211. številka. Ljubljana, nedeljo 14. septembra. XII. leto, 1879. SLOVENSKI NAROD Izhaja TBak dan, izvzcliiAi potiedoljko m dneve po praznikih, ter volja po poŠti prejetima za h v s t r o - o % o r n ko dožolo za celo loto IU tfld., /a pol h-ta H ^1., Sli četrt leta 4 |Id< - /» Ljubljano bm pofliljanja na dom za celo loto Mi ^ld., za »Vtrt leta .'i ; o kr., za on iiionou 1 gUl. 10 kr. Za pošiljanje na dom bo računa 10 kr. za uioauc, »10 kr. mi četrt leta. — Za tuje dežele toliko veo, kolikor poštnina iznuSa. Za ^nspoilo in.it olje na ljudskih Šolali in za dijak«> \olja znižana Ml in »icor: Za Liuhljano za četrt leta 'j ffld, .ra) kr., po p *» A t i projoinau za četrt lota .1 ^ld. Z n oznanila ne plačuje od ćotiriHtopno potit-vmto 6 kr., ćo bo oznanilo enkrat tinka, • kr., če se dvakrat, in 4 kr., čo ho tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole trmikirati. — Kokopiai bo no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Frane Kolmanovej hiSi St. 8 „^lodaliSka stolha". OpravniŠtvo, na katero naj no Dlagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. aduiinifitrativno reči, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiSi. k Izvenrednemu občnemu /boru „Narodne tiskarne", ki bode dne 5. okt. 1879 ob 10. uri dopoludne v sobi uredništva „Slov. Naroda". Dnevni red: Nakup delnic. V Ljubljani, dne 4. septembru 18711. Upravni odbor. Ljubljansko mesto in nemskutar-ska stranka. Pri /inliij h volitvab v državni /bor smo Slovenci ali domaćini v Ljubljani v .so hvojo moč zbrali in vrgli nem&kutarsko ali tujo stranko, /daj bode treba, da jo odpravimo flu od mestnega /bora, kar bode mogočo uže pri prihodnjih volitvah, ako so tako vsi volitve udeležimo, kakor amo so je zadnjic.. Ta potreba, da so odpravi do/.dunju nemška večina iz zbora, pokazala »o je prav j usuo zopet pri zadnje) Heji v petek večer. Stvar je bila ta: Prva točka dnevnega reda je bdo poročilo stavboue iu [»ravno sek-cije v sicer maloj čisto lokalnoj »tvari, o nekej pritožbi meščana Franca Uergauta. Sekcija ju predlagala, naj ho Uerguntoui pritožba odbije Gospod Ilegali je ugovarjal temu, ker je iz poročila videl, da : tvar nij dovolj preiskana, zato je predlagal, nuj He cola stvar iztoči še enkrat odseku iu naj : e naredi novu komisija, ker dolžnost mestnega zbora je, varovati v s a c e g a mehčana, da no mu krivica ne godi, tudi v malih rečeb. Dr. Schrey kot poročevalec odgovarja. Odbornik g. II o rak jo prosil, naj mu župan izredno dovoli na odgovor referenta g. dr. Schrcva še jedno pojasnilo dati, ker iz dr. Schreyjevega odgovora g. Kegaliju ho vidi, da ou ne \e, kaj ljubljanske hišnike teži. /. u pun g. M o r a k o ne dovoli, da bi govoril, (i. Ilorak na to pravi, da, čo He bode tako birokrati o n o ravnalo, bude se od stiaiu manjšine tudi tako postopalo, da se sploh dene.-* ne bo nič zbo-rovulo. Dr. Supan klice župana, naj zoper Koraka poslovni red rabi. Nem' kutur.tka ve-čiua je potem predlog R«gulijov odbila. Prodno pa jo potlej predlog odseka o zu motu nji Iter-gunto.ega lekuizi na j>lnsi vanje pri'el, so narodni mestni odborniki zapustili dvorano, iu ker jo bilo gospodov od „nemško" vebi nabrana izkustva brez dovoljenju vbule javnemu razkladanju izročuje. VII »t n Jo ilriiiTe. in4fl< - t bodo imeli novo vojsko v Aziji s kraljestvom Hir m o. Telegram poje bilo dobro, kuhin,a tudi, in zato sem postal kmalu tudi jaz dobro volje. H:l sem Se sam v sobi. Nakrat so od pni vrata QB š roko in notri pristopa oblastno majhen, široko-plee mož s črno, stm ter tja malo Hivkusto cesarsko brndo; — deHtt do dvauajst let Z* u?.o nijseni v tlel, iu vendar eem ga iz-posnal takoj. I u tudi vi ga poznate. On se ve da uiti vas uiti mene I. • spomnite se, kako je vČasi Htopd oblastno po Ijub-Ijanskej zvezdi, dobro veiloč, da mu juavijo: der BCbOne —. In Bog vedi, koliko časa bi bila trpela njegova slava, ko bi se ne vtikal v ljubezensko zadeve. Nokov vitez, kateri je Igral veliko rolo na kranjskem političnem odru, in kateri ju nedavno odložil vso garderobo iu sedaj uruduje tiho za kulisami, ta vitez je tedaj hotel položiti temeljni kamen svo|ej karijeri, iu je — snubil. Moj celjski junak pa jo bil menda tedaj tudi užo vdovec — ka-li, iu tako se je naredil in zamotal neko v tragični vozel. Ta tragični vozel je hotel roča, đa je aogleSko poslaništvo zapustilo Mandatov, glavno mesto Birme, ker se je balo nasilnosti in napadov birmanskega kralja. — S tem bo Angleži ponižani, tega ponižanja pa ne smejo nekaznovanega pustiti, če nehčejo vbo veljavo v Indiji izgubiti. Zi to je nova vojska gotova. Gotovo je, da so Birmanci slišali, kako so Afganci v Kabulu Angleže poklali in greben je zrastel tudi njim. V */m s t it t§ tt muhamedanski du hovniki pndigujejo „sveto vojsko" zoper Angleže. General R berts maršira s 6500 možmi proti K-*bulu. Kitskvt/tn c rja je bil Šel te dni na Gdiško mejo v imenu našega cesarja pozdravit fini. baron Db|ifner. Cir ga je prijazno Bprejel. H irou Dopfuer bo je uže na Dunaj vrnil — tli*mit* k hoče na Dunaj prit«. Na vaak način bi rad Avstrijo zaplel v svojo zvezo, da bi jo rabil proti Rudji in Francoskej. Avstrijski S 1 o v a n j e pak protestujemo »o per tako zvezo. Avstrija nema z Nemčijo nič opravka. Dopisi. Iz IVrkoviiJukn pri Maloj nedelji na slovenskem Štajerji 9. sept. [I«v. dop. Dovolite sprejeti kratek dopi3 iz našega lepega griča Cerkovnjaka, kojega je uže slavni nas Krempl v avojej povestnici štajerske zemlje opeval, da je .prijetno venčan" z žlahtno vinsko trto, — po kojej se letoa uže tu iu tam mehko grozdje rdeči, da ga je reB veselo gledati. — Cesarjev rojstveni dan smo praznovali mi kakor tudi naša Šolska mladež slovesno. Ob 9. uri je šla naša šolska mladež v cerkev, kjer se je lepo pela cesarska pesen. Žalilo nas je pa obnašanje necega gospoda, koji je hotel pri tej priliki g. uč telja očitno pred učenci in drugimi ljudmi ponižati. Pač žalostno I Vsi poklicani faktorji bi morali složno delovati v blagor učečej se nadepolnej mladini, le tedaj je mogoče pričakovati kakega napredka. Ako pa je mej dvema poklicanima razprtija, kakor žalibog pri nas, kaj si mislijo ljudje, zlasti pa kaj pravijo učenci, koji to hitro zapazijo, ter izgubijo spoštovanje do obeh, na mesto da bi ljubili ia spoštovali oba. Le malo je menda na Slovenskem takih krajev, katerih ne bi uže bili izvohali taki ljudje, kojim n/j b1 o venska „špraha" po godu. Tako so tudi pri nas taki nem^kutaiski izrodki, ki vedno le nemško „pildungo" hote Sejati mej slovensko ljudstvo. Eden tac i h je g. L., ki se povsod trudi slovensko zavest zatreti. Vonja mu Slovenstvo in vsi Slovenci, kakor tudi menda jaz, ker prepovedava ljudem v mojo štacuno hoditi, da bi se ne navzeli slovenskega duha, ker to je strašno .giftna" pošast, koja baje škoduje na duši in na telesu. — Kruh slovenskega kmeta pa s pridoma je, pa mu tudi dobro tekne, kar se mu v prvi hip na njegovem dobrorejenem trebuhu pozna. Slišali smo, da se ta gospod prav marljivo uči magjarščine. Svetovali bi mu, naj si raje kupi Praprotnikovo malo sloveu-sko slovnico in pa „Olikanega Slovenca" ter naj se raje slovenski govoriti uči, če hoče pri nas ostati. — Drugi nemškutar, ali bolje rečeno nstroj" prvega je sicer okrhana osobica, a vendar mu jezik še gladko teče, kadar je treba zabavljati črez Slovence. Takim gospodom bilo bi bolje, da bi odšli precej v srečno Ris m ar k ovo nemško deželo, ter se tam poganjali za nemško omiko, saj jim je je še tudi treba. Ludvik Razlag. Z 31otraiiiJftlt<»ffin 10. septembra. [Izv. dop ] Prijatelj k prijatelju, brat k bratu rad hiti, da z njim deli žalost in veselje. Taki prijateljski in bratski shodi so naše na rodne veselice. Prijatelji in bratje smo vsi domoljubi, zato so naše veselice tako srčne, zato nam njih spomin v Brci ostaje. — Umetnost sama na sebi je duhu in srcu prijetna in poživljajoča hrana, koliko prijetnejše je pa še le vživanje te hrane, ako je preši-nena narodnim duhom in nam jo podaje jo domači umetniki in diletant je, koliko večje veselje, ako se veselimo mej enako mislečimi, mej prijatelji, mej brati. Kdo si more misliti Čistejše veselje, kakor kadar so svoji mej svojimi V Tuj človek, naš nasprotnik ali odpadnik ne more čutiti, kar mi čutimo, kadar čujemo čisto iu sladko domačo besedo, kadar nam premili domači iz Čutečih prs dohajajoči glasovi srce pretresajo. Naj bo tujec še tako prijazen z nami, naj se veseli z nami, naj hvali naše pevce in igralce, — z obraza mu ne bereš tistih Čutov, katere sam v srci noBiš, in katere ti narodna umetnost tako dobrodejno oživlja. Narodne veselice imajo velik pomen za razvoj in utrjenje narodnega čuta. Naš boj za naravne pravice obstanka je bil včasih tak, da nij Čudo, ako smo — brez vse pomoči puščeni, povsod zatirani — uže tu pa tam omagovali, in da so je nas pretila polastiti neka obupnost. V tacih obupnih trenotkih je bila poštena veselica v bratskem krogu pravo krepilo sklonjenemu duhu, prava podpora podrtemu upu, nov up nas je preletel, nova moč je v nas oživela, — iu s novim pogumom smo zopet šli na trdo, a častno delo. Narodne veselice so bile mnogokrat uže vesel dokaz, da naše delo nij bilo zastonj, da nam nij treba obupati, da seme, katero smo sejali, kali, raste in zorf, — če tuli so ga hudi viharji ruvali in spodkopavali. Pa tudi po rednem delu, katerega vspeb je viden, se radi zatekamo v modriški hram, kjer pozabljamo vse trude in težave, vse skrbi življenja in napajamo hrepenečo dušo z nebeško roso poezije in umetnosti. Prvo in največjo zaslugo za napravi janje narodnih zabav imajo brez dvoma narodne čitalnice. Lep, vesel kos zgodovine našega razvoja je v Čitalnicah naših, zato vsako novo Čitalniško društvo z veseljem pozdravljamo, zato radostno in ponosno poro'amo, da ima domoljubno Notranjsko eno čitalnico več. Uže lani so se bili cerkniški rodoljubi poprijeti resno dela, Bi osnovali narodno čitalnico, ta Čitalnica se je 8. septembra slovesno odprla. Povabila so bila razposlana na mnoge kraje, in razen domačinov se je udeležilo slovesnosti lepo število gostov iz Ljubljane, Goriškega, Postonje, B strica itd. Izraej ljubljanskih gostov so se [»osebno dopadali mladi in zali „Sokolci" se znanim svojim načelnikom. Mej prijaznimi razgovori in veselim petjem je hitro prišla ura, o katerej je bil odločen izlet na cerkniško jezero. Nekateri so hodili, drugi se pa vozili po zanimivih tleh, katera sicer do 4 metre globoka voda pokriva. Vrli Cerkničanje so goste spremljevali in opisovali jim zanimive prikazni tega svetoznanega jezera. Družbo je spremljal voz, obložen s hladnim pivom, vinom in različnimi mrzlimi jedrni. Na primernem prostoru smo se ustavili, da se okrepčamo. Kmalu so stopili pevci vkup in priljubljene slovenske pesni so se razlegale is krepkih grl. Ob sedmih smo dospeli zopet v trg in ob 8. uri zvečer pričela se je beseda v ozalj-šanih prostorih g. Josipa Milavca z govorom predsednika čitalnice g. Fr. Grb ća. Govornik je poudarjal pomen čitalnic, zahvaljeval se gostom, kateri so prišli k Blovesnosti, in do- imenovani kranjski vitez mesto z mečem, rajši s pasjim bičem razsekati in razbiti; in ker je moj celjski junak tedaj nekako sodil, da bi bilo mogoče, da razjarjeni vitez zamenja oni tragični vozel z njegovo osobo — zato se mu je umaknil v Celja — se ve da v cesarskej službi. Pozneje jo je tuli na kol obesil in postal je, — toda tega ne smem povedati. Ta mož je stopil torej v sobo, in kmalu za njim še jeden, — velik plavolas in tudi oblasten. Tudi tega Bem poznal in velite, da je to spoznanje prouzročilo v meni čut, kakor obide lovca, kateri na vse zgodaj vesel ide na lov, ter v duhu prešteva jerebice in kljunače, ki čakajo nanj, — nakrat pa ga sreča — stara baba. Ko bi bilo le malo več vraže v meni, vstal bi bil, plačal, ter vrnil se nazaj na Vraojsko k Šentakovemu vinu. Kajti vedite, ta mož je bil tistega rodu, katerega imajo Surnalisti najmanj v čislih, ker plod njihovega duha bere — brezplačno in morda bolj vestno, nego vsak plačevalec. Ta dva sta bila moj vis-u-vis v sobi, in pomislite moje izvenredno veselje, menila sta se o politiki, o zadnjih volitvah; se ve da nemško, in le včasi, kadar je jeden ali drugi ne kaj posebuo važnega povedal, tedaj sta šepetala. Tukaj, gospa, sem zvedel tako važno stvar, da mi je žal, ker je nijsem takoj brzojavil „Slovenskemu Narodu". „Ali veš ti," dejal je mali b črno brado dolgemu plavolascu, „ali veš ti, da se ima Scbneid samo meni zahvaliti, ker je bil v Ljubljani izvoljen?" Piavolasec je potegnil svoj obraz v ravno tako dolge gube, kakor jaz. Morda so bile moje daljše, ker sem imel prepričanje, da sem tudi Schneida volil, in pri tem nikdar nijsem bil čul, da je 6ni mali ši-rokoplečec zanj agitirah „Da, da," nadaljuje isti, „jaz Bem tja v Ljubljano pisal, tega volite, tega postavite kot kandidata." Piavolasec se je pri teh besedah za cel korak od fiiroko-ptečeca odmaknil. „In vidiš, pravi zopet zadnji, ko je bil voljen, poslal sem mu gratulacijo, saj veš, da je treba v zvezi ostati b takimi možmi, a on mi Še odgovoril nij. Ali nij to neodpustljivo?" Sedaj se je piavolasec zopet približal, kajti ta pogovor Be je vršil Še pod starim ministerstvom. Jaz sem nehote malo zakašljal, — kaj bi ne? Oba sta me nrpo pogledala in piavolasec mogočno zakliče: „Kell-ner, wo ist raein pfiichtexemplar, vvelchea ich abends hier liess" — ter pri tem tudi mene mogočno pomeri, češ, da boš vedel, kdo sem jaz. Natakar priteče k meui, ter z moje mize pobere listič „Cdlier Zeitung". „Tout comme chez nous", dejal sera sam pri sebi, ter radostnega srca spomnil se Auerjeve gostilne v Ljubljani, kjer je tudi včasi ob sedmih zvečer [»o leti ležal kak npnichtexeiuplaru na mizi. Piavolasec je utaknil Časopis v žep, poklical Bvojega psa, ki je na moje ostanke pre-žal, in vsi trije so se potisnili črez prag. značim rodoljubom, kateri ao pripomogli, da se je mogla čitalnica ustanoviti in od katerih kot rodoljubov na glasu se je nadejati, da bodo doto drnštvo skrbno čuvali in je podpirali, da bo bode moglo redno krepkejše razvijati. Končno zakliče govornik in za njim zbrano občinstvo presvitlemu in predobremu, našemu slavnemu cesarju, kateremu se imamo zahvaliti, da se smemo domačine imenovati na domačih tleh, trikrat gromovit „živio!" Naslednjih točk programa ne morem opi-savati po zaslugah njihovih izvrševalcev, vendar hočem nekoliko Bplošno omeniti. G. Grb ć je Blavnoznan slovenskemu svetu in drugod. Pel je ta večer dva samospeva: Schuberto-Tega ^Radovedneža" in Jenkovega „Mornarja" z navadno čarobnostjo svojega glasu. Tudi na druge pevce, ki so peli ta večer, zdelo se nam je, da je vpljival Grbič^v duh. Nij dovolj, da ima pevec lep, gibčen in prijeten glas, on mora znati s svojim glasom gospodariti, da mu je pokoren, on mora s svojim glasom znati izraziti vsak čut, da poslušalca zgrabi in pretrese, in to g. Grb'č zna. Še le ko človek tncega pevca čuje, meni, da pesnika prav razume; beseda postane živa in pesnikov duh nas prešine. Ne menj, kakor g. Grbić, očarala nas je njegova gospa Milka, katera tega imena zastonj ne nosi. Krasno je pela z gospo Lavri 8evo Mendelsohnov dvospev „Jesen", v pred Btavi in petji scene in arije iz Gounodovega „Fausta" se je pa pokazala umetnico, kakor jih je prav redko. Živa pohvala in vsestransko priznavanje je bilo častitej gospej dokaz, da nij pela in igrala nerazumnemu in nehvaležnemu občinstvu. — Obilo zaslužene hvale je žela tudi gospa Lavričeva, katera je v dvo-spevu „Jesen" vredno na strani stala gospej Lavričevej, in katera je s pevanjem ariose iz Meverbeerovega „Preroka" potrdila, da no sluje zastonj kot izvrstna pevkinja. Sodelovala je tudi pri Grbićevem ženskem čveterospevu sSlavčeku", kjer so se tudi ostale gospo in gospodične vrlo dobro obnesle. Hvaležno občinstvo je tako ploskalo, da so nam dve pesni „Bčelarja" in „Hej Slovani" navrgle. Čitaln:-ški odbor bo gotovo vse storil, kar je mogoče, da te mične pevke še večkrat nastope. Dobro so se držali tudi pevci Grbičevega mo škega čveterospeva „Na lipici zeleni", in sploh cel moški zbor, kateri je pel Grbićeve „Ukaze" in Jenkov „Naprej". — Gospod J. R. je „Leo-noro" izvrstno deklamoval in pokazal izreden deklamatorski talent; le tu pa tam se nam je zdelo, da je nekoliko pretirano bilo, sicer pa menimo, da je ravno pri tej deklamaciji bolje preveč, kakor premalo. Končala se je beseda z veseloigro „Ena ee mora omožiti", v katerej ro igrale gospodične M. Obrezova, Himerjeva, Švigljeva in Milavčeva. Igra je kratka, vendar so vzbudile gospodične mnogo Bmeha. Videlo se je, da bi bile zmožne tudi v večjih in težjih igrah z vspehom nastopiti. Čestitamo, da ima mlada čitalnica toliko gospodi^in, katere imajo zmotnost in voljo ua gledališčen oder stopiti. Drugod to ne gre tako lehko. Sploh smemo smelo trditi, da razen ljubljanske čttaln ce nobena diuga zdaj nema toliko in tako izvrstnih de lavnih močij, kakor cerkniška. Ako ostane o vse Čitalnici zveste, bodo imeli Cerkničauje mnogo prijetnih večerov. Mej besedo prebral je g. predsednik čitalnice došle liste in telegrame. Ljubeznjivo pismo je pisal čitalničnemu predseduiku pre- častiti gospod dr. J. Blenveis, ▼ katerem b prisrčnimi besedami najmlajšo hčerko Slovenije — novo čitalnico — pozdravlja in obžaluje, da se njenega slovesnega krsta ne more udeležiti. Iz Milana je pozdravil novo P.italnico g. J. Nolli. Telegrami so došli od g. K. iz Meng5a, od vrhniške, metliške, tržaške in tolminske čitalnice, in o I znanega rodoljuba gospoda N^bergoja iz Sežane v imenu primorskih Slovanov, kateri bo ta dan tam zborovali. U leležba besede je bila tako mnogobrojna, da je bila dvorana popolnem natlačena in sosedna aobn polna. Zastopnic lepega spola našteli smo blizu sedemdeset, iz Česar se lehko razvidi, da ljubiteljem plesa, kateri se je ob 11. uri po končanej besedi začel, n'j manjkalo plesalk. Spominjali se bodemo dolgo tega doc Domače Ntvari. — (Ljubljanski mestni zbor), o katerega nnesrečenej seji poročamo denes na prvem mestu, je za jutri ponedeljek ob 5 uri popoln Ine zopet k seji sklican. Nemškutarji tekajo okolo, da bi svojih nemarnežev vsaj toliko skupaj zbobnali, da bi zbor sklepčen bil. — (Ljubljanski „Sokol") napravi denes v nedeljo 14. septembra javno veselico na Kozlerjevem vrtu v korist pogorelcem ljubljanske okolice. Program je: I. Javna telovadba. 1. Skakanje na daljavo. 2. Vaje na mizi. 3. Vaje na bradli. 4. Vaje na drogu. II. Koncert mestne godbe pod vodstvom kapelnika gosp. Zbrnerja. 1. Zbrner: „Veronika-putnica". 2. Petrella: „Obkoljenje pri Leithi". 3. Zbrner: „Predplesalka", polka frangdse. 4. Stiasov: „Četvorka iz opernih peBnij". 5. Ziirner: „Venec slovenskih pesnij". G. Ziirner: „Zrak v Praterji", brzopolka. 7. Zaje: „Zadnji Čas Zrinskega". 8. llossini: Civatina iz opere „Barbier von Sevilla". 0. Struuss: „Na livadah", polka mazur. 10. Ilannel: „Na prostem", polka franoiise. 11. Zbrner: Pout-pourri iz opernih pesni j. 12. Putnica. III. PleB (v Balonu). IV. Veliki umeteljni ogenj, katerega je zdelal in bode prižigal „Sokol" g. Franc Legat. — Začetek ob V94 popolu-dne. Vstopnina 30 kr. (brez omejenja rado-darnosti). Ako bi bilo vreme neugoduo preloži se veselica na drugo nedeljo. K tej do-brodelnej veselici vabi najuijudneje „Sokol". — Sokoli se zbirajo v društvenej telovadnici do 3. ure, ter gredo pod svojo zastavo z godbo ob 31/« uri na Kozlerjev vrt. — (Poboj.) Piše se nam z Vrha pri sv. treh Kraljih nad Idrijo: Kako nedolžen, sladak je sok v vinskej jagodi — in kako moč ima iz nje napravljeno vino! Zblodi člo veku pamet, da ne \e kaj počne, da b.sui, ko nespametna žival! — Pijan fant jame ne-delio večer robaniti in tolči po koči, malo od cerkve oddaljenej. Tu stanuje star mol BS svojo ženo. Nejevoljen, da se ne privošči počitek njegovim koščenim udom, izide iz i/.be ter jame svar ti razgrajalca, naj neha s svojo budalščino. Razjezcn mahnu mladi pijanec po sivolasem Btarčku, da se zvrne na pol mrtev na tla. Ne zadostuje mu to. Tudi ženo Btar-čkovo možu na pomoč priteklo mahne s kol nem po rami. Včeraj je bila žalost v tej koči doma. Jokala se je žvna ne le v.-ded bole-'in na roki; tudi njen možje dihal poslednji dan; nij ne govoril, ue slišal, ne videl. In denes, ko to pis« m, mi pripovedujejo ljudje, da sapa uže raznaša zvonov glas iz stolpa, oznauujoči smrt pob tega. Kar imamo Vrhovci v svojo čast povedati, je to, da 6ni pobijalec nij naše fare sin; govore* o njem, da nij bil nikdar kaj prida človek. Bolj slabo človeče je, in zato se e tudi lotdo — onemoglega starca. — (Iz Sladke gore) se nam piše II. septembra: Vtorek 9. t. m. popodudne je na Robovem v ponkovškej ftri nastal velik po-žir, ki je vpepelil vsa poslopja kmetu Mihaelu R.'k'u Doma n'j bil nobeden, in ogenj je baje neki 4 letni sosedov de'ek z žvepljen-kami naredil, ker je v skednji bobovo slamo zakuril. Škode je črez 2500 gld., in če bi se veter ne bil pomiril, vsa vas bila bi nesrečna. Zlatnine in srebernine je nad 200 gl. zgorelo, dvoje svinj in mnogo kuretine. Poškodovanec je bi prej zavarovan pri banki „Sloveniji", a potem je kmet zavarovalnco popustil, da bi se bil kje drugod zavaroval, ter ima zdaj veliko škodo. — (Poslanec Winkler) piše uredništvu „Soče", da nij niti p?Hal, niti k*ko drugače razodel, da pristopi omenjene} (linš' . ar i 70 kr., po pošti 5 kr. več. Kdor si jo je prej naročil, jo dobi za 10 kr. cjueje. Z več ali menj humorjem risa pisatelj podobe iz posameznih mestnih stanov. Knjižica ponino žuje naše literature lehko ali feljtonistično berilo, zato jo priporočamo vsem, ki hote* svojo Slovensko knjižico pomnožiti in slovensko literaturo podpirati, kar je vsacemu rodoljubna dolžnost. Razne vestu * (Minister s a ni o m o r e c.) Bivši ma pjartdu minister za notranje zadeve, Pavel B mer se je 9. t. m. na svojem posestvu Lonto v srce ustrelil in takoj umrl. Zakaj |« to storil, ne ve se se, a tožil je posebno zad ltjih dni, ka se mu zdi, da življenje predolgo traje, gotovo Be ga je bil uže naveličal. Raj* n t r je bil samec in živel v ugodnih okoliščinah. V poslednjem čatu Be nij pečal nič več s politiko in je živel čisto sam zase. — (Volk v mestu) Odeski „IAstok" poroča, ka je 4 t. m. pri belem dnevi prispel se volk v OitHo; policaji so ga podili, volk se je skril v jamo, tam puk so ga potolkli. Javna zahvala. V pretečen»>m šolskem letu je nabral podpisani krajni šolski svet v ta namen, da bi ho o polnilno pogostovaii ovi revni šolski otroci, koji morajo caku t im popoludanski poduk, sledečo /nepke: nabranih 61 gld., mesečni doneski 22 gld., skupaj 73 tfld. Kazen t»ga so Štiri družino itesotim o'rukoin opoludansko hrano BtftOnJ dajale. — Daljo je podarilo tukaj.- nje kegljiščuo društvo znesek 30 gld. v ta namen, da bi se napiavilo revnim šolaijcui i bu-valo.— Za šolsko vesel.co s« je t,ubral < lažen obilo darov v naturi tudi še 76 ghi. 70 kr. v gotovini. Podpisani kr.ijni šolski s\vt smatra si torej za prijetr.o dolžnost, vsem dobrotnikom in podpornikom v Bvojtm, kakor tudi v imenu šolske dece najtoplejšo zahvalo izreči. Ob jednem pa se predrzne za dobrohotno podporo revne šolsko mladine tudi v prihodnjem šolskem letu prositi. Krajni šolski svet na Zidanem moslu, dno 4. septembra 1879. Julij Unger, Blaž Kropej, načelnik. tiadučitelj. I 'Mrli v a.fii feKJa»2il. 10. septembra: Friderika I.orene, liri pisarja, 2 let 7 m., v Gradaških ulicah št. 8, za difteritis. 11. septembra: Janez Trdina, privatni uradnik in vvaclitmeister na odpustu, 2.r> let, v Krakovskih ulicah št. 21, za jetiko. V deželne j bolnici. 9. septembra: Miha Zibert, gostuč, ."15 let, za pljučno jetiko. 10. septembra: Franc Lubič, delavca sin, 5 let. Anton Kohrer, bivši strugar, 78 let, za starostjo. Anton Marovt, delavec, 42 let, Hvdrops universalis. Dunajska borza 13. septembra. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 67 gld. 40 kr, Enotni drž. dolg v srebru ... «8 „ 80 „ Zlata renta .......81 „15 „ 1860 drž. posojilo , ... 123 „ 60 Akcije narodno banke .... 819 „ — „ Kreditne akcijo....... 258 „25 „ London..........117 „ 70 „ Srebro..... .... — „ — „ Napol.......... C. kr. cekini .... . . , 6 „ 58 „ Državne marke . . . 57 „ 70 _ Dražba zemljišč iz zapuščine Jožeta Po v Še-ta in sicer: velike senožeti blizu Viču, njive blizu Šmai tua in njive v gornjej Šiški se bode vrši'a «ln<* 1. olttobra t. I. pri tukajšujej c. k. mo-unej delegiranej okrajuej sodniji dopoludue ob 9. uri. (418-2) Gospodu Bogoljubu Kordiku, lekarnarju v Slovenjem Gradcu. Vaša blagoroduost 1 Na vašo željo potrjuje vam s tem predstojnikovo okrajnega društva zdravnikov v Mariboru, da je več članov imenovanega društva vaš sirup od željeza pri chlorozi (bledici) in slabosti po hudih boleznih na odrasčenih in otrocih z dobrim vspehom poskusilo, in da je zaradi okusa piiintsanega jabelko-kislega željeza izvrsten. (369—5j Za »»krajno društvo zdravnikov v Mariboru: l»r. Itajinuu«l »tirO^I, Vrl ur Mali, zapisnikar. predstojnik. Zalogo v l.juMjuui imajo bratje Krittper. Cena jednej sklenici g»l. 1, s pošto gld. 1.20. E pilepsijo (božjast) zdravi pismeno specijalni zdravnik dr. Killisch v Dresden-u (Neustadt). Največje izkustvo, ker je zdravil uže v črez 11.000 slučajih. (156—15) Zelenika (pušpan) se prodaja v konj usne j ulici it. 1, Trnovski pristan. (425) Vinorejcem, trgovcem z vinom in krčmarjem prodaje za pretakanje vina iz jednega soda v drugi, in iz soda v klet Karel Karinger na mestnem trgu, (413—3) gumaste trobe (C3-Ta.r^a.rriisclxl3--u.clxe_) Uporaba jo prav priprosta: iz trobe so vzame zrak iu vsled zračnega pritiska tečo potem skozi vino. 1 meter trobo 9'/i m/m.....— gld. 80 kr. 1 „13 m/m.....1 „ £0 „ 1 „ „ Iti m/m.....1 „ 60 „ 1 „ „ 16 u /m ovit s konopljo t „ 40 „ 1 „ 19 m/m „ „ 1 „ 60 „ jjtf" Vnanjo naroČbo so točno izvršuj«**. Deželna vinogradna in sadjerejska šola na Nlapn pri Vipavi, pnči.o svoje novo šolsko leto s i. not embrom: tudi se bode za to leto pozneje nekaj izpraznenih deželnih štipendij razpisalo. Natančneja poročila se dobivajo pri podpisanem V0d-t\U. (417—2) Vodstvo deželne v inog radnc in sadje-rejslce šole na Slapu. Za čiščenje in izboljšanje vina najboljše, najhitrejšo in najcenejšo sredstvo je WT prava francoska žolča. "M To, kakor tudi prosti navod, kako bo rabi, dobi se zmiroiu ■/. osobnim ali poštuim naroČilom pri A. Iliirliiiaiiim v l.jl»ljitni, v Luka Tavčarje v o j hiši. (330—16) Najsijajnojši vspeh zagotovljauro. Troški za čiščenje znašajo za vsak hektoliter 4'/* kr. r „THE GRESHAM", zatunivaliiti družba ua /i\lj<'nj< v I.omlunu. Podružnica zu Avstrije: j Podružnica za Ogersko: Dunaj, Opernring št. 8. | Budapest, Franz-Josefsp. 5. i Družbona aktiva...... Letni dohodki na premijah in obrestih dnu 30. junija 1878 ...... Izplačevanja za zavarovanjske in rentne pogodbe in odkupe itd. odkar družba obstoji (1818) več n»go..... V zadnjej I2mesečnej poslovanjskoj dobi se je družbi vložilo za .... novih ponudob, s čemer šteje skupni znesek zadnjih 25 let vloženih ponodeb . „ Prospekte in »Iruga pojasnila »lajo glavni Kranjsko in južno Štajersko, gospod 1 h le ii lin 'Ja srliko, v LJubljani, na tržaskej oesti štev. 3, II. nadstropje. ■♦ i wm i ♦■^♦—♦♦M»«M»»asj»»M»» frankov 63,819.846*— 13,050.747 15 86.OCO.0CO — 54.736.0E0 — 899,467,176*--zastopnik za ei^4—1) Svarjenje, ♦♦I Roditelji! Oskrbniki! meni podpisanem dobite vsake velikosti in u obleke za dijake. Najzadnjega časa klatijo se po Kranjskem okolo ljudje s cenilniki za šivalne stroje, ponujajo šivalne stroje za slepo cono, pobirajo nakup (aro) in potem zginejo, ne da bi bili odrajtali blaga. Po drugod pak ti agentje vsiljujejo neveščaku ponarejene jako nezanesljive stroje, da celo najslabše blago za visoke novce. Brez pomoči in obupno stojo tbke žrtve pri stroju, za kateri so novce naravnost proč vrgli. Kdor želi tedaj kupiti na 5 let zajamčen, originalen šivalen stroj* po fabriškej ceni, obrne naj se zaupno na mojo, uže skoraj 10 let na tukajšnjem prostoru obstoječo in za solidno poznato trgovino, kjer se tudi izvršlvajo takoj strekovnjasko vsa kakršnakoli popravljanja. Zunaj sprejemlje udvorno moj potovalec, gospod -^Lnton <3-reToer2.ee vsaka naročilu, in daje ob jednem temeljito poduk v šivanju na Šivalnem stroju. Se spoštovanjem (3 7.')-3) Franc Detter, na mestnem, ozir. glavntm trgu v Ljubljani. lzd&teij in uicuuik Joaip Jurcic. Lastnina in tisa „Narodu« tiskarne**.