23. številka. Ljnbljana, v petek 29. jannvarja. XIX. leto, 1886. Izhaja vsak dan iveter, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti preje-nan za avstrijsko-ope'-sko dežele za vse leto tfi tfld., za pol leta 8 pld., za četrt leta 4 gh\., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub l j a no brez pošiljanja na dom za > so leto 13 gld., za ritrt let* 3 gld. 30 kr., za jedeu BMNM 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mt-sec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se OBnitniln j t»d<-nkrut tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi b< no vračajo. Uredništvo in u pr a v n i št v o je v Rudolfa Kirbiša hiši. .Gledališka stolb,iu. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznauila, t. j. vae administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za L j u b 1 j a n s k e naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ „ četrt leta........ 3 „ 30 „ „ jeden mesec....... 1 „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec....... I „ 40 „ Upftnvniitvd t, Slov* Stirodn*'. Grof Andrassy in bolgarsko združenje. Nihče drugi, kakor grof Julij Andrassv, ki je delal pri Berlinskem dogovoru in kateremu je jasna diplomatska zgodovina Balkana iz polupre-teklega časa, izustil je zadnji ponedeljek svoje mnenje k vročemu vprašanju na Balkanu, zlasti pa k zjedinjenju Bolgarske z Vztočno Rumelijo Kraj in čas, v katerem je govoril preizkušeni diplomat nesta bila umestna in zastran tega se od ust do ust, iz časnika v časnik prenaša desetero vprašanj, katera bi rada dosegla pojasnilo o vnanjem povodu, o osobnem nagibu Andrassvjeve interpelacije v go-renjej zbornici ogerski. Zakaj grof ni nastopil, ni svojega stališča poudarjal v delegacijah, kadar je vnanjega ministra imel pred sabo, ko je bolgarsko-rumelijsko vprašanje bilo še na diplomatski poti, ko je zjedinenju bolgarskemu pretila večja nevarnost, naj veča pač od srbske (avstrijske) strani ? Povedati moramo že tu, da se je grof Andrassv v svojem ponedeljskem govoru pokazal starega in logičnega prijatelja bolgarskemu združenju in daje zato molčanje njegovo ob času delegacij tem nera-zumniše, ker je to rajši sedaj storil v ogerski gorenji zbornici, ki se odlikuje po svoji politični mlač-nosti in zaspanosti, ter se je pri tem s svojo inter- pelacijo obrnil k ministerskemu predsedniku Kolo-manu Tiszi. Ni čuda tedaj, da sedaj javno mnenje stika za razlogi Andrassvjevega „ex tempore" in da je že uganilo, da je kritika ob jednem program bodočega našega vnanjega ministra — grofa Julija Andrassyja. Mi ne bomo preiskavah, kakšni osobni nameni so vladali Andrassvja pri ponedeljski interpelaciji, niti, v koliko bodo ti nameni tudi doseženi. Poglavitno nam je vsebina njegove interpelacije. Grof Andrassv svari, da bi se Bolgarska z Vztočno Rumelijo združila, kakor se za resnico jemlje, na podlagi „personalne unije", tako da bi knez bolgarski bil od sultana imenovani guverner Rumelije. Po takem združenji bi se odnošaji Bolgarov do Turčije nič no zboljšali, bi ne postali stanovitnimi, marveč bi prejšnje kočljive razmere dobile novo gradivo za prevratne spletke, za nemir, ki bi vedno vzburjal Evropo. Knez kot guverner b: moral poklicati na pomoč turške čete, ako bi se bolgarski narod z nova vzdignil in se še tesnejše združiti hotel. Bolgari ne marajo več nositi turškega suzerenstva in če bode knez bolgarski hotel biti zavoljo oportunitete turški vazal, silil ga bode v samostojnost sam narod njegov. Knez bode dober sosed Turčiji, ako bode Bolgarska nezavisna; knez-Buzeren pa ne more biti dober sosed, še manj pa zanesljiv guverner. Ako se ustanovi „personalna unija", ne bode konec prevratnih idej, a kot guverner bo knez prevrat lahko podpiral, ker bo imel moč za to. Za nemir na Balkanu, za navskrižja mej evropskimi velemočmi bodo tako odprti novi viri. Vztočna Rumelija se taka, kakor jo je napravil Berolinski dogovor, ne more vzdržati. To misel je Andrassv imel že na kongresu in hotel je, da bi na mestu Bolgarske po osnovi San-Štefanske pogodbe kongres oznamenil manjšo bolgarsko državo z naravnimi mejami, „ostalo pa, kar bi bilo potreba za varstvo Turčije, naj bi se Turčiji „sans phrase" dodelilo". Ko je Andrassv videl, da sta v tej stvari Rusija in Anglija že dogovorjeni, ni več zastopal svoje misli, temveč je gledal, da Turčiji v Vztočno Rumelijo ostane kolikor največ potov odprtih. Turčija svojih pravic ni uporabljala. Rumelija je le na papirji bila tu rška provincija, v resnici pa ne. Tako je prišlo, da se je Rumelija združila z bolgarsko kneževino v štiriindvajsetih urah. Avstrije naloga torej ne more biti, da bi zavirala združenje, da bi se poganjala za „status quo antett, nego doseza naj rešitev takšno, katera bode trajna in stanovitna. Predsednik Tisza, iz katerega je govoril vnanji minister grof Kalnockv, dal je na Andrassvjevo interpelacijo kratek odgovor brez stvarne vsebine. Grofa Andrassvja ni mogel potolažiti s pojasnilom, kakšno stališče Dunajski kabinet zastopa nasproti baje nameravani „personalni unijia Bolgarske z Rumelijo. Ali mi smo zopet jedenkrat čuli madjarskega grofa diplomatsko modrost. Z močno logiko nas je uveril o neprilikah, ki bi jih imela „personalna unija" Bolgarov, že smo mu voljni izreči hvaležno priznanje, da bi on rad Bolgarom dal več, kakor si tačas sami želijo, namreč celo realno unijo. Mi simpatizujemo z bolgarskim narodom, ki tako pogumno zastopa prepričanje o narodnem svojem poklici in mrzi nnm vsako vedenje, katero ta narod ovira v njegovih pravičnih težnjah. Toda vselej bomo simpatičen glas za Bolgare dvomovito analizovali, kadar prihaja od protislovan-8ke, mad jurske strani. Tako tudi sedaj, ko Bolgarom svojo naklonjenost kaže grof Andrassv. Realna unija je sigurno boljši od personalne, ako se govori o zjedinjenji jednoličnega naroda. Z realno unijo bi se bolgarska država osamosvojila in okrepčala. Toda, ako mi v tem vidimo moč jednega slovanskega naroda. Madjarska politika vidi v takem bolgarskem zjedinenji poleno, ki bode tolklo ob ruska kolena, kadar bi se hotela pomakniti proti Carigradu. Močan in samosvesten bolgarski živelj v svoji državi bode najboljša trdnjava proti ruskemu natisku na Balkan, v obližje vitežkib Madjarov. To je morebiti blodnja, a v tej blodnji ne živi le grof Andrassv, nego tudi lord Salisburrv in po tej blodnji ravna se vsa orijentalska politika glede na Balkan, po vnanjem soditi. Ker je grof Kalnokv vnanji minister države, katera skuša z Rusijo hoditi po jedni stezi, zato meni prejšnji vnanji minister, da bode Avstrija preveč delikatna z Rusijo in da v realno unijo ne bo dovolila proti volji Rusije. Prijateljstvo avstrijsko-rusko bode Madjaro in iz teh bolečin izvira interpelacija grofa Andrassvja, ne pa iz simpatij do Bolgarov. To je pravo madjarsko zlato. Iz državnega zbora, Na Dunaj i, 28. januarja. Poslanci so se vrnili, danes se je zopet otvorilo državnozborsko poslopje. Ne da se tajiti, mo- LISTEK. Ivan Zbogar. Zgodovin.sk roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil Jos. EržiSnik.) (Dalje.) VIL Videla me bodeš 8e jedenkrat v tej podobi, in tist dan bode poslednji. Ta razgovor ni ostavil preglobokih utisov v Toničinem duhu. Ker se je Lotarjevo ime nagosto omenjalo v krogib, v katere jo je uvela sestra, spomnila se je vselej, kadar ga je čula, onih čudnih in nenavadnih mnenij, katera jima je bil razlagal Matej; a to je bilo samo mimogredoče vzru-janje in sramovala bi se bila, udati se mu. Raz-mišljajočo v prvem trenotji o vtisi, kateri jej je vtisnolo ono pripovedovanje, užalilo jo je, da si ni mogla ustvariti o Lotarji trdnega in varnega soda; toda nje nrav ni bil tak, da bi se bila bavila dolgo časa z brezuspešnim ugibanjem o stvareh, dirnovših se je toliko rahlo. Čim silnejše so objemala nje čuvstvo bližnjo okolico, tem menj so jih mikale neznane stvari. Kar se razleti nekega dne po Benetkah govorica, da je Lotar prišel in to govorico je navdušeno veselje radostnega naroda brzo potrjevalo in Širilo, da je dospela naglo dio Toničinih ušes. Baš tist dan imela je iti z gospo Albertovo v neko družbo, sestavljeno z večine iz same inostrane gospode, katero so privabile v Benetke pustne veselice; shajala se je sedaj ter sedaj, da se je zabavala z godbo. Jedva prideta naši sestri tja, ko naznani sluga gospoda Lotarja. Hipno gibanje začudenja in vzra-dovanja preveje društvo ter vzruja osobito gospo Albertovo, katero so vse nenavadne ideje zelo lahko zanimale. Zdelo se jej je, da nje Čuvstvo napoveduje srečo in ker so se vse nje misli sukale okolo Tonice, stisnola jej je naglo roko, ne da bi prav za prav vedela, kaj naj bi to značilo. Tonico je ta novica drugače dirnola; nekaka groza jej je zožila srce, ker se je vspomnila, slišavši Lotarjevo ime, nekaterih vznemirljivih in strašnih okolnostij, katere jej je vzbudilo pripovedovanje starega upravitelja. Nekaj časa se celo ni osmelila, upreti oči vanj, a potem ga je videla razločno, ker je bil blizu nje ter jo je, če se ni motila, baš opazoval, ko se je ona vanj ozrla. V istem trenotji obrnola je svoje oči strani, a vender jih ni ustavila na no-benej drugej stvari. Opiraje se ob starinsko mramorno vazo, v katerej so cvele cvetice, pretvarjala se je, kakor bi se zanimala za jako malo zabaven razgovor, da bi tem laže obračala svojo pozornost drugam. Gledajoč ga, preletalo je Tonico čuvstvo, kakeršno ni dotle še nikoli čutila; zdelo se jej je povse neznano in novo. To ni bila več groza; nič bolj ni bilo podobno onemu čuvstvu, kakeršno si je mislila, da ga obudi prvo rajanje ljubezni; bilo je nekaj nedoločnega, negotovega, temnega, sodržavalo je nekak spomin, nekake sanje ali nekako prijemanje mrzlice. Prsi so se jej šiloma dvigale, udje se jej tresli, oči kalile, nedopovedna medloba jo je numentalna zgradba mojstra Hansena okrasila se je tekom zadnjih mesecev v marsikaterem oziru. Zlasti je omenjati prelepih fresk, s katerimi je Eisen me nge r j e v čopič ozaljšal veliko dvorano. Tudi uhodni prostori odičeni so s kipi, kateri nam predstavljajo mitologična božanstva. Prva seja je bila, to se je poznalo na marsikaterem praznem sedeži. Levica sicer bila je zbrana skoro v polnem številu. Tam, kjer so zbrani pristaši pder scbarferen Touart", na skrajni levici gladil je silni Knotz svoje velikanske rudeče brke, in iz gostega krdela ^njego v ih privržencev svetil se je rujavi oguljeni baržun in rudeekasti nos p jslanca Per ne rs torta. Le Herbsta s- pogrešal mej levičarji, zdravje mu baje še ne dopušča, da bi se udeležil parlamentarnega gibanja. Mnogo več praznote zapazil si mej desnico. Starega Groholskega, izkušenega voditelja poljske delegacije, si zaman iskal mej njegovimi rojaci, Dalmatincev sploh ni bilo nobenega, Humani iz Bukovine zastopani so bili jedino po novoizvoljenem poslancu Zotti in tudi mej Slovenci manjkalo je tega in onega. Z jedue strani zadržavala jih je velika daljava, z druge so pač znali, da prva seja po tako dolgem počitku običajno ni zanimiva. In niso se varali. Predsednik dr. 8 molka otvorivši sejo, spo-minal se je s srčnimi besedami treli kolegov, katere je od zadnjega zasedanja .sem pobrala nemila smrt. Potem pozval je z nova izvoljene na obljubo; zapisnikar pretita dotično formulo, in ustopivši članovi državne zbornice, mej njimi prof. Šuklje, store svojo obljubo, vsak v svojem rodnem jeziku. Na to se prebere dolga vrsta peticij, večina izinej njih izvira od Učiteljev raznih srednjih šol, kateri se potezajo za to, da bi se profesorjem odmerila ista glavinska plača, kakor na Dunaj i ter da bi se uvrstili po dosluženih 15 letih v VIII. dijetni razred. Ko so bile te formalnosti pri kraji, vzdigne se grof Taaffe ter predstavi novoimenovanoga naučnoga ministra pl. Gautscha. To vam je MOŽ sicer mladostnega obraza, a vender ne bi nihče .mislil, da šteje stoprav 34 let. Lasje njegovi so namreč že popolnem osiveli. Rasti je visoke, elegantne postave, v svojem pOBtopunji in kretanjl kav 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 w 23 24 96 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 II. m. I. SCO f.15.— Letni prebitek S"*8 k50i-f-1.50t|l3 50 1350, 13M 13J50 13 50 eS -e -c P -H o.S "S a a-»—< I* 50, 50 601 50i 50! 501 50 50 50 50 BO 50 60 60 50 50 50 50 50 50 50 50 0 50 50 50 50 50 5 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 9 2 a 4 4 5 6 7 8 8 9 10 U 19 13 14 16 17 18 19 21 22 23 •25 26 28 30 32 33 35 37 39 41 14 46 48 51 =>3 56 59 >>2 •29 92 58 26 97 71 48 28 11 9« 87 8 78 79 85 94 08 26 49 77 10 49 93 42 98 60 '28 03 8 75 72 77 90 5065 50168 42 14 57 ;J3 73 12 89 54! 106 62 124 38l 142 85 162 J 06! 182 04 202 224 246 270 294 319 346 373 401 431 462 494 527 562 598 635 674 714 757 800 846 893 942 994|24' 1047 48 1102 88 1350 97 54) 42)14 57133 7.'i112 8954 106 62 124 38 142 85 162 06 182 04 1160 1220 1282 1347 -r 1414 1485 1557 1633 17121621 179462, 1879 901 1968,60 Delavcu, ki bi bil 50 let zavarovan in bi le za 3 boleznine dni na leto stroškov imel, nabralo bi se v tej dobi zavarovalnine, glavnice in obrestnih obresti gld. 2060 64. Vse Številke tedaj jasno govore, da bi bilo žive tno obvezno vesoljno zavarovanje vseh delavcev osnovano na podlagi tega predlogr. Sicer je pa ločenje zavarovanja za slučaj bolezni od zavarovanja proti nezgodam, s preskrbijo -vanjem v starosti ali ne, tudi zaradi tega neugodno, ker se v slučaji neosmrtne nezgode le prav redko-krat da določiti, je li dolžnost izplačevanja odškodnine podporni blagajnici za bolne ali pa zavarovanju proti nezgodam. Ako bi se pa vsa zavarovanja združila, take težkoče bi se niti ne pojavljale. Izvestno se more tudi reči, da bi osnova po državi prirejenega zavarovalnega urada ne bila prav nič težavna, ako bi državni zavarovalni urad, oziroma pokrajinski zavarovalui uradi vsprejeli tudi opravljanje zavarovanja za slučaj bolezni, ker bi se po upravni udeležitvi delavcev in gospodarjev mnogo u prostila ter bi bila cenejša. Za tako obširno delovanje, kakor bi ga imelo državne zavarovanje, je prosta in točna razvrstitev opravil nepogojno potrebna. Neizbežno potrebna je tedaj tudi tesna in natančna razvrstitev zavarovalnine s stalnimi postavki, ki bi bili toliko viši, kolikor veči bi bila nevarščina; naposled bi bilo potrebno tudi zavarovanje po določeni mezdi, oziroma po mezdnih razredih. Sicer nimamo zanesljivega merila, po katerem bi se mogli določiti taki postavki; toda resna in trdna volja, naj bi se pričelo b takim ljudomilim delom, našla bi za začasno naredbo dovolj opore v sestavljenih statistikah nemške države, avstrijske rudarske obrti, avstrijskega zavarovalnega društva proti nezgodam in več družili podpornih blagajnic in na podlagi teh bi se dalo vsaj približno pravo zadeti. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 29. januvarja. Veliko hrupa je napravil ukaz nančnegn ministra, da se mora iz Šolskih biblijotek odpraviti knjiga: ,,Die grossen Schlachttage aus dem Na-tionalkampfe Deutschlnnds gegen Frankreich ira Jahre 1870". Ta knjiga je bila jako sposobna gojiti velikonemške ideje v srcih avstrijske mladine in jo tako preparirati za bodočo Veliko Nemčijo, ki naj bi se raztezala do Jadranskega morja. Vsak pravi rodoljub mora biti vesel, da se je ta knjiga odpravila iz naših šolskih knjižnic. Da to našim Velikonemcem ni po volji si lahko mislimo. V nanje države. 22. t. m. so makedonski prostovoljci iz oddelka Panice z zastavami in vojaško godbo prišli pred palačo holgurNltrgu kneza in mu napravili veliko ovacijo. Knez prišel je na balkon, zahvalil se je prostovoljcem in svetoval makedonskim vojvodom, da naj skrbe za mir in red v Makedoniji. Vojvode so se pritoževali, da grški agitatorji ščuvajo narod k ustaji. Vojvode so obljubili vse storiti, da se ohrani red v tej pokrajini. — Ker je na Angleškem konservativno ministerstvo dobilo nezaupnico in pride morda Gladstone na krmilo, je upanje, da se bode kmalu vzhodnorumelijsko vprašanje ugodno rešilo. Največja ovira bilo je angleško-rusko nasprotje. Ker je Gladstone prijatelj Rusom in sam priznava, da jim gre prva beseda na Balkanu, se bosta Anglija in Rusija že v tej stvari sporazumeli. Že vlani sta nekda GrSka in Srbija sklenili pogodbo, po katerej spadajo Melnik, Novi ro-kop, Strumica, Bitolija, Ihrida in južni breg reke Skunbe do Jadranskega morja v mejo grških, ostalo makedonsko ozemlje pa k ozemlju srbskih interesov. Ti dve državi sta sicer sklenili, da takoj ne bosta skušali prilastiti si teh krajev, ampak bosta z vsemi sredstvi, kolikor jih imata na razpolaganje, ovirali v teh krajih razvoj bolgarstva. Nevarnost, da Orkl začno vojno se je vidno povekšala, ker je na Angleškem palo konservativno ministerstvo. Angleški liberalci pa simpatizujejo z Grki. Grki so se že bili obrnili do Gladstona, ko so čuli, da Anglija hoče z vso energijo zabranjevati Grkom vojevanje. Gladstone je v svojem pismu na Atenskega župana izrekel nado, da se Grki ne bodo upirali nasvetom vele vlasti j. V ostalem je pa to pismo Grkom v jako prijaznem duhu pisano. Zategadelj bodo Grki vsekako iz njega sklepali, da njim Anglija ne bode nasprotovala, ako začno boj, če njim tudi pomagala ne bode. — Kakor se vidi iz grških oficijoznih listov, hočejo Grki ostati na epi-roškej meji samo v obrambi, bojevati si pa mislijo v Makedoniji. Seveda v Makedoniji je veČina prebivalstva bolgarska in ta pokrajina je za zmeraj za nelenstvo izgubljena, ako si jo hitro ne prisvoje. lin.Hi ju hitro nadaljuje grajenje transkaspiške železnice. 13. decembra bila je ta železnica dodelana do Askabada, do konca marca bode pa že do Merva. Potem bode Rusija skušala pregovoriti Angleže, da se zveze ta železnica z indijskimi železnicami, kajti potem bode mogoče priti v 10 do 12 dneh Iz Londona v Indijo. Najbrž bodo Angleži v to privolili, ker bode tačas v Angliji skoro gotovo prišel na krmilo Gladstone, ki jako zagovarja pri vsakej priložnosti prijateljstvo z Rusijo. To bode pa tudi mnogo koristilo angleškej trgov mi. V Abesiiiljo prišlo je nekda mnogo ruskih kozakov pod vodstvom atamana Nikolaja Jovanovica. V Asumari so jih Abesinci prijazno vsprejeli. Pri obedu so peli rusko himno. Rusko zastavo pozdravili so Abesinci s 5000 puškinimi streli. Kozaki prinesli so seboj mnogo svetih podob in portretov ruskega carja. „Novoje Vremja" misli, da se bodo mej Rusijo in Abesinijo ustanovile podobne razmere, kakor so mej Rusijo in Črnogoro. V pniKlteiii deželnem zboru začela se je včeraj debata o protipoljskem predlogu. Galerije bile so polne dolgo poprej, predno se je začelo zborovanje. Zbornica bila je skoro polnoštevilna. Raucb-haupt je utemeljeval protipoljski predlog. Ko je še govoril, prišel je v zbornico knez Bismarck. To je zbornico jako presenetilo, kajti Bismarck že pet let ni bil v pruski zbornici poslancev. Mnogo narodnih liberalcev je ustalo, kar je vzbudilo veliko senzacijo. Rauchhaupt je trdil, da v mešovitih okrajih tudi v Avstriji in Rusiji slovanski Jvelj vedno nazaj potiska Nemce in da Prusija jako prizanesljivo postopa pri iztiranjih, čemur je manjšina ugovarjala. Govornik se je koncem izjavil, da mora zbornica poslancev strogo obsojati sklep državnega zbora. Za njim se je oglasil za besedo knez Bismarck. Bil je videti jako razburjen. Državni kancelar je začel razkladati, kako je Prusija pridobila poljske dežele in kake dolžnosti je prevzela. Kjer bi te dolžnosti nasprotovale praktičnim smotrom nemške narodne politike, se on zanje ne briga. Prebra1 je spomenico generala Grollraanna iz 1832 leta, v katerej se poljska „žlahta" imenuje pravo zlo v deželi. Prusija je tako dolgo zaupala Poljakom, da so gibanja v 1846 in 1863 jo prisilile drugače postopati, Bismarck se pritožuje, da Nemci preveč obožujejo vse, kar je inozemskega, še celo Bona-parta bo poveličevali tako, da zato ni noben coolo- giSk izraz dovolj oster. Pritožuje se, da ga dolgo neso prav razumeli, da je imel težavo prodreti s svojim gaslom: kri in železo. Kar se tiče Rusije, pravi Bismarck, da sta za pokojnega carja bili dve stranki pri ruskem dvoru; protinemška z Gorča-kovom na čelu in Prusiji prijazna, katero se je on prizadeval okrepčati. Slučajno je on 1870. leta bil izvedel, da je pruska opozicija imela neko tajno zvezo s francoskim poslaništvom v 1863. letu. Sicer pa on neče razkladati tajnosti te zveze. Boriti se je tedaj moral proti notranjim intrigam in škodo, željnosti inozemstva. Nazadnje je Pruse rešilo njim prijazno mišljenje lorda Russla. Težave v 1863. bile bi se še povekšale, ker je bila trdna volja kraljeva, pogoditi se brez umešanja inozemstva z Avstrijo. Sanjarija, da bi se še kedaj obnovila Poljska, mora se razrušiti. Poljaki sedaj Še vedno mislijo, da so Prusi le proti 24 urni odpovedi. Ako Poljaki mislijo v Nemčiji delati za poljsko stvar, tedaj jim on kliče z Gladstonom: „Hands off": Mari se Poljaki na skrivnem ne mislijo od nas odtrgati. More li kdo izm^j poslancev dati častno besedo, da on nema prav. Nadalje je Bismarck razkladal, kako bi se postopalo proti popoljčenju. Nazadnje je začel napadati večino državnega zbora. Dvajset sklepov državnega zbora ne bodo nič spremenilo naredb o izti-ranji, klical je. Takej opoziciji more se narediti konec. Če tako pojde, bode že on vedel, kaj mu je svetovati cesarju in zveznim knezom. Tak minister bil bi plašljivec, ki bi se ne upal v takem slučaji storiti, kar je treba in prevzeti odgovornosti. On bode že našel sredstva, da bode vladal brez državnega zbora, Če drugače ne pojde. Kakor se poroča iz Londona namerava an-gleSko ministerstvo odstopiti, ker je dobilo v zbornici nezaupnico. Gladstone hode poklican, da sestavi novo ministerstvo. Sicer bode pa Gladstone imel dovolj težav, ako se bode hotel obdržati na krmilu. Mej liberalci ni prave jedinosti. Pri zadnjem glasovanji je vlada le zato za toliko glasov ostala v manjšini, ker je 76 Parnellovcev glasovalo z opozicijo. Gladstone se bode moral vedno ozirati na Irce, ako se bode hotel vzdržati. Na izjemne zakone na Irskem sedaj v Londonu že nekda nič več ne mislijo. Dopisi. Iz Oorlce 27. januvarja. (Obravnava o konfiskaciji „Soče.u — Ajševska zadeva. — Še jedenkrat Gregorčičeva interpelacija. — Dr. Bizzaro in prof. Maionica.") Tedaj pet mesecev je potreboval g. državni pravnik, da je preštudiral ugovor zoper konfiskacijo nSoČe"; pričakovati je bilo radi tega, da bode razprava temeljita, prepričevalna, tako da se vsak Slovenec ukloni pred razlogi gospoda državnega pravdnika ter nedvojbeno pripozna in spozna, da je naša okrožna sodnija res središče pravice in jed-nakopravnosti. Ni nam namen razmotrovati, kakšen utis je ona obravnava na nas naredila, konstatovati hočemo pa, da utis na „Sočinega" zagovornika, g. viteza dra. Tonklija, ni bil posebno ugoden, kajti ugovarjal je državnemu pravniku tako, da je njegove razloge popolnoma ovrgel, o čemer se vsakdo lehko prepriča iz obširnega popisa one obravnave v 4. št. „Soče" iz dne 22. t. m. Vidi se pr, da tudi zagovornik dr. Tonkli ni sodnikov prepričal o ne-utemeljnosti pravdnikovih razlogov, ker so ugovor zavrgli in konfiskacijo potrdili, a gospod zagovornik je takoj objavil priziv na višjo sodnijo. Ta pravda je bila zanimiva še z druzih stališč, kajti po nji se je še le poizvedela uradna tajnost, da je preiskava zoper one mladeniče Goriške, ki so škandal v Ajševici izzvali, ustavljena, ter da se bode vendarle obravnava zoper Ajševske fanto vršila. Zadeva vleče se že kot morska kača in govorilo se je, da bode vse zaspalo, sedaj vendar smemo biti prepričani, da pride vsa zadeva pred sodnijo in da pride tudi resnica na dan. Saj so že tako bili Ajševski fantje nemirni, ker so se bali, da bode stvar zaspala, se^aj bodo imeli priliko, da javno pred sodniki in pred vsem narodom povedo, kar vedo. O znani interpelaciji dra. Gregorčiča, ki je pouzročila, da je gospod Valentin Devetak, bivši voditelj inestno-odrejeni sodniji, na lastno prošnjo svoje mesto ostavil in prestavljen bil k c. kr. okrožni sodniji, govori in piše se mnogo. Ž njo pečala se je tudi odvetniška komora, v kateri so nekateri gospodje odvetniki hoteli izreči g. Devetaku zaupnico, češ da je bil on po oni interpelaciji zadet; a kakor je že navada pri takih zadevah, so oni gospodje, ki so hoteli imenovanemu sodniku koristiti, ravno nasprotno dosegli. Jeden italijanskih odvetnikov se je odločno izrekel zoper zaupnico v odbo-rovi seji, ker je on sam tudi Blišal pritožbe, ka-koršne so bile v interpelaciji navedene, dostavljajoč, da naj bo fakta overžejo, ako neso istinita, inače pa naj gospodje molčijo. To pa ni zadostovalo nekim gospodom, sklicali so še občni zbor odvetniške komore, da bi vendar prišli do zaželjene zaupnice; a k temu zboru ni menda nikdo prišel razen predsednika, tako da ni o izidu in zaupnici niti duba niti sluha več. Vse, kar se je dalo doseči v tej zadevi, bil je menda neizmerno surov, židovsko — nesramen osoben napad na dra. Gregorčiča v t u kaj-snem .Corrieru", o katerem smo že zadnjič poročali. Do pravde mej doktorjem Bizzarom in profesorjem Maionico ne pride, kar je bilo vsakemu, kdor tukajšnje razmere natanko pozna, že a priori znano. Dr. Bizzaro preklicuje svojo izjavo, ki je bila natisnena v „Rassegni". Zanimiv je ta preklic v tem ozira, da profesor Maionica ne more tajiti, da ni prodajal izkopanih stvarij, iz Ogleja v London, poudarja se le, da je bil v to pooblaščen. Tudi prav 1 Iz Trsta 24. januarja. [Izv. dop.] (Volitve v mestni in deželni zbor Tržaški.) (Konec.) O volitvi mestnih očetov, zastopnikov II. volilnega razreda ni nič posebnega omeniti. Že od nekdaj je bil ta razred neizpodbita svojina progresovske stranke. Večinoma odločujejo odvetniki, katerih je na preoBtajanje v Trstu. Associazzione Politica se ve da je tudi za ta razred postavila kandidate že zaradi lepšega, če prav se nikdo ni nadejal najmanjšega uspeha. Nasledek temu je bil, da so se progressovci bolj oživeli in tudi v tem nikdar njim izpodbitem razredu za volitve svojih kandidatov zanimali. Vseh volilcev v tem razredu je 372. Izmej njih le 21 ni vzelo glasovnic. Volitve se je dejanski udeležilo 313 volilcev t. j. le 38 ni izpolnilo svoje državljanske dolžnosti. Izmej oddanih in veljavnih glasovnic je bilo 199 kompaktnih za pro-gressovske kandidate in komaj 79 za kandidate Associazione Pol., 32 glasovnic z mešanimi kandidati in 3 so bile prazne. Konečni izid volitve je bil, da so izvoljeni progresovski kandidatje dobili po 225 oo 209 glasov. Pri zadnjih volitvah leta 1882 so izvoljeni progressovci dobili le po 187 do 155 glasov. Kar jo prej rečenega o drugem volilnem razredu, velja tudi za prvi volilni razred Tržaških bogatinov z opombo, da v tem razredu so navadno konservativci, vladni možje gospodovali. Navadno so pa ti možje tako volili, da izvoljenci neso bili ne tič ne miš, ali pa so po kakem kompromisu volili zmerne može, katerih je bilo 6 izvoljencev jedne stranke, ostalih šestero pa druge nasprotne stranke. Takrat se naravnost ni toliko delalo na to, kajti obe stranki sta za prvi razred tudi proglasili svoje posebne kandidate in zanje tudi na vse kriplje delali. Nekaj prav smešnih povestic bi vedel navesti o moledovanji glasov za te kandidate. Tam v veliki trgovski hiši prišla sta zaporedoma dva odvetnika moledovat glasov obeh gospodarjev. „Mi Slovani smo vsi/' pravi jeden odvetniku, ,,mi Slovani emo vsi za Progresso; kdo bi glasoval za Associazione politica, ki tako sramotno propada in Slovanov neče priznavati, da so ta odločilen faktor!" „Migho detto, mig ho detto" in tako je migal odvetnik, da ne delajo prav, da se sami pogrezajo; pa tega vender ne mislim, da bi vi za Progressovce glasovali. Kako je jeden glasoval, to je tajnost, katero bi le vohuni in ogleduhi izvohali, o drugem pa tu očitno povem, da ni šel volit, ker je izprevidel, kako globoko v blato je Associazine Politica zavo-zila. Mož je pošten Avstrijec po tudi Slovan, kateremu se gnjusi, da se italijanski živelj preveč goji. Rekel sem, da se je od obeh stranij na vse kriplje delalo za nasvetovane kandidate. To se tudi kaže v Številih. Vseh volilcev tega razreda je bilo 250, mej temi sta dva konsorta (Slovana) per or-dine superiore v volilni imenik upisana. Glasilnice je dobilo jih 228. Od teh se je volitve dejansko udeležilo 206. Izmej oddanih glasilnic jih je bilo 72 kompaktnih za progressovske kandidate! in le 70 za konservativne kandidate Associazione Polit. 64 glasovnic pa je imelo mešane kandidate. Konečni izid je bil, da je v tem razredu vsaj 10 kandidatov zbegane Associazione Pol. prodrlo s 120 do 106 glasov. Dva kandidata sta pa izmej Pro« gressovcev prodrla in jeden celo z največo večino glasov (120). Ta prikazen v razredu največih bogatinov sili nehote človeka k premišljevanju. Stranki sta se z vso strastjo merili, in tudi v tem razredu Irredenta prodira. To je nepričakovano, še dosta bolj nepričakovano, nego pobitje v tretjem uradniškem volilnem razredu. Kdor ni gluh lehko sliši, kdor ni slep, lehko vidi, kdor roke ima, lehko otip-lje. Naloga osrednji vladi je zatreti ta nadaljni raz-vitek, popraviti, kar se je zgrešilo in popačilo. Ko bi vam nameraval celo knjižuro napisati, pojasnoval bi nadalje prijavljena števila o ravnokar dovršenih volitvah v mestni in deželni zbor Tržaški. Povedal bi vam na široko in dolgo, kako strastno sta se nasprotni stranki tedne in tedne, mesece in mesece zaradi teh volitev pobijali. Plačani in najeti časniki so konservativcem, vladni stranki, s svojo slepo strastjo več škodili nego nasprotni progresovski stranki, katero so spodbijali in uničiti nameravali. In koliko denarjev se je na obeh straneh potrosilo za časnike. Celo mirni in zmerni „Cittadino" se je dal ujeti na limance. Pa dva tisočaka je precej drobiža za šest ali osem člankov, naj bodo še bolj osoljeni. Velikanski poraz pri volitvi je sozakrivila tudi nesrečna izvolitev kandidatov, zlasti za IV. in III. volilni razred. Je li previdno in prebrisano, če je mej kandidati oseba, o katerej nasprotni listi uradne obsodbe zarad jako nečastnih stvarij (da bo mileje nego mogoče izrazim) prijavljajo? Ali jo to modro, če na više povelje [kandidatje nastopajo, o katerih celo pravi in odkritosrčni privrženci njih stranke nič vedeti nečejo? Pa vse to in na stotine drugih vprašanj prepuščam čitateljem in prijatelju v Pulji. Volitve v slovenski okolici zvršile so se v obče dobro. Kolikor zanesljive so številke, katere sem precej danes po dokončanej volitvi — sedaj v noč nabral, volili so vrli okoličani tako le: V II. volilnem okraji se je udeležilo volitve 201 in izmej teh je 183 volilo Edinostnega kan. Kluna. V III. volilnem okr. je volilo 273 mož in izvoljen je Edino-stui kand. Nadlišek s 332 glasovi. V IV. volilni okr. je volilo 234 mož in Edinostni kand Abram je izvoljen s 189 glasi. V V. volilnem okr. je volilo 361 mož in izvoljen je Edinostni kand. Ž i vic z 203 glasovi. V yi. volilni okr. je izmej 200 volilcev 180 izvolilo Edin. kand. Nabergoja, starosto in vodjo slov. poslancev v vrli okolici. Živeli narodni poslanci! živeli neomahljivi volilci. Domače stvari. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi dopisa iz Trsta, v katerem se je razpravljalo 0 zadnjih volitvah. Današnjemu listu dali smo pol pole priloge. — (Posnemanja vredno.) Občespoštovani rodoljub, g. Ivan Vilhar, veletržec v Ljubljani, pristopil je h „Glasbeni Matici" kot ustanovnik. — (Diner pri deželnem glavarji g grofu Thumu) bil je včeraj ob 2. uri popoludne. Povabljeni so bili gg.: deželni predsednik baron Winkler, Fcm. Rheinlander, general Grol- 1 e r, žandarmerij ski komandant G r a m p o s c h i z, mestni župan Grasselli, deželne sodnije predsednik Koče var, državni pravdnik Persche, fin. nadsvetnik Račič, trgovinske zbornice predsednik Kušar in deželni odborniki Deschman, Detel a, Murnik in dr. Vošnjak. — (Scharfere Tonart") mora sedaj čutiti tudi že tukajšnje lilbarmonično društvo. Ker društveni pevovodja g. Zohrer ni prišel na „kneipo* nemških turnarjev v Silvestrov večer, da bi bil vodil zbor in baje zaradi dveh ultra-nemških pesnij, ki ste bili na programu, izstopilo je nad deset pevcev-turnarjev, na čelu njim znani profesor Bin-der, učitelj šulferajnske šole U hI itd. iz :,filharmo-ničnega društva. Vsled tega „štrajka" prišel je društveni ravnatelj dr. Keesbacher, ki je praznoval včeraj svojo srebrno poroko ob namenjeno podoknico, ker je število nlharmoničnih pevcev sedaj prepičlo, da bi mogli javno nastopiti. Profesor Binder razvija se vedno bolj kot „enfant terrible." — (Umrl) je včeraj zjutraj ob 2. uri v Zemunu dr. Jovan S u bo tič, poslanec v zboru hrvatskem in odličen pesnik srbski. Spisal je mnogo liričnih pesnij, epos „Stjepan Dečanski" in več dram, mej kojimi je omeniti „Zvonimir" in „Bodinu. Pred kratkim praznoval je 50 letnico svojega pisateljevanja. — (Umrl) je v torek g. Ivan Lamovec, bivši trgovec, večletni član pevskega zbora, jedva 27 let star. Lahka mu zemljica ! — (Umrl) je včeraj zvečer ob 6. uri gosp. Josip Ermacora, umeteljni vrtnar v Ljubljani. — (Zabavni večer) pisate Ijskega podpornega društva je jutri zvečer ob 8. uri. Predsedoval bode g. dr. Josip Stare. — (Pomnoženi odbor za Sokolovo ma8karado) imel je v sredo sejo, pri kateri so se dogovorile in sklenile razne priprave za to veselico, katera bode tudi letos nadkrilila vse druge. — („Rogača") izšla je danes 3. številka, ki se odlikuje po dovtipni in šaljivi vsebini in po zares lepih izvirnih ilustracijah, kakeršnih še ni imel noben slovensk list. Ker si uredništvo resno prizadeva, da ustreže svojim naročnikom, priporočamo „Rogača" prav toplo vsem narodnjakom in prijateljem humorja. — („Slovenski čebelar in sad j ere j ec") nastopil je svoj IV. tečaj, ter izdal prvo letošnjo številko s prav primerno in ukovito vsebino. Rečeni list pošilja se članom čebelarskega in sadjarskega društva za Kranjsko brezplačno, neudom pa za 1 gl. 30 kr. na leto. — (Sijajni ples.) Odbor narodne Čitalnice Ljubljanske opozarja še jedenkrat slovensko občinstvo na sijajni ples, ki ga priredi Ljubljanska čitalnica v svojih zgornjih prostorih v torek dne" 2. februvarja na čast V. Vodniku. Delajo se velike pripravo in odbor si obilo prizadeva, da bo ples v resnici sijajen. Ker pristopa nemajo izključljivo le društveniki, ampak tudi po jdruštvenikih upeljani gostje, ki plačajo po 1 gld. ustopnine, se je nadejati mnogobrojne udeležbe tudi od strani nedruštve -nikov. Naj bi tedaj slovensko občinstvo te sijajne veselice ne preziralo! — (V Ribnici) ustanovila se je podružnica sv Cirila in Metoda. Podrobueje poročilo nam je obljubljeno. — (Iz Braslovč) se nam piše: Tukaj se nameruje osnovati podružnica sv. Cirila in Metoda. Prihodnjo nedeljo dne 31. januarja t. 1. ob 3. popoludne, o tej zadevi pogovor pri Blažetu v Rakovljah blizu Braslovč. Do sedaj je upisanih čez 55 udov. Vabi vse domoljube na pogovor osnovalni odbor. — (Razvrstitev dijakov „po zasluže nji) je odpravljena. Naučni minister doposlalje vsem deželnim šolskim oblastvom ukaz, da se v bodoče dijaki po gimnazijah in realkah nemajo več „locirati", da ima torej v priče valu odpasti .lokacijsko" števila Ta „iz pedagogičnih razlogov" ukre-nena naredba bode profesorje rešila truda, ki so ga imeli pri tehtanji tacega zlata, bolje dijake bo pa užalila, ker svet ne bo takoj v njihovih pričevalih čital, da je še kdo slabši od njih. — (Delavsko izobraževalno društvo) priredi v 7. dan februarja v prostorih čitalnične restavracije delavski plesni venček, pri katerem bode svirala godba c. kr. pešpolka baron Kuhn št. 17. — čisti dohodek namenjen je za izobraževalne namene tega društva. Ustopnina za osobo 30 kr., pri kasi 40 kr. Ustopnice se dobivajo v glavni trafiki in v trafiki v čitalničnem poslopji. — (V Kastvu) kupili so tamošnji rodoljubi od gosp. Barkoviča krasno in na lepem prostoru stoječo hišo, iz katere je prelep razgled na Primorje in na otoke, ter bodo v njej napravili s\oj „Hrvatski dom". Pred par dnevi bil je v tem vedno odlično narodnem mestu prvi shod „gospodarske zadruge", ki že broji že 50 članov posestnikov. Predsednik tej zadrugi je deželni poslanec dr. M. Lag i n j a , čegar ime nam je porok, da bode zadruga krepko napredovala. V 31. dan t. m. pa napravi ..Hrvatska Čitaonica" v Kastvu društveno zabavo s predstavo, petjem, tombolo in plesom. Čisti dohodek namenjen je dobrodeljnim namenom. — (Skala utrgala) se je v sredo pri drugi železniški stražnici pri Zagorji ob Savi in priletela je s toliko silo na železniško progo, da je 4 relse (šine) razbila in progo zasula. Zgodilo se je to pred 5. uro popoludne, kmalu potem, ko se je popolu-danski vlak proti Zidanemu mostu odpeljal. Brzovlak ustavili so na postaji v Zagorji, kjer je skoro jedno uro čakal, da bo tir potrebili in popravili. Da so se potniki preko mesta, kjer se je to zgodilo, v velikem strahu vozili, si vsakdo lahko misli. — (Velik lov na „volka") bil je pretekli teden v Št. Vidu na Dolenjskem. Prava „črna vojska", oborožena s puškami, vilami, sekirami in drugim morilnim orodjem odpravila se je nad divjo zver. Sreča bila jim je mila, kajti kmalu zapazijo volka. Sprva spreletel je strah bojevite vrste, zdajci pa začno puške pokati, gost dim vali se v vzduh in kmalu je bitka dobljena. Od štirih krogel j zadet obležal je krvol jčni „volk". Junaški lovci so smrtno zadetega potem s koli in vilami do dobrega ubili, po- tem pa slovesno odpeljali v Rudolfovo, da potegnejo določeno nagrado. A v Rudolfovem "povedali so jim, da je ubit volk—pes. In tako je tudi bilo. Posestnik ubitega volka-psa, mesar Ubelčan iz Št. Vida, je že tožbo uložil in zahteva 50 gld. odškodnine. To so bili dolgi obrazi! Kdaj pač pojdejo dotični lovci zopet na volka V — (V Še nt Vidu pri Zatičini) ustanovila se je prostovoljna pozama bramba. Pravila so že potrjena. — (Vabilo) k 4 rednemu občnemu zboru „Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice" v Ljubljani, kateri bode dne 2. februarja 1880 ob 10 uri zjutraj v društveni pisarni. Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo nadzorstvenega odbora. 4. Volitev ravnateljskega odbora in sicer: u) ravnatelja, b) blagajnika, c) kontrolorju in d) 2 namestnikov, e) Volitev 3 članov v nadzorstveni odbor. 5. Predlogi društvenikov. — (Čitalnica v K r a nji) priredi v 2. dan februarja v lastnih prostorih Vodnikov ples, ki prične ob 8. uri zvečer. — (Vabilo) k veselici, katero priredi gasilno društvo Borovniško dne 31. januarja 1886 v prostorih Josipa Koširja. Program: 1. Pozdrav. 2 Tombola. 3. Žaljivo berilo. 4. Petje. 6. Komični prizor „Piskrovezee". 6. Godba in ples. Ustopuina: za ude prosta, za neude 30 kr. Z:ičetek ob 6 uri. — (Narodno bralno društvo v Dolu) pri Zalogu ima svoj občni zbor 2. februarja ter priredi ravno na ta dan veselico. Program: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Igra na Ariston. 3. Tombola. 4. Petje, mešan zbor. 5. IMes. Začetek ob 7 uri zvečer. Ustopnina za osobo 10 kr. K tej veselici uljudno vabi odbor. — (Posojilnica v Celji) imela jo v 24. dan t. in. svoj občni zbor. Ker je prejšnji načelnik g. Miha Vošnjak odločno izrekel, da ne more več prevzeti posla načelnika, ker je kot državni in deželni poslanec več ko pol leta odsoten, izvolil so je načelnikom g. dr. Josip Ser ne G z vsemi razen svojega glasa. Kot odborniki izvoljeni so bili gg.: Fran Jaueš, trgovec, dr. Ludovik Filipi5, odvetnik, Lovro Baš, c. kr. notar, Jožef Žic kar, vikar, prof. Davorin Valenčak, dr*. Josip Vrečko, drd. Ivan Dečko, odvetn. kand. in Janez Zupane, posestnik ; vsi v Celji. V nadzorništvo so bili izvoljeni g. Miha Vošnjak, kot predsednik, nadalje gg. prof Ivan Krušic, Dragotin Van i 6, trgovec, vsi v Celji, g. dr. Gustav I pa vic, zdravnik v Št. Juriji na južni železnici in g. Fran Skau, posestnik v Šmarji. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Dunaj 29. januvarja. IV a J ■■ iše kot kasacijsko sodišče zavrglo je ničnosti pritožbo, katero j c oil uložiš M. Jofiiko proti <*oi v znani ravdi % na'4'tfnikoEii,.^Io-vengkega Naroda". Dunaj 26. januarja. Zahtevi Slovencev, da bi jih v parlamentskej komisiji desnice jedcu član zastopal, se bode ustreglo in se bode dr. Poklukar ali pa dr. Tonkli v to komisijo odposlal. Dunaj 29. januvarja. Včerajšnji dvorski ples imel je običajno sijajno lice. Krasno olepšana ceremonijska dvorana že ob 8. uri natlačeno polna. Ob 9. uri došel je ves dvor. Cesar in cesarica sta poprej vsprejemala mnogobrojno se predstavljajoče. Takoj po prihodu dvora pričel je ples. Nadvojvodinja Marija Valerija, ki je prvikrat došla, udeleževala se je plesa z nadvojvodo Franom Salvatorjem. Cesar nagovoril je več dostojanstvenikov, mej njimi grofa Taafte-a in namestnika Kraus-a. Po prvi četvorki odšel je dvor. Sijajna svečanost končala je malo pred polunočjo. Dunaj 28. januarja. ,,Pol. Correspondenz" javlja: Jutri ali pojutršnjem dospelo bode hro-dovje vseli evropskih vlastij v zaliv pri Sudi na otoku Kreti. Angleški kabinet je že odposlal dotična povelja in dobil od drugih kabinetov naznanilo, da so že tudi povelja odposlali. To evropsko brodovje bode sestavljeno iz kakih 20 ladij. Atene 28. jan. Kakor poroča „Agence Havas", je včeraj na jedenkrat ministerstvo prcmenilo svoje mnenje. Izjavilo se je nekda, da se hoče udati volji Evrope. Ministerstvo bode vsaj še nekaj časa vodilo državne posle. London 27, januarja. Danes popoludne bil je ministerski sovet in ukrenilo se je, da ministerstvo odstopi. Ta ukrep se je takoj kraljici naznanil. Madrid 20. januarja. Vojaško sodišče obsodilo je vojvodo Seviljskega na osemletno ječo. JRodez 27. januarja. V rudnikih v De-cazeville (dep. Avevron) je 2000 delavcev delo ustavilo. Ravnatelja vrgli so skozi okno na ulico, kjer ga je množica z nogami teptala, da je kmalu potem umrl. Sedem sto vojakov odposlali so v Decazeville, da narede mir. Izgredi so nastali zaradi prepičle mezde. Razne vesti. * (Neposredni davki Dunajskega mesta.) V zadnjem četrtletji m. 1. plačali so meščani avstrijske prestolnice pri mestnei davkariji 8,723.550 dd. 55 } kr. neposrednih davkov in sicer: državnih davkov .... 4,836.415 gld. 72.} kr. deželnih doklad .... 1,005057 „ 81} „ mestnih doklad .... 2,343.780 „ 88.} „ doneskov za prodajalniško stražo...... 14.230 „ 25 „ za trgovsko zbornico . . . B.685 „ 60} „ in za obrtno šolo . . . 15.386 „ 18} „ Od te uplačane vsote razvrsti se na zemljiški davek z dokla- dami vred..... 8.002 gld. 82} kr. hišni naj em ninski davek z dpkladami vred . . . 5,337.948 „ 42} „ obrtnarino z doklad »mi vred 632.356 „ 57 „ dohodarino z dokladaml vred....... 2,095.008 „ 51.] „ globe....... . 5.154 „ 69 „ državne zamudne obresti . 21.0 + 2 „ 08 „ mestne zamudne obresti . 5.411 „ 53 „ terjalne pristojbine . . .__18.631 „ 65 „ vkupe . 8,723.556 gld. 55} kr. V prvih treh četrtletjih m. 1. vrgli 80 neposredni davki.......>0,4«3.098_ _„_20_' tedaj celo leto 1885 . . 35,186.654 gld.. 75} kr. Prejšnje leto pa se je pri mestnej davkariji Dunajske j uplačalo . . . ' . 35,254.779 „ 09 „ torej 1885. leta manj za 68.124 gld. 88$ kr. * (10 milijonov ponarejenih bankovcev.) Iz Rima se brzojavlja: V Kataniji, l'a-lermi in v Cagliariji zaprli so nad 30 osob, ki so ponarejali bankovce. V Katanjji zasegli so tiskovni stroj in za 10 milijonov ponarejenih bankovcev. * (Gospod j) o s i o v o d j a.) Pred kakima dvema letoma ustopll je mladenič Ernest La-motte kot poslovodja pri bogatem 1'ariškem tovarnarji D u bet Mladi in lepi mož bil je jako nadarjen, razumen iti izredno marljiv delavec, v družbi prijeten i;i duhovit, svojemu gospodarju /.vest in popolnem udan služabnik. Vrlo poslovanje, izomika, lepe kreposti, skromnost, sploh vse na brdkern poslovodji priljubilo se je ki alu Dubetu toliko, da mu je dovolil ustop v svojo družino ter mu nekega dne celo svojo jedino hčer ponudil v zakon. „Že ne- i kaj časa sem," deje tovarnar Ernostu „opazujem, I da Vas moja hči ljubi, da ji Vi neizrečno dopadete. Ako Vam je všeč, predragi gospod Ernest, vzemite jo za svojo soprogo, Z njeno precejšnjo doto lahko postanete družabnik pri mojem podjetji." Ernest La-motte obledi, potem pa žalostno vpraša: „„Ali ste bili zares zadovoljni z manoj?au „Gotovo," odvrne nejevoljno Dubet, „sicer bi Vam ne ponujal svoje jedine hčere za soprogo. Torej, urno na dan z besedo'(" „„Ne gre, ne bo šlo; to je nemožno, gospod Dubet. Jaz nese m Ernest, jaz sem . . . E mesti na"". — „Tedaj maska!" se osorno hu-duje gospodar nad poslovodjo. „Kaj ste nameravali s tem V Povejte, govorite!" »»Jaz nemam skrbeti,'*" se bojazljivo opravičuje vrla gospica, „„samo za se, marveč tudi za svojo iskreno ljubljeno mater. Kot šibka deklica pa ne bi bila dobivala niti polovice, kaj pravim, niti jedne desetinke dosedanje svoje plače. Zaupanje in ljubezeu pa sem zamogla uživati pri Vas le kot moški poslovodja."" Hvaležne hčerke ljubezen do svoje matere gane Dubetu srce, mu razjasni nagubančeno in mračno čelo, da naglo reče: „Iz svoje rodbine Vas, preljuba Ernestina, vkljub tej nepriliki ne morem odpustiti. Ker nikakor nečete in ne morete biti soprog mojej hčeri, bodite jej vsaj mačeha." Slednjo ponudbo vsprejel je poslovodja radostnim srcem. — Da sta se kdaj zaljubili mati in hči v jednega in istega ljubimca, je že stara reč, da sta pa postala tekmeca oče in hči, je gotovo kaj novega vsaj nam, če že ne izvirnim in podjetnim Francozom. Poslano.*) Iz Spodnje Šiške 25. januvarja. Prosim Vas, gospod urednik, da mi dovolite še jedenkrat prostora v Vašem cenjenem listu, da odgovorim na včerajšnjo notico „Šiška in Ljubljana" *) Za objavljen, j B pod to rulniko odklanja uredništvo odgovornost. in popravim dejanske neresničnosti, ki se nahajajo v njej. Vem, da bi radi videli, da bi se ta pravda že končala, a če pomislite, da je ta pravda mej dvema občinama od prvega začetka vršila se javno, če pomislite, da je mestna občina Ljubljanska imela za zastopanje svoj.h nazorov na razpolaganje deželni odbor, dočini se je naša občina dosedaj samo imela opirati le na Vašo nepristranost, prepričan sem, da tudi sedaj ne bodete odrekli nepristranosti slahejemu — zatiranemu, ker pok.zali ste svojo dni, da so pravici zmirom odprti prostori Vašega lista. V notici „Šiška in Ljubljana" trdi gospod pi-salec, da je občinski odbor Š'šenski sani kriv, ako se bode utelovljenje izvršilo brez odškodovanja. To izvaja iz tega, ker se ni hotel od začetka niti poravnati, pozneje je pa zahteval tako veliko svoto, da je bilo mesto primorano pretrgati vsako daljše pogajanje. Ta stavek ni nikakor resničen, ker odbor S p od n j e š i š e u s k e občine še dosedaj ni imenoval svote odškodnine, katero zahteva, pač pa se je izrazil v ulogi na deželni zbor, da prosi, da bi deželni odbor posredoval mej občinama in napotil zastopništva obeh da se potom s p o r az u m 1 j e D j a poravnata. Res je pa tudi dostavil, da nikakor ne more privoliti v polni odstop vseh zahtevanih parcel in da je voljan le proti odškodnini pogajanja pričeti. Ako bode {totem ta svota majhna ali velika, razsodilo bi se i z d e j a n s k i h dohodkov, katere i in a o b-čina dosedaj in katere bode evciitu olim imela, in t o s t a 1 i š č e zdi se m i j e d i n o p r a V 0 in pOšteno. Ker pa deželni odbor vsled poročila gospodarskega odseka ni uvaževal tega, sklenila se je postava, ki nikako odškodnine no določuje no občini Šišenski, ne privatnim, ki bodo vsled odstopa silno zadeti, pred vsem pa posestnik Koli žeja gosp. \Vithalni, katerega bi spravil ta sklep, ako bi so uresničil, ob polovico njegovega dosedanjega premoženja. Jaz sem popolnem prepričan, da ministerstvo te postave po sedanjem zapopadku ne more in ue sme priporočati presvitlemu cesarju v potrjenje, kajti vso dosedanje pravo bi 8(; vsled tega prodru* gačilo. Ali je iz državnih, deželnih in tudi mestnih interesov neobhodno potrebno, da se odstopi ta del Šišenskega sveta Ljubljanskemu mestu in ali je sploh to stvar primerjati silni potrebi, katera odločno zahteva premembe, ko svoje dni železnica? V deželnem zboru se je poudarjalo, da občina Šišenska premalo stori za javno varnost in ta uzrok se je kot glavni steber vseh doka/al za utelovljenje dosledno rabil. Poglejmo si^ stvar nntančueje, poglejmo, če je to opravičeno: Šiška ima tri žaudanno za 1600 svojih prebivalcev, mesto pa 13 javnih policistov za 25.000 duš! Kaj dokazuje ta ra/.inera? Li ni sijajen dokaz, da je Šiška glede javnih stražnikov veliko bolje oskrbljena kakor mesto? Ce so pa vse jedno meni, da to ne zadostuje, je pa dolžnost deželnega odbora oziroma deželne v lude, da sili občino, da si še več javnih stražnikom preskrbi, nikakor pa ne gre iz tega sklepati, da ker jih sedaj nema, je sploh nezmožna jih kedaj imeti. Če bi se res smelo tako postopati in če bi res ta postava brez vsake odškodnine zadetim, zadobila najvišjo -aukcijo, čestitati bi moral ie dvakrat Ljubljanskemu mestu, kajti to bi bil velikansk privilegij, katerega bi tudi Ljubljanski mestni za-Btop izvrševati ne zamudil, opiraje so ravno na ta slučaj glede Šiške. Vzemimo le jedno primero. Vsakdo bode pripoznal, da ima Ljubljana, nekaj jako ozkih in kljukastih ulic, da nianka prehodov itd. Kake težave ima sedaj magistrat, p redno se s kakim lastnikom zemljišča ali hišo pogodi za odškodnino. Ako bi se pa potrdil ta princip, ki se hoče porabiti proti Šiški, kako bi mesto lahkotno napravljalo ravne ulice, široke trge in obširne nasade in to brez vsake odškodnine. Mislimo si le, kako bi se potem postopalo z gosp. Auer-om, katerega stara hiša res zelo moli v ulico in močno prehod zapira na najživalmejši kraj v Ljubljani, v „Zvezdo\ Nič druzega ne bi bilo treba, ko magistrat bi ga vprašal, hočeš odstopiti ali nečeš. Ce bi rekel: nečem, predlagala bi se postava v deželnem zboru, načelnik gospodarskega odseka župan Gras-selli bi ustal in rekel: Gospoda slavna, iz policijskih ozirov in iz ozirov olepšanja in razširjenja glavnega mesta je to neobhodno potreba, prostor se mora odstopiti. Ker pa ta „mogotee" neče našo ponudbe vsprejeti, sedaj pa sklenimo postavo, da mora, in za kazen ne dobi nič odškodnine. Poročevalec bode temu pritrdil rekoč, da je gospod Auer bogat in da gre tedaj stvar „spielend". In tako bode šlo, kakor je šlo pri Šiški in s tistimi dokazili, a la „mogotee" in „bogat" in kar je največ vredno brez odškodnine. No, hvala Bogu, dosedaj še nemarno tega prava, dosedaj še velja načelo, ako ob če korist ni oziri odločno zalite vaj o, da se kal* prostor odvzame, kaka hiša poruši in če se lastnik trdovratno brani od odstopa ali privoljenja in ako se m ej s eboj no ne morejo pogoditi, ceni se postavnim potom odškodnina in pri tem obvelja. Tako je bilo dosedaj in zima prej? Ubogi posestniki Ljubljanski, kateri nemate hiš v stavbeni črti ! H koncu notice „Sišk.i in Ljubljana" pa: Če se bodete pa Vi Ljubljanski posestniki javno pritoževali, Inkov smo se mi Slikarji, pisalo se Vam bode v odgovor: — „Po takem je vidno, da se vse sedanje pritožbe (tega in tega) neopravičene. Deželni zbor pa je z dotičnim svojim sklepom dokazal, da mu je mar za razvoj in napredek deželnega glavnega mesta in k temu mu mora vsak slovenski rodoljub čestitati11. Nikdo Vam ne bode verjel, da ste pravi domoljubi, da ste dali veliko za ,.Narodni dom' , ki bode kinčel belo Ljubljano, kakor smo nabrali mi domoljubni Šiškarji v ta namen, blagajnik ,.Narodnega doma" bi znal povedati, da nobena vas na Slovenskem ne toliko, — vse zastonj, Vi deželnemu zboru na storjenem sklepu ne bodete mogli ,,česti-tati", ergo neste ,.pravi slovenski rodoljubi". Jasno je! Ali kali? P. Kjinlsko aiedMlvo. Moll-ovo „Francusko i pa nje" daje ravno t .ko OSpOŠUO kakor cerenn s. dstvo Eroti trganji po udih, r.nab. oteklinah in uto il- Ona 6,e-lenici 80 kr. Vaak dan razpok Ija po po nem pov atfl A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni '.-.lo.nik na Dim«..ji, Tuchlauben i). V lekarnah po de'eli zohtev-j se Izrecno Moli-o v preparat I njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (20—1) Tujci j 27. januvHrja Pti *il< mi: Maince iz Amerike. — MolsOTOan z Dunaja. — Zfermann iz. 1'ragnrsketfa. — Urauncr z Dunaja. — Jorše iz 1'ostojine. Pri *n»iJ' 1 : Messner z Dunaja. — SehnnpeV, Pe-trovčič iz Hrvatskega. — Konigstein z Dunaja. — Pollak iz Budimpešte. —Weias z Dunaja. Pri n-HHrp ntNiri |hU«hi : Schwarz iz Gruden. Umrli so v IJiHtlj/uil 2(5. januarja: Marijana In^lić, gostija, G8 let, Kar-lovska ceBta št. 14, za vodenico. — Aleksander Nekrep, trgovčev sin, 12 let, Špitalsko ulice fit. 9, za jetlko — Jane- Lainuvec, trgovec, 27 kt, Kravja dolina št. 11, za jetiko. Meteorologijo poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje i T barometra V 11) IU. i * Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. d 1 —i t-: 7. zjnLraj1 732-23™,. 2. pop. i 732 87 mm. 9. zvečer, 783-99 mm. 20" 0 50"C 2 6 (J si. svz. si. svz. Si. BVZ. obl. d. jas. obL O-00 mm. d 7, zjutraj 2. pop. 9. zvečer 734-11 mm. 734.* "Imm. 73d 19«*, l-fi«G 4-4» C " 6°G brezv. si. svz. brezv. megla obl. megla 0 60 mm. dežja. Srednja normaloin. temperatura 3*2" in 29°, za 4 o"' in 4-2° nad TD^jlj^l^z slsa, "borza- dne 2fl. januvarja t. 1 (Izvirno telegrafieno poročilo) Papirna rer.a....... Srebrna rer; i...... Zlata ren'.i . . ..... 5°/0 m;' ren . -e ti'. .... Akci:e r: "c." s ! -.!:e .... Kreduno rh c: e...... London Srebro....... Kapo!. C. kr. cekini Ncncke n ! e 4°/0 d. v »e Cke fsB I. 18S4 Državne r Lke 1 81 Og. uka ren „ p, pl na ren« • 69/0 Si. '<: e "e Zve?. 0 Dunav . r :. i n ' "-e ^ Zemlj. obć. avr alf.il ; Prior. obli-*. EHz " " o z~?rd. : Prior, ob1' r. le :'.'trr:\ ve cev. Kreditne treo*re Eudolfove treCke Akcije anglo-av&^r. banke Trammw;iy-dru3t. velj. 170 gld. 84 gld. 15 kr. • • 84 „ 2.') tli — 101 g • • • 868 90 " 126 • 20 70 _ 5 93 .1 % 93 950 123 fl 100 glđ. 1?0 f 101 35 ; 92 90 TO i 17« ■ 75 ' .' i t _i »26 — teh •■' e 115 ™ n Rele nre 1 05 75 100 g'U. 176 50 10 „ 19 _ 120 „ 115 « 50 „ a. v. . . 202 1 80 „ Zalivala. i "<>."Mitja o bolezni ia, oziroma biat.i in Za mnogo doka/ov mil-in smrti naSega ljubljene:,'i svaka, gospoda IVANA LAMOVCA, ter za mnogobrojnu spremstvo pri poffffebu, potem gospodom pevcem eitalnb e L ubljanske za nagroh-niee, gospodom svet Icem in nokloiiiteljem lepili vencev izrekamo najtoplejšo z»bv»'o. (58) /alujoča rolo*; Po« ^»-lisi<'<», glavne agente, Via de I9 Ai-senale sttev. 2 v Trafu. Dobivajo se tudi vozni listki za vsa mesta Zjedinje-nih držav po najnižjih cenah, ('62—5) CHAMPAGNE Jk. jT Aii j Ai 8b c° Varstvciiii znuinkjt. g. im 11:1« r i.|ui»i|hiH tASHNlK-a. Izvrstna, dotira h n\\\ ioliM noseča tovarniška obrt proda se na Dunaji Ji rodbtnal 'h razmer z ugodnimi pogoji. Btrokovnja* bke;;a znanja nI : ebs K.-ileri žel^ kup ti, se tudi lahko osobno prepric.«jo o njenem .nanji. Ponudbe i; A D« na upravnlitvo tega lista, da jih dl .10 od c e. (41—3i za trpeče na prsih in plučah. Neogibno potreben zoper kašelj, hripavost, zaslizr nje. kat.\r in oniovski kapelj, ' hike, ki '-e i dobi,1 ci.„ ;n krepek ^las, bh bkroidlj-na le, kt vične, slabotne, bledidne in kr vire vne je sok kranjskih planinskih zelišč, n podt'e ioiiio Kr.Hlim npiiom i it r,o!e«om pomešan. Laslni izdelek. Cena 56 kr. Dobiv.i se v (678—12) LEKARNI TRNK OCZY i rotovž.v v LJubljani« ■9 Razpošilja sc vsak dan po pošti. MB "'iv'i%vii1'*'i'' Ti- niT' C^iiTTBPiTagF""' priporoča ,Naroduu Tiskarna1' po u i /.kej ceni. Pri gradileljskem podjetji Munkaos Beszkldor-ske železnice v Munkaon-1 na Goienje Ogferskeua dob6 dobri ziilarji za prekope in viadukte, vajeni kaiiino-MekK za trdi peščenik in delavci pri prsti in kamenJ I« kateri delajo z železniškimi kolci, ■kozi oelo leto trpjno in dobro plačano delo. Ako potuje več kot 30 delavcev vknpe, dovoli se jim znižana cena na avstro-ogerskih železnicah. (56—1) FVitse Miili«>i-. Prodaja posestva oziroma oddaja v najem. V trgu Hi»ut»'i jo pri .Toldo.li na Spodnjem Štajerskem odda ce takoj , zaradi sm..i z ugodnimi pogoji v najem, oziroma proda pritlična hiša s pred-bisjem z opeko kritim, s 3 vebkimi s >bami, kuhinjo, vinsko in zelenjavsko kletjo in podstresjeru tet eobico pod sLiebo. Pri hiši je kolarnicst z majhno mesarijo, hlevi, 2 vi ia, nokrito kegliC^če in proTlor, ki meri 152D0, dve njivi s 1117Č0, travnik s 101CT in pašnik s 132CT. Ta h:š', v kalerej je bila poprej strojarija in sedaj že več let gostilna, je pripravna tad' 7*1 vsuko dr u »o podjetje. Kaj v č rove: jos-od Jocjlp Wagaer v &mar'1i pri Jelšah, in gospod qL ibManf. (52). ^ F. M. JRe£0*sohek v ljub'lan.' \\Jpa- iJPtr ra^j. TS^i \Jr&h$T3^J ,KJ^~ ft.: \J^- *^.\J7* (52),, ONkrhiiiNlvo lcoiikurziic^a imetja firme i1. Golob in drsni Vrhniki razprodaja v večjih in manjših oddelkih različno In mnogovrstno manufakturno^ špecerijsko in železno blago, milo, sveče in loj, med in druge tvar ine, prodajalno, gospodarsko in pohisno orodje. Kdor se hoče udeležiti te razprodaje, nai blagovoli obrniti se do gosp. Uurola Muycr-Ju. trgovca un Vrhniki. V Ljubljani, 29. januvarja 1886. (55-D Oskrbništvo konkurznega imetja. Cujte in čudite sel 12.500 ogrinjal za dame« popolnem zadosti velika tudi za največjo damo, v vseh modnih barvah, rujavih, sivih, črnih, rudečih, modrih, belih, škotskih in turških itd., proda se po f/olditiar goldinar komad proti poštnemu povzetju, da se izpraznijo prostori. Exportlia„Zi*ir ^uistria6*, Wien, OToercLttToltxa.gr, 3^a.xierj.gfasse 31. (37— 2) l:'Ji»ieii in odgovorni urednik: Ivan deležnika r. Lastnina in tisk »Narodne Tiskarne".