Posamezna Šstevil&a Din !• Št. 8. V Ljubljani, v četrtek 1©. Januarja 1024. Poštnina v gotovini* Leto I. NARODNI ‘ JfS®® K * mm Izhaja vsak dan ziutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. Neodvisen političen list. -n- Uredništvo: Wolf©va ssllca št. 1/1. — Telefon 213. Upravni št vo: Marijin trg 8. — Telefon 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. Komu v korist? Na zboru zaupnikov demokratske stranke Je vstal njen speecher ter resno nastopil proti bankarski politiki in proti vplivu velekapitala na politiko. Poročilo »Jutra« pravi, da je sledilo tem besedam navdušeno odobravanje navzočih. Tudi mi odobravamo vsak resen nastop proti bankarski politiki, vseeno pa ne bi mogli ploskati, kadar govori proti njej g. dr. Gregor Žerjav. Kdo pa ie uvedel v Sloveniji bankarsko politiko, če ne demokratska, pravilneje rečeno mladinska stranka? Ali ni Mo ravno »Jutro« tisti list, ki je živel skoraj izključno le od bankarske podpore? Ali bi Mo »Jutro« sploh mogoče, da ni plačala Jadranska banka po zaslugi g. Praprotnika njegovih ustanovnih stroškov, v višini dveh milijonov kroni? In upKv g. dr. Žerjava na »Jutro« ie M vedno izven debate. Še dolgo potem, ko je bilo »Jutro« ustanovljeno in ko je bil ustanoven fond izčrpan, je živelo »Jutro« edinole od bankarske podpore in ves ta čas ni »Jutro« našlo niti besede proti bankarski politiki. Zgodilo pa se je, da so se razmere pri »Jadranski banki« spremenile in meceni »Jutra« so izgubili vpliv v banki. Točno v istem času pa prične tudi oznanjati »Jutro-« pogubonosan vpliv bankarske politike in točno v istem času prične svojo kampanjo — Proti Jadranski banki. Imamo sicer v Ljubljani vse polno barde, ki sigurno nimajo boljšega poslovanja od Jadranske, imamo dalje dosti bank, ki so popolnoma v oblasti tujega kapitala, do-čim je Jadranska naš zavod, in iinamo v Ljubljani dosti bank, ki so neprimerno slabše od Jadranske banke; toda niti ene' teh bank ni napadalo »Jutro«, temveč samo »Jadransko banko« — svojo ustanoviteljico. Ali ni čisto naravno, če je videl vsak trezen človek v »Jutrovih« napadih samo jezo, ker mu je mošnjiček zaprt? / Zato pravimo: Besede dr. Žerjava na zboru zaupnikov JDS so bile pravilne, toda on jih ni smel rabiti, ker njegova stranka je ustanoviteljica »bankarske politike« med Slovenci Pa tudi iz drugega vzroka nima gospodar »Jutra« legitimacije, da bi govoril proti bankarski politiki Z nezaslišano strastjo napada »Jutro« dan na dan Jadransko banko in njegova strast gre celo tako daleč, da ne Priobči niti njenih stvarnih popravkov prostovoljno ki da se pusti raje obsoditi. Komu v korist saj bodo tt napadi »Jutra«, s# moča človek nehote vprašati? Da niso narodnemu gospodarstvu, ^ jasno, »kal ie nikdar ml bfflo po- magano narodu, če j« zrušil kak denarni zavod Da tudi « napredki! mfaH, j« enako jeao& ker potem bi moja! »Slovenec« stokrat atraSnejše napadati Jadaansko banko ko pa »Jutro«. Komu v fearSst cai bc>d° napadi »Jutra«? . .. Pamet pravi, -ta nilmn« inmu ._j ijoakurentu Jadral® roniH tistemu, ki ima interes, a tiranska banka propade! Zakaj pa tisti sam ne stopi ua Wan, zakaj u, nastop; v z odprtim vezirjem? AH zato, kor ie r vna on f.j.cen i aprezentant fcanteurs'.-; pon®* Aii pa zato, kor so mtfegovi argumenti :ako slabi da jih mora kršiti »Jutro« raznimi frazami? Interes slovenskega naroda zahteva, da dobi javnost na ta vprašanja jasne in točne odgovore. Smo proti bankarski politiki tudi tedaj, če vstvarja nove vrednote. Še veliko bolj pa smo proti oni bankarski politiki, ki pozna le en cilj strett nasprotnika, kajti taka bankarska politika je negativna v vsakem oziru. In g. dr. Žerjav govori proti bankarski politiki, v svojem glasilu pa dopušča najbolj negativno bankarsko politiko. To nasprotje je vzrok, da odklanjamo dr. Žerjavove besede proti bankarski politiki ravno tako odločno, kakor obsojamo sicer bankarsko politiko. Zlasti Pa ne rroremo odobravati na* Spreiem dr. Besisel® v Beogradu. Prihod romunskega zunanjega ministra se je zakasnil radi snežnih zametov. Beograd, 9. jan. (Z) češkoslovaški minister za zunanje zadeve dr. Eduard Beneš je dospel danes dopoldne semkaj s soprogo in spremstvom. Beograd, 9. jan. (Z) Brzi vlak, s katerim se je vozil češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš s svojo delegacijo na konferenco Male antante v Beograd, je imel zaradi snežnih metežev zamudo, tako da je prišel v našo prestolnico namesto ob 7.20 šele ob 9.40 dopoldne. Na kolodvoru so pričakovali goste naše zaveznice, češkoslovaške republike, zunanji minister dr. Ninčič s soprogo, njegov pomočnik Panta Gavri-lovič, šef policije Branko Lazarevič, naš poslanik v Pragi Ljuba Nešifi, ki se že nekaj dni nahaja v Beogradu zaradi konference Male antante, celokupno osobje češkoslovaškega poslaništva, zastopniki češkoslovaške kolonije v Beogradu in mnogoštevilni naši in inozemski novinarji. Z ministrom dr. Benešem je dospel tudi načelnik njegovega kabineta Jan Skalicky, načelnik arhiva češkoslovaškega zunanjega ministrstva Oščensky in češkoslovaški poslanik na našem dvoru Šeba, ki se je peljal svojemu šefu nasproti do avstrijske meje in ga sprejel v Mariboru. Z istim vlakom sta se povrnila v Beograd tudi minister ver dr. Janjič, ki je spremil svojo rodbino v Bakar in minister za socialno politiko dr. Peleš, ki se je nekaj dni za pravoslavne božične praznike nahajal v Zagrebu. Ko je privozil brzi vlak na kolodvor, so bili vsi omenjeni gospodje in dame navzoči na peronu. Prvi je izstopil iz svojega salonskega voza minister dr. Edvard Beneš, za njim pa njegova soproga in ostalo spremstvo. Zunanji minister dr. Ninčič ga je pozdravil s par toplimi besedami prisrčne dobrodošlice, kakor tudi ministrovo soprogo, nakar se je vršilo predstavljanje. Vsa gospoda je potem odšla skozi dvorno čakalnico pred kolodvor, kier so sedli na avtomobile. V prvem vozu sta sedela oba zunanja ministra dr. Beneš in dr. Ninčič, v drugem pa gospa Beneševa in gospa Ninčičeva. Dr. Beneš se je s spremstvom nastanil v Pa-lace-hotelu. Beograd, 9. januarja. (Z) Romunska delegacija z zunanjim ministrom Duco še ni dospela v Beograd zaradi velikih snežnih zametov. Njen prihod je najavljen za nocoj okoli polnoči. Zato je morala odpasti za popoldne napovedana predkonferenca vseh treh zunanjih ministrov Male antante. Sklicanje narodne skupščine. Pogajanja dr. Korošca in Arnavtoviča. — Ukrepi proti draginji. Konferenca Hale antante. Beograd, 9. jan. (Z) Predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanovič je po posvetovanju z ministrskim predsednikom Pašičem sklenil sklicati narodno skupščino preje, nego se je mislilo. — Včeraj je odredil, naj se pozovejo vsi poslanci, da pridejo do 15. t. m. v Beograd. Dan skupščinskega sestanka še ni točno določen, utegnil bi pa biti tudi že 15. t. m. Beograd, 9. januarja. (Z) »Tribuna« piše: Bivanje dr. Korošca in dr. Hrasnice na Dunaju je izzvalo v tukajšnjih političnih krogih najrazličnejše komentarje. Njuno dogovarjanje z Radičem se tolmači kot nepatrijcit-sko in nepolitično. Izgleda, kakor da bi dr. Korošec, ki je bil dosedaj jako vešč političen žongler, začel izgubljati ravnovesje. Pogajanja, ki jih hoče voditi na vse strani, mu ne uspevajo. Ko s« je pogajal z radikali je upal priti v vlado in dobiti nekatere kompenzacije. Toda nekateri poslanci njegove skupine, ki so bili nasprotni tej kombinaciji, so se protivili njegovim predlogom. Dr. Korošca so na polpoti njego- vih razgovorov zapustili. Zato se je takoj obrnil na hrvatski blok, česar politika je demagoška. V bloku so ga pa sprejeli z nezaupanjem, in zato je dr. Korošec sedaj osamljen. Beograd, 9. jan. (Z) Že nekaj dni se mudi v Beogradu ravnatelj »Domovine« Šerif Arnavtovič. četudi je izjavil, da je njegovo bivanje popolnoma privatpega značaja, se vendar njegov poset spravlja v zvezo s pokretom širše in obsežnejše akcije med muslimani v Bosni proti dosedanji politiki jugoslo-venske muslimanske organizacije, ki jo vodi dr. Spaho. Izgleda, da pride do sporazuma z Maglajličevo skupino. Beograd, 9. januarja. (Z) Zadnji čas so politična in občinska oblastva v vsej državi popolnoma zanemarila svojo dolžnost, da bi izvrševala zakon o pobijanju draginje. Zaradi tega je ministrstvo za socijalno politiko zaprosilo vsa ministrstva, naj opozore vsa oblastva, da ta zakon izvajajo, ker so brezvestni špekulanti zopet začeli svoj posel. Proslava roldnepa dne kraljice Marije. Beograd, 9. jan. (Z) Danes ob 11. uri dopoldne se ie vršila v sabo mi cerkvi svečana služba božja v proslavo rojstnega dne kraljice Marije, ki jo je opravil patriarh Dimitrije. Bogoslužju so prisostvovali češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš s soprogo in vso delegacijo, ki so prišli že pred 11. uro v cerkev, nadalje ves diplomatski zbor, potem ministri s predsednikom Pašičem na čelu, generali s častniki beograjske posadke, praški poslanik Ljuba Nešič, pariški poslanik dr. Spalajkovič, dunajski poslanik Tiča Popovič, buditn-peštanski poslanik dr. Milojevič in bukareški poslanik dr. Čolak Antič, nadalje predsedništvo narodne skupščine z rnnogimi poslanci in drugi. Pred cerkvijo je stal bataljon kraljeve garde z godbo. Ob 11. sta se pripeljala kralj Aleksander m kraljica Marija. Godba je zaigrala državno himno. Kraljeva dvojica jo bila ob vhodu in v cerkvi sami burno pozdravljena. Patriarh Dimitrije je pozdravil kralja in kraljico s par toplimi besedami, nakar se je začelo cerkveno opravilo. Po bogoslužju so zopet priredili kraljevemu paru ovacije, ki so se na cesti nadaljevale.. Mesto je vse v zastavah. Opoldne je bil na dvoru svečan sprejem, kjer so čestitali kraljevi dvojici in se vpisavali v knjigo. padov na denarni zavod, kadar se moramo vprašati, komu v korist da naj bodo tl napadi! Vpliv francoskega generalnega štaba. Berlin, 9. januarja. (Z) »Lokal-Anzeiger« prinaša sledečo brzojavko iz Londona: Iz krogov vojnega ministrstva se doznava, da pomenja fran-cosko-češkoslovaška vojaška konvencija, čeprav ne vsebuje nobenih klavzul za slučaj vojne, vendarle ojačenje vpliva francoskega generalnega štaba na vojske držav Male antante, tako da bo mogla Francija zmanjšati svoje vojaške sile za eno tretjino. V smislu pogodb bo začel sedaj francoski generaini štab nadzorovati vse vojske Male antante, ki bodo na razpolago Franciji, ako bi ji pretila kaka nevarnost s strani Anglije ali Italije. Zato se je Francija obvezala, da bo podpirala Malo antanto. Določil se bo skupeu generalni štab armad vseh držav Male antante, ki naj bi imel svoj sedež v Pragi in bi bil pod nadzorstvom francoskega glavnega štaba. Nadalje se doznava, da bo vsled tega zmanjšala francoska vojska svoj kontingent za 42 bataljonov. Vehdar pa ne bodo Častniki teh bataljonov odpuščeni, ampak prideljeni drugim edinkam. Topništvo, tehnične čete, tanki in letala ne bodo zmanjšana. Izpremenjen program konference. — Beograd, 9. jan. (Z) Prva konferenca državnikov Male antante, ki ie bila napovedana za popoldne ob 4. uri in na kateri naj bi se določil dnevni red razprav konference, se je morala preložiti, ker še ni dospela romunska delegacija. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je določil le sestanek z ameriškimi in angleškimi novinarji, katerim bo razložil program konference predstavnikov držav Male antante v Beogradu. Opoldne je priredil zunanji minister dr. Beneš na čast češkoslovaške delegacije intimen zajutrek v gornjem salonu Palače hotela. Udeležili so se ga razen češkoslovaške delegacije ugledne osebnosti iz Beograda. Dr. Ninčič je pozdravil češkoslovaške goste s kratkimi toplimi besedami, za katere se je minister dr. Beneš prisrčno zahvalil. Dnevni red konference se mora izčrpati v določenem času, ker ne more ostati zunanji minister dr. Beneš v Beogradu preko 12. t. m. Po dosedanjih dispozicijah odpotuje namreč takoj po povratku v Prago v London, da uveri merodajne angleške kroge, da razburjenje, ki se je polastilo angleške javtio-sti zaradi francosko-češkoslovaške vojaške konvencije, nikakor ni utemeljeno, ker vsled te konvencije .niti najmanj ne bodo trpeli prijateljski o^nošaji med obema državama. Beograd, 9. jan. (Z) Kakor se doznava, bo dr. Beneš jutri poročal dr. Ninčiču in Duci o svojem poseiu v Parizu in o novi francosko-češkoslovaški zvezi. Sodi se, da bo dr. Beneš stavil predlog o razširjenju francoske zveze na vse članice Male antante. Kar se tiče ostalih vprašanj, zlasti ruskega, se bo na konferenci v prvi vrsti razpravljalo Benešev predlog o francoski zvezi. o odnošajih Male antante do Rusije. Dalje bo predmet razprave madžarsko posojilo in pa možnost, da se vrne car Ferdinand Koburški v Bolgarijo. Beograd, 9. januarja. (Z) Za tretji sestanek zunanjih ministrov držav Male antante se pojavlja v beograjski javnosti zelo veliko zanimanje. Iz inozemstva je prišlo zaradi konference okoli 40 novinarjev. Zastopani so skoraj vsi večji listi, celo iz Amerike. Kretanje novinarjev je zelo živahno. V ministrstvu za zunanje posle je določena posebna soba, kjer se shajajo časnikarji in delajo za časa konference. Ministrstvo za pošto in brzojav jim je stavilo na razpolago brezžično postajo v Banjici pri Beogradu in vsa prometna sredstva*, kakor brzojav in telefoni, da bi se tako mogla poročila o poteku konference čim hitreje poslati uredništvom poedi-nih listov, posebno v inozemstvo. Politični in uradni krogi so obrnili vso pozornost na sestanek Male antante, tako da se more reS, da je za te dni stopilo vse ostalo politično življenje v ozadje. Ves politični Beograd stoji te' v znamenju razprav Male amtante, ka*. terim se pripisuje izredna važnost, ker se bodo na konferenci določile smernice naše bodoče zunanje politike. Beograjsko časopisje je priobčilo danes uvodnike, v katerih naglaša pomen konference Male antante in prina-ša obširne življenjepise poedinih zunanjih ministrov. Izredno zanimanje za sestanek državnikov Male antante s strani političnih in uradnih krogov in časopisja se ie preneslo tudi na javnost, ki posveča zato vso pozornost političnim dogodkom, Id se bodo od' igrali te dni v naši prestolici. Komentarji beogradskega iasopisja. Beograd, 9. januarja. (Z) Današnje »Novosti« pišejo v članku pod naslovom »Mali sporazum« to-le: Sestali so se ministri zunanjih del, da sporazumno urede vprašanja, ki se tičejo Češkoslovaške, Jugoslavije in Romunije. Vse tri vlade, beograjska, bukare-ška in praška, so se zadnji čas bavile z vprašanjem odnošajev s sovjetsko Rusijo, Romunija je sklenila, da začne pogajanja s sov. Rusijo pod pogojem, da se ji prizna Besarabija in povrnejo zlate rezerve Romunske narodne banke, ki so bile med vojno prenešene v Rusijo. Po sestanku v Beogradu se bo romunski delegat kot mož zaupanja v Salzburgu pogajal z delegati ruskih sovjetov, ki so sedaj že na Dunaju. Razgovori v Beogradu dajo Romuniji priliko, da izve, kakšno bo stališče ostalih dveh držav Male antante nasproti Rusiji. Romunija bi bila pripravljena tudi odpovedati se zlatim rezervam, toda le pod pogojem, da sovjetska Rusija prizna aneksijo Besarabije. Beograd, 9. jan. (Z) »Politika« prinaša Članek »Mala antanta na beograjski konferenci« ter pravi: Mala antanta je zveza, ki je bila ustanovljena zato, da se strogo in popolno izvrše pogodbe o miru v centralni Evropi. — Skupnost Francije ne pomeni v nobenem slučaju afronta proti Angliji. Diplomati Male antante bi zagrešili veliko ' napako, če bi le z enim tonom svojih izjav nudili možnost, da se drugače misli o tej stvari Članek govori dalj« o’ vzpostavitvi odnošajev s slovansko Rusijo in pravi: Trdi se, da hoče Mala antanta rešiti to vprašanje ne samo za sebe, ampak tudi za Francijo. Te kombinacije so teoretično mogoče zlasti za. slučaj, da se v Evropi izvrši grupacija sil v dva bloka: kontinentalnega in pomorskega. V prvi blok bi Vstopila, kakor se ve, Mala antanta s Francijo, drugi blok bi tvorile Anglija z Italijo in Španijo, Izven tega bloka bi pa ostala neka velika država: Sovjetska Rusija. Kdor bi prej pritegnil k sebi to veliko državo, ta bi si zagotovil premoč v zunanji politiki VIHAR NA ATLANTSKI OBALI. Pariz, 9. januarja. (Havas) Po hudem viharju, ki je snoči razsajal, se je pojavila na mnogih krajih atlantske obale in Rokavskega zaliva močna^ puma, vsled česar je bilo mnogo ladij razbita aU pa odtnranSh od Povečanje bolgarske oborožene sile. Beograd, 9. januarja. (Z) Neposredno pred sestankom Male antante ie ta dosegla precejšnji uspeh. Na intervencijo Male antante so namreč velesile odklonile bolgarsko zahtevo, da se ji dovoli povečanje oborožene sile. Današnji beograjski časniki opozarjajo pri tej priliki češkoslovaško in Romunijo na zadnji govor Cankova in pravijo, da napad na nas pomeni isto Kakor napad na Prago ali na Bukarešto. Naša zveza se mora razširiti in se mora nanašiti ne samo na Madžarsko, ampak tudi na Bolgarijo, časopisje upa, da spravi dr. Ninčič ta predlog na dnevni red konference in pričakuje od zaveznikov, da predlog sprejmejo. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 9. januarja. Napoved za 10. t. m.: Deloma oblačno. Ponoči mraz, podnevi porast temperature preko ničle. Nov mraz zaenkrat še ni verjeten. Jugovzhodni vetrovi. IZENAČENJE VOZNIH PRISTOJBIN. Beograd, 9. januarja. (Z) V ministrstvu za promet je bila danes konferenca, ki se ie bavila z izenačenjem voznih pristojbin na državni in južni železnici Ker je južna železnica prešla v last države, se je sklenilo, da se od 1. januarja t. L naprej plačujejo na južni železnici enake vozne pristejbine kakor pri državni železnici DANAŠNJE PRIREDITVE. V LfcbUui: Drama; »Osma žena«. Red C. Opera: »Tosca«. Red E. Kino Matica: »Dvolični mož«. Kino Ideal: »Zveri v kletki* — pu-stotovna drama. Kino Tivoli: »Pot v noč«. Kino Ljubil, dvor: Veseloigra »Trtaft-Klava hčerka miljarderia ali deklica is Pt* kla« — Lya Mara. V Maribora: Narodno gledalitta: bund«. Red B. Nočna lekarniška služba ▼ Tekoči teden: lekarna Prokaafca at Jurčičevem trgu, Ustar na S*. BM 0M>-in Jote v S* Siiks ,,Jutro“ obsojeno radi kamnanle proti »Jadranski banki". Z orfrcsn m kampanjo, Id io vodi Praprotnik - Žerjavov organ »Jutro« Že mesece in mesece proti Jadranski banki, je le-ta poslala uredništvu »Jutra« sedem popravkov v priobči tev v fcmislu § 19 tisk. zakona. Ker »Jutro« teh popravkov ni priobčilo, je Jadranska banka vložila proti odgovornemu uredniku »Jutra« tožbo. V tožtfi ka-rakferizira pravni zastopnik Jadranske banke kampanjo proti banki kot naravnost zločinsko, kole tendenca je, vzbujati v ljudeh nezaupanje do zavoda in koje končni cilj je, pripraviti vlagatelje k runu m Jadransko banko. Včeraj 8. t. m. se je vršila v Ljubljani glavna razprava proti odgovornemu uredniku »Jutra«. Obtoženec se je po svojem zastopniku izgovarjal, da je popravke res prejel, da jih pa m priobčil, ker da od banke niso bili pravilno podpisani, da tudi vsebinsko ne odgovarjajo predpisom zakona in da so dejstva priobčena od »Jutra« v inkriminiranih člankih resnična. Sodišče pa Je bilo mnenja, da odgovarjajo vsi popravki predpisom tiskovnega zakona ter je obsodilo odgovornega urednika »Jutra« radi prestopka §21 tisk, zak. na 500 D. — globe, oziroma 10 dni zapora in istočasno naloži’o obtožencu, da mora priobčiti vseh sedem popravkov takoj po razglasitvi sodbe in da se izdajanje Usta •Jutra* v smislu § 21 tisk. zakona ustavi, dokler ne izpolni te obveznosti. V smislu §39 tisk. zak. mora obtoženi urednik priobčiti v »Jutru« to kazensko razsodibo v prvi številki po njeni pravomočnosti. Tako je »Jutro« dobilo zasluženo lekcijo radi svoje lažnjive kampanje proti enemu največjih denarnih zavodov v Jugoslaviji Or. Korošec o politični situatili. Dr. Korošec, o katerem so listi poročali, da je odpotoval na Dunaj, kjer teiiferira z Radičem, se je mudil te dni v resnici v Mariboru, kjer se je razgo-varjal z urednikom »Straže« ter mu podal sledeča pojasnila o politični situaciji, kakor si jo on predstavlja, oziroma bolje, kakor se mu zdi prikladno, da se o njej izjavi pred človekom, ki bo to njegovo tejaivo objavil v listu njegove stranko. »Ali ste se sestali na Dunaju z Radičem, kakor trdi večina srbskih, hr-vatskih in tudi slovenskih listov?« ga je vpraša! urednik in dr. Korošec je odgovoril: »Sploh nisem bil na Dunaju, pač pa sem mislil iti na Dunaj in sem v to svrho dobil od naše in avstrijske strašni že pred Božičem vse potrebne potne liste. Vsled tega je menda tudi nastala vest, da sem odpotoval na Dunaj. Toda svoje načrte sem moral neprostovoljno spremeniti in tako sem ostal v Sloveniji.« »Kaj pomeni to? Ali se vam je prepovedalo potovati na Dunaj, da se ne sestanete z Radičem?« — »Nikakor ne! Vlada nima niti najmanj svojih rok vmes, ampak neka druga »višja moč«. Naj vam odkrito povem, da ne bo na-daijnih ugibanj. Nameraval sem na Dunaj. da se v nekem sanatoriju podvrženi naročitemu zdravljenju. Toda k a sem dobil prospekt v rok«, vidim, da bi zdravljenje stalo dnevno okoli 7G0 dinarjev. Potrebne svote pa ne bi zmogel, vkljub temu, da so moji »prijatelji« tako dobri, in mi vsaj ob Času vsakokratnih volitev velikodušno poklonijo par graščin in lepo svoto milijonov. Eto! Sedaj vam je jasna miste-rijoznost mojega potovanja in nepoto-vanja na Dunaj.« »Pa vendar, ali bi ne šli na Dumj, da se sestanete z Radičem?« — »Zelje, da se sestanemo, ni izrekla niti Radičeva, niti naša stranka. Vobče znam jaz tudi samo iz listov, da je Radič na Dunaju. Od drugod nisem dobil nobenega tozadevnega poročila; niti z Dunaja, niti iz Zagreba.« »Ali sploh ne odtavate več zvez z Radičevo stranko?« — »Pač, pač! Maribor, <>: januarja. Naši odnošaji z Zagrebom se niso niti najmanj spremenili. Ce jaz zadnje mesece nisem oglašal v Zagrebu, bila je kriva samo moja bolezen. Sicer se pa tudi ni nič dogedšlo, da bi bilo potrebno se sestajati Takozvand »federalistični blok« obstoji naprej.« »Kako je potem vaše razmerje do opozicije?« — »Najprej o našem razmerju do vlade! Mi smo proti njej prej kot slej v opoziciji. Kar se preko tega o nas govori, so a-Ii prazne ali zlobne govorice, katerih nismo mi krivi, ampak brbljavi in hudobni ljudje. Z opozicijo smo, kar je samoumevno, v dobrih odnošajih, le zemljoradniki niso dovolj zanesljivi. To so sploh čudni ljudje. Na eni strani bi radi bili blizu boljševikom, na drugi strani pa so reakcijonarji najstareišega kova. Opozicijonalni blok sestoji sedaj samo ad hoc. Ni izključeno, da se osnuje opozicijonalni blok s trajanjem do prihodnjih volitev. Preko tega, za eventualno novo vlado, je blok mogoč samo, ako se vse opoacijon ine stranke dobro preorijentirajo. V demokratski stranki gre stvar naprej.« »Kaj pa radikalna stranka, ali tam ni preokreta?« — »Po smrti Protičevi izgleda, kakor da bi radikalna stranka opustila vsako misel na drugo ureditev države kakor jo predvideva vidovdanska ustava. Še'e zadnji čas prihajajo tu ril iz tega tabora pcvoljnejši glasovi. S cer pa vam je znano, da postajajo v demokratskem in radikalnem klubu velike potežkoče, ki so največje ovire, da se notranjepolitična situacija ne more razjasniti. Zato se mi ne zdi čudno, da prihajajo ljudje do bizarnih načrtov, kakor n. pr. da je treba situacijo z bombami in diktaturo razčistiti, Vsi želimo ven iz te notranjepolitične stagnacije, vsi vidimo, da je treba nekaj boljšega ustvariti nego je vidovdanska ustava, a ne gre in ne gre dovolj hitro. Razvoj je prepočasen, želje so hitre in nestrpne.« * »Ali upate na avtonomijo?« — »Prepričan sem, da pride, ako bo narod vztrajal. Ako ne, potem je dobro, da se pripravimo na pot v nemške Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob & url zvečer. 10. januarja, četrtek: »Osma žena«. Red C. 11. januarja, petek: Zaprlo. 12. januarja, sobota: »Golobček«. Red B. 13. januarja nedelja: ob 3. ort pop. »Mogočni prstan«. Izven. Ob 8. uri zvečer: »Hamlet«. Izven. 14 januarja, pondeljek: »Golobček«. Red F. 15 iamiarja, torek: Zaprto. Opera. Začetek ob pol 8. url zvečer. ;0, januarja, četrtek: »Tosca«. Red E. 11 januarja, petek: »Suzanina tajnost. Mo-zart in Salieri, Gianni Sclilcchi«. R. D. 2 !anuar|a, sobota. »Mlgnon«. Red A. ? 5 januarja, nedelia: »Sevllskl brivec«; ljudska predstava. 1. januarja, pondeljek: Zaprto. iti. januarja, torek: »Mlgnon«. Red B. — Sprememba dramskega repertoarfa. 'b 3. uri »Mogočni prstan«, zvečer ob 8. uri »Hamlet«, in sicer obe predstavi izven abonmaja. Pri predstavi »Hamleta« igra Otelijo ga Nablocka, kraljico pa ga. Marija Ver«. — V ponedeljek, dne 14. t. m. vrit se v dvorani Filharmonične družbe koncert baritonista dr. Rigo In proi. Janko Rav* alka. Dr. Rigo, ki je na svojem prvem koncertu splošno jako ugajal, nam zapoje celo vr*to pesmi Iz slovenskega In svetovnega repertoarja, zastopanega po na.bolj-ilh klasikih. Vstopnice v Matični knjigarni. — Koncert pevskega zbora Glasbene Matice v Ljubljani. Pevski zbor Glasbene Matice priredi svoj prvi koncert v letošnji sezoni v četrtek, dne 17. jaguarja v Union, det dvorani ter po daljšem presledku Iz-vetlko orkestralno delo dr. •Stabat Mater«, za soli, zbor t*n delo s« ie lavaialo v Llubljani akt dvorani feala zopet bvofaka »Sti jdmm. T« po Matičnem zboru pred 30. leti. Solistične partije so v rokah opernih pevcev: gdč. Zi-kove, ge. Borove ter gg. Šimenca in Betetta. Spremlja pa delo Muzika Drav. Div. Oblasti. Naše glasboljubivo občinstvo opozarjamo na ta koncert. O delu samem pa Izgovorimo prihodnjič bolj podrobno. — Vstopnice v Matični knjigarni. — Dar trboveliske občine nail univerzi. Trboveljska občina jo po svojem geren-tu g. Antonu Fortlču podarila Umetnostnozgodovinskemu seminarju univerze v Ljubljani za novo leto 25.000 Din, s katero vsoto sl je zavod nabavil dve temeljni deli za svojo doslei majhno In od države skrajno nezadostno dotirano knjižnico. Trboveljska občina je prva med slovenskimi občinami, ki je z dejaniem pokazala, da ji Je prospeh našega najvlšjega učnega zavoda pri srcu. In Je s svojim darom dala Sloveniji zgled, kako naj sama podpre trud svojih prosvetnih delavcev In pospeši Izobrazbo svojih sinov. — Jugnslovenfka Matica, podružnica v Novem mostn, priredi v Narodnem domu v soboto, 12. januarja ob 8. uri zvečer In po. novi v nedeljo, 13. Januarja rb 3. url po-poiudne veseloigro v treh de anjih »Stari grebi«. Igrajo člani učiteljstva pod vodstom tcvarlša g. A. Ivanetiča. 1 V. M. Gariln: Nadežda Nikolajevna. Poslovenil U. 2un. Splošna knjižnica St. 13. V Liubliani 1923. Natisnila in založila Zvezna tiskarna In knjigarna. Cena broš. Din 10, vez. Din 15. — Ko človek bere Nadcždo Nlkolajevno, se razgrne pred njim drobec tistega zagonetnega ruskega življenja, ki nam ga znajo tako čudovito risati In čarati pred oči veliki ruski mojstri. Od strani do strani razste bralčeva napetost. In ko človek prebere kniigo enkrat, jo bere še drugič in tretjič, nikdar z dolgočasjem in nikdar brez užitka. Vedno In vedno najde kal novega v njej. Zato smo veseli, da smo V. M. Garšlnovo — vsaj eno — delo dobili v slovenskem prevodu, ki je dovoli gladek In sočen, pa tudi opremi'en z jasnim informativnim uvodom, da čitatelj tem lažje razume umetnost tega velikega Rusa. Prav je, da si za prevode izbiramo v prvi vrsti dobra dela slovanskih avtorjev. Splošna knjižnica je tudi na pravi poli in vsak pošten Slovenec ji gotovo želi uspeha. — Običajna dostojna oprema knjigo še posebej priporoča rudokope in ameriške fabrtke. Svojo usodo in bodočnost ima narod sam v rokah. Ce hoče avtonomijo, bo šel z nami, če ne pa naj jo ubriše za slovenskimi filijalama srbskih radikalov, demokratov in zemljoradnikov.« V tej svoji izjavi je g. doktor marsikaj zamolčal, marsikaj pa tudi obrnil tako, kakor je potrebno in ne škoduje stranki pred čitatelji. Včasih pa je celo grdo zabrenkal na demagogične strune. Tako n. pr. ko skuša čitateljem »Straže« predočiti svoje slabo gmotno stanje, ka da mu ne dopušča, da bi se zdravil na Dunaju, ko je vendar samec in dobiva 300 D dnevnic na dan, še bolj pa ko govori o avtonomiji in posledicah, če bi ie ne dosegli. Mi živimo že pet let v Jugoslaviji brez mehove avtonomije, pa nam še nikdar ni niti na ntisel prišlo, da bi šli v nemške rudnike ali pa v ameriške faibrike. Nasprotno, nabiramo še denar, da podpremo naše nesrečne brate v nemških rudnikih in da jih spravimo domov. Pa tudi v Ameriki se našim ljudem ne godi dobro. Ce pa misli g. doktor resno, potem naj se le odpravi v nemške rudnike ali pa v ameriške fabrike. Potni Ust že ima, zadrževal pa ga tudi ne bo nihče. Nasprotno, želeli mu bomo "-rečno pot in obilo uspeha v novi domovini in v novem stanu. Naše ljudstvo bo pa raje ostaJo doma in se mu bo tudi brez avtonomije, prav posebno pa še brez dr. Korošca, mnogo bolje godilo, kakor v Nemčiji in Ameriki, Na nasSov ffinanfae dalegacijje v Ljubljani. Prejeli smo ta-le dopis s pr:i?-!jo, da ga priobčimo: Državni uradniki so vr velikih naporih vendarle dosegli, da se llm ie Izplačal predujem na poviške njihovih prejemkov, ki izvirajo lz nove službene pragmatike.. Kakor pa so tl predujmi malenkostni, še niso mogli biti deležni teh »dobrot« v enaki meri vsi državni nameščenci. Ne, odščipnitl se mora nekaj, kjer se le da! Finančna delegacija v Ljubljani ie dobila od ministrstva nalog, naj izplača te predujme nameščencem. Vlada je sklenila, da pri uradnikih dela razliko med viš-Imi In nižjimi. Za prve je za 11. draginjski razred (mesta) določen znesek po Din 1350, za druge pa po Din 1050. Dobro, če že mora tako biti! Mnenja smo pa, naj se postopa pri odmerjanju prejemkov dosledno. Doscdaj so se vse doklade v naši uie-dinjeni državi odmerjale na podlagi plače, ki se navadno krije s činovnimi razredi, v katerega ie vsak državni uradnik imenovan. So pa le izicmel Tako se je določilo, da veljajo za Slovenijo »višlj« uradniki od Vlil. činovnega razreda dalje in da jim gre torej predu;em po 1350 dinarjev za tri mesece, na mesec na ta način pa 450 dinarjev. Je pa nekaj uradnikov, ki so sicer še v IX. razredu, ki pa imajo že prednike vlšega, torel Vlil. činovnega razreda, ker so po svoli službeni dobi po zakonu napredovali v plačah in je torel le stvar iormalnosti, da so še v nižjem razredu. Vsi prejemki, na! sl bodo kakršnikoli, doklade Itd., se ilm odmerjalo po faktični plačf, to je višjega razreda. Mislimo, da je logično, da se tudi tl državni nameščenci, katerih je itak le m;do, smatrajo za »viš’edo popravili, kar se je zagrešilo, ker niso prišla iz Beograda dovolj lasna navodila. — Več prizadetih državnih uradnikov. frlalk® pismo. Časopisni glasov!. »Slovenski Narod« povdarla v uvodnem članku politični pomen sestanka Italijanskih političnih voditeljev Bonomija m Gloliltija. Ta sestanek je začetek odkritega boja proti fašistom, katerim odreka Donotni, da so rešili italijansko državo. Fašisti s > Is zavlekli pomlrjenje itali.anskcga ljudstva. O Italijanskih vo'ltvah meni »Slovinskl Narod«, da zmaga fašistov I* ni tako gotova, kakor to trdijo fašistovskl vodje. Ker sprejema opozicija boj s fašizmom, bodo letošnje državnozborske volitve v Italiji sicer hude toda odločilne. »Jutro« odgovarja na »Slovenčev« članek o bogoslužnem jeziku In pledira za pravico države, da se zanima tudi za bogoslužni Jezik, ker bi narodni bogoslužni jezik neizmerno pripomogel utrditvi narodne zavesti. »Slovenčev« strah, da hočejo oni, kl zahtevajo narodni bogoslužni iezik, popravoslavlti In posrbltl naše ljudstvo, je popolnoma prazen In dokazuje, kako malo zaupajo kato!l§k! vodje kulturni sili Slovencev In Hrvatov In katolicizma. »Slovenec« piše v svojem uvodniku o zahtevi Bavarske po reviziji ustave in pravi, da je zahteva po avtonomistični ureditvi centralistično upravljanih držav nn-ravnl pojav, ki se stopnjuje z razvito kulturo. Na koncu članka prorokuje »Slovenec« avtonomističnim težnjam gotovo zmago, zraven pa še nekoliko dre&ne slovenske demokrate. Končno smo doživeli tudi Tržačani malo spremembe v našem enoličnem, pustem življenju. Naše silvestrovanje sicer ni bilo sijajno, ker smo bili razkropljeni v malih družbah po mestu in okolici; toda Šentjakobčani smo se zbrali v večjem številu v naši dvoranici okrog naših voditeljev in vsaj za hip smo se udali iluziji, da je še vse tako, kakor je bilo. Bili smo še vsi pod utisom sijajno uspelega občnega zbora polit, društva •Edinost«, ki se je vršil dan poprej in kd je dokazal, da je v našem ljudstvu, kljub vsem naporom brezvestnih klevetnikov še mnogo zdravega razuma in pošfenjav da še r.,i vse tako penilo, kakor bi človek mislil, ko čita neke naše lističe. Goričani so na občnem zboru izjavili, da o sporu med Trstom in Gorico sploh ni govora, temveč da vlada nesoglasje le med Trstom in goriško »Edinostjo«, ki pa nikakor ne predstavlja goriške dežele, ampak le svoje člane. Ti člani so pa izključno pristaši stranke, ki hoče biti edino zveličavna in spraviti vso Julijsko krajino v svojo malho. Oficijelno pridiguie mir in spra-vot za hrbtom pa neti razdor in napada poštere ljudi na samo njej lasten način, v katerem se jasno zrcali zloba in neumnost v zvezi z ogabno nadutostjo. Zdi se, da si je ta stranka pri nas nadela nalogo potom svojega tiska demoralizirati naše ljudstvo do skrajnosti. Povojne razmere so ustvarile kaj ugodna tla za tako setev in z ozirom na pre. tlrano miroljubnost in korektnost naših voditeljev, ki so vajeni drugačnega posla in si nočejo mazati rok z bojem med brati — se je bilo bati, da se ta ljulika pogubonosno razpase po naših njivah in nam zamori vsako plemenito kal. Naš narod pač ljubi krepke izraze in posluša rad pokanje biča, posebno če mu ta, ki vihti bič, privošči sladko besedo. Tako neumen pa naš človek ni, da bi ne znal razločevati besede in dejanja in da bi se na dolgo pustil voditi za nos. Z našo revolversko žumalistiko bomo Primorci kmalu obračunali. Dobili smo konečno pošten in dober neodvisen tednik »Novice«, o katerem ne dvomimo, da si bo v kratkem našel pot v hiše in srca naših širših slojev, saj fx> hodil isto pot, ki so jo od veka hodili naši predniki. Zastopal bo idejo mini in sloge med vsemi brati brez razliko, kar nam more biti pač edina in najtrdnejša opora v neenakem boju, na katerega smo obsojeni Trst, dne 4. januarja 1924, Smatramo ta pojav za korak naprej k zboljšanju naših razmer, ki so postajale v zadnjem času čezdaije ne-znosnejše in so grozile zamoriti z apatijo in malodušjem še ono malo število narodnih borcev, ki nam je še ostalo, Še drug vesel pojav moramo zabeležiti. Je to žilavost in vztrajnost naših šen. Njihova bilanca bo letos ugodnejša od naše. Dosegle so to, česar mi nismo zmogli, strnile so svoje vrste. Mesto treh ženskih listov bodo odstej imele samo enega, »Zenski Svet«, ki je ostal kot najmočnejši in ki bo nadaljeval svoje plodonosno delo med našim žen-stvom z združenimi močmi. Da je delo našega ženstva uravnano v pravo smer, nam ne priča le njihovo glasilo, temveč tudi lepi vspehi na drugih poljih. Njihova počitniška akcija, ki je omogočila preko 600 revnim otrokom bivanje na deželi čez počitnice — je doslej pri nas edina te vrste. O novem letu nas ie pa presenetila z bogato razstavo ročnih del, ki so bila deloma izvršena v tečajih »Zenskega dobrodelnega udruženja« v Trstu in »Splošnega ženskega društva« v Gorici, deloma od naročnic »Ženskega Sveta«, ki so večinoma sestavljale svoja dela po vzorcih in risbah, priobčenih v svojem listu. Bila je to prva večja domača razstava te vrste pri nas in le želeti je, da bi se takšne razstave pogo-stoma prirejale in nam dale večkrat priliko občudovati našo pristno narodno umetnost. Članice ženske podružnice »Šolskega društva« so hodile letos trnjevo pot. Običajno zbiranje za božičnico je bilo nad vse mučno in imelo le malo vspelia. Narod postaja čezdaije sir©* vspeha. Narod postaja čezdaije bolj mlačnejši. Trgovci in obrtniki so pogo-stoma več ali manj prisiljeni izdajati večje vsote prosilcem v črnih srajcah* pa odpravijo našo nabiralko z malenkostnim darom in s sto izgovori. Letos je podružnica posebno v zadregi: ne ve, adi bi oblekla in obula najpotrebnejše učence, ki morajo zamujati šolo, ker nimajo obleke in obuvala, ali bi preskrbela kurjavo, da bi otroci ne prezebali v velikem šolskem poslopju, ki je skrajno izpostavljeno burji. V delu in skrbeh nam potekajo dnevi in le delo in skrb za lajšanje gorja lastnemu bratu nam pomaga prenašati lastno gorje. To delo je naše edino razvedrilo in nadomestilo za vse ugodnosti In zabave, ki smo jih nekdaj imeli in ki jih nimamo več. R. S. iz celjske teme. Kot priden čitatelj časnikov čitam kot star Celian seveda tudi naš lokalni list »Nova Doba«, ki je stopila v prestopnem letu 192-1 v 6. leto svojega zmerai bornej-šega bitja in žitja. Vsebina ie od dne do dne bolj mršava in tudi noben Celian ničesar ne zamudi, če jo pusti neopaženo. K večjemu bi pozabil Iti pravočasno na mestni magistrat, da izjavi, da kuluka ne bode ostbno opravil, ampak da bode plačal nadomestek. Mestni magistrat namreč razglaša take pozive v Novi Dobi. Da jo res malo čitajo, se vidi že lz dejstva, da ie v celem mestu samo 70 Hudi Izjavilo, da bodo rajši plačali nadomestek, dočlm se ostali sploh niso odzvali. Kakor vidimo, torej Celjani prccej omalovažujejo svoj list. ker niti uradnih stvari ne berejo. Raiven uradnih stvari pa prinaša to šestletno dekletce z Izp^drecanlml krili tudi druge stvari, ki pa izzvanjajo v nauk, govorjen s pismarskega stolčka: Ne reci ničesar zo-psi rbčlnsk' svet celjski, če ga tudi temeljito polomi, in ne drzni se govoriti resničnih besed o »današnjem obnašanju« v na-cijon.'*lnem ognju preizkušenih starih Celjanov » Evo vam dokaza! V Celju smo že par dni brez električne lati Egiptovska tema je zavladala; stari, zla*i časi se vračajo in, kakor pravi uradno poročilo, bodo trajali deloma vstl do aprila. Kakšen plianček je znabitl bolj zado-volien ker lahko sedi neopažen v gostilniškem kotičku, da ga ne na de njegova vedno huda bo!‘ša polovica. Znebiti je po volji tudi Idealnemu literatu, da vdihava duh lojenke, ki mu vzbuja svetožaljno raz. položenje. Ni pa to po volji pridobitnim slojem, trgovcem, obrtnikom, industrljal-cem Itd., ker je njihovo delo izpodrezano. NI čuda, da se za to upravičeno oglašalo ljudje, kl poprašujeio, zakal se ni sklonila pogodba s Falo, ki ima električne sile v tzr bitju, dočlm sedanja centrala ne razpolaga s toliko sile, da bi smel pritrditi kako nrvo žarnico, kai še. da bi si gospodln-a smela nabaviti električni likalnik. Da bi bila mogoča kakšna nova Industrija, o tem sploh ni govora. Mestni očetle sc Izgovarjajo, češ da bi udeistvitev pogodbe s Falo in vse s to pogodbo zvezane električno na. prave bile predrage, denarja pa ni dobiti. Ta pa je puhla. Priznamo, da mestna občina v svojih blagajmh nima razpoložl ive gotovine, ima pa kredit. Ako bi se v to svrho najelo tudi večje posojilo, katerega bi mestna občina lahko dobila pri Mestni hranilnici celjski, bi noben Celjan ne imel niče. sar proti temu. Saj tudi ne gre ea zapravljanje, ampak za produktivno posojilo, kl je krito po večini z električnimi napravami. Vsak Celjan, posebno pa pridobitni krogi, bi gotovo radi plačali nekoliko več za električno silo, ker bi si bili svesti velike važnosti za razvoj gospodarskega življenja v Celin. Uradno poročilo v Novi Dobi pravi, da bi bilo v slučaju reallzlranja pogdbe s Falo potrebno novo omrežje. S tem stavkom pobija svojo lastno izjavo v istem uradnem poročilu, ker pravi, da Je potreba sedaj omrežje preurediti in. kolikor smo poučeni, bo ravnotako treba popolnoma novega omrežja, četudi se prejema električna sila iz kalorične Westen-ove centrale. Na koncu pa poživlja uradno poročilo potrpežljive Celjane, da Je treba več prevdarka. več objektivnosti In potrpljenja. Lep nauk. •— Potrpljenje je božja mast, pa revež tisti, ki se ž nlo maže! In tako se lahko Celianl mažejo s potrpljenjem pri loienkah in leščer-bah! Na drugem mestu prinaša sestrica No-va Drba notico »V znamenju resnice«, kjer bere levite cellsklm nacilonallstom. Cbvek bi se nehote spomnil ob čitanjn te notice na zlati narodni rek »Resnica oči koije«. Vzrok tej notici leži v tem, da se je drznil ji.goslovenskl nacljonalist na Soko!sr°t°vali previsokim plačam tmdi jds ni javno nasprotovala, saj v i2 skupno v obč. svetu glaso-aia za poviške), nasprotovali so pa in o javno, proti krivični in neenakomerni razdelitvi služb, prejemkov posamezni fi kategorij mestnih uslužbencev. »o je resnica in ničesar drugega. Kdo je lagal? V »Slovenskem Nabodu« z dne 6. januarja stoji zapisano: »Obč. odbornik Josip Turk in hišni posestnik Fram Stare sta vložila na pokrajinsko vlado pritožbo zoper sklepe klerikalno-socijalistične koalicije v obč. svetu dne 11. in 14. maja 1923 in sicer med drugim: 1. proti pretiranemu povišanju prejemkov mestnim uslužbencem ...« Na podlagi tega poročila smo potem v našem listu ugotovili, d.a sta aapravHa pritožnika gg. Josip Turk in r r. Stare protisocijalen čin, ker sta protestirala proti plačam revnih uslužbencev. Na našo ugotovitev pa pravi včerajšnje »Jutro«, da smo v članku lagali, da je g. Turk vložil pritožbo radi prejemkov mestnih uslužbencev. »Jutro« bi veliko bolje storilo, če bi "popravilo poročilo »Slovenskega Naroda«, ki je poročalo pred nami, da Je *. Turk vložil pritožbo radi plač, ne Pa da nas obklada z lažniki. Naš list ni vendar ničesar drugega poročal kar je trdil »Slovenski Narod«, pol-shžbeno glasilo JDS. Lagal je torej kvečjemu »Slov. Narod«, ne pa naš list. M »Zaleteli so se!« in to pri »Slovenskem Porodu«, ne pa pri »Narodnem Dnevniku«. S* trdi današnji »Slov. Narod«. Pri »Slov. U?mdu« so hoteli udari« klerikalno ve«. J6' »a ljubljanskem mestnem magistratu, * *}.v resnici z nerodnim pritoimčarstvom v hrbet avtonomiji Llubliane. Sedaj r* *• to blamaže radi pomagali in opletajo *®daml, ki Imajo prav čcnčarskl značaj, i«Narod, so kSmpft man nicht m:t deri £f*rtk«ilen.« Kar nam prepustite ta posel, videli, da bomo mi več In bolie opra-dg , 'ndl tega se »Sl. N.« ne sme ustrašiti, llDr 0 tomale pritožbe proti odloku pokr. romaie pritožne proti oaiunu i,l!ave v Beograd k ministrstvu in držav-tlru savetu. ker ukrepi pokr. uprave niso ^jjunoveljavni. Ce »Slov Narodu« naše gjJtve ne gredo v glavo, potem mu pa še tl«r ! *vetujemo, naj pogleda v svojo re-D»ai ° ^ Prebere tiste članke, ki jih je (,0®, Pokojni dr. Tavčar o občinski avto-ZfS^ltNa mah mu bo jasno, da Ima »Na-2SULnnevnik« prav. JCIMO ..MflTtCfl**. »Dvolični moi" Politični Igrokaz po romanu »The masquerader" v 7. dej. M.. 12., 13. lan. 1924. Ljubljana, 9. januarja 1924. Naročnina ljubljanskih dnevnikov. Pred novim letom obstoječi ljubljanski dnevn ki so se bili dogovorili glede enotne naročnine. Tako n. pr. znaša mesečna naročnina za tuzemstvo po 20 Din. Sporazum so dnevniki objavili, med njimi tudi »Slov. Narod«. Sporazum pa je menda že padel v vodo, kajti poročajo nam, da uprava »Slov, Naroda«, ki ga dosedanji naročniki iz znanih razlogov močno odpovedujejo, znižuje mesečno naročnino na 15, 12 in celo na 10 Din. Vrši se prava minuendo licitacija. Oj, kam si zašel, oziroma kam so te privedli, »Slov. Narod«, ki st se ponašal, da si prvak med slovenskimi časopisi. Tako se maščujejo politični eksperimenti, ki jim nasprotujejo program in vse preizkušene tradicije tega najstaršega slovenskega dnevnika. — Kokain. V Ljubljani izhaja list, ki je obdelal poglavje o kokainu tako nazorno, da bi ga Nemec kratkomalo opremil s sub-naslovom »Anleitung tur angeliende Koka-ingeniesser...« Je že prav. ako se opozori v dnevnem tisku na strašne posledice te ali one strasti, ali z očlvidno naslado pa takih stvari tudi ni treba garnirati. Pa kaj si hočemo! Ali ni dotično glasilo samo podobno kokainu, ki ga naša javnost uživa v političnem smislu, ne da bi se zavedala njega škodljivosti? Maloštevilni demokrati, ki čitajo dan za dnevom svoj lajbžurnal, so slični sužnjem kokaina in verujejo v svoji evforiji na neko bolišo bodočnost skrahi-rane demokratske politike ... — V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije v Ljubljani se je vršil ob 10. uri dopoldne v stolnici slovesni Te Deum. Pravoslavno in evangeljsko cerkve-no_ opravilo je bilo izvršeno v kapeli vojašnice Vojvode Mišiča in v evangeljski cerkvi Zvečer je priredil častniški zbor ljubljanske garnizije slavnostno zabavo v veliki dvorani kazine. . “-Božični darovi naše kraljevske dvojice. Ob prilik' božičnih praznikov sta darovala Nj. Vel. krali in kraljica kot božič-110 darilo beograjski občini za sirote 50 tisoč dinarjev, Hriščanski zajednici 5000 dinarjev, Gajretu v Beogradu 10.000 dinarjev, Zaštiti djece 5000 dinarjev in beograjskim invalidom 20 tisoč dinarjev. Poleg tega je odločil Nj» Vel. kralj Aleksander po oOO dinarjev nagrade za najboljšega ucenca po gimnazijah v naši državi. ~ Novomeške vesti Ker smo zadnje dni dobili precei snega in prav severno zimo, se je oživil tudi zimski šport. Na cesti iz Grma do mostu je vse živahno, sanke za sankami. Žalibog nam je občinska ob’ast ta lepi prostor — kar pa je prav umestno — vsied nevarnosti občinstva in sankačev prepovedala in se bomo sankali le z Grma proti Gotni vasi in s Kapiteljskega marofa. Bližnji potoki so zamrznili, ledenice se polnijo — sekanje ledu 30 K voz — in letos se nam ni bati, da bomo pili gorko pivo. — Draginja je na trgu neznosna. Jajca so po 2.5 Din komad. Nekatera živila so nepreplačljiva. Na živinskem trgu stane najmanjši pujsek 500 Din. — Redukcija uradništva se opaža tudi pri nas. Na kmetijski šoli na Grmu so reducirali šest oseb: tri učite je, enega poduradnika in dve ženski pisarniški moči. Hud udarec Je to za družinske očete kakor tudi za one, ki morajo vzdrževati sebe ali celo svoje starše. — Za »Jugoslovansko Matico« pripravlja novomeško učiteljstvo »Stare grehe«, veseloigro v treh dejanjih, češko spisal ar. J. Stolba. Igra se vprizori v soboto dne 12. t. m. v Narodnem domu. —Ccliske vesti Nerednostl v dobavi tobaka v Ceiju. Po celjskih trafikah zadnje dni prilično že en teden, ni dobiti v zadostni množini tobaka in cigaret. Dobe se tuintam samo slabše vrste cigaret In tobaka. Čudimo sc. da se ti nedo-statki ponavljajo redno menda samo v Ce-Uu. v drugih krajih o tem še ni bilo mnogo slišati. Treba bi bito, da se tukaj že vendar enkrat napravi red, saj smo. če se ne rotimo, že v šestem letu po preobratu — k r 1 a t i n k a se je pojavila v celjski okoli«. — Z bo r«o v a n 1 e obrtnikov v ~ e'j J,J£trtek dne 17. t. m. zvečer bo v gostilniških prostorih »Narodnega doma* zborovanje obrtnikov. Razpravljalo se bo o vaznih vprašanjih za pridobitne sloje. — Hlesna veselica, katero so priredili v »Unionu« uslužbenci ce'jske porcije, je bila dobro obiskana. Zabava je bila prijetna in neprisiljena. Gotovo bo odpadel lep ael v blagi namen, v katerega je bila prireditev prirejena. — Mariborske vesti. V proslavo roj-?ine?a. dne kraljice Marije je bilo ob 11. url dopoldne v stolnici cerkveno bogoslužje, kateremu so prisostvovali zastopniki državnih in avtonomnih oblasti častniški zbor In drugi. Zvečer se je vrli!3 Narodnem gledališču proslava z opero »Cavallerio rusticano« in plesn m večerom gdč. Vavpotičeve — Sedemdeset-!, , , co je praznoval danes v Mariboru šolski svetnik Franc Jerovšek. 38 let že službuje na mariborski gimnaziji kot pro- tesor In nebroj naše IntePgence je črpalo ,čatnga zak!ada njegovega znanja du-s« za uspešen bo} v življenju. Vrlemušolniku in kremenitemu značaju: še na leta! — Z ozirom na vest nekaterln asopisov, da je bil v zvezi z napadom Rot dv°rano aretiran neki da tukaišnjl policijski komisarijat, n! bil rntSo a,še nae 7500 Din. Logar je dai Grudnu na roko lOOu Din. za ostanek pa sta se peljala v Dol Logatec. Pred Hodnikovo gostilno je Logar k -nje ustavil, nakar je Gruden iztopil. misleč, da bc dobil tam ostanek 6500 Din. V tem pa je Logar konja pognal in res ušel preko meje. Gruden je ovadil Logarja orožniku Kravosu kljub temu, da mu je še isti dan poslal Logar gstanelc kupnine, dočhn mu voza in vprege ni vrnil. Pri obravnavi pri okr. sod. v Logatcu je Jakob Gruden kot priča izjavil, da Alojzija Logarja sp'oh ne pozna in je trdil, da je sklenil kupčijo z nekim Al. Logarjem, ki pa ni identičen s tem Logarjem. Tudi je utajil, da je hotel konje iztiho-tapiti. Alojzij Logar ie bil oproščen, ker se senat ni mogel uveriti o krivdi, da bi bil vzel voz in konjski opremi, Jakob Gruden pa je bil obsojen zaradi krivega pričevanja na 3 mesece ječe. NA RAČUN DOLARJEV. Marija Slatnarjeva, del. žena v Stranjah, je izvabila od Kamniške hranilnice na prav zvijačen način posojilo 7500 Din. Stvar pa je izvedla sledeče: Pregovorila je hlapca Ivana Povšnerja, da se je izdal in podpisal za posojilo Janeza Cevka iz Klančevega, kateri je dal svoje poroštvo za njeno posojilo. Ta goljufija se je dobro obnesla in nič bi sc ne zgodilo ženi, če bi bila za menični dolg pravočasno plačala* Pustila pa je, da je menica zapadla in stvar je priSia na dan. Žena se je izgovarjala, da ni imela namena hranilnico ogoljufati in je za trdno pričakovala, da Ji pošlje njen mož iz Amerike dolarje, katere ji je obljubil. Baje ji je že poslal nekoč preko 900ti Din in se je torej na njegovo obljubo zanesla. Sodišče je obravnavo preložilo, da se ugotovi, če je ta zagovor * dolarji resničen. >> DRAG UDAREC. Dne 30. aprila zvečer sta trčila skupaj čevljarski pomočnik Jože Dolinar, po domače Kanižarjev v Sebenjah, in pa Janez Urbanc. Zadnji je baje napadel Dolinarja z nožem, Dolinar pa je pograbil po stareijt gorenjskem običaju, ki ni baš lep, precej težak kol in ga treščil po glavi tako, da ma je prelomil čelnico. Fant je vse priznal v tem smislu ta je bil obsojen na 2 meseca ječe in mora plačati Urbancu za bolečine 200 Din, 855 Din za izgubo zaslužka in pa vse stroške, tako da je ta udarec, ki bi bil lahko za Dolinarja smrten, precej drag. : Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani j3eriry Murger 7 La Boh&me. Prizori iz življenja ciganov. (Nadaljevanje.) A treba je bilo velikega napora, da so dopovedali Schaunardu, kaj se je bilo dogodilo. Neki komičen pripetljaj je še bolj zavozlal položaj. Ko je Schaunard nekaj iskal po omari, je odkril denar, ki ga je dobil Marcel in pet sto frankov* ki jih je menjal pri gospodu Bernardu. .»Ha! bil sem čisto prepričan,« je vzkliknil, »da me slučaj ne bo pustil na cedilu. Sedaj se spomnim... da sem šel zjutraj z doma, da ga ulovim. Da plačam zapali termin za stanovanje, ie res prišel v moji odsotnosti. Najini poti sta se križali, to je vse. Kako sem dobro napravil, da sem pustil ključ v omari!« »Sladka neumnost!« je šepetal Rudolf, videč Schaunarda, kako devlje novce v enake kupčke, »Sanje, laž, to je naše življenje*« je pristavil tilozof. Marcel se je smejal. čez eno uro so bili vsi štirje zaspali. Drugi dan opoldne so se zbudili in so bili videti v začetku zelo začudeni, da so skupaj: Schaunard, Colline in Rudolf so se držali, kot da se ne poznajo in so se nagovarjali z gospodom. Marcel jih je moral opomniti da so bili prišli prejšnji večer skupaj. V tem trenutku je vstopil v sobo očka Durand. »Gospod,« je rekel Marcelu, »danes je devetega aprila 1840..., po cestah je blato in Njega Veličanstvo Louis-Phllipipe ie še vedno kralj Francije in Mavare.« .Kaj je to!« je zakričal očka Durand, ko je zapazil svojega starega najemnika, »gospod Schaunard! Kako ste vendar prišli v sobo?« ~Po telegrafu,« je odgovoril Schaunard. dA glejte ga vendar,t je povzel vratar, »vi ste še vedno šaljivec!« sDurand,« je rekel Marcel, »nimam rad, da se meša, služinčad v moj razgovor; pojdite v sosednjo restavracijo in naročite, naj prineso zaj-trek za štiri osebe. Tu je jedilni list,* je pristavil in mu daL košček papirja, na katerega je bil napisal svoj. menu. Idite!« »Gospodje.« je zopet rekel Marcel trem mladim ljudem, »snoči ste mi postregli z večerjo, dovolite, da vam ponudim sedaj zajtrek, ne v mojem domu, temveč v vašem,« je pristavil in ponudil roko Schaunardu. Ko je bil zajtrek končan, je prosil Rudolf za besedo, »Gospodje,« je rekel, »dovolite, da vas zapustim ,. »Oh, ne,« je sentimentalno odvrnil Schaunard, »ne zapustimo se nikoli!« »To je res, tu nam je tako dobro,« je pristavil Colline. »Da vas zapustim za trenutek,« je nadaljeval Rudolf, »jutri izide .Mavrica’, modni list, ki sem mu jaz glavni urednik; in moram iti opravljat korekturo, v eni uri se vrnem.« »Hudiča!« je rekel Colline, »to me spomni, da moram iti na lekcijo k nekemu indijanskemu princu, ki je prišel v Pariz, da bi se naučil arabsko. »Boste šli jutri,« pravi Marcel. »O ne,« je odgovoril filozof, »princ mi mora danes plačati. In potem vam bom priznal, da bi bil ta lepi dan zame pokvarjen, Se bi ne skočil malo k antikvariatom,« »A se vrneš?« je vprašal Schaunard. »S hitrostjo puščice, izstreljene z gotovo roko,« je odgovoril filozof, ki je ljubil ekscentrične prispodobe. In odšla sta z Rudolfom. »Zares,« pravi Schaunard, ki je ostal sam z Marcelom, »namesto da bi se vdajal brezdelju, pa bi šel iskat nekaj zlata, da potolažim lakomnost gospoda Bernarda?« »Kaj,« je nemirno rekel Marcel, »vi se še vedno mislite izseliti?« »Za vraga!« je odvrnil Schaunard, »moram, ker imam sodno odpoved, stane pet frankov.« »Toda,« je nadaljeval Marcel, »če sc izselite, ali boste odpeljali svoje pohištvo?«. »Zato imam pravico; ne bom pustil niti lasu, kot pravi gospod Bernard.« »Za vraga, to mi ne hodi prav,« pravi Marcel, »jaz sem najel vašo sobo z opremo.« »No. to je res,« je odvrnil Schaunard. »A,« je pristavil melanholično, »nimam nobenega dokaza, da bom dobil pet in šestdeset frankov danes, niti jutri, niti potem.« »■Čakajte no,« je vzkliknil Marcel, »imam neko misel« »Razodenite jo,« de Schaunard. »Situacija je ta: postavno je to stanovanje moje, ker sem plačal za en mesec v naprej.« »Stanovanje pač; a pohištvo lahko postavno odpeljem če plačam; če pa bi bilo mogoče, bi ga odpeljal tudi nepostavno,« je dejal Schaunard. »Tako,« je nadaljeval Marcel, »imate vi pohištvo, a ne stanovanja, jaz pa stanovanje, a ne pohištva.« »Tako je,« reče Schaunard. to stanovanje ugaja,« je odvrnil »Meni MarceL (Dalje prih.) Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj. ST0EWER^REC0RD Vrhunec finomehanike. Zastopstvo Lud. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 6||. Kino »ljubljanski dvor” se odda takoj v najem Reflektantl dobe pofasnila pri ravnateljstvu kina „Ljnb-Ifanski dvor“ dopoldne od 9. do 12. ure. Oglašujte vedno v »NARODNEM DNEVNIKU"! MALI OGLA Cena oglasom do 20 besed Din S-—; vsaka nadaUna beseda 25 »ara t daviflno vred. Starali obstoječe iz ene sobe, s uporabo kaliin;e, t« odstopi prati primerni odškodnini, NmIov v apr« vi Usta. Leno sobo Če mogoča z uporabo sklona, aaparirano v sredini mest« se lice za mirnega gospoda, visokega položaia. Ponudbe pod * ..Sofea I." na upravo lisis Pncrctnn 108 or*lov * h!io’ I UauSI VU| 90 oralov, lep goed K 4.500.000' Dncosfnn 18 ortlov * bUi,ni (Uaual VU| kolodvora., lepa bila, radi preselitve pod eeno. lepa vila s parkom,'T vseliti, poleg velk vrt K 1.250.000 Bostflna, M trgovskih lokalov, ireliki lokali za ekspert v bližini kolodvor* K l1/, »H. Znamka za odgovori RealitMna pisarna ,.Rapld“, Maribor, Gosposka ul. 28. Mn vsako množino lepega, zdravega krompirja. — Najniije ponudbe samo za vagonsks naklade prosi ns naslov Franjo Golli, Celte. in to dne 12., 18. in 19. januarja t L__________________ se sprejemajo v polno popravo, se poniktajo, emajlirajo s ognjem in shrsnijo preko cime. „TRI BUNA“ F. B. L. KarlovSkac. 4. tovarna dvokolss in otroških vozičkov.________________________ „Jutr. Novosti" t dna 27. julija 1. 1923 nujno potrebujem. Odda u a j se proti nagradi v upravi ..Narodnega Dnevniks“. imiiMsi ie spreime a 16. januarjem na dobro domačo hrano. Naslov v upiavi lista. _ tla lin ii starale m >;pre}m<)U pri boljši družini 3 mlajši diiakmji ali dijaka. Klavir na razpolago. Vprašati je Gradišče 2/i. levo. Masi nlatt k\ hrepeni po iskreni liubezni ib lejem življenju, naj se javi pod ši&o »Bros ljubezni n| srečo*, as upisvo Usta- Starale prostorna, šolnina lega, sredi mest« ss Is proti odškodnini zamenja. Ponudbe pod ..Zamena" upravo tega Usta. neopremljeno, prost vh6v, išče zakonski psr bres otrok ; zamenja tudi sedanjo svojo lepo so bo. Dunajska cesta. Ponudbe pod „PlaSa dobro,*1 na upravo lista. _______ pesnika Valentin Vodnika v krasnem okvirju naprodaj. Ogleda se jo lahko v. upiavi Usta, Starale obst'oje?e Iz dveh sob ln kuhi njo se išče v sredtni mesu. Pla5* se dobro. Ponudbe pod »Stanovanjska beda« na upravo tata. Ho« sobo išče za takoj boljša gospodična evsnt. tudi s hrano. Ponudbe pod »Mir« na upravo lista. Akviziterja išče večje podjetie. Samo spretne in agilne moči naj ss oglase pod ..Spreten” na upeavo Usta. Latte sani. kape za eno aU dvovprege proda Albin Koman, Vižmarje 38. p. St. Vid nad/Ljubljano. UM za 200 dp 400000 K'- oz. več proti dobremu obrestovan]« in zemljiškem zavarovanju kakor tudi proti plačanemu sodelovanju za že mnogo let obstoječo in dobro prospevajoio trgovino s meš. blagom v Mariboru, nahajajočo se na najbolj prometni sesti z veliko bodočnostjo se išče takoj. Glavnica se lahko poioži tudi polagoma. Cenjene pismene ponudbe na A, Brinar, Maribor, hotel Meran (Ma netita T sveži mladosti, iiie pri mladem gospoda varnega zavetja, da ne usahne popolnoma. Ponudbe prosi pod šifro »Obuje-nje«, na upravo Usta. v Mariboru s hišo dobroidoia. 70 oralov I vseh kultur, z 80 glav živine la elektriko 6V, milj. K. nji. « 8 orali parka, prosto ■liti stanovanje, moidtrna, gradu »llina gostilna z le, karno in. 1 oral stavbiščt, promet 2,400.000-- K hiše, grajščine, l žago, mlin. trgovino proda pisarna Zagorski, Maribor Barvarska uliea 8. laike. MiMii ii maniji! Kdo bi vzel v službo kot praktikanta mladega, izobraženega gospo da, absolventa 0 realke, Izurjen stiojepisec, sin tovarnarja, nekoliko veščega že v pisarniških poslih. Ponudbe pod šifro „Ugodeno“ na up. 1. Kot iMa ml dluga ali kaj sličnega želi vstopiti mladenič, vešč slovenščine, angleščine ter deloma nemščine. Ponudb« na upravo lista pod ►Emplovmeni«. Hat oženjen, star £0 tet, razumen in veš6 vsakega vinogradniškega, poljedelskega, kakor tudi gospodarskega in domačega dela, želi spremeniti sedanjo službo Nastopi lahko takoj. Ponudbe z navedbo opravila in plače naj se pošlje na naslov: Jos Gregl, Brežic« ob Savi it 87 Krojaliia Franja Sega*Bele se priporoča cenj. damam. — Ljubljana, Poljanski nasip 84. star 48. let, s 80 letno prakso, izvežban v vseh panogah gospodarstva, 2eU premeniti mesto. Ponudb« u upravo lista pod „Energičen!* L. Mikui Ljubljana, Mestni trg 15 izdelovatell dežnikov Zaloga sprehajalnih palic. Popravila točno in solidno Sva zasebia uradnika s pisarniško prakso, zmožna knjigovodstva, korespondence in vseh pisarniških del, iščeta primerne službe. Dopise na: ..Mlada gospoda1*, poštno ležeč« Slov. Bistrloa. Za stiojaa Bizantu se sprejmejo takoj 4 dobri mizarji za pohištvo v trajno dalo Vprašati pri Florijanu Strauss v Tuzli. in Jkadur zobna pasu Vas mor« popolnoma zadovoljiti. Maii oglasi inajo uspili! Najcenejše in najhvaležnejše darilo ftaši$ malim (e: JV{ej zuerinjaK knjiga s 45 slikami In k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6* - Moj' ljubčki živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15'—. JV{ladi slikar 10 tiskanih predlog za po-barvanfe s akvarel - barvam ali pastel-barvniki Din 4‘-V Crnipeter staroznana, vesela družabna igro za zimske večere. 1 igra Din 4*-. Na novo Izila knjižica: Man Albreht: Zelena liuoda Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic in pravljic iz domačih in tujih krajev. Obsega 64 štreni. Najprimernejše darilo za našo nežno mladino. Cena lično vezani knjižici Din 15 — Vse se dobi v Zvezni knjigarni as ar Zveina tiskarna in knjigarna Wolfova ul. 1 v Ljubljani Marijin trg 8 Izdeluj"e vsakovrstne tiskovine, knjige, brošure, poslovne knjige, bloke, note, tabele, vstopnice, razglednice, naro-Čilne knjižice, lično, hitro in po konkurenčnih cenah. Moderna knjigoveznica. -Sc »JELKA.« Višek vseh sredstev za čiščenje parketov is linoleja Ohranjuje les in linolej v naravni lepoti. Obnovi hišno opravo.. Da najvišji blišč naglo brez truda. Poraba }e majhna. Steklenica pol litra vaebtaa zadostuj« za 180 do 200 m’ Krtača in železni ostružek sta nepotrebna. »Jelka" je pralna. Pod vplivom vode, lesk in blišč ne trpita. Zahtevajte .Jelko*’ povsod ali pa Jo naročajte pri lastnici In edini Izdelovateljici ,Jelke*' v Ljubljani. Drag. Zalaznik, Ljubljana. Pazite na znamko ,,Jelka*4. »m«... .n .iilimiHTn i. i MB———— SPLOSNA KNJIŽNICA št. 1. I. Albreht: Ranjena grada, povest, broS. Din 12 vez. Din 17 , 2. R. Murnik: Na Bledu, povest . . „ . 3. I. Rozman: Testament, ljudska drama . . 4. C. Golar: Poletno klasje, izbr. pesmi . . 5. F. Milčinski: Frldolln Žolna, humor. . > 6. Dr. Lavo Čermelj: Boškovičev nauk, . » 7. Utva: Andersenove pripovedke, > 8. Gaboriau: Akt St. 113, roman „ 9. Fr. Veber: Problemi sodobne filozofije . .10. i. Albreht: Andrej Ternouc, povest . „11. P. Golia: Peterčkove poslednje sanje „ „ 12. Fr. Milčinski: Mogočni prstan, nar. pav. » .13. V.M.Garšin:NadežnaNikolajevna,pov., . 15. E. in I. Goncourt: RenčeMauperin, rom., Cene se razumejo brez poitnlne. liMfiH-Ljubljana, top tFjj 8 In po Oti Knjigarnah. » 16 1» » 22 • 12 9 to 17 » 20 » » 26 N 8 » to 13 » 16 to to 23 » 12 » to 17 m 22 to to 28 m 24 « • 30 m 6 n » 11 * 12 m to 17 m 12 n to 17 » 10 • to 15 • 15 to m 21