178. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 4. avgusta.
XVII. leto, 1884.
Izhaja vBak dun *ve«er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstH j sko-ogerske dežele za vse leto 10 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 pld., po Joden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za -etrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na ilom računa se ta
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tujo dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po ♦> kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veđkrftt tiBka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in uprav ništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka Btolba". U pravni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Pojdimo I. septembra v zlato Prago!
Ko se je proti koncu lanskega leta slovesno odprlo češko narodno gledališče v staroslavni prestolnici čeških kraljev, v zlati materi Pragi, udeležila bo je te za češki narod in ves Blovanski svet preznamenite slavnosti tudi deputacija slovenska. Prav bn»tovski, s pravo Blovansko gostoljubnostjo je Bpiejela to deputacijo Praga, caput regni, in po vseh čeških novinah je bilo brati, da bi večje radosti ne bili mogli zasvedofciti starim političnim zaveznikom svojim, nego da bo se udeležili njegovega domačega veselja o trenotku, ki je v kulturnem oziru in1 precenjene vrednost i za bodočnost češkega naroda. Sam dr. L. Rieger, splošno priznani voditelj naroda, dejal je po napitnici, katero je pri slavnostnem banketu izpregovoril zastopnik Slovencev, da se nadeja, da bode bratovska vez mej obema narodoma ostala v vsi bodočnosti neporuSena in da bodeta oba zložno delovala v izpolnitev one velike naloge, katera pripada Slovanstvu v naši državi.
Od tedaj je preteklo nekoliko mesecev. Narodno gledališče je videl malo da ne že vsak zaveden Čeh. Gledališki vliki so privažali drug za drugim obiskovalce gledališča s Češkega, Moravskega in iz Šlezije in Praga je sprejemala z veliko radostjo potnike k svetišču narodnih Modric, kajti ta potovanja so bila uajbojši dokaz narodne zavednosti.
Pa tudi ostali slovanski svet je spoznal, kako so Čehi veljavnost njegovo poveličali v očeh vse omikane Evrope, postavivši si s prostovoljnimi darovi, ki so se nabrali mej narodom, tedaj brez pripomoči države, veličastni hram dramatske umetnosti. Dokaz temu je novinarstvo slovansko, katero je tako rekoč jednomiselno slavilo že omenjeno odprtje narodnega gledališča; dokaz temu so mnogoštevilni brzojavni pozdravi, ki so v slavnostnih dnevih dohajali odboru iz vse obširne domovine slovanske od Tiiglava do Urala in od sredozemskega morja do Bal ta.
Danes, ko imamo tako izvrstna občila, ni se nam tudi potreba zadovoljevati s takimi izrazi platonske ljubezni; danes lahko dejanski dokažemo, da bo vse one izjave izvirale iz srca. Zato so se pa res mej raznimi narodi slovanskimi začeli snovati posebni zabavni vlaki do zlate Prage, da bi z mnogoštevilnim obiskom v češkem narodnem gledališči zasve-dočili marljivemu in neustrašnemu narodu ob Labi, Vltavi io Moravi slovansko solidarnost. Tak poseben vlak odide iz Zagreba dne 3. avgusta; iz Ljubljane pa, kakor je razvidno iz oklica dotičnega odbora, dne 1. septembra.
Na ta poslednji gledališki vlak opozarjamo vse rodoljube slovenske. Iz programa o potovanji, ki ga je priobčil te dni odbor, vidi se, da še nikdar ni bilo prilike, ogledati si za tako neznaten denar toliko sveta, toliko znamenitih mest in zgodovinsko znanih krajev, kakor sedaj. Dunaj, prvostolnica cesarstva, mesto, kateremu z ozirom na veličanstno krasoto njegovega Ringa ni več vrstnika na svetu; Brno, avstrijski Manchester in glavno mesto moravskih Čehov z zgodovinskim, vsled svojega nekedaDJega namena in pomena še vedno grozo budečira Špilber-kom in konečno — Prago, zlato mater Prago, pričo nekedanje slave, omike in moči češkega naroda, po svoji legi in mnogih prekrasno ohranjenih zgodovinskih stavbah najznamenitejše mesto v naši državi; Prago, katero je tako naudušeno opeval slavni Jan Kolar in katera je srcu vsakega Slovana postala mila in draga že zato, ker je iz nje izšlo vse slovansko gibanje, katero je v današnjih dneh tako
mogočno in znamenito — vse to si bodo potniki ogledali natančno in temeljito. K"V ' bodo že jedino s tem mogli potniki razšir* n*avfe'tovne nazore, kateri še doslej neso imeli jednake prilik e, ni nam treba poudarjati.
Toda še drugih uzr znano, radi katerih Želimo, da bi Be domoljubi trtovenski vseh stanov in iz vseh dežel udeležili gledališčnega vlaka v prav obilnem številu. Jeden uzrok smo že prej naveli, ta namreč: da pokažemo s tem dejanski svojo ljubezen do bratov naših, občudovanje za njihove uspehe in solidarnost slovansko. Nikjer ni v slovanskem svetu med dvema narodoma bilo tako živega občevanja, kakor med nami in Čehi. V prvi dobi našega narodnega preporoda, takrat, ko je še mogel reči Pa-lack^, da bi češkega naroda ne bilo več, ko bi se nad njim in njegovimi maloštevilnimi prijatelji in somišljeniki podrla hiša, v kateri so se zbirali, občevali so že tedaj še redki rodoljubi naši s češkimi slovstveniki; ko se je začelo ustavno življenje, borili so se naši parlamentarci vselej v jedni vrsti in pod isto zastavo s parlamentarci češkimi; na narodnogospodarskem in prosvetnem polji smo bili vedno mi, ki smo se ravnali po izkušnjah in svetih severnih naših bratov. Ta razmera pa je tisto naravna, kajti jednak imamo položaj. Slovenci in Čehi, obema nam je domovina na najbolje nevarnih točkah v dotiki z brezozirnim in skrajno sebičnim Nemcem. Razlika je le ta, da smo Slovenci v primeri s številom češkega naroda mnogo slabejši. Zato smo se pa do njega obračali tudi vedno, kakor mlajši, neizkušeni brat, do starejšega, odrastlega, izkušenega. Z'\to tedaj imamo Slovenci dosti uzroka, da z runo goštevilnim obiskom v središči češkega naroda, zadostimo bratovski svoji dolžnosti in za bodočnost ponovimo in utrdimo ono vez, katera je oba uaroda vezala doslej.
Drugič je gledališki vlak važen tudi z narodnogospodarskega stališča. Ko se bodo Slovenci peljali po rodovitnih ravninah moravskih in poleg vabljivih brdin čeških mimo uzorno obdelanega polja, mnogoštevilnih tovaren, cvetočih vasij in napredujočih mest; ko bodo videli blaginjo, katera vlada povsod po Češkem in Moravskem in katera ima svoj izvor v marljivosti in ustrajnosti; ko se bodo konečno na lastne oči prepričali o zavednosti in politiški probu-jenosti češkega naroda, tedaj bodo še le izprevideli, koliko je še treba Btoriti pri nas, da vsaj nekoliko dohitimo svoje češke brate in nabrali si bodo iz autopsije ueprecenjenih izkušenj za bodoče svoje delovanje. Vidni uspehi čoskih rodoljubov pa bodo gotovo ugodno uplivali na njihovo delavnost in ustrajnost in tako bode potovanje k svetišču dramatske Modrice češke tudi v tem oziru znamenito delo v življenji našega naroda. In tretjič bodo spoznali naši potniki, ko zagledajo veličastno poslopje, kateremu na čelu stoje z mogočnimi zlatimi črkami zapisane beBede: „Ndrod sobč"; ko bodo videli razne„ prosveti in omiki posvečene zavode, katere 80 ustanovili Čehi sami s prostovoljnimi med narodom nabranimi doneski; kako jako daleč, kako ne-dosežno daleč so Čehi pred nami v narodni požrto-valnosti. Spoznali bodo da pri nas, kjer se nimamo nadejati pomoči od države, di» si pred svetom osvetlimo lice v prosvetnem oziru, ni zadosti, ako kdo zatrjuje le svoje rodoljubje, temveč, da ga je treba dokazati tudi dejanski. Češka požrtovalnost bodi nam v vzgled!
Na noge tedaj rojaki! Vi vsi, katerim dopušča ČaB in sredstva, peljite se due 1. septembra v Prago, da zasvedočite sijajno pred vsem svetom slovansko
svojo solidarnost s češkim narodom, da dokažete bratovsko svojo ljubezen do njega in da se preprU Čate o velikem in Bplošnem njegovem napredku. Posebno vi duhovniki, profesorji, učitelji in uradniki, ne opustite ugodne prilike, da vidite prvostolnico cesarstva, obrtno Brno in zlato Prago, vsak agituj za obilno udeležbo! Geslo bodi vsem: dne 1. septembra v Prago!
Trgovska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Glede zadrug, katere naj bi se v posamičnih okrajih ustanovile, se priporoča naslednji načrt:
1. Gostilničarji, točarji vina in piva, točarji žganja, re8tavrantje, kavarnarji, hOteli, najemni vozDiki in prepeljevalci naj bi imeli:
a) za davčni okraj Postojina in Bistrica po jedno zadrugo, potem za davčna okraja Senožeče in Vipavo vkup jedno zadrugo;
b) Kočevje jedno zadrugo, Velike Lašiče in Ribnica vkup jedno zadrugo;
c) Krško in Kostanjevica vkup, potem Mokronog in Radeče vkup jedno zadrugo;
d) Kranj jedno zadrugo, Loka in Tržič vkup jedno zadrugo;
e) Ljubljanska okolica, Vrbnika, I/lija, Zatičina, Idrija, Lož, Logatec po jedno zadrugo;
t) Kranjska Gora in Radovljica vkup jedno zadrugo;
g) Rudolfovo jedno zadrugo, Žužemberk in Trebnje vkup jedno zadrugo;
h) Brdo in Kamnik po jedno zadrugo;
i) Metlika in Črnomelj vkup jedno zadrugo.
2. Mlinarji in Žagarji naj bi imeli v vsakem političnem okraji po jedno zadrugo in sicer zaradi pičlega števila pomožnih delavcev in glede na to, da so navadno z mlini združene žage, torej ni lahko možno ta dva sicer različna obrta ločiti.
3. Čevljarski obrt naj bi imel za političen okraj Kranj jedno zadrugo;
4. Ravno tako naj bi imeli kovači, žebljarji, ključavničarji, kleparji, kotlarji, pasarji, kolarji, urarji, puškarji, izdelovalci decimalnih tehtnic, in sicer za političen okraj Postojino, Ljubljansko okolico, Kranj in Radovljico po jedno zadrugo.
5. Dalje naj bi imeli lončarji, potem peki in me-deuinarji jedno zadrugo za političen okraj Kamnik.
6. Drugi rokodelski in dopuščani obrti naj bi imeli vkup jedno zadrugo s posebnim ozirom na število obrtovalcev ali za vsak političen ali za davčni okraj posebe ali za več davčnih okrajev vkup.
7. Pri trgovskih obrtih bi bilo primerno, da se za vsak političen okraj ustanovi jedna zadruga, ali da se izloči mala trgovina in da bi ti mali trgovci imeli za se svojo zadrugo.
Ker vender obrtni zakon daje najširše koncesije, kar se tiče krajevnega obsega zadružniškega okraja, kakor tudi kar se tiče združevanja obrtnih vrst v skupine, naj bi se pred vsem oziralo na želje obrtovalcev v zborničnem okraji in to tem bolj, ker ima zbornica izreči svoje mnenje le po zaslišanji obrtovalcev. Da bi mogla to po zakonu ji dano nalogo izvršiti, naj bi se obrnila do C kr. okrajnih glavarstev, naznanivši jim te razmere, da bi ta pozvala obrtovalce, da izreko svoje nazore in želje o ustanovljani /adiug, oziroma združevanji v Bkupine,
Da se lažje sestavijo skupine, izdelala se je razredba obrtov, katera naj se ob jedoem e. kr. okrajnim glavarstvom dopošlje.
Če bi se zadruge ustanovile v zmjslu prej omenjenih predlogov 1 do vštet. 7, bi se pokazale, za čas, ko se je izdelal izpisek obstoječih obrtov naslednje številke:
ad 1. Gostilničarjev itd. ad a) je: v Postojini 127, v Bistrici 104, v Senožečah in Vipavi 115; ad b) v Kočevji 237, v Velikih Lasičah in Ribnici 190; ad c) v Krškem in v Kostanjevici 230, v Mokronogu in Radečah 197; ad d) v Kranj i 189, v Loki in Tržiči 225 ; ad e) v Ljubljanski okolici 498, na Vrhniki 151, v Litiji 161, v Zatičini 134, v Idriji 108, v Loži 91, v Logatci 161; ad f) v Kranjski Gori in Radovljici 203; ad g) v Rudolfovem 207, v Žužemberku in Trebnjem 174; ad h) na Brdu 144, v Kamniku 252; ad i) v Metliki in v Črnom-Iji 190
ad 2. Žage in mlini in sicer: Politični okraj: Postojina 216; Kočevje 217, Krško 236, Kranj 255, Ljubljanska okolica 260, Litija 167, Logatec 268, Radovljica 129, Rudolfovo 209, Kamnik 213, Črnomelj 78.
ad 3. Čevljarjev je v političnem okraji: Kranj 75.
ad 4. Kovačev itd. je v političnem okraji: Po-b toj ina 88, Ljubljanska okolica 84, Radovljica 134.
ad 5. Lončarjev je v političnem okraji: Kamnik 65, pekov in medeuiuarjev v tem okraji 70.
ad 6 Drugi rokodelski in dopuščuni obrci kažejo v naslednjih političnih okrajih tH-le števila: Postojina 269, Kočevje 328, Krško 181, Kranj 208, Ljubljanska okolica 279, Litija 170, Logatec 279, Radovljica 267, Rudolfovo 210, Kamnik 259, Črnomelj 140, in na razne davčne okraje se tako-le razdelijo: Postojina 100, Bistrica 53, Senožeče 40, Vipava 76, vkup 269. — Kočevje 147, Velike La-fiiče, Ribnica 127, vkup 328. — Krško 76, Kostanjevica 44, Mokronog 37, Radeče 24, vkup 181.— Loka 75, Kranj 104, Tržič 29, vkup 208. — Ljubljanska okolica 208, Vrhnika 71, vkup 279. — Litija 110, Zatičiua 60, vkup 170. — Idrija 80, Lož 66, Logatec 133, vkup 279. — Kraujska Gora 43, Radovljica 224, vkup 267. — Rudolfovo 140, Žužemberk 72, Trebnje 18, vkup 210. — Brdo 39, Kamnik 220, vkup 259. — Metlika 83, Črnomelj 57, vkup 140.
ad 7. Za trgovinske obrte se pokažejo naslednja števila za politične okraje: Postojina 234, Kočevje 261, Krško 119, Kranj 350, Ljubljanska okolica 293, Litija 136, Logatec 342, Radovljica 177, Rudolfovo 146, Kamnik 247, Črnomelj 65.
Konečno se še omenja, da se uloge c. kr. okrajnih glavarstev v Radovljici, Rudolfovem in Kamniku rešijo z ozirom na pričujoča načela zaradi tega v posebnih poročilih, ker v teh ulogaO omenjene razmere, oziroma želje obrtovalcev dopuščajo izjemo od postavljenega pravila.
Odsek torej stavi predlog:
Zbornic;« izvoli naj potrditi to poročilo in naslednjo razredbo obrtov. (Dalje prib.)
Politični razgled.
Holranjc «lcxele.
V Ljubljani 4. avgusta.
Volilno gibanje za deželne zbore se vedno traje, kajti ta mesec bodo volitve na Koroškem in Štirskem in Zgornjeavstrijskem. Na Koroškem bodo volitve, 8. 13. in 19.; na Štajerskem 19. 21. in 26 ; na Zgornjeavstrijskem pa 25. za kmetske ob čine, 30 t. m. za mesta, za veleposestvo pa že le 3. septembra. Poleg občnih volitev bode več popol-nilnih volitev za kranjski in češki deželni zbor V lavantinskej dolini na Koroškem v Wolfsberškem okraji je pri volitvi volilnih mož iz 84 izvoljenih 73 kmetov, ki so večinoma konservativnega mišljenja. Zato je upati, da v tem volilnem okraji prodre konservativec. Da je položaj za liberalce neugodnejši, kaže tudi to, da so letos ustanovili po vseh volilnih okrajih tako mnogobrojne volilne odbore in jih še vedno pomnožujejo. Ko ne bi čutili, da se ljudstvo od njih obrača, ne trebalo bi tako velikanskega agitacijskega aparata.
Obravnave v vojnem ministerstvu, da se zopet ustanovi Joslpova akademija za izobraženje vojaških zdravnikov so že končane. Da bode akademija zadostovala svojemu namenu, nastavili se bodo za vse predmete odlične učne moči iz vojaških in civilnih zdravnikov. Profesorje bode imenoval cesar na predlog vojnega ministerstva in bodo imeli iste pravice in prednosti, kakor vseučiliščni profesorji. Dobivali pa ne bodo niti koležijskih, niti rigoro2nib, niti promocijskih taks. Poveljnik šole bode kak generalni štabni zdravnik, ali pa kak štabni nadzdrav-nik I. razreda, ter bode neposredno podredjen voj-
nemu ministerstvu. Administrativne in računske zadeve zšvoda bode pa opravljal jeden stotnik in jeden računovodja. Vsako leto mislijo vsprejeti v Šolo petdeset dijakov, tako da jib bode v vseh letnikih s prištetimi doktoranti tri sto. Dijaki se bodo ločili v take, ki se bodo na erarične in take, bi se bodo na svoje stroške izobraževali. Imeli bodo skupno stanovanje, hrano, brezplačni pouk in bodo uniformirani kakor v drugih vojaških šolah. Ko dobe Btopinjo doktorja vsega zdravilstva, bodo popolnem adjustirani, preskrbljeni s potrebnimi učnimi knjigami in instrumenti, imenovani nadzdravniki stalne vojske s pravico do avanzovanja. Zavezati se bodo pa morali, deset let ostati v vojaškej zdravniškej službi. Učni načrt bode bizu tak, kakor je na me-dicinskej fakulteti na vseučiliščih, samo da bodo letni lepiti, da bode vojskino vodstvo imelo pregled o napredku njih učenja Prvi trije letniki akademije se bodo otvorili v oktobru prihodnjega leta.
Ogerskl naučni minister izdal je ukaz, da učitelji na saksonskih konfesijonalnih srednjih šolah na Sedmograškem smejo še prihodnjih deset let napraviti državne izpite v nemščini.
Vitanje <lržave.
Kakor se iz Carigrada javlja je turski veliki vezir Said paša z ozirom na mnoge zločinske napade v Carigrath*1 Irugih velikih mestih zauka-zal, da naj se vsi teh ziočinstev šumni takaj zapro brez ozira na narodnost.
II(»laudeika zbornica je z 97 proti 3 glasom vsprejela načr*- Vmesia, ki imenuje kraljico za regentinjo v slučaji malolelnosti kraljičine naslednice.
Na Angleškem vedno bolj prodira mne nje, da se sedanje kolonije ne bodo mogle obdržat' ako se jim ne da večje avtonomije. 29. m. m. bil je v Londonu shod zastopnikov vseh znamenitejših angleških kolonij, angleških državnikov in veljavnih mož obeh strank. Na tem shodu se je sklenilo, de lati na to, da se uvede nekaka federacija mej Anglijo in njenimi kolonijami.
Egiptovska konferenca se je v soboto rasšla, ne da bi bila dosegla mej velevlastmi kako sporazumljenje. Kaj da je prav za prav uzrok tako naglemu razhodu še prav dobro ne vemo. Gotovo je pa mnogo k temu pripomogla Bismarckova Angliji sovražna politika. Nemški poslanik je v predzadnjih dveh sejah sproži! zdravstveno vprašanje v Egiptu. S tem je Nemčija hotela Angliji delati le zadrege. Ravno tako je Nemčija povsod podpirala tudi francoske zahteve nasproti Angliji. In Francija se je trdovratno upirala vsem angleškim zeljem, ko je videla, da jo podpira Nemčija in vse njene zaveznice. V soboto je francoski poslanik predložil novi predlog, in izjavil ob jedoem, da več kakor zahteva ta predlog, Francija odjenjati ne mor**. Ta predlog zahteva, da se tudi nastavi jeden nemški, jeden ruski in jeden turški zastopnik pri blagajnici egiptovskega dolga, in da le jednoglasno sme ponižati kupone za Va odstotka. Granville je na to izjavil, da Anglija ne more vsprejeti tega predloga in odložil konferenco na nedoločni čas. Konferenca je bila zbrana 36 dni; in je imela osem sej. Po konferenč-nej seji se je v soboto sklical angleški ministerski sovet, da je to stvar pretresaval. Zvečer je pa že Gladstone v spodnjej zbornici ujavil, da se je konferenca razbila, in ž njo tudi angleško-francosko sporazumljenje, vsled Česar se je vsaka vlast pribobila svobodno akcijo.
Hrazilljanska zbornica se je razpustila, ker je zavrgla vladni načrt o pospeševanji odprave robstva. y
Dopisi.
Od lstrsko-kranjske mcjel. avgusta. [Izv. dop.] (O notranjskem kandidatu.) S čistimi pojmovi stopili bodejo Notranjci na volišče in upamo, da bode nadvladalo načelo, ne osoba. Moglo bi se g. dr. Zamika zagovarjati nasproti njegovim nekdanjim somišljenikom, ki si pri zadevajo spodkopati — njega? ne, — njegova načela! Nasproti temu, kar se mu očita, da ni storil, moglo bi se kazati na ono, kar je plod tudi njegovega prizadevanja. Vsekako pa je v tem slučaji vredno, orožje zamenjati in konstatovati, da bi bilo za slovenski narod koristneje, ako bi bili „le-nobo pasli" taki možje, ki si domišljajo imeti patent za kretanje političnega voza, in bi bili tako narodu prihranili škodo, katero ima vsled novega političnega recepta. S podvojeno marljivostjo more tako spreten mož, kakor je g. dr. Zarnik (kar mu tudi nasprotniki priznavajo), narodu še mnogo koristiti.
A, kakor omenjeno, načelo treba da zmaga. Glasovitih 600 gld. dalo je samo povod, da narod reši načelno vprašanje: ali kranjska ali slovenska politika. Di g. dr. Zarnik dosledno zastopa naš slovenski program, je jasno; a da so se temu programu izneverili njegovi sedanji nasprotniki in se postavili na kranjsko, ali recimo kranjsko-slovensko stališče, je tudi istina, da-si taje. Kaj pa so Kranjci brez druzih Slovencev? Kaj Slovenci brez ostalih Slovanov? Muli
del, ki se ne bi mogel uspešno br.m'ti proti močnim narodnim nasprotnikom.
TaanVjev program bil je jako lep, pravičen i dostojen mioisterskega predsednika takrat, ko ga je razvil. A od besede do dejanja je tudi Vtfrak, na katerega pa, bi reči, grof Taaffe ni mislil. Z .to pa nikakor ni umestno, da svoje brate iz vida puste Kranjci, ako bi bili tudi v istini že dosegli vse ono, kar neso. Treba primerjati kranjsko vlado s štajersko, koroško, primorsko in Dunajsko, kranjsko politiko b slovensko! Dunajska vlada ne sme poznati samo kranjskih Slovencev in kranjski Slovenci, ki so v boljem položaji, nego mi, ne samo sebe. To moramo priporočati vsi nekranjski Slovenci, ki smo izročeni na milost in nemilost brezmejnemu naail-stvu. Nesreča je za nas, da smo razdeljeni v toliko dežel. K tej pritaknimo še drugo. Mesto slovenske udomači naj se v Slovencih deželna politika in — naše prizadevanje je zam&o. Osamljeni nekranjski Slovenci potopili se bodemo v valovih tujstva, a tudi Kranjcem ne bodejo koristile najvažnejše pridobitve. Prišel bode čas, ko jih bode zadela jednaka usoda. Vseh skupaj nas ni preveč, a samih Kranjcev je mnogo premalo! Deželna politika, to je slovensku Ahilova peta. Spoznali so jo Nemci in Italijani prej, nego mi. Zato so si prizadevali, odtujiti Kranjca Štajercu, Istrana Kranjcu itd. Še zdaj si prizadevajo. Naši Irredenti dosledno imenujejo inteligentne Hrvate in Slovence „Cranzi" in hočejo s tem imenom, katerega najbolj zaničljivo izgovarjajo, hujskati priprosti narod. In svojim grobokopom naj bi slovenski narod pomagal z deželno politiko?! —
Da   nekdanji   radikalni    Vseslovenci tirajo kranjsko in neslovensko politiko,   to  dokazali so sami v mnozih slučajih.   Po  naših  glasilih  bil je dostikrat narod opozorjen  na to počenjanje, a ne vselej. Mi istrski Slovenci n. p. Brno s posebnim zadovoljstvom čitali v  vseh nuših časnikih priznanje vrlemu in jedinemu našemu zagovorniku dr. Vitezicu o priliki, ko je v državnem zboru temeljito razložil naše razmere in, ne kot c. kr. uradnik nego kot zastopnik naroda vladi odkrito povedal, da njeni organi v Istri ne delajo v smislu vladinega programa. Nekateri listi prinesli so celi govor. A v glasilu „kranjskih Slovencev" iskali smo zaman vsaj kake razprave o tem govoru. Devet vrstic privoščilo mu je v političnem pregledu. Bolj, nego krivice, ki jth moramo slovanski Istrani prenašati, zaiiimnlo je takrat g. Šukljeja   volilno  pravo  na  Angležkem, s katerim  je hotel dokazati potrebo potrpežljivosti (tisučletna potrpežljivost mu ne zadostuje), severuo-česko-nemški radikalizem,  katerega je počastil z uvodnim člankom  neplodna domača polemika zarad Ljubljanskega mestnega zbora itd.   Ako mu je pri tako „važnem" gradivu manjkalo prostora za Istro, izpustil naj  bi  bil — Šenka, o katerem   je tudi obširno poročal.  A stvar ima drugo lice. Bivši neodvisni radikalno-slovenski g. Šuklje navdušil bi se bil za dr. Vitezica. Odvisno-kranjski g. Šuklje tega ni mogel  storiti. — — — — Dr. Vitezič  bil je pred kratkim umirovljen. —
Mi, ki tu trpimo, uatanjko a z žalostjo opazujemo, kako v narodno stranko zabijajo novo za-gozdo baš one mlade moči, v katere smo stavili svoje nade deloma Še prej. Prepričani smo, da taka jedoostransko-odvisna politika ne more koristiti Slovencem. Upamo tedaj, da bode obsojena baš od zavednih naših sosedov na Notranjskem. Položaj je tak, da na druzega kandidata ni misliti, nego baš na g. dr. Zamika.
Iz Utlje 2. avgusta. [Izv. dop.] Mislim, da so Vam dopisi iz Litije, kateri se že nekaj časa vedno okolu vodnjaka sučejo, nekoliko dolgočasni zde, zato Vam pišem zdaj nekaj, kar bi Vas utegnilo bolj zanimati. — V Vašem cenjenem listu dne 81. julija smo brali, da so nekateri c. kr. uradniki in nekaj gospic iz Litije napravili izlet v Mudijo (Gallenegg) in pri tej priliki glasovito nemško pesen: „Die Wacht am Rhein" zapeli. Da so se temu početju Zagorjani čudili, ni nič čudnega ; ali kakošno bi bilo še le njihovo strmenje, ko bi v Litijo prišli in že ob sedmej uri zjutraj to sladkodonečo pesen čuli. Pri nas bi to pesen že vrabci lahko prepevali, ko bi le malo več sluha imeli, kajti popeva se tako pogosto, da bo narodna postala, ako poj de, tako dalje. Pošten človek bi ae Čudom čudil takemu dejanju, ko bi se na lastno uho ne prepričal, da je resnica. Tako daleč morda vender še nesmo prišli, da bi naši nemčurji imeli bistro Savo za nemško reko Reno! Posebno rade pa to pesen prepevajo neke gospice plavičark<j — a pardon! — hrasta-
vičarske, pa ne iz nemškega »rajna", ker poznamo jih že od rojstva Žalibože! da tudi take osobe, katere cesarju služijo, rade svoje strune napno in navdušeno kriče: „Fest steht und treu die Wacht am Rhein«M
Gospod urednik! kako tedaj sodite, ali more kaj takega slovensko uho v slovenskem kraji tako hladnokrvno poslušati, da ne bi človek zameril nauku »najnovejšega dnevnika", ki nam svetuje nemčurja pri miru pustiti, naj dela, kar koli hoče V začetku sem si mislil ravnati po tem nauku, zdaj pa mi ni več mogoče, ker to presega vse meje in zato Vam malo potožim. Vsakemu zvestemu avstrijskemu državljanu je dolžnost, tako početje zavračati in kot tak si Štejem v čast, da grajam ta prestop nekaterih prelahkomislečih. Upam, da ne bo zaman.
Iz Smarija pri Jelšah 31. julija. [Izv. dop.J   Dokler se ni vedelo, da je zidar Zamolo namenjen c. kr. smln. pristava Wagner-ja tožiti zato, ker ga je iz gostilne vrgel, je bilo o tej stvari povsod, mej prijatelji in neprijatelji  njegovimi jednako govorjenje. Odkar se pa sliši, da je pristav tožen, raznaša bo vest,  da je ta gospod zidarja Zamola samo pri roki iz gostilne peljali S tem se hoče stvari drugačno obličje dati,  kakor ga je imela poprej. Nam, ki nesmo Škodoželjni, bi bilo prav, če bi bila resnična poslednja vest.   Pri sodnijski preiskavi bo bode gotovo resnica pokazala. To upamo tem bolj, ker vemo, da sodnijski pristav, ki ima sam soditi o pravici in krivici, ne more drugače, kakor resnico govoriti, na dalje se pa zanašamo tudi na poštenost prič. — Čudimo se pa značaju tistih oseb, ki so prej    pravilo,    da   je   Wagner   Zamola   iz gostilne vrgel, zdaj pa trdijo, da ga je samo pri roki iz gostilne peljal. Če bodo poslednje dokazano in "VVagoer zatožbo nekrivim spoznan,  služimo mu z imeni teh neznačajnikov.
Mi pa obžalujemo, naj stoji stvar kakor hoče, ker spoštljivost uradnikov škodo trpi.
■z lliiclolf otega 27. julija. [Izv. dop.] (Žalostne naše razmere). Kakor Vam je že znano, naseliti mislile so se tukaj šolske sestre in oskrbovati tukajšnjo dekliško šolo, pod tem pogojem, da jim mestni zbor letno podporo dovoli.
Mestni zastop obljubil je po jako burnej debati na predlog gospod profesorja Poljanca šolskim sestram letno podporo v znesku več sto goldinarjev u le pod tem pogojem, če se bo b slovenskim učnim jezikom poučevalo, kateri pogoj se pa od strani Šolskih sester baje zaradi nezmožnosti slovenščine vsprejeti ni mogel.
Ker se torej šolskim sestram in njih protek-torju gOBp. proštu Urh u ni posrečilo tukaj nemško propagando delati, naselile se bodo, kakor sem ravnokar zvedel v bližnjej Šmiheljskej občini in bode ondu javno dekliško šolo ustanovile.
Da pa bode most do Adrije že preje gotov biva g. profesor Stanger, „Obmanu der Rudolfswerter Ortagruppe des deutschen Schulvereines in spe", po končanem šolskem letu izredno še zdaj tukaj, nabira ude, agituje v zmislu „šulferajna" in ima neki od znanega "VVeitlofa že pismeno obljubo v žepu, da je več tisoč goldinarjev za nemško dekliško šolo v Rudolfovem, koja se ima še v tem letu pod streho spraviti (sic!), dovoljenih.—Nemec bi rekel: „zwei Fliegen auf einen Schlag". — Zares lepe avspicije za bodočnost.
A dve nemški šoli ne zadostujeti jim in zato pričeti še ima s ponemčevanjem že v prav nežnej otročjej starosti in sklenili so ustanoviti tudi „Kinder-garten", v kojem se bode Novomeška deca še bolj popačila, nego je že — po nemški namreč — in dela tudi v to jako gibčni gospod profesor z vso VBtrajnostjo.
Visoko vlado, oziroma c. kr. deželni šolski svet si UBojam in z menoj ogromna večina tukajšnjega prebivalstva uljudno vprašati, so li take ne-Bramne agitacije c. kr. profesorju dovoljene, in kaj meni ona ukreniti, da se bode temu privandra-nemu rogoviležu peroti pristrigle?
Tu gospod deželni poslanec za dolenjska mesta imate polje, po tacih rogoviležih rajši dan za dnevom svoj novinarski meč vihtite, mesto da domačine — naše gore liste z blatom ometavate, našega vrlega „Sokola" za narodno probujenje dozdaj najbolj zaslužno društvo nezaslišano in neopravičeno grdite, celo zasobne stvari na dan spravljate. Pri tacih, kakor tudi pri Ljubljanskih v kazini „Wacht am Rhein" in „das deutsche Lied" pojočih ljudeh bodite rajši augažovani. Do sedaj se ne vem spominjati, da bi bili v vašem listu katerokrat tacih čut vsa-
cega zvestega Avstrijca žalečih škandalov omenili, še manj pa obsodili. — Sploh Vam pa zagotavljam, kakor poznam mnenje tukajšnih rodoljubov, da ne dobite več pet narodnih glasov in vas bode pri zopetnej kandidaturi vaš protikandidat vrgel, kakor ste dolgi in široki.
Drugi udarec za naše mestice je slabi obisk tukajšnje gimnazije. Mimo od .Slov. Naroda" Že 16. t. m. navedenega uzroka zakrivil je slabi obisk najbolj vodja te gimnazije g. Fiacber, ki leta 1883 ni hotel več Štajercev vsprejeti, kateri so se pa pač v Ljubljani in Zagrebu vsprejeli, kateri dijake iz stanovanja v stanovanje goni in jih na ta način prav nepotrebno bega, sploh same take kozolce preobrača, da s tem dijake v druge gimnazije podi.
Gospod profesor Stanger mu vrlo sekundira in se je pri letošnjem sklepu šolskega leta četrtošolcem naprej zagrozil, da jih bo v peti šoli metal, vsled koje grožnje bo 8 četrtošolcev gimnazijo ostavilo; ker mi ni znan obseg te grožnje hočem vam isto kakor hitro jo zvem „ad verbum" citirati.
Meni se vidi, da tema dvema gospodoma slovenska tukajšnja gimnazija preBeda in da delujeta na to, da bi se zgornja gimnazija tukaj opustila in v nemško Kočevje preselila, kar se pa jima ne bode posrečilo, ker je splošno znano, da so Kočevci le za „bandeln", kakor čifuti in imajo za učenje slabe glave.
Tudi tukaj lahko g. poslanec, ud deželnega šolskega sveta kaj ukrenete.
Jeden največjih udarcev v novejšem času zadal se nam pa je od tiste železniške nenqueteu, ki je zborovala v Ljubljani in pri kojej je mnenje prevladalo, da se dolenjska železnica po prvotnem načrtu zgraditi in speljati ne da in da sti se ozki železniški progi Krško-Rudolfovo ali pa Rakek Rudolfovo predlagali.
S tem se je popolnem naš državni poslanec gosp. grof Margheri, koji je v državnem zboru vse stranke, še celo dra. Herbsta et consortes v tej zadevi na svojej strani imel, desavouiral in njegova beseda omajala.
S tem predlogom se je le Kočevcem koristilo, kajti iz dobrega vira zvedel sem, da je na Dunaji neka močna nemška dvorna stranka, ki na tO dela, da se zgradi železnica od Rakeka Črez Kočevje na Črnomelj, da se vsled te železnice nemški živelj okrepi in nas ostale Dolenjce-Slovence popolnem uniči.
Ti veleslavna enketa delala si torej le našim nasprotnikom v roke in je mnenje, ki je pri tebi prevladalo, namreč mnenje, da Magjari za dolenjsko železnico zavzeti neso, popolnem napačno, kajti minister Tisza ravno nasprotno želi progo od Karlovca čez Dolenjsko v Ljubljano, ker on predobro ve, da obstoji na Dunaji ista dvorna stranka in so mu namere te nemške stranke, pri kojej je tudi jeden konservativnih kranjskih poslancev — germa ni-zovanje namreč, dobro znano.
Ogri so hitro Hrvatskej pretečo nevarnost uvideli in so g. vitezu Savinscheggu dovolili, da sme progo od Karlovca do Kolpe trasirati in bi v zameno za Žumberk gotovo vse dovolili.
Od ogerske strani ni nobene zapreke in je le na našem ministrstvu ležeče in na naših poslancih, da se dolenjska železnica od Karlovca do Ljubljane izpelje, za kojo progo se je tudi naš državni poslanec potegoval.
Dolžnost te enkete bi bila, potegniti se tudi za to progo, ne pa po nepotrebnem gosp. grofa Margherija desavouirati, kajti^ le v slogi utegnemo doseči železnico, naj bode že po Krškej ali pa Te-meniškej dolini.
Od tebe pa, „Slovenski Narod", pričakujem, da bodeš tudi ti še kako o železnici spregovoril, tu imaš priložnost, se za nas potezati, vse politične nesmisli razkriti, g. Šukljeja z njegovim lističem na stran potisniti in mu ne pustiti imena, da ima le on sam general-privilegij, se za Dolenjce, posebno pa za Belokranjce potegavati in brigati.]
Žalostne bo tudi razmere pri našem mestnem zastopu. Gospod župan, preobložen s posli in opravili, pusti prav za prav samo dvema odbornikoma vladati, od kojih jeden radi svoje sebičnosti, drugi pa radi svojih čudnih nazorov, s katerimi pa vedno in vedno prodreti hoče pri meščanih priljubljena nesta.
Moja današnja naloga ne bo, njiju ravnanje z mestnimi smetmi, s cestnim kamenjem (šuto), smešno govoričenje jednega pri nekej stavbenej komisiji v  „Leopoldstadtu"  itd.  opisati,  ker imam
vedno še upanje, da bodeta gospoda uvidela, da tako ne more naprej biti in da le nemčurjem v roke delata, koji se zdaj na tihem smehljajo in za prihodnji volilni boj orožje brusijo.
Ako bi pa navzlic temu dobrohotnemu opominu še pri starem ostalo, bil bi primoran, govoriti še odločneje in še bolj en detail, da se za časa odpravi, kar je škodljivega, da slabi nasledki ne bodo učinkovali na bodoče volitve.
Moj namen je zgolj rodoljuben in upam, da Se ni prepozno. Torej na delo gospodje, ki ste že ▼ odboru; dela je 8e dovolj; v prvej vrsti treba dekliško šolo uravnati, ulice, ki bo take, da si človek lahko noge polomi makadamizirati, stopnice proti Kan-diji popraviti strankam urno postreči in ne tako, kakor se s posestnikom hiš. Št. 37 godi, da se na dve s petdeset kraje, kolekovani ponižni prošnji, v kojih je prosil, da se sosedu ukaže kanal iz njegovega hleva, oziroma stranišča izpeljati, đozdaj nič pozitivnega ukrenilo ni.
Vsa sosedova gnojnica izteka se v hlev posestnika hiš. štev. 37 in sicer v novejšem času v tako močnem odtoku, da posestnikova krava vedno v Bosedovej gnojnici stoji, — kar bi se imelo že iz sanitarnih uzrokov in to zdaj — pri pretečej koleri tembolj odstraniti.
Gospodje pa, ki se zadnja leta vsemu javnemu Življenju odtegujete, imate zmožnosti, ste radi gmotnega stanja neodvisni, pri meščanih priljubljeni in ker ste že  toliko  za sveto narodno reč žrtovali,
— žrtujte še svoj prosti čas mestnim zadevam in če se vas bode zopet pred volitvami vprašalo, hočete li vsprejeti kandidature, ne odgovorite več tako odločen „neu, kakor ste pred zadnjo volitvijo storili.
— Hvalo vam bo za to vedela zdanja narodna stranka in še poznejši rod.
Jedno veselo poročilo vam imam javiti in to je, da se „Narodni dom" še precej pridno doziduje, akoravno sem slišal, da bi se stavba še hitreje izvršiti dala, ko ne bi mizar za drž a val; vender bode ista najpozneje do polovice oktobra dovršena.
A tudi pri stavbi „Naroduega doma" moglo bi se kritikovati, ker se brez pravega načrta zida.
„Narodni dom" bode neki tri ubode imel in sicer: glavni uhod, uhod z vrta in uhod na strani, direktno v prvo nadstropje. Slednji je nepotreben in se bi lehko mesto tega uhoda na istem mestu garderobna soba za dame in pri igrah za igralce priredila, katere bode inače manjkalo.
Še veliko kritikovanja bi imel in to radi majhnih in v kot postavljenih vrat, v drugem nadstropji o stenah v dvorani, za katere naj bi se ne gledalo na par stotin opek itd., a tudi tukaj izrekam nado, da bodo gospodje tem nedostatkom v pravem času v okom prišli in se bo „Narodni dom" tako zgradil, da bodo Novomeščani lahko ponosni nanj.
V to in preje navedeno pa kličem vrlim narodnjakom na delo in živeli!
Domače stvari.
— (Deželni predsednik baron Win-kler) vrnil so je z brzo vlakom včeraj dopoludne ob 11. uri v Ljubljano in prevzel vodstvo kranjske deželne vlade.
— (Deželni zbor kr an j s ki) bode sklican prve dni septembra. Vsled rastočih potreb ljudskega šolstva je prisiljen dež. odbor nasvetovati deželnemu zboru, da se sedanja normalna šolska priklada poviša od 18 na 20 odstotkov.
— (Deželni odbor kranjski) je sklenil obrniti Be do deželnega šolskega sveta, da naj uredi učni načrt glede nemščine na večrazrednih šolah s slovenskim učnim jezikom ravno tako, kakor bodo odslej urejene Ljubljanske ljudske šole.
— (K volitvam na Štajerskem.) Na-mestništvo štajersko je odločilo, kakor se brzojavlja iz Gradca v N. Fr. Pr, da so slovenski kmetje, kateri imajo zemljišča v mestnem Ptujskem okraji, tudi v mestu volilci, zato pa ta mestni okraj utegnejo pri volitvah v deželni zbor zgubiti nemški liberalci.
— (Od s v. Barbare v Halozah) se nam piše v 3. dan t. m.: Kot volilna moža izvoljena 80-glasno velečestita gospoda Božidar Raič župnik in državni poslanec, in Martin Me 8 k o kaplan.
— (Veselica) pri Kostetji, katero je včeraj priredila Šišenska čitalnica kot obletnico lanskih slavnostnih dnij, izpala je jako dobro v vseh točkah prav bogatega in zanimljivoga programa, in občinstva bilo je tolko, da bode vrla Šišenska čitalnica gotovo tudi z gmotnim izidom zadovoljna. Zbori
ŠiSenskih pevcev, godba domačega pešpolka, posebno pa deklamacija gospice Zorove izzvali so veliko pohvale in rokopleskanja in ko je godba zasvirala cesarsko pesen, zaorili so po vsem vrtu navdušeni patrijotični klici. Še pozno v noč bil je vrt poln ljudij, kateri so se radovali lepe zabave in prijetnega dne.
— (Premešfienje in i m en ova nje.) Gosp. Matej K oba I, pristav pri c. kr. okr. sodniji v Lo-gatci prestavljen je vsled lastne prošnje na Krško, avskultant dr. Martin Travnar pa je imenovan sodnijskim pristavom v Logatci.
— (Prijatelje „Sokola") in kegljanja sploh opozorujemo, da bode kegljanje na dobitke, ki ga je priredilo društvo „Sokol" na kegljišči čitalnične restavracije, trajalo samo še 12 dni j. Bogati dobitki v znesku 28 cekinov in namen kegljanja za praznovanje petindvajsetletnice obstanka „Sokola" naj bodo povod, da bo bode zadnjih 12 dni še prav prav pridno kegljalo. Dosedaj kegljalo se je 2000 serij.
— (Vojaštvo.) Danes dopoludne prišla sta v Ljubljano dva eskadrona ulancev od hrvatskega polka štev. 12, ki biva v Celovci. Ta dva eskadrona udeležita se vojaških vaj, ki se začno 6. t. m. okolu Ljubljane in trajajo do 23. t. m., ko odrine vse vojaštvo k velikim vajam na Gorenjsko. Domači peš-polk št. 17 odšel je danes zjutraj v VelČe, kjer ostane v bivouac-u čez noč, jutri zjutraj pa prične veliko vajo proti Ljubljani.
— (Zabava na čast v Prago potujočim H r v a tom.) Zagrebško pevsko društvo „Kolo" prispe z več sto Hrvati iz raznih hrvatskih pokrajin potujoč v Prago, ponedeljek dnti 4. avgusta ob 1/a10. uri dopoludne na Dunaj. Na južnem kolodvoru zberejo se o imenovanej uri deputacije raznih slovanskih društev na Dunaji, na čelu njim deputacija slovanskega pevskega društva. Slednje priredi ponedeljek zvečer v dvoranah „zur Stadt Wien" (VIII. Langtgasse 15) slavnosten večer na Čast hrvatskim gostom. Prisustvovali bodo zastopniki raznih slovanskih društev na Dunaji. Slovansko pevsko društvo hoče prirediti vse, kar bode Hrvatom omililo njih bivanje mej Dunajskimi Slovani.
— (Konfiskacija) — a ne „Slovenskega Naroda" ampak nezrelih jabelk vršila se je zadnjo soboto. Prodajalka je zabavljala dotičnemu mestnemu organu, ki je konfiskacijo izvrševal in zaradi tega se bode seznanila pri c. kr. delegirani sodniji s paragrafom, na katerega podlagi se predolgi jezik pri-striže.
— (Gorelo) je v petek ob Vi ur' dopoludne v Črni Vasi in hiša posestnika Jankoviča pogorela je do tal. Prostovoljna požarna bramba Ljubljanska ni dobila nikakega naznanila.
— (Nesreča.) V soboto zvečer zvrnila se je pri zidu gostilne Nr. 1 nuslonerm „truga" na 61etniga sina nekega kovača in ga poškodovala tako močno, da je ob 10. uri zvečer v bolnici umrl.
— (Možnar) 70 kil težak razletel se je včeraj v Bizaviku, ko so o priliki blagoslovjenja streljali. Razletil se je na osem koscev, a k sreči ni nikogar poškodoval.
— (Cecilijansko društvo) Goriške nadškofi) e ima v ponedeljek 25 t. m. svoj občni zbor. Ob 9uri dopoludne bode slovesna sv. maša v farni c >rkvi sv. Ignacija, potem v centralnem semenišči zborovanje, obsegajoče nagovor podpredsednika, poročili tajnika in blagajnika, poučni govor, volitev predsednika in posamične nasvete. Zvečer je prosta zabava.
— (V Toplice na Dolenjskem) prišlo je do 31. julija 25 gospodov in 29 dam iz boljših stanov, 29 mož in 32 žensk kmetskega stanu in 59 prehodnih gostov._
Telegrama „Sloyenskemu Narodu":
Maribor 4. avgusta. Včeraj volilna shoda v Jarenini in Makolah sijajno vršila. Danes občini Karčevina in Sv. Peter izvolili 6 narodnjakov.
Celje 4. avgusta. Občina Celjska okolica danes volila volilne može. Narodni kandi-datje dobili 6 6, nemški pa samo 5 glasov!
Velenje 4. avgusta. Pet narodnih volilnih moz izvoljenih. Volilcev ogromno število. Zmaga sijajna.
*/so palcev dolge in njijini škarnici nesti debelejši, nego konjska žima. Pa vsejedno so lično in umetno izdelane, nabruiene, se dobro odpirajo in zapirajo. Nožar hrani škarjice v igli, katere ušesa se odvi ■ iajo, in iglo ima v slonokostenej pušici s srebrnim okovom shranjeno.
* (Gospa s svinjskim rilcem.) V okolici Kijevskega mesta se je baje naselila nedavno mlada in bogata gospica, katera pa nosi mesto nosu svinjski rilec. Ta bogatinka s svinjskim rilcem ponuja srce in roko tistemu, kateri bi jo hotel z ozirom na veliko premoženje (5 milijonov) za soprogo vzeti. Mlad mož, pravijo, bil je že pripravljen, ž njo se oženiti, a padel je pri pogledu svoje neveste v ome-dlevico. Neka gospa prav odločno trdi, da je gospico z rilcem sama že videla, samo da je imela obraz s pajčolanom pokrit. Vedno ima mnogo snubačev. Sedaj je došlo iz okolice mnogo njenih čestilcev ne ravno zaradi lepote mlade gospice, ampak zaradi velikega bogastva na ogled, in ženini po javnih sprehajališčih, neveste čakaje, mestne šetalce motijo in vznemirjajo. — Kdo se spominja jednake vesti, ki se je nekdaj širila po nemških listih pod naslovom: . Die Dame mit dem Todtenkopf", ki je bila le proizvod prežive fantazije nekega časnikarja, kakor menda tudi pred-Btoječa.
Narodne-gospodarske stvari.
Hmeljarjem.
Razglas. V prospeh vzajemnega prometa mej hmeljarji in kupčevalci je južuoštirsko hmeljarsko društvo uredilo, da bode v času, ko se hmelj obira, kakor tudi v času, v katerem se vršijo od občiu-skega zastopa v Žavci urejeni hmeljski sejmi, v Žavci v posebnej sobi stalna razstava nabranega in posušenega hmelja v izgledih (muštrih).
Na ta način je hmeljarju priložnost dana svoj posušeni hmelj v izgledih (muštrih) razstaviti; kup-čevalcu se pa ta olajšava ponudi, da v tej sobi hitro in natanko poizve, kakšen je posušeni hmelj, koliko ga je, kje se hranuje in kdo ga prodaja.
P. n. hmeljarji se uljudno prosijo, da naj samo izglede (muštre) od že res nabranega in posušenega hmelja k razstavi pošljejo.
Itgledi (muštri) naj se pošljejo južno-štirskemu hmeljarskemu društvu v Žavci; dotični hmeljarji naj tudi natanko povejo, koliko hmelja imajo in kje ga imajo; dobro je tudi, ako povejo, koliko ga cenijo.
Udi hmeljarskega društva plačajo za lastno predalo 50 kr., neudi pa 80 kr. na leto. Za manjše muštre se plača po 10, oziroma 20 kr. na leto.
Natančneje v tej zadevi pove društveni tajnik Petriček v Žavci.
Vsakoršnje želje in pritožbe naj se pa upoS-Ijejo naravnost podpisanemu predsedniku.
Grad S tr a u s s e n egg, dne" 28. jul. 1884,
Za južnoštirsko hmeljarsko društvo:
Kari Haupt, A. Petriček,
predsednik. tajnik.
Meteorologično poročilo.
Razne vesti.
* (Najmanjši  škarjice), katere so bile keduj narejeue, ima nožar v Londonu. Te so samo
a M	Čas opazovanja	Stanje barometra v ni m.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v ujm.
ost a !p c4	7. zjutraj 2. pop.' 9. zvečer	737 52 mm. 786 60 mm. 738 70 mm.	+ 170" C + 26 21 C -f 19-8" C	si. szh. sl.jjzh. si. jz.	obl. ja». jas.	000 ram.
3. junija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	739 92 mm. 739-28 mm. 739-97 mu.	-|-17-0° C + 27-7-C + 20-8° C	brozv. si. vab. brezv.	jas. jaa. jas.	O00 mm.
0     I I i
Srednja temperatura obeh dnij je znašala + 21-3 21-8°, za 1-2° in 20° nad normalom.
Tržne cene v fJulMJaiil
dne 2. avgusta t. 1.
PSenica, hektoliter . . . Rež, „ ...
Ječmen „ Oves, „ ...
Ajda, „ ...
Proso, „ ...
Koruza, „ ... Leča n ...
Grah „ ...
Fižol , ...
Krompir, 100 kilogramov • Maslo, kilogram.
Mast, „      . .
Speh friSen „      . .
„ povojen, „ . . Surovo maslo,       ..       . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje „ „
Svinjsko „ „
Koštrunovo    „ „
KokoS.......
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   B „ . ,
Drva     trda, 4 kv. metre .
„    mehka, „   „ ,
gld.	kr.
7	31
5	
4	39
3	34
5	53
6	50
5	60
8	—
8	—
8	50
2	32
_	92
—	80
_	60
—	72
—	85
—	27,
—	8
—	64
—	56
—	68
—	38
—	42
—	18
1	60
1	69
7	50
4	80
XDuja.aJsls:st "borz:a,
dne 4 avgusta t. I. (Izvirno telegrafično porodilo.)
Srebrna renta .... .....
Zlata ren    ...       .... .
5'' „ marčna renta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije .... London   . .....
Srebro............
Napol..............
C. kr. cekini. ......
Nemške marke .....
1 , državne »recke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. ■1 ' , avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/4......
a n /
it n *        - ,» ....
n     papirna renta 5°/0.....
5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4V,°/0 zlati zast. listi . Prior. oDlig. Elizabetiiie zapad, železnice Pri-ir. oblig. Ferdinandove sev. Železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfovo srečke  .... 10 ,
81	gld. 05 k	
81		85
103		25
96	■	
863	•	—
311	■	25 „
121	■	50 „
9	* ■	65 *
5	n	74 ,
■>9	n	*5 „
124	■	75 .
169	•	75
103	t	25 ,
122	n	1°
92		20 „
89	*	— m
105	n	— n
115	n	75
121		25
108	n	50
105		— .
179		—
19		—
Stara, renomirana
gostilna „Pri Slavcu"
v OirJkriioi
se daje pod prav ugodnimi pogoji v najem. Ko bi se pa dobil gotov kupec, je tudi nu> prodaj. — Na drobno se poizve pri T-u-rlj-va. Kletn-četr-ji,, posestniku v Oo-reu|em Logatci. (478—2)
Št. 12.476.
(484—1)
Opiraje se na §. 5 postave z dne 23. avgusta 1877 veljavne za vojvodino Kranjsko zastran obdelovanja Ljubljanskega mahu magistrat javno naznanja, da so imeniki volilcev I. skupine močvirskega glavnega odbora, katera skupina obsega močvirski okraj v katastrainih (»brinuli Trnovo. Karlovško predmestje, Gradilfie v Ljubljani in pa Štepunja vas v okolici Ljubljanski od dne 22 do vštetega dne 30. avgusta t. I. v pisarni mestnega ko-misarijata razpoloženi za splošno pregledovanje. Ugovore zoper te imenike, bodi-si da je vanje vpisan kdo za volitev neopravičen, ali da je izpuščen kdo, ki ima volilno pravico, treba uložiti od dne 22. do ustet^ga dne 30. avgusta t. I. pri podpisanem magistratu.
Mestni magistrat t Ljubljani,
v 28. dan julija 1884.
Župan: Grasselli.
JOŽEF MIŠIĆ,
pudirai- (474-3) v Borovljah (Ferlach, Karnten),
naznanja vsem lovcem in strelcem po Slovenskem, da izdeluje in prodaja vsakovrstne
vse «lobro poakuMeiie, po nizkih cenah.
4200 ton, okolo 3. septembra. 4200 „ ------
r^SM^s li Trsti v Ini-Jnk naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejeroajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVi-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „3Brita.i3.rj.isu".
„ „G-ermanLa' Kajuta za potnike £00 golti. — Vmesni krov 60 golti.
V BRAZILIJO — SANTOS itd.
Parnik  „Tevitoiiia",   3400  ton,  okolo 20. avgusta. Pasaža — Vmesni krov 8<> gl«l. Potniki naj se obrnejo na
T- TERKTJILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Toatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj ho na l^milinuo d* Ant. l»o«laycn, generalni agent. (480—2)
Železna
in
kolesa za vozove
vsake vrste.
CARL MORGENSTERN &. Comp
Tovarna strojev za plinske vodne in t m m In n- naprave. (298—15)
WIeii, Fiiufliaua, (jiuagttHMC G.
iuovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Nurouue Tiskarne'
1469
092343