zavarovana po tem zakonu. Zato vlada drži zapiske o teh plačah v obliki posebnega, zaupnega računa — njegovega "Socijalno-varnostnega računa" (Social Security Account.)
Ako imate socijalne-varno-sten račun pri vladi, tedaj imate listek s številko tega socijalno-varnostnega računa — morda ga imate v svojem žepu, morda pa kje shranjenega doma. Listek pokazuje vaše ime in številko, ki je bila dana vašemu socialno-varnostne-mu računu. Listek je nekak ključ za vaš račun, ki ga držite, da se identificirate, ko pride čas, da iztirjate svojo zavarovalnino.
Ako nimate listka s številko socijalno-varnostnega računa in delate oziroma nameravate delati za mezde ali plačo oziroma provizijo ali pristojbine v kakem poslu ali industriji, bi morali takoj zaprositi Social Security Board za računsko številko. To naj se stori, pa naj bo podjetje ali delavnica še tako majhna, tudi če ste edina oseba, ki je tam zaposlena.
Da napravite prošnjo, vprašajte najbližji urad Social Security Board-a ali poštni urad oziroma pisarno delavske organizacije ali svojega delodajalca, naj se vam da potrebna tiskovina'. Ista se zove "Prošnja za številko socijalno-varnostnega računa" (Application for Social Security Account Number). V tej tiskovini podajte zahtevane informacije: namreč, polno ime, kdaj in kje ste se rodili, poslovno ime vašega delodajalca, imeni očeta in matere itd. Te informacije bodo pomagale dokazati vašo tirjatev, ko boste 65 let stari, oziroma tirjatev družine za slučaj vaše smrti.
Ko ste izpolnili prošnjo, pošljite jo pošti oziroma izročite jo osebno najbližjemu uradu Social Security Board-a, pa dobite v odgovor listek s številko socijalno-varnostnega računa. V tem listku je vaše ime, kakor ste ga navedli v
I
1810 West CermaE Road, CHICAGO, ILLINOIS
zdeluje vse vrsfe tiskovine, tu. društva, organizacije fn posameznike, lično In poceni.
Poskusite In prepričajte le!
DR. J. E. URSICH
ZDRAVNIK in KIRURG
Urada:
1901 West Cermak Road
1—3 in 7—8 P. M. razun ob sredah. Tel. Canal 4918
3925 West~26th Street
4—6 P. M. in po dogovoru. Tel. Lawndale 6287 CHICAGO
Rezidenčni tel.: La Grange 3966
svoji prošnji, in številka, ki jo je Board dal vašemu računu. Številka je potrebna da se vaš račun drži posebej od računov drugih ljudi, ki utegnejo imeti slično ime. Morate imeti le eno številko in račun se bo vedno držal pod istim imenom, razun ako vi hočete, da se ime spremeni.
Shranite svoj listek in radi previdnosti zapišite številko nekje, kjer jo morete vedno najti. In povejte vsakemu delodajalcu, kaka je vaša številka. Povejte to vsakemu delodajalcu, za katerega delate. On jo mora imeti, kajti vlada zahteva od njega, da naznani, koliko vam je plačal, in pri tem on mora prijaviti vaše ime in tudi vašo računsko številko.
Vlada vporablja ta poročila vašega gospodarja, da sestavi vaš socijalno-varnostni račun. Znesek vaših plač, ki je razviden iz teh poročil, je vam kreditiran v tem računu. Ko postanete 65 let star ali več in zahtevate pokojnino, Social Security Board našteje vse plače, ki so bile prijavljene za vas, da najde, koliko bodo znašala vaša zavarovalninska plačila.
Da pa ugotovite, da se vaš račun pravilno vodi ves čas, bi morali od časa do časa vprašati Social Security Board, kako stoji vaš raun. To morete zlahka storiti,kajti meseca julija vsakega leta Board daje na razppjagp dopisnice, ki jih morete izpolniti in vposlati,da izvedete, koliko plač je bilo zapisano na vaš kredit. Drugače morete vprašati za to vsak čas. Board vam da poročilo o vašem računu. Vi ga morete primerjati s svojimi davčnimi pobotnicami (ki tudi pokazujejo znesek plače) oziroma s kakršnimikoli zapiski, ki jih sami držite. Ako mislite, da je kje kaka pomota, morete zahtevati, da se popravi. Morete dobiti te dopisnice od svoje podružnice Social Security Board-a in morda tudi od svoje unije.
OPAZKA—Starostni in posmrtnin-ski zavarovalni sistem se razteza le na delavce, ki zaslužijo mezde ali plače, in na njihove družine, ki imajo potrebne kvalifikacije pod tem sistemom. Naj se ta ne zmeša z Javno pripomočjo, federalno-državnim sistemom, ki daje pomoč osebam, ki so v potrebi — starcem, slepcem in odvisnim otrokom. Za informacije o zavarovalnem sistemu vprašajte pri najbližji podružnici Social Security Board-a, ki se nahaja v vaši bližini.
Nasprotniki store in žrtvujejo vse za svoje zmote; kaj ti kol katoličan storiš za širši upliv svojega prepričanja?
Pisano polje
Kakšni smo? Večinoma taki, da se nas Bog usmili. Gospodi, pomiluj! Smo še malo za svojo katoliško vero, kjer je ravno nekaj prilike za udejstvovanje te vere. Kjer niti prilike ni, jo vržemo med staro šaro, in jo brcamo z nogami. Ampak za katolike, če kaže, se še pustimo zmirjati, ko zmirjamo sami katoličan-stvo Otroke zapišemo v jed-noto, da bi bilo zavarovalnine, ako se kaj spodtakne. Kakšna je jednota, za kaj gre del zavarovalnine, za to se ne zmenimo, saj je nam le za zavarovalnino, in če bi sam gospod Zlomek ustanovil kako jedno-to z dobro zavarovalnino, pa bi sebe in otroke zavarovali tudi pri Zlomku, saj g. Zlomek bo zavarovalnino izplačal, če pa naše otroke duševno zadavi, kaj nam mar, ko smo sami tudi že napol na-davljeni.
Kadar je prilika, za kaj katoliškega in je še nekaj katoliškega, ali se uprizori mala katoliška manifestacija, da naj bi se pokazalo, da je še nekaj katoličanstva med nami, takrat — no — prilezemo morda še poleg, dasi gledamo na desno in levo, če bi nas kdo ne videl, da gremo na katoliško manifestacijo, in klobuk potegnemo globoko čez čelo. Par mandelcev pride, radi lepšega še kaj zapojemo, če imamo nekaj te robe, tudi kako rečemo, kako nam je katoliška vera pri srcu. Jutri pa se napravi manifestacija od .krogov, ki bi najraje vsakega katoličana in katoliško cerkev na žlici vocle snedli, ocl krogov, ki smatrajo za višek največje naprednosti, da pljuvajo našemu katoliškemu očetu in naši katoliški materi v obraz, pa tudi pridemo, da manifestiramo, in zapojemo tudi in še kako napredno rečemo, da vidijo, da nismo tako zabiti, in vsa dvorana je natlačena, in ko smo bili morda zjutraj še v cerkvi, smo na večer
med samimi človeškimi zlom-ki, in nas pohvalijo, kako smo vsi Slovenci napredni, in -napredni tudi drugače, kakor pravijo, zabiti katoličani, in tako fletno je bilo in veselo in prihodnjo nedeljo, če ne bo drugega opravka, bomo zopet šli v cerkev poslušat kakega fajmoštra, ker napredni k vsi sreči še niso vseh požrli, in fejst kerlci smo, kjar 'nas je na neki katoliški strani.
Kakšni smo? Takšni pač smo. Fejst kerlci smo, in naj kak fajmošter tudi pravi, da smo — fige. Gospodi, pomi- j luj, ker takšni smo.
Bivši mežnar, Louis Flajs, Oakmont, Pa., je pisal v Pro-sveti, piše in bo še pisal, ka-1 kor pravi. Glavno je kuharica, smešenje vere in cerkve, od katere je sam živel. Ko je izgubljeni sin zapustil hišo očetovo, je prišel med svinjske pastirje in mislil na pomije. Ko tudi teh ni bilo, se je spomnil kruha v očetovi hiši. Trenotno pa je med tistimi pastirji fletno, ker ni treba verovati na nebesa. Tudi pomij bo zmanjkalo.
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
ELEKTRIKA POMAGA NARAVI
NA PRODAJ
—	zidan "cottage," štiri sobe. Cena $3,500;
—	hiša dveh stanovanj po šest sob; zidana garaža za dve kari. Cena $5,500;
—	blizu 26. ceste in Sawyer ave. zidana hiša s šest stanovanji. Najemnina donaša na mesec l$170. Cena $5,500.
Pojasnila daje slovenski rojak Anton J«rdan, 2622 So. Harding ave., Chicago. Tel. LAWndale 7182.
Bfew*	i' "" —"Tmir fjttJI.:.:':.jjffftWM
Commonwealth Edison družba je priredila razstavo na 3305 No. Marshfield tive., Chicago, in sicer pod imenom "Home for Electric Living." V njej najde dosti koristnih idej tisti, ki si želi s pomočjo elektrike modernizirati svoj dom. Gornja slika kaže elek-rično cvetličarno na tej razstavi, kjer elektrika pomaga rastlinam, da hitreje in bujnejše rastejo. Razstava je otvorjena ob delavnikih od poldne do 10. zvečer,ob nedeljah pa qc1 poldne do 6. zvečer. Vstopnina je prosta.
V NAJEM SE ODDA
stanovanje na 1815 W. Cermak Rd., Chicago. Štiri sobe, na novo očiščene. Morton Lewis ; pokličite GRAceland 0962.
Učite se angleščine
fz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena	aa
in stane samo: «p*avU
Naročila sprejema
Knjigarna Amerikanski Slovenec!
1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois
KRASEN KRIŽ
kateri tvori pripravo, ki se rabi ob času pre-videvanja bolnikov.
Narejen je po novem praktičnem načinu iz tako zvanega "Wood Fiber" materiala. Visok blizu 11 in-čev. Narejen tako, da se vsa priprava, kot svečke, flaška za blagoslovljeno vodo, bata, prtič, žličke zloži v križ. Nato se načelna stran križa zapre kot pokrov in imate krasen križ za obesiti na steno. Narejen je v lepi orehovi barvi. Križ je vlit iz lepe svetle medenine. \
Te križe so začeli izdelovati Pred kratkem kot posebno no-veliteto in se radi praktičnosti zelo prodajajo.
STANE S POŠTNINO: $2.50
Znesek je poslati v Money ordru ali čeku z naročilom na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois