r, Ntjveiji liorenski dnevnik T Združenih državah • Velja za Tie iett> ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA List slovenskih delavcev y Ameriki. The largest Slovenian Dally in the United States. luned every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 Entered as Seoond Glase Matter, September 21, 1903, at the Post Otfioe at Hew York, H. Y., under Act of Congress of March 8» 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 281. — ŠTEV.. 28Jp NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 29, 1929. — PETEK, 29. NOVEMBRA 1929. VOLUME XXXVIL — LETNIK XXXWL ITALIJA NUDI ZAROTNIKOM ZAŠČITO IN ZAVETJE NEVARNA ZAROTNIKA IN MORILCA STA POBEGNILA NA ITALIJANSKO OZEMLJE Kriminalcema, ki sta bila zapletena v monarhistič-no zaroto proti beograjski vladi, se je posrečilo pobegniti na italijansko ozemlje. — Zarotniki so imeli svoj glavni stan na Dunaju ter podružnici v Gradcu in Budimpešti. BEOGRAD, Jugoslavija, 28. novembra. — Tukaj je zavladalo veliko razburjenje, ko je neka privatna brzojavka javila s Sušaka, da sta pobegnila iz tamošnje jetnišnice kriminalca Babic in Pospišil, ki sta bila pred kratkim aretirana zastran soudele žbe pri zaroti proti vladi. Aretaciji sta se ustvaljala ter usmrtila dva policista. Pobegnila sta preoblečena v italijansko mornariško uniformo. Na meji so ju ustavili italijanski stražniki, pa so jo takoi spustili na italijansko ozemlje, ker je bil umor baje političen zločin. Zdaj sta v Italiji povsem prosta ter se jima do bro godi. Jugoslovansko časopisje pravi, da sta Babič in Pospišil člana tajne organizacije, katero tvorijo častniki bivše avstroogrske armade. Namen te organizacije je spraviti zopet na prestol Habsburžane ter odcepiti Slovenijo in Hrvat sko od Jugoslavije. Sele zdaj se je definitivno izvedelo, da so imeli zarotniki svoj glavni stan na Dunaju ter svoji po družnici v Gradcu in Budimpešti. Zarotniki so bili v stiku s hrvatskimi nacijona-listi, ki skušajo doseči hrvatsko avtonomijo. Zagrebška policija ima dokaze, da so bili ti za rotniki sokrivi umora Toni Schlegela, zagrebškega časnikarja. Schlegel je bil zato umorjen, ker je bil prijatelj kralja Aleksandra ter je zagovarjal diktaturo v Jugoslaviji. PROHIBICIJA V AFGANISTANU Novi vladar bo nadaljeval politiko Amanula-. ha, obenem bo pa tudi skušal uvesti v deželi popolno prohibicijo. PEŠAVAR, Indija, 27. novembra. Afganistanski vladar Nadir šah je v posebni proklamacijski obrazložil svoj"'* program. Reke! Je. da bo skušal uveljaviti v deželi popolno prohibicijo. v splošnem se bo pa držal politike svojega predsednika Amanulaha. Ostale točke proklamacije temelje na islamski postavi, na kateri bo bazirala vsa administracija. Obljubil je tudi, da bo ustanovil vojaško šolo in arsenal za izdelovanje modernega orožja. ATENTAT NA ŠKOFA V CERKVI SV. PETRA YATTCAN CITY, Vatikan, 26. novembra. — Policija neodvisne države Vatikan je danes aretirala Šved-kinjo Margaret Oudum, ki je skušala savratno £ umoriti nadškofa, John Srni ta, prejšnjega apostolskega vikarja za Švedsko To je bila prva aretacij« v novi državi VAŽNA ODLOČITEV SODNIKA V OMAHI OMAHA, Neb., 28. novembra. — Zvezni sodnik J. W. Woodrough le izjavil včeraj tukaj, da je zavarovanje neoporečnih pravic ameriških državljanov dosti bolj važno kot pa "lahko izveden je" prohibicijske postave. Odločil je namreč, da ne smejo zvezni agenti stopiti v privatne domove brez preiskovalnih povelj. Sodnik je razveljavil obtožbo proti dvema moškima, ki sta bila obtožena, da sta obratovala žganje-kuh. Obtožba je bilo vložena in razveljavljena potem ko so zvezni agenti pričali, da so zaduhali kuhanje maj še, slišali bobnenje kotla, ter videli del kotla skozi vrata. Agenti so nato vprizorili naval brez preiskovalnega povelja. Sodnik je zavrnil vse to ter rekel, da morajo imeti agenti posebno preiskovalno povelje, če hočejo vdreti v privatno hišo. FORDOVO POVIŠANJE PLAČ ZA 40c Produkcija se bo morala povečati, in kdor ne bo več produciral, bo brez. pogojno odpuščen. DETROIT, Mich., 28. novembra. Ko je konferiral Henry Ford s Hoover jem v Beli hiši, je obljubil, da delavcem ne bo skrčil plač, pač pa nasprotno — plače jim bb celo povišal. Časopisje je posvetilo tej Fordo vi obljubi veliko pozornost ter objavilo o tem dolge članke in razprave. Zdaj se je pa izvedelo, da bo Ford zvišal nekaterim svojim delavcem plačo za štirideset centov na dan. Toda to povišanje se bo završilo pod gotovimi pogoji. Povišanje bo v prvi vrsti odvisno od večje prodnukcije. Delavec, ne bo več produciral bo takoj odpuščen. —. Plača bo zvišanar le tistim delavcem, katere bodo formani priporočili. Roko v roki z zvišanjem plač gresta pa tudi intenzivnejše nadzorovanje in špijonaže. Kdor ne bo pokazal potrebnega navdušenja za delo, se bo moral pridružiti armadi brezposelnih, ki šteje zdaj že 100,000 mož. To malenkostno povišanje plače ni nič drugega kot propaganda. Nova uvedba je v gotovem oziru podobna uvedbi petdnevnega delovnega tedna. Tedaj je bilo rečeno, da bodo delavci plačani za šest dni, če bodo mogli v petih dneh toliko produ-cirati kot v šestih. Začeli so delati kot živina, plačani so pa samo za pet dni. PREBIVALSTVO DANSKE WASHINGTON, D. C., 28. nov. — Skupno prebivalstvo Danske so cenili s 1. julijem tekočega leta na 3,518,0000 ljudi, kar je bosti manj kot pa v istem času prejšnjega leta. Ni znano, zakaj se je število prebivalstva skrčilo. ANGLIJA |ZRAK0PL0VNA I HOFFMANN NAMERAVA | NESREČA NA L. iJ ZASLIŠAN POSREDOVATI Zaeno z vlado Združenih držav se bo vmešala v kitajsko-ruski spor. — Rusi pravijo, da so v de-fenzivi. Ogromen aeroplan j e padel na hišo ter povzro.1 čil požar. —Pilot in njegov spremljevalec sta bila le lahko ranjena. PRVI, KI JE LETOS ZMRZNIL. 73letni George Skribernegg Iz bližne Eiblswalda na Avstrijskem je vozil pred nekoliko dnevi na majhnem vozu živila proti domu. Bila je že noč In mož truden. O-s ta vil je voz na poti, da bi šel sam domov. Zašel je in padel po neki strmini. Tam so ga našli drugega dne zmrznjenega. BOŽJA SLUŽBA PO GRAMOFONU Berlinski reformirani Zid je so se odločili za isto tako drzen kakor zanimiv poskus. V zadnjih letih je uvedla njih versko občina novo li-turgijo, ki zadružuje najlepše mu-zikalne zaklade židovske tradicije in mojstrska dela nemške glasbene literature. Teh skladb, ki naj bi bile jedro njihove božje službe, je 114 in so tako težke, da zahtevajo pravih umetnikov za izvajanje. Ker pa teh ni v vsakem kraju dovolj na razpolago in ker bi bila velika škoda, če bi jih morale izvajati malo izvežbane moči, se je reformirana občina odločila kratko-malo za to, da prenese vse skladbe LONDON, Anglija, 28. novembra. Anglija je pripravljena poseči z drugimi silami vred v rusko-kitaj-ski spor, da miroljubno uravna krizo v Mandžuriji. Tako je izjavil včeraj v poslanski zbornici minister za zunanje zadeve, Arthur Henderson, v odgovor 'na tozadevno vprašanje. Rekel je, da se mora vlada še odločiti, če naj podvzame skupno z drugimi silami inlcijativo. Henderson je odgovoril, svojemu predniku Sir Austen Chamberlainu, | da se vrši med angleško in ameriško vlado korespondenca glede možnosti skupne akcije v Mandžuriji. Angleški zunanji urad se je baje danes pečal z nadaljnimi razpravami z Ameriko, da določi, če naj Henderson sam vprizori inicijativo v tej zadevi MOSKVA, Rusija, 28. novembra. "Izvestja", oficijelno glasilo sovjetske vlade, pravijo, da so aktivnosti rdeče armade v Mandžuriji povsem defenzivne, ker so Kitajci ponovno napadli Ruse ter vdrli v rusko ozemlje. Demoralizirane kitajske čete in beli gardisti so se nato neredno u-1 maknlli. Med kitajskimi vojaškimi voditelji vlada panično razpoloženje. Rusko ofenzivo predstavljajo v povsem v napačni luči. MOSKVA, Rusija, 28. novembra. Zunanji urad sovjetske vlade je danes zanikal poročila, da ima rdeča sovjetska armada navodila zasesti kitajsko iztočno železnico. ŽENEVA, Švica, 23. novembra.— Woo Kai Šeng, trajni kitajski zastopnik pri Ligi narodov, se je o-glasil danes pri generalnem tajniku Lige, Sir Eric Drummondu. Pozneje je izjavil, da namerava obvestiti Ligo narodov glede položaja v Mandžuriji. On sicer nima nikakih definitivnih navodil, da bo pa dobil po par dneh polnomoči iz Nankinga, da naprosi za intervencijo Lige narodov. I MOSKVA, Rusija, 28. novembra, j Rusko-ki tajski konflikt bo najbrž kmalu uravnan. Vsled izmenjave brzojavk med! Mukdenom in Moskvo, ki se je pričela dne 19. novembra, so danes o- j ficijelno objavili, da so sovjetski uradniki sprejeli ponudbe Kitajske. General Čang Hsue Liang, načelnik mandžurske vlade, je spre- Največji v Združenih državah zgrajeni potniški aeroplan F-32 je padel na neko hišo na Carle Place, L. I., ter pričel goreti, vsled česar se je tudi hiša unela. Aeroplan je še prej porušil več dimnikov in brzojavnih drogov ter slednjič obtičal na hiši Josepha DeBeaver. Pilot Boggs iz Hempsteada in mehanik MacDonald sta bila le neznatno poškodovana. Aeroplan je bil širok 99 in dolg 69 čevljev. KOT PRIČA Obtoženec je poudarjal, da ni nikdar ščuval k obroženl vstaji. — Štraj-karjem je vedno prigovarjal, naj ne kršijo postav. DRUŽINA OKRADEN A • ' _V SPANJU EAST ORANGE, 28. novembra. — Tat in vlomilec je odnesel za več kot $12,000 nakita in gotovega denarja tekom noči, ko je spala vsa družina Camilla Gairoada, na Beverly Road, v East Orange. Mr. Gairoad je sporočil danes zjutraj izgubo policiji, ki pa ne ve, kje naj išče zločinca, ker ni pustil nikake-ga sledu. / OBTOŽEN TREH UMOROV Joseph La Luca, star 55 let, se je moral zagovarjati pred sodnikom in poroto v sodišču Bronx okraja proti obdolžitvi, da se je udeležil umora Johna Polzello, Mihaela Polzello in Josepha Polzello, lastnikov neke restavracije na iztočni 13. cesti. La Luca je bil uslužben v re-stavrantu več let. Državni prav-dnik bo skušal dokazati, da se je hotel obtoženi osvetiti, ker je bil odpuščen iz službe in da je s pa.' tovariši zavratno napadel Polzello in njegova brata ter jih ustrelil. MARION, N. C., 27. novembra.— Včeraj je nastopil obtoženec Alfred Hoffmann, organizator Tex-til3 Workes kot priča v svoji lastni zadevi. . Zeio odločno je zanikal obdolži-tev, da je ščuval štrajkarje k oboroženi vstaji. On je bil drugi o'oto" .nec, ki je nastopil kot priča v procesu radi kalitve miru in radi upora proti državni oblasti. Glede njegovega značaja sta pričali prej dve priči. Hoffmann je star devetindvajset let ter je odločno zanikal, da je bil popoldne dne 30. avgusta navzoč, ko so se štrajkarji prepirali s šerifom Adkinsom. Na vprašanje zagovornika, če je kdaj zagovarjal uporabe sile, je odvrnil Hoffmann da ni tega nikdar storil, pač pa je ljudem svetoval, naj se drže določb postave. Sam je prosil šerifa, če mu dovoli stopiti na govorniški oder ter pomiriti štrajkarje. Po kratkem direktnem zaslišanju je sledilo precej obširno križno zaslišanje drž. pravdnika. DELAVSKA VLADA STREMI PO MIRU Angleški ministrski predsednik Ramsay MacDonald je zopet izjavil, da stremi sedanja delavska vlada po miru. LONDON, Anglija, 28. novembra. Angleški ministrski predsednik Ramsay MacDonald se je včeraj zopet poslužil prilike, da poudari svoje stremeljenje po miru. To se je zgodilo pri sprejemu angleških pacifistov, ki so organizirani pod avspiciji narodnega sveta za preprečen je vojne. Prejšnjemu ameriškemu državnemu tajniku Kelloggu je bil pri-rtjen svečan sprejem, in MacDonald je pri tem poudarjal, da bo Anglija storila vse, kar je v njeni moči, da doseže popoln sporazum na mornariški konferenci petih be-lesil. MacDonald je rekel med drugim tudi naslednje: — Združenim državam se ni treba bati, da bi šle predaleč. Mi se pa tudi ne Dojimo. Premagati moramo še dosti težkoč, a se ne bomo ustrašili problemov, ki se bodo pojavili na konferenci. Če se bo izkazal^, da je kaka pot nemogoča bomo poiskali druge poti. Nič nas pa ne bo motilo pri dosegi skupnega cilja. j NAGRADA ZA UBOJ BANDUA , Policist John Rooney, ki je v pon-deljek ponoči ubil nekega neznanega bandita tekom dvoboja z revolverji bo še naprej opravljal službo kot tekom zadnjih dva in dvajset let, a dobil bo plačo, ki bo zna-iala tisoč dolarjev več kot pa je njegova dosedanja plača. Na ta posebni način je komisar Whalen odlikoval Rooneya. POLJSKA RAZKRILA TIHOTAPSKO ZAROTO VTLNA, Poljska, 28. novembra. Tukaj so razkrile oblasti velik "ring", ki se je pečal z tihotapstvom svile, dragih kožuhov in sadja na 79 KRŠILCEV SUHAŠKE POSTAVE ARETIRANIH JEFFERSON CITY, Mo., 28. nov. Tekom zadnjih par dni so aretirali tukaj devetinsedemdeset oseb radi kršenja prohibicijske postave. Tukajšnje jetnišnice so prenapolnjene. Aretacije so se završile v Jefferson City, kjer je sedež krajevne vlade, v Columbia, kjer se nahaja vseučilišče ter v Sedali j i. Pogona se je udeležilo več kot dvajset prohi-fticijskih agentov. ENAJSTA OBLETNICA ZDRUŽENE JUGOSLAVIJE. Jugoslovanski Sokol v N?w Yorku bo proslavil v nedeljo dne 1. decembra v Harley House. 413 W. 46. St. 11. obletnico združenja Jugoslavije. Proslava se priCne ob treh popoldne. Nastopilo bo več govornikov, ki bodo opisali dosedanji raz-voi in bodočnost naše domovine. Na programu je tudi ples. Vstopnina brezplačna. Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. mam H3 na gramofonske plašče, ki bi j ih; & ™ske uvodne pogoje. Pogajanja bodo otvorjena v Habarovsku, da 1 Poljsko, preko Latvije. Zakladnica dobile potem podružnice za majhen denar. Angažirala je potrebno število umetnikov, vsega skupaj 120 oseb, ki so ustvarili v 17 dneh največjo in najlepšo dosedanjo serijo plošč. 2e v prihodnjih dneh bodo nemški ref grmi rani Zidje prisostvovali službi božji -— po gra-mofunu. ŠPANSKA BO KMALU PLAČALA DOLGOVE MADRID, Španska, 28. novembra.— Danes je bilo objavljeno, da je sklenil ministrski svet kmalu plačati nazaj ves denar, katerega dolguje angleškim in ameriškim bankam, ki so uveljavile za špansko vlado kredit. se določik datum in kraj definitiv-pe imela že dosedaj izgube, katere nih mirovnih pogajanj. | na rniUJ°n dolarjev. Pomož- Predpogoj sovjetske vlade za pre- i111 ravnatelj vilnskega carinskega mirje je bil povratek kitajske iz- j rada Je bil aretiran, ker se dom-točne železnice v skupno kitajsko-! neya- da Je prikrival tihotapstva v rusko kontrolo ter zopetno sprejet- I _ je generalnega upravitelja Eamba- j novipa in njegovega pomočnika HOZ NOČE PLAČATI Eismcnta. Kitajci so bili namreč oba pregnali, kakorhitro so se polastili železnice. Nadaljni ruski pogoj je, da morajo Kitajci takoj oprostiti vse sovjetske državljane, ki so bili pone-dolžnem aretirani ter so zaprti v detencijskih taboriščih. Kakorhitro bodo ti predpogoji izpolnjeni, bo sovjetska vlada izpustila f?se kitajske državljane, kiv so bili aretirani na sovjetskem ooesalju. LADY HEATH LONDON, Anglija, 26. novembra. Sir James Heath ki je odklonil vsako odgovornost za dolgove, katere bi napravila Lady Heath, znana angleška let&lka, je danes nastopil proti tirjatvi neke londonske šivilje, ki bi rada dobila .denar za o-bleko, katero je napravila njegovi ženi. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: Dta. v Jugoslavijo 600 ____.... 9 9.30 Lir IN 1,000 ........ $ 18.40 M too «,§00 ........ $ 48.75 •* 800 «,000 ........ $ 90.50 M •00 10,000 ........ $180.00 M 1000 ▼ Italijo | B.TS $64.1* 8tranks, ki nam naročajo ieplačUa * ameriških dolarjih, 9p#-earjomo, da smo vsled sporazuma s naiim svitom * starem kraju v stanu sniiati pristojbino *a taka izplačila od 3% na t%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; at $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Ea ispla&ilo večjih zneskov kot goraj naveden«* bodisi v dinarji* Urah ali dolarjih dovoljujemo fte boljšo pogoja. Pri Tolikih salih. priporočamo, da se poprej a nam iponsoMto gl*d« -H^ng askasfla. STLAČILA PO POOTI mo REDNO tZVR*KNA V OVM DO TREM VKDNlB MJJJNA NAKAZILA 1ZVBŠUJEMO PO QABLM frMTTX* U P BIST O JVINO 75*. SAKSpR STATE BANK m OOBTLANDT STRE 1ST, NEW XOBK, WL K T »Up kane: Bar*Uf 0*00 / LAS I A I O 9 A" NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 29/1923 "Glas Naroda" Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Fakser, President Louis Benedlk, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 116 W. 18th Street, Boroufh of Manhatan, New York City, N. Y / GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays, and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado _________________________$6.00 Za pol leta, _________________________________$3.00 Za četrt leta ............................il.50 Za New York sa celo leto___47.00 Za pol leta__________________43.50 Za inozemstvo sa celo leto______.$7.00 Za pol leta ____________________.„ $3.50 LARGEST SLOVENK DAILY in 17. S. A. nobenega kompromisa z dobroto/... mešanica v Camel je resnična kaja! Subscription Yearly $6.03. Advertisement on Agreement. Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče da hitreje najdemo naslovnika. 'GLAS NAHODA , 216 W. 18tb Street, New York. N. Y. Telephone: Chelsea 3876 HOOVER IK DELAVSTVO Camels so napravljene za one, ki vedo ter iščejo užitek dobre kaje. in ti kadilci naj bodo zagotovljeni, da bo vedno vzdržana resnična kakovost Camel. Hoover sprejema v Beli liiži zastopnike ameriškega! pol jedel jstva, ameriške industrije, železnice, delavstva itd. Ž njimi sklepa nekake dogovore, kojih cilj naj bi bil povedati mspešiiost industrije ter utrditi v ljudeh vero, da je dežela na dobrem finam-nem in gospodarskem stališču ter da niso imeli zadnji polomi na Wall Streetu nobenega a, • vpliva na spiosm položaj. Kot zastopniki delavstva so se oglasili v Beli liiši William Green, John P. Lewis, William Huteheson, Ma-thew Woll ter John Frey in so v imenu izvršilnega odbora Ameriške Delavske Federacije sklenili s Hooverjem ne" kak dogovor. Kot smo že poročali na prvi strani našega lista, je ta 4'dogovor" odločno obsodil A. J. Muste kot predsedniki konference za napredno delavsko akcijo. Muste je Oreena enostavno imenoval izdajalca ter mu očital, da ni s predsednikom razpravljal v soglasju z željami ameriškega delavstva. "Nadalje je"zelo razveseljivo dejstvo, da z Greenovim govorom niso zadovoljni razni konservativni člani Ameriške Delavske Federacije in da ga bodo organiziram de" lavci vkratkem odločno zavrnili. Zadnje dni je dobil Green od vseh strani toliko očitkov, da je naprosil za drugo konferenco s predsednikom j Hooverjem. Hooverju se je namreč posrečilo speljati delavske I voditelje na led. 8 pretresljivimi besedami jim je risal položaj z najbolj črnimi barvami. liekel je, da bo v Ameriki več milijonov brezposelnih, če se takoj nekaj ne ukrene, kajti industrije nameravajo znatno skrčiti svojo produkcijo. To bi se dalo le na ta način preprečiti, če predstavniki Ameriške Delavske Federacije obljubijo, da ne bo delavstvo zahtevalo višjih plač. In zastopniki delavci šo obljubili vse, kar je Hoover zahteval. V zameno pa niso dobili ničesar. Šele sedaj so se toliko zdramili, da hočejo izsiliti iz Hooverja obljubo, da kapitalisti ne bodo odpuščali delavcev, da se cena živilom in liujuim življenskim potrebščinam ne bo zvišala in zahtevajo tudi zavarovanje proti nezaposlenosti. Toda po toči zvoniti je prepozno. Sicer so pa tudi njihove zahteve neizpolnjive. Predsednik Hoover jih ne more izpolniti. Ce bi jih hotel izpolniti, bi moral biti diktator, kar pa zaenkrat še ni. Camels so začeli izdelovati in jih izdelujejo za dosego užitka v kaji. Najbolj dovršena mešanica, ki jo znajo napraviti največji izvedenci, je tajnost teh resnično čudovitih cigaret! Poslužujejo se najbolj modernih in dovršenih procesov, da spravijo to veliko cigareto do dovršenosti! Izbira vsega Domačega tobaka za zadovoljiv okus, najredkejšega Turškega za dodatno izrazitost! Oni kadilci, ki vedo, dajejo Camels ogromno prednost, ker cenijo pomirjujočo milobo izbranega tobaka, dovršenega. ko spoznajo razliko, se zatečejo h Camels © 1929. R. J. Reynolds Tobacco Company, Winston-S zlem. N. C. Dopisi. Iz Slovenije. MARŠAL FOCH O ČEHOSLOVAŠKI Raymond Reconly je izdal "Spomine maršala Focha", ki jih je napisal pod osebno redakcijo pokojnega velikega vojskovodje. Posebno zanimivo je zadnje poglavje te knjige, v katerem izreka maršal svojo sodbo o Čeh oslov aški in o čehofclovaškem narodu. "Pred pat leti", pravi Focb, "sem se na povratku iz Poljske ustavil na Čehoslovaškem. Trdno verujem v bodočnost in razvoj te države. Češka rasa obstoja, to je dejstvo, o katerem se ne da več dvomiti in Id ga ni moči utajiti. Da ni po tolikih stoletjih zatiranja in robova-nja propadla, je dokaz, da ni smela umreti. S tem je pokazala svojo moč in svojo iivljensko spesob- so ne glede ca svoje priro-snali najti odltt-e: Masai yka, Beneša. __ Vrhu tega so bili še tako pametni, da so jih od zaključka vojne, to je že skoraj 10 let, pustili stalno na krmilu. To že nekaj zaleže. Narod ki je sposoben za tako disciplino, lahko z gotovostjo računa z veliko bočnostjo. Sicer pa itak vjeste, kako delavni, pofteno, čestiti, inteligentni in marljivi so in kako sijajno napredujejo v trgovini in industriji. Često slišimo trditev, da nimajo vojaškega talenta. To je nesmisel. Umik čeških legijonoy v Sibiriji je Z vojaškega stališča sijajno delo. Pokazali so svojo vztrajnost, svojo disciplino in svcj(e junaštvo. Ne smemo pohabiti, da so ta narod oropali njegovega plemstva. Sedaj si ta narod ustvarja drugo p-emstvo. Njihova vojska ni slaba. Opresni so napram Mgfttarom in to je prav...." Barberton, Ohio. Kakor je že znano,'je v tukajšnji naselbini 23. novembra priredil koncert naš rojak in umetnik g. Svetozar Banovec. Udeležba je bila velika in lahko se trdi, da so navzoči imeli popolen užitek. Kateri ni pesetil omenjenega koncerta, je zamudil nekaj, kar se ne dogaja vsaki dan in ob vsaki priliki. Slovenci imamo eno stvar, s katero se lahko ponašamo med dru-gorodci. To je naša pesem in naši umetniki, kateri nam s prekrasno slovensko pesmijo širijo našo kulturo in našo zavednost. Majhni smo Slovenci po narodnosti. Toda naš duh je velik in je -tudi upati, da ne bo tako kmalu usahnil, kakor si misli širokoustni Mussolini. Zavečlamo se svoje dolžnosti v tujini. To pokazujejo naša društva, naše prireditve, naši umetniki in družabno življenje. Toda pred vsem ima naša mila pesem prvenstvo, s katerim nas vzpodbuja in oživlja v narodnem duhu, da ne smemo pozabiti, kaj da smo. Naše pesmi se čujejo. vsepovsod, koder je naš narod raztresen. Peli smo, ko smo bili še otroci, šolarji in pastirji. Ko smo dorasli, nas je pesem vedno napravila dobre volje. Toda pesmi, katere donijo iz grla našega umetnika, so Jtrse kaj drugega, kot so bile naše otročje pesmi. G. Banovec, kateri je že £mel koncerte po nekaterih drugih naselbinah in žel vsevpovsod pohvalo in odobravanje, si je osvojil srca vseh navzočih. G, Banovec pozna svoj narod in svoje drage, pozna trpljenje, tugo in željo svojega naroda, zato mu zajpoje z dušo. Tako je moje mnenje glede omenjenega koncerta. Upam, da nas bo umetnik še enkrat posetil, pred-no odrine šepet v staro domovino. Ko sem čula pesmi, katere je proizvajal g. Banovec, sem se spomnila na otroška leta, katera sem prebila v rojstni domovini; na svojo ljabljeno mamico ki droge svojce, na rodno zemljo. Na Vse to .so bile obrnjene moje misli in sem si želela: daj Bog. da bi še vse to enkrat videla. Omeniti hočem nekoliko glede tragedije, katera se je završila v naši naselbini. Morda bode kateri drugi že poročal pred menoj, zato ne bom na široko razpravljala o žalostnem slučaju. Tukajšnji rojak Joe Škraba je ustrelil svojo ženo, katera je bila takoj mrtva. Po strašnem činu je pognal še sebi kroglo v glavo. Na krik in trepet petero otrok so privreli sosedje skupaj, nato policija in ambulanca. Trupla obeh so bila v naglici prepeljana v mestno bolnišnico. Za nesrečno ženo ni bilo več pomoči, ker je bila že mrtva. On je pa do danes 25. novembra še pri življenju. Kakor se čuje. je bil v nekaki duševni zmedenosti, nekaj si je predstavljal in tisto stvar kar naprej tiral brez vsakega povoda. Zatorej je tragičen slučaj tembolj žalosten, ker bi se bil morda praprečil, da se je naznanilo čudaškega moža in ga imelo pod nadzorstvom. Seveda je pa taka navada, da se drugi noče vtikati v zakonske prepire. Nesrečna žena ni najbrž niti malo slutila, kako strašna smrt jo čaka. Kajti, ko bi bila vedela, ne bi bila šla k njemu v sobo, kamor jo je pozval, zaklenil vrata in nato napravil strašno dejanje. Žalostni slučaj kateri je pretresel vso javnost v tukajšnjem mestu, se je dogodil 21. novembra malo pred poldne. Joe Škraba je bil vdovec. Prva žena mu je umrla pred dvemi Jeti ter pustila petero otrok. Nekako pred osmimi meseci se je v drugič poročil z vdovo brez otrok. Druga žena je pokazala in imela ljubezen do otrok ter jih ljubila kot svoje lastne. Kakor sem jaz čula in kolikor mi je znana cela zadeva, je vsega kriv sam rojak Škraba. Dejanje je storil 7 hipni dttSevni zmedenosti. Pokoj niča Je spadala k dr. Sv. Martina, J. 8. K. J. Pogreb se je vršil civilno. K večnemu počitku smo jo položili ^23. novembra _ "-t* ' ?3sSi0B* Jennie Troha. _ Obupanec v skednju. V nekem skednju v bližini hiš na Cesti v Mestni log so našli ljudje mladega človeka, zaritega v steljo in slamo. Da so ga izsledili, je bilo povod njegovo obupno stokanje. Čim so prišli do njega, so ugotovili, da puhti od njega duh po lizolu. Neznanec je bil že skoro nezavesten. Ljudje so hitro obvestili stražnico, odkoder so telefonirali po rešilni avto, s katerim so obupan ca odpeljali v bolnico. Bil je to 26-letni brezposelni železostrugar Pavel K., doma iz Lok pri Zidanem mostu. Fanta, ki je prišel šele nedavno od vojakov, je silila k obupnemu de-| jaju beda. Izpovedal je pozneje, ko so ga v bolnici spravili zopet k sebi in mu i izprali želodec, da je povsod spraševal za delom, ki ga pa ni našel. Poskusen umor pri Celju. novembra se je zglasil na celj-I ski policiji 35-letni brezposelni mesarski pomočnik Dominik Koser, ; brez stalnega bivališča, in se sam j ovadil, da je hotel 'na cesti blizu I Žalca umoriti svojo zaročenko, 26. J letno Angelo Mirnjkovo, kmečko dekle iz Železnega v velikopireški občini. Dekle, s katerim je imel že dolgo časa ljubezensko razmerje in s katerim se je hotel v najkrajšem času poročiti, ga je baje v zadnjem času zavračalo in je začelo razmerje z nekim drugim mlajšim moškim. 9. novembra dopoldne, ko se je Mirnikova podala v Celje, jo je ljubosumni ženin počakal na cesti in jo vpričo njenega spremljevalca zabodel z nožem večkrat v hrbet in prša. Nato je odšel v Celje in se sam prijavili policiji. Koser ni mogel povedati, kolikokrat se in kam je zabodel svojo nezvesto ljubico. Dekle se tekom dneva še nI zglasilo v celjski bolnici in so poškodbe najbrže lažjega značaja. Koser Je bil izročen sodišču. Pobegel kaznjenec. Iz kaznilnice v Stari Gi^diški je pred kratkim pobegnil 35-letni Alojzij Sotlar, doma iz Radeč pri Zidanem mostu, ki bi imel octeede.-ti 3-letrtbitazen. T' ^ v r--'T Smrt nedolžne žrtve fantovskega pretepa. Hud fantovski spopad je bil v Šmartnem pri Litiji. Najbolj potol-čen je izšel iz boja Knafljičev u-službenec 34-letni Janez Benega-lija, ki se pa isti večer fantovskega sestanka v Šmartnem sploh ni u-deležil. Benegalija se je vračal iz Litije, sredi pota pa ga je zajel fantovski vrvež; poravnavali so med seboj neki račun še iz gostilne. Janez pa je zašel tisti hip — tako izpovedujejo zdaj nekatere priče — v sredino razburjenega klopčiča po-nočnjakarjev.'Nekdo ga je udaril v domnevi, da je izmed nasprotnikov, s kolcem po glavi. Nesrečni Benegalija se je zgrudil brez glasu na tla. Onesveščenega so zavlekli nato do najbližje shrambe, kjer so ga položili v žaganje, misleč, da ga bo nočni hlad že sam zopet osvestil. Krvava sled pa je mimoidoče opozorila drugo jutro na nesrečnika, ki je ležal vso noč — s prebito lobanjo. Benegalija se več čas ni zavedel iz omedlevice. Niti skrbna zdravniška pomoč mu ni mogla pomoči k okrevanju. Zdravniški izvid je ugotovil, da bi tudi v primeru okrevanja zaradi hudega možganskega pretresljaja na eno stran popolnoma ohromel. Ko se je bližala Janezu smrtna ura, so se zbrali ob postelji njegovi prijatelji. Ganljivo je bilo slovo vseh navzočih od dragega Janeza, ki je bil že v zadnjih zdihljajih ... Novica o tragični smrti je odjeknila turobno po vsej okolici. Pokojni Janez je bil najboljši tovariš svojim sodelavcem pri sedanjem gospodarju v Knafljičevi usnjarni, na najboljšem glasu pa je bil tudi med predi lni čar j i, kjer je bil uslužben prejšnja leta. Z nenadno smrtjo Benegalija. pa je posebno hudo prizadeta njegova mati, ki ji Je bil sin zvesta opora na stara leta. ADVERTISE Včeraj je bil Zahvalni dan. Danes je marsikdo hvaležen, da je minil. Procentualpo so delali največje dobičke butlegarji. Ta sloj ameriškega prebivalstva, ki se je v zadnjih desetih letih strahovito pomnbžil. ima vedno dovolj vzroka za hvaležnost in zahvalo. Predvsem je hvaležen Antisalon-ski Ligi, kateri se je z neumornim prizadevanjem posrečilo uveljaviti v Ameriki prohibicijo. Dasi živimo v dvajsetem stoletju ter se baje bližajo moderne iznajdbe višku svojega razvoja ter slavi moderna znanost praznik uspehov in odkritij na vseh poljih, je navzlic temu babjevernost še precej razvita in vkoreninjena med nami. Nekateri bolniki se bolj zanašajo na čudeže kot na zdravnike. Prerokovanje iz kart je splošno v navadi. Po Downtownu rojaki "gonijo mizico" in uganjajo razne druge ccpernije. * Iz ljudske lahkovernosti se pa da najlažje kovati denar. To nekateri prav dobro vedo ter se tega - pridem poslužujejo. Pojavljajo se "čarovnice", "egipčanske vedeževalke ' in sam ne vem, s kakšnimi imeni se še nazi-vajo ter žanjejo, da'je veselje. V Downtownu živi rojak, ki ima lepo mlado, razposajeno ženo. | In rojaku se je zdelo, da se žena ■ zadnje čase nekam čudno obnaša : napram njemu. In kaj je storil? K vedeževalki je šel v petnajsto ccsto ter jo vprašal za svet in prosil za pomoč. Veževalka mu je rekla, naj naslednjega dn-4 zopet pride in naj prinese ženin robec ter računala za svojo "avdijenco" dva dolarja. Prinesel ji je robec in zopet plačal dva dolarja. Nato mu je ukazala še trikrat priti, zdaj s to, zda] z ono stvarjo in z dvema dolarjema, seveda. In ko ji je znosil deset dolarjev, mu je vedeževalka zaupala veliko skrivnost: — Vasa žena vas ne ljubi vec. To razodetje ga je precej potr- Ic, obenem je pa tudi potrdilo njegov sum in njegove slutnje. — Ti. — je rekel zvečer ženi. resno in dostojanstveno — zdaj pa že vem, kaj je s teboj. Ona ga je najprej začudeno pogledala. nato se je pa zvonko za-: smejala. — Kdo ti je pa povedal, kaj je z menoj? I — Vedeževaika mi je povedala, — I je rekel resno in važno. — Kaj ti je povedala? — Rekla mi je, da me nimaš več rada. — Tako ti je rekla? Koliko si ji pa plačal, da ti je to povedala? — Deset dolarjev sem ji dal. — Deset dolarjev? — se je začudila. — Vidiš, kako si neumen, kako ponepotrebnem mečeš denar vstran. — Zakaj ponepotrebnem? Že vsaj vem, pri čem sem. — Kar mene bi bil vprašal. — je zagostolela — pa bi ti zastonj povedala, da te nimam več rada. Modrijan je vzkliknil: — Svet je postal strašno egoisti-čen. Vsi ljudje mislijo samo nase, na nič drugega kot samo nase. Name nihče ne misli. Edinole jaz moram misliti nase. Sladka ženica je rekla zvečer svojemu možu: — Jutri je tvoj rojstni dan. Kaj naj ti kupim za to slovesno priliko? — Ah, nič ni potreba — se je izgovarjal mož. — O, seveda je potreba. Na vsak način ti moram kupiti kak lep dar. — No, če že moraš, pa kupi. Toda ne za več kot za pet dolarjev. — Zakaj pa ne za več kot za pet dolarjev? — Zato, ker imam sai..j pet dolarjev in niti centa več — je odvrnil mož in položil na mizo zadnji peta k. in "GLAS NARODA" ■ ® i— y v - ■ "O L A ft S A I O D A1 NEW YORK, FRIDAY. NOVEMBER 23, 1B29 The LARGEST SLOVENE P AXLE b 0. & A JOSIP VANDOT Ko Je sv. Peter hodil po svetu, je( bil dober človek, tako dober, da je menda prekosil sv. Miklavža, ki je dobrota nad dobrotami. Poučeval ga je sam Zveličar božjt ki je hodil z njim križem sveta, mu kazal nad-loge in ga utrjeval v dobrih delih, i Sv.Petru se je tajalo srce, ko je videl; gorje in nesrečo na zemlji; z rado- 1 darnimi rokami je sipal okrog se- j be dobroto božjo, pa ni nikoli znal, in tudi pomislil ni, ali jo deli po; zasluženju ali pa ga vara hinavšči-i na In Je okusil marsikatero bridko, a si ni znal prav nič pomagati, ker mu je bilo srce tako strašno usmiljeno. In Zveličar ga je priveael v naši« kraje in se je bližal naravnost naši vasi. Jesen je bila in v visokih vejah so se poredno nasmihale rumene hruške In rdeča jabolka, da j*1 bilo pri srcu milo pastirčku, sedečemu kraj vasi na hribčku in zročcmu na sladko bogastvo, ki se novoflt! To je krasna imi«>rtirana temi k na BETLEHEM. SKA ŠTAL.ICA IN BOŽIČNE JASLICE. »tavlja jiu'e Jezusovo rojstvo. Cela skupina BfUtoJi is S? m.iidnšh stoječi h kl|wev. n pravljenih li posrbno močne srw>vi. tavriehilt v- umetniških. kraanih in bodalih barvah Stajica Je napravljena is kršenih hlodov, xtreha je i a »lame pročelje J« pu okrašeno z vedno zelenimi smrekovimi vejicami. V»e j« napravljeno izredno krasno in mofnn ter bo trajalo do&o let. V i"Ui.lici so naslednji kipe!; mali Jezu« v jaslicah, bv. Marija, sv. Jožef, trije' kralji, pastir, kamela, krava, oaliček in sedemnajst ovac Vse izgleda kakor živo. To ni j»api:-nata igrača, pač pa resnične starodavne božične jaslice in štaJiea. vse popolno. Kamorkoli postavite, ho okrasilo prostor ter navdalo dom z hožitntr.i razpoloženjem. Vse je vn dno najmanj petnajst dolarjev, toda mi nudimo po posebni novi ceni za SAMO 93.90. ni vse tako, kot pravimo, bomo vrnil denar. NE POŠILJAJTE DENARJA VNAPREJ — ,-amo izrezite t? osrlas ter ga pošljite s samo 60 centi za po.šilja!n<> stroške. Za jaslice boste plačali $3 ke jezike in je zakrivila celo serijo rafini-ranih tatvin. Se pred kratkim je vkradla nekemu bogatemu živino-čne električne sile na izvestni deljrejcu u Danhke iq,000 mark. Po in zato je smatral solnce za ogro- „ .......i aui"l'c ** * i zemlje. Da se ugotoviti učinek soln- i men rezervoar elektrike. Solnce je pa podvrženo izpremembam prav.^ zemlje m iz ge da ^, tako, kakor naša zemlja in druga, Q meteoroloških in vulkani(J nebesna telesa. Omenjeni ceski u-!^ ^ prQf Zengef n& č en lak trdi, da una vsaka iz pre- . . . , . ^ podlagi izprememb na solnem po-memba na solncu za posledico iz- prerembo električne sile in zato ni mogoče, da bi ostala kakršnakoli iz-prememba na solncu brez posledic na naši zemlji. Če opazujemo solnce, vidimo, da se pojavljajo na njegovi površini svetle tvorbe na j temnejšem ozadju, kar je dokaz, da obdajajo solnce kozmične megle. Poleg tega se pojavljajo na i vršini napovedal izbruh ognjenika Mont Pellee. ciklone itd. Tudi letos se je pojavilo na solncu mnogo peg in zadnje čase so postale tako velike, da jih lahko vidimo tudi s prosim očesom, posebno kadar solnce zahaja. Zelo lepo se vidijo solnčne pege skozi zakajeno steklo. In zopet se je v tatvini je hladnokrvno sedla v mednarodni vagon, ki vozi med Hamburgom in Baslom. Okradenec pa je tatvino prijavil policiji, ki je priredila racijo in res dobila tatico v roke. Friedricljsovo je iskalo 45 policijskih uradov. polni meri potrdila teorija, da solncu tudi strahovite erupcije in! „„„„-.. . ____ * povzročajo solnčne pege pege. Prvi je opazoval solnčno pego Jan Kepler iz daljnogledom, ki ga , je bil napravil sam. Solnčno pego , ie pa zamenjal z Merkurjem. Pra-! vilna solnčna pega je okrogla ali podolgovata, jedro obdaja svetlo-siv rob in zdi se temno, ker so o-! stali deli solnca zelo blesteči. Soln- i čne pege se pogosto pojavijo v sku- i pinah. Oblika peg se menja po ča- | su trajanja, ki znaša nekaj ur ali pa tudi več mesecev-. Najdaljša doba trajanja solnčnih peg je zna- f šala doslej poldrugo leto. Obliki solnčnih peg se izpreminja pa kraju na solnčni obli'in sicer tako. da so pege blizu sredine solnčnega kolobarja okrogle, ob robu imajo pa obliko elipse. Italijanski astronom Secchi je bil prepričan, da so tvarine, hitrosti in oddaljenosti od solnčne pege posledica erupcije pli-rotacijske osi, bi vrgla v vsemir nov iz notranjosti solnca. vse ljudi prav tako. kakor vse pred- | Velikost solnčnih peg je različna . mete na površini zemlje in razme- in mnoge pege merijo v premeru tala bi tudi zemljo samo, da ni gra- * več tisoč kilometrov. Leta 1858 se vitacijske sile. ki je večja od cen-' je pojavila na solncu pega, katere menda vse življenje ostal malo- j trifugalne. Gravitacijska sila ne de-1[premer je znašal 270,000 km. Letal luje samo na površini zemlje, mar- j 1872 sta se pojavila na solncu dve I na nasi zemlji elementarne katastrofe, kajti že od lanskega leta se jako mno-že poplave in potresi. Samomor v valovih Drave. 6. novembra zvečer je neznano dekle skočilo v Dravo. Poizvedovanja so ugotovila, da je omenjenega večera pobegnila z doma 15-letna Antonija Graccr. hčerk? šoferja mestnega avtobusnega podjetja in se od takrat ni vrnila. Ker se z materjo ni razumela, ni izključeno, da je odšla prostovoljno v smrt. pridnež. Ne vem, ali je vedel, da je bil sam sv. Peter oni mož, ki je zaradi njega presedel noč in dan v ječi. Resnično ne vem, kakor ni vedel Dolenčev stari oče, ki mi je pripovedoval to povest. Dolenčev stari oče jo je slišal oa Kireža samega, pa ga je pozabil vprašati o tem. Zato pa tega nihče ne ve in tudi vi ne boste zvedeli, pa da ste še tako radovedni in si še toliko prizadevate. 12 LJUDI POD ZAKRISTIJO V cerkvi sv. Marije v Castellu pri Vidmu sc delavci pred nekaj'dnevi odkrili trupla dvanajsterih oseb, ki so očividno že več let ležale v kleti pod zakristijo. Agnoscirali so jih in ugotovili, da gre za osem žensk, dva moška in dva otroka. Ženske so bile, kolikor je mogoče dognati, stare 13 do 50 let. Trupla so bila v zabojih in zavita v pool j en papir, samo trupelci otrok sta bili oviti z lepenko. Na zavojih so bili rdeči in beli križi. Podoba je, da so bili mrliči položeni v zaboje popolnoma oblečeni, kajti dve ženski trupli sta imela na sebi prekrasne obleke. Oblast je odredila strogo preiskavo, ker kažejo vsa znamenja, da so bile vse te osebe žrtve zločina, ki je čudom ostal prikrit do današnjega dne. več tudi daleč v svetovnem prosto-» pegi, ki sta imeli 40kratno površi- ni. Ona drži tudi atmosfero okrog no naše zemlje. Temna barva soln-zemlje in luno. Gravitacijska sila J čnih peg izvira od kondenziranih vpliva tudi na druga nebesna telesa , hlapov raznih kovin, ki dežujejo 1 in jih potegne nase v obliki meteor- ' po erupciji na solnčno površino jev. Gravitacijska sila. ki jo je od- prav tako, kakor na našo zemljo kril Isak Newton je tem večja, čim dež iz oblakov. Tudi število soln-večje je telo, a čim večja je sila. čnih peg se izpreminja. Enkrat jih tem večja je razdalja, na katero u- je najmanj, potem se pa začno činkuje. Gravitacijska sila nebesnih množiti in dosežejo maksimum, na teles sega več milijonov kilometrov kar se njih število zopet krči. daleč. Dve nebesni telsi vplivata J Od maxima do minima solnčnih medsebojno nase pot-om gravitacij- peg njine okoli 11 let. toda ta do-ske sile. Tako privlačuje solnce' ba lahko znaša tudi 16 let. To pe-zemljo, ta pa takorekoč solnce. Če1 rijodičnost je odkril zvezdoslovec pomislimo, da usmerja naša zemlja | Schwabe I. 1843. Maximum solnč-pot lune in da bi napolnilo okoli 50 ' nih peg povzroča ižpremembe tudi -lun prostor, ki ga zavzema naša|v atmosferi In skorji naše zemlje. Zato se pojavljajo v času največjega števila solnčnih peg na zemlji razne elementarne katastrofe, kakor strahoviti nalivi, toča, ne-. vihte, potresi, viharji, izbruhi o-gnjenikov itd. L. 1890. ko se je pojavilo na solncu mnogo peg, so nastale strahovite poplave v Nem- zemlja, vidimo, da je gravitacijska sila naše zemlje ogromna. Obseg solnca je nad 1,300,000 krat večji od obsega naše zemlje. Iz tega je razvidno, kako ogromna mora biti gravitacijska sila solnca in kako velik vpliv ima na našo zemljo. Sclnce pa ne vpliva na našo zem- ljo samo potom gravitacijske sile,' čiji in na Češkem. Leta 1882., ko je marveč tudi s svetlobo in toploto,! bilo tudi mnogo peg na solncu. so od katere je odvisno vse življenje divjali strahoviti cikloni in magna zemlji. Češki učenjak prof. netlčni viharji po celi zemlji, na-Zonger je ugotovil, da odgovarjajo stal je krasen severni sijaj, in at- .................... . . i -,/ • RAD BI IZVEDEL za naslov FRANK KOBE, doma iz vasi Težka voda pri Novem mestu. Nahaja se v Združenih državah že nad 30 let in bival je v državi Penna. Kdor i kaj ve o njem, naj mi poroča, ali naj se sam javi — Joe Berkopec, Boy 424, Kirkland Lake, Ont., Canada. (2x 29&0) lan Ali imate te Slovenske Rekorde? RADA BI IZVEDELA kje se nahaja ADOLF MIHELICH, doma iz Trave, štv. 90 pri Laškem potoku. Sporočila bi mu rada o njegovem sinu, ki se nahaja v Ca-nadi Kdor ve za nie*rov naslov naj mi ga poro" naj se pa sam javi. — Mrs. M. Stefančič, 12714 Kiston Ave., West Park, O. <2x 27&29) Slov. ■ Amerikanski KOLEDAR za leto 1930 JE IZSEL V petek in soboto ga bomo odposlali onim, ki so ga že narocilL Uprava "Glas Naroda" Ifcifi, M39QUilSHnHHffini!BHu2flBH8fil8i IHTI REKORDI VICTOR IZDELKA V-73001 V-23006 V-25003 81529 12 inčev — Cena$1^5 ZLATA POROKA, Del 1, 2 Pevski zbor 'ADRIA"in Hojer Trio DRUGI SLAVNI REKORDI ADRIIA PEVCEV 10 kičev — 75e. Kmet in purgar 81454 O polnoči na sred" vasi 81413 Društvo Kastrola, 1, 2 Del Vojaški nabor 80536 Na Pustni Torek OB Trgatvi — Cast I, II Zeleni Jurij Študentska pesem Naš Maček Ribniška Ce hočete plesati, zahtevajte Victor ortofonične rekord. V-23913 V Kar imam to dam — Polka i Vesela dekleta — Valček Hoyer Trio V-£3412 \ To je nemogoče — Dvokoračen ples ) Tajna Ljubezen —Valček Mednarodni Orkester V-2M11 \ Pozdrav od doma t zbirka valčkov V-23t#Z \ Terodhka l Lepa Jožefa—Valček j Poskočna Polka < Ljubljanski Valček Slovenski Orkester Hoyer Trio V-2Sffl Hoyer Trlo NAROČIT« NAJMANJ [6 KSKOKDO.V * __ 216 West IStK Street ' >J i S New York City JL. -u J A BREZ PRIMERE V GLASU BODISI Radio ALI Rekordov NOVI VSE ELEKTRIČNI Victor-Radio Z ELECTROLO RE-45 Seznamna cena S275 — brez tub. Recite vašemu Victor prodajalcu, naj instrument. vam razkaze ta čudoviti Pri. igranju rekordov boste imeli vtis. ria so u-metniki z vami živi v is* i sobi. Radio godba je popolnoma čista. Rekordi na radio se lahko igrajo tiho ali glasno, kakor hočeti. Nič navijanja, nič baterij. SLIŠITE ZADNJE SLOV. VICTOR PLOSCE VSAK SLOVENEC NAJ BI SLIŠAL TO KRASNO PETJE SLAVNEGA PEVSKEGA ZBORA ' ADRIJA" 10 inčev. seznamna cena 75c. V-23016 Ob zimskih večerih. Del 1. '£ Pevski zbor Adria in Hojer Tr:o ZA DOMAČO PLESNO ZABAVO NE BODITE BREZ NOVEGA REKORDA HOJER TRIO Y-23017 Po valovih. Valček Ne pozabi me. Polka Hojer Trio Vprašajte Victor prodajalca glede še vedno veljavnega dovoljenja z;i izmenjavo starih Victor rekordov za nove, ker poteče ? januarja 1930 ictor VICTOR TALKING MACHINE DIVISION Rai io-victor Corporation of America . CAMDEN, NEW JERSEY Vsi Victor Radio aparatu Victrole in Victor ® Records so naprodaj v naših 3 prodajalnah. Poštnim naročilom posvečamo tak ojšnjo pozornost. ODPRTO ZVEČER Tmm /fm m y*rh S toni i Ml &Mt M* St. I ' 243 W«! UA S«. I Mm, C*, ao.,^ I _ TI* * ttk a.C \ Ktmr nrm4t J« Bn^Ujm Strnem 122S Itmdwmr . JUL - . IVAN PAJK, 24 Main Street, Conemaugh, Pa« .:C 1 ■GUI RilODr NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 29, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY M C. K A. ZEN I MAŠČEVALNA LJUBEZEN Francoski spisal Georges Ohnet. ■BMHOMMMM J Za Glas Naroda priredil G. P. | (j^^tuaaatffijaauiuifai^ak;mfc:■ •auar^apimgr^.-Tgr-Br^;-ar.gyaym.»LP^J:^uronEi |W nnmim * (Nadaljevanje.) Ta obal je krasna, a njena lepota je preveč enolična, kot okorene-la. Podnebje je milo, a ubogo v primeri z našimi Elizejskimi polji! In rečem ti, vsa sreča in blažnost obstaja tukaj v tem, da hodijo ljudje pod razpetimi £ Inčniki in zavihanimi hlačami v klub ter srečevajo maojhne dame ki se nosijo po najnovejšem kroju! — In tej blaženosti si se za vedno umaknil, moj ubogi deček! — Zakaj pa? Ali misliš da bi se ne mogel vrniti v Pariz z Anino? — Da javno živiš ž njo? — Seveda, z gotovimi obzirnostmi! Vsak v svojem lastnem stanovanju. Ali si ne moreš misliti kaj takega? — Posebno ti si prav lahko misliš! — Da. Anina pa se ne bo nikdar odločila za kaj takega. V položaju, v katerem manjka korektnosti, si je vendar ohranila tako fini čut za dostojnost, da bi nikdar ne storila ničesar sličnega. Ona ni prav nič ustvarjena za prosto, postopaško in nenadzorovano življenje! — To je tudi moje mnenje! Veseli me, da si ga ti potrdil. Anina je ženska, ki bo lahko pozabila na svoje dolžnosti radi ljubezni, a izpolnila vse svoje ostalo življenje s tem. da bi se kesala. S to psihološko izjavo je Tristan stisnil vicomtu roko. Dogovorila sta se, da se zopet snideta prihodnji dan, a za danes sta se ločila in Tristan se je vrnil v hotel. Sedaj je bil natančno poučen glede duševnega stanja ljubimskega para. Ali je bila Anita še vedno ljubljena Na različnih postajah prekoračene poti je morala brez dvoma opustiti številne iluzije in med temi je bila tudi vera v stalno ljubezen Andreja. Tristan je vedel povsem dobro, da kakšnih gorostasn' lahko prižene igValska strast vicomta in ponosno nepoznavanje pojma "moje" in "tvoje" mu je je bilo zelo dobro znano. Če je imel kakega večera smolo, Je vzel denar, kjerkoli se mu nudila prilika, kajti živel je vedno v ramoprevari, da bo takoj naslednjega dneva vrnil denar z obrestmi. Ali je prišlo pri Anini že do tega? To je bila temna točka in Tristanu se ni mudilo dobiti jasnost glede tega. Razkritja, ki jih je dobil, posredno ali neposredno, so zadostovala, da je postal zelo slabega razpoloženja. Pred seboj je videl mrko bodočnost Anine, kajti njegov čut mu je rekel, da bo uboga ženska presneto drago plačala dvomljivo srečo, kateri je žrtvovala vse. Ko se je gospa Prejean vrnila s Cap Martina, je našla prijatelja, ki je žalostno sedel v svojem stanovanju, ki je bilo ločeno od njenega. Prišla je, vsa osvežena od vetra in zraka, najboljšega razpoloženja. Sedla je k njemu ter si pustila vse pojasniti. Ponovil ji je besedo za besedo, kar mu je zaupal vicomte. Gospa Prejean je, kot ponavadi, ze segla preko cilja ter smatrala bojazni Tristana že za ugotovljena ctejstva. — Uboga Anina je izgubljena! — je vzkliknila obupana. — Ta zver jo ho upropastila ter jo nato pustila na cedilu! — Le počasi, počasi! Nikar ne pusti fantazije iz vajeti! Stvar ni še neizgubljeno spridena in upam, da bo postalo vse zopet dobro! — Na kakšen način pa? Tristan je razmišljal nekaj časa. — Ce bi hotela sreča, da bi storil Preigne na mestu to. kar bo po tvojem mnenju pozneje vendarle storil. Ce bi zapustil Anino.... — Umrla bi nato! B - H p if.-- — To je še dvomljivo. — Ti si predstavljaš, da bi lahko preživela ženska, ki je vse opustila. da sledi možu, brezbrižnost moža? — To si lahko predstavljam. — Ženske nimajo niti grde brezčutnosti, niti strašne sebičnosti moških! — Vzemimo, da so vsi moški zaničevanja vredni, kajti to bi bilna-daljni vzrok, da ne umro ženske radi ločitve od njih. — Po izgubi moža, po izgubi iluzij nam poči srce! — Moj Bog! Kako bedaste so ženske, da si ustvarjajo take iluzije glede moških! Človek bi si moral prizadevati ne imeti iluzije glede ničesar! — Biti brezbrižen napram vsem ter oboževati le samega sebe, ka.i ne? Tudi tukaj cveto razočaranja najhujše vrste! Človek si namreč do-mišljuje, da je vzvišeno bitje, da je povsem sam v svoji vrsti, a nekega dne se zave, da je le navaden človek, hrez posebnih milosti, eden milijonov eksemplarjev, ki tvorijo skupaj čredo neumnih! — Srečni tepci! Njim ne dela nikakih preglavic žolč, kajti oni nimajo paleče domišjije. da bi videli prihajajočo nesrečo ter skoro obupali nad domnevano nesrečo! — To velja pač meni? — Seveda, draga, tebi in tudi meni. Ti si obžalovanja vredna ženska, ki delaš sklepe, dočim sem jaz srečni neumnež, ki se ne razburja. — Tristan, ti postajaš s svojo brezobzirnostjo naravnost neznosenj — Brezobzirnost je moja špecijaliteta! — Sprla se bova!.... — To bi ne bilo prvikrat! — Enostavno te bom pustila! — To bi zelo obžalovala. I — Ali se norčuješ iz mene? — Da. — Sprejel je udarec po licu. a mirno je ponudil še drugo lice. — Če ti to olajša srce, le po njem! In sedaj zatrjujejo splošno, da moški pretepajo ženske! Ali me hočeš sedaj mirno poslušati? — Ti spravljaš na dan same neumnosti! — Nc. torej jih poslušaj, to je vse, kar zahtevam od tebe. Če bi hotela sreča, da bi Preigne zapustil Anino, bi bilo to le njej v korist. Ti si vendar rekla, da ni bila še nikdar lepša kot sedaj? — Živeča cvetka! — No. dobro. Jaz sem za svoj del prepričan, da ni bil Trelaurier še nikdar boij zaljubljen, kot je sedaj.... Treba bi bilo urediti tako, da bi govorila med seboj, nakar bi pozabila Andreja ter bi bila njena rešitev dovriena. — Ali misliš, da bi prišel mož. Icot je Trelaurier, preko sramote, katero mu Je na pravila? — To je odvisno od okoliščin v katerih se nudi prilika za odpuš nje. Ce bi se kriva solnčila v triumfu svoje zmagovite lepote, bi gr seveda smatrali za prismojenca, če pa se dvigne preko žalitve ter ^e u-smili preganjane zavržene žrtve, bo le pridobil, če se pokaže usm; jenim napram njej. V življenju je vse odvisno od nianc. Grešnica v 5 .etlomo-(iri obleki Je neznoena. a v rjavi ali sivi barvi učinkuje ganT ivo. — Tristan, ti si zverina*! — Zares' Domneval sem, da sem neumen egoist! — Mogoče, da si oboje skupaj. Tako neumen kot sr a rekla, seveda nisi! — Ce praviš ti. velja, če vrjameš ali ne. — No in kaj morem storiti, da prispevaš k te ju povratku v domovino? — Drtati gobec ter voziti avtomobil, seveda V ^ez mene. Ti boš ven- \ dar uvidel, da ne morem ob istem času rešiti „voje prijateljice ter se potepati po ulicah! — In če se U ne posreči rešiti je? — Bom imel vsaj mir v svoji duši. — Sedaj pride egoist zopet na povrž- j Zapel >e zvonec za mizo. Oba sta e umaknila v svoji sobi, da se preoblečcta za kosilo. a j (Dalje prih xtajid.) ' ' * * Življenje v višavah. Vsako daljše bivanje v velikih višinah povzroča pri mnogih ljudeh neko neugodje, ki mu pravimo "gorska bolezen". Opisal jo je že Saus-sare, ki se je 1737 prvi povzel na najvišjo evropsko goro Montblanc. Gorska bolezen se pojavi zaradi pomanjkanja zraka, ki težko zadene ves organizem. Dihanje postane naporno, duševne in telesne sile opešajo, pojavi se glavobol, nespečnost in slabosti. V še večjih višinah se človek iahko onesvesti, pa tudi smrt ni izključena, kakor se je pokazalo pri tragični balonski vožnji Tissandiersa 1875. Zrak, brez katerega večina živih bitij ne more živeti, v višavah ni takšen kakor pri tleh. Zračni plašč, ki pokriva zemljo, je proč od nje čedalje bolj redek in pritisk v njem čedalja manjši. 5500 m visoko je i zračni pritisk že za polovico nižji kakor pri tleh V istem razmerju pade tudi pritisk kisika in pljuča morajo delati z večjo silo, da ga vsrkajo potrebno množino. Človeški organizem je zelo občutljiv za spremembo zračnega pritiska. Zdravi ljudje do nekako 3000 m visoko sicer ne občutijo še nikakih brige vrednih težav, ali v samem organizmu je moči s posebnimi aparati že 1500 metrov visoko dokazati posledice pomanjkanja kisika. Nizki pritisk kisika vpliva na vse organe, ki se pa naglo in harmonično prilagajo novemu položaju, kar včasi celo ugodno vpliva na nekatere bolezni. Iz tega sledi, da sta pomanjkanje kisika in gorska bolezen prav zaprav čisto relativna pojma. V Aziji in v Južni Ameriki na pr. živel judje ponekod nad 4000 metrov visoko, pa so zdravi in z lahkoto delajo. Že genijalni prirodo-slavec Humboldt je poročal o prebivalcih v Andih, kjer leži 4300 m visoki velika naselbina Cerro di Pasco. Najvišje človeške naselbine so pa v Aziji, v zapadnih predelih Tibeta. Tam ljudje trajno prebivajo 1864 m visoko, pastirji pa gredo z živino in psi celo do višine 5550 m. To so nekake skrajne meje za trajno prebivanje ljudi. Živali pa vzdr-že še višje. Azijske divje ovce in kozorogi so raztegnili svoja bivališča do nekako 5800 m visoko v gore. Jastrebe so opazovali že 7000 m visoko. V teh višinah jim pomaga pri dihanju močan nasprotni veter, ki — mimogrede povedano — tudi človeku olajša bivanje v višavah. V splošnem pa so živali zelo občutljive za pomanjkanje kisika. Mačke in nekatere vrste psov zdrže 3900 m visoko le nekaj dni, potem pa pog?-enjo. Da je Tibetancem uspelo navaditi svojo živincL^na take višave, je pripisovati samo posebnostim tibetskega podnebja. Tamkaj rasto gozdovi do višine 4600 m, hrošči in metulji pa se spreletavajo 5640 m visoko. Pri nas v Evropi leže te meje več kot polovico niže. Največja višina, ki so jo do sedaj dosegli hribolazi brez kisikovih aparatov, znaša 8225 m. Vzpenjanje v take višine pa zahteva velikanskega duševnega in telesnega, napora. Sammerwell pripoveduje, da je 8100 m visoko potreboval za vsak korak, ki ga je napravil, deset dihljajev. Pa je moral še vsakih 20 do 30 korakov počivati. Močno trpe v takih višinah zlasti duševne funkcije. Človeka se polasti nekakšna pijanost in pri mnogih turistih, ki so kdaj splezali na Pike's Peak v Ameriki, so opazovali psihične motnje, ki nalikujejo zastrupljenju z alkoholom. Ti turisti so po povratku uganjali vsakovrstne nerodnosti. Vselej je moral biti navzoč kak šerif, da jih je krotil. To pijanost, ki objame človeka v višavah, je zedo lepo in nazorno opisal zrakoplovec Tissandier. "Nekako 750C metrov visoko se pojavi nekaj kakor lahka omotica. Nič ne trpiš — samo plavaš — čedalje više in si vesel, da se dvigaš. Ta občutek sreče traja vse do konca, dokler nepričakovano in neizbežno ne padeš v nezavest". Ko se je Tissandier v balonu zdramil od omotice, sta bila njegova spremljevalca že mrt^a. Imela sta sicer aparate za vdihavanja kisika, toda takrat, ko bi jih bila morala odpreti, nista imela več potrebne sile in odločnosti. Pri dolgotrajnem primanjkova-nju kisika močno trpita volja in odločnost, pa tudi spomin opeša. Človeka se polasti popolnoma duševna brezbrižnost. To je tudi vzrok, da še danes ne vemo, katera je najvišja gora na svetu. Long-start, ki je vodil ekspedteijo v najvišje pogorje sveta: v Himalajo, da SvetilkE ZA VSAKO SOBO Električna luč, pravilno postavljena, primerno zasenčena, da ščiti oči, je v velik okrasek, če se poslužujete svet:lk. ki povečajo krasoto sobe. Mi imamo na izbiro svetilke za vsako sobo, od malih modelov za boudoir, ki stanejo $2.00, do krasnih svetilk s stojali ter so naprodaj v vseh naših izložbah. Svetilke so krasna božična darila. The New York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Light and Power Company New York and Queens Electric Light and Power Company The Yonkers Electric Light and Power Company Kretan je Parnikov Shipping News — 30. novembra: Milwaukee. Cherbourg, Ilamhurc President Ejowvrit, Cherboi rg Bremt.1 5. decerwfcra: L>e Grasi»e. Havre G. decembra: I.e tie France, Havre. (Skupni Bo- [ žicm izlet.) j Vu'canla, Trst Majestic. Cherbourg iVnnland. Cherbourg. Antwerpen Berlin, Cherbourg, Bremen 7. decembra: President* Wilson. Trut I.eviathaji. Cherhourn, Bremen ' Veendam, Boulogne Sur Mer, Jtot* t«-rdam 9. decembra: Cleveland. Cherbourg, Hamburg 10. decembra: Conte Bluiicamano Napoit, Gen«»\a 11 decemora: Stuttgari. Boul pne Sur Mer. Ifre- Republic. Cher»w*urr. Brem-n 12. decembra: St. Loui*. Cherbourg. Hamburg I to ma. Nar>o'i. liciiur« France, Hl\r* 13. decembra: Berengnrla. Cherbourg 14. decembra) Bremen. Cherbourg. Bremen George Washington. Chert*»urg. Bremen Volendam. Boulogne S?ur Mer. Rotterdam Mlnn< IcHhda, Plymouth. Boulogne Sur Mer 19. decembra: Columbus. Cherbourg. Bremen 29. deccmbrj; Hot hambca j, Havre 27. decembra: Mauritania, Havre Minnesota, Chert-.urg 28. decembra: L>euls. hLtnd, Cherbourg, Hamburg Božični akuonl Ixiat. — «. dec, -II« d* F-»ne»" izmeri njene najvišje vršace, se je vrnil brez točnih podatkov. Ko je trudoma priplezal na eno ns:višjih gora, ni bil zmožen nobenega duševnega napora. Meril je brez brez vsakega zanimanja in se mu niti ni zdelo vredno, da bi zapisal in izračunal zaznamke aparatov. Ko se je bil povrnil v dolino, se je pokazalo, da bi morala biti po njegovih meritvah neka gora celo višja od Mont Everesta. Učenjak je bil se ve v zadregi. Nemara je res odkril novo najvišjo goro, ali kdo naj veruje njegovim površnim merjenjem? ^ Množica hribolazcev. ki se vzpenjajo v vrtoglave gorske višave, zlasti pa hribovska ljudstva Tibeta iji ameriških Andov, pričajo, da se človek lahko privodi na višavje tudi v najbolj neugodnih prilikah. Kako je to mogoče? Kako se organizem prilagodi pomanjkanju kisika? Kako premaga gorsko bolezen? V zadnjem času so se mnogi učenjaki ukvarjali s temi vprašanji, ki so jih z neštetimi poskusi že precej razjasnili. Dihalni organi oskrbujejo človeka s kisikom, ki je neobhodno potreben za presna vi j an je. Prsni kot in pljuča tvorita meh, ki potiska kisik v kri. Če kisika primanjkuje-tedaj mora meh močneje pritisniti. Povsod je moči opazovati, da imajo hribovci močneje razvita prša kakor nižinski prebivalci. Toda še važnejša je pri dihanju kri. Kri je tista, ki s pomočjo rdečih krvnih teleSc razdeljuje kisik po telesu. V pljučnih mehurčkih se kisik kemično spoii z rdečimi krvnimi telesci. V ta namen pa mora imeti kisik v pljučah primeren pritisk. V višavah, kjer je zračni pritisk manjši, rdeča krvna telesca ne morejo sprejeti vase zadostne množi- 1 ne kisika in vsi organi, ki ga potrebujejo, občutijo pomanjkanje. Organizem pa si ume naglo pomagati. Urno pošlje v kri večje množine krvnih telesc in razlika se kmalu vzravna, čeprav posamezna telesa prenašajo manj kisika nego / nižavah. Ni pa vseeno, če primanjkuje lg^ika le kratek čas ali pa trajno. Pri kratkotranjem bi- vanju v višinskem zraku mobilizira organizem sprva samo ona krvna telesa, ki so že v krvnem obtoku. Mnoge lasne žilice in krvne posodice, ki so drugače zaprte, se od-pro in razširijo, da se jame kri močneje pretakati po tkaničevju. Potem pa načne organizem še druge zaloge rdečih krvnih teles. Njih največja zaloga v telesu je vranica. Ako organi dalje časa ne morejo utešiti gladu po kisiku, tedaj se vranica skrči in požene v žile rdeča krvna telesca, ki jih je dotlej skrbno kopičila v sebi. Vranica pa ne pomaga krvi samo takrat, kadar je v zraku premalo kisika, marveč vselej kadarkoli se organizem na: preža preko normblne mere. Ako organizmu večkrdt primanjkuje kisika, tedaj bogatejše odmeri svoje zaloge rdečih krvnih teles, da so mu po potrebi vselej v zadostnih množinah na razpolago. V vseh takih primerih se vranica močno razširi. Pri trajnem priman j kovanju kisika pa tudi zaloge vranice ne morejo več kriti potrebe. Organizem, ki je izčrpal že vse zaloge, začne pospeševati tvorjenje novih krvnih telesc, ki nastajajo b kostnem mozgu. Mimo tega se izvrši tudi komič-ia sprememba krvi, ki postane sprejemljivejša za kisik. Zaradi zvečanja števila rdečih krvnih telesc postane kri gostejša in se težje pretaka po žilah. Srce. ki je,že itak preobteženo zaradi hitrejšega dihanja, more delovati še z večjo silo. Zaradi tega se kmalu okrepi in poveča, kar se opaža pri vseh ljudeh in živalih, ki trajno žive na višavju. - Ko se ves organizem v bistvenih delih pre us troj i in prilagodi trajnemu primanjkovanju kisika, tedaj se človek v višinah počuti prav tako zdravega, kakor v nižinah. Baje se polagoma stvorijo v krvi tudi neki prostistrupi, ki sproti uničujejo razne razkrojine, ki nastajajo v organizmu zaradi. nezadostne dobave kisika, tako da postane človek za kvarne vplive TiSavja tudi po tej plati nedovzeten. ? Zanimivo pa je, da drtl ta imuniteta le v zelo tesnih mejah. Tudi SLOVENIJO ZA B O 2 I C (Preko Havre) IZLETI POD POSEBNIM VODSTVOM Potom cfreneh«&ie preko oceana v manj kot dneh. VELIKAN PRILJUBLJENI in NAGLI ILE de FRANCE Bo odplul iz New Yorka 6. DECEMBRA ob 10. 2večer Potnike bo spremil v Slovenijo ravnatelj našega slovenskega oddelka FRANCE Bo odplul iz New Yorka 12. DECEMBRA ob 6. zvečer Potnike bo spremil v Slovenijo ravnatelj našega slovenskega oddelka NAJKRAJŠE ŽELEZNIŠKO POTOVANJE Posebne kabine za druffi in tretji razred z modernimi udobnostmi. BREZPLAČNA PIJAČA IN SLAVNA FRANCOSKA KUHINJA Ta dva nagla velikana nudita potnikom vso moderno udobnost, izredno naglico, službo, najboljšo hrano in najboljšo pijačo. ZDAJ JE ČAS — DA SI ZAJAMČITE PROSTOR Vprašajte pri bližnjem agentu ali pri 9reoeh J&ie 19 STATE STREET NEW YORK, N. Y. . rcbivalci najvišje ležečih naselbin namreč občutijo neprijetne posledice gorske bolezni, če se povzpno preko tistih višin, na katere so na-^ vajeni. — Isto je opažati tudi med hribolazci. Člani Barcrof-I tove ekspedicije, ki je raziskova-I la južno-ameriško pogorje Andov, pripovedujejo, da so v nekem 5000 1 m visoko ležečem taborišču pre-' plesali celo Silvestrovo noč. Ko pa so potem plezali še višje v gore, se je pri mnogih pokazala gorska bolezen. Mnogo je še stvari v višinskem svetu, ki so nam neznane in dru- ' i gih. ki jih poznamo, pa si jih ne znamo razlagati. — Razmeroma skromne so razlike med višavskim , in nižinskim svetom, pa vendar po- ' vzročajo v ustrojstvu živih bitij zelo velike izpremembe, ki se jim je treba prilagoditi, zakaj modernn doba je raztegnila življenje tudi v višave, v katerih bivanje človeku ne sme biti težje nego v ravninah. CENA DR. KERNOVEGA BERILA " JE ZNI2ANA Angleškoslovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo $2.— ^ Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18 Street New York City B0ZIC V STARI DOMOVINI Onim, ki so namenjeni potovati v stari kraj za Eožič, poročamo, da priredimo zadnji izlet to leto na največjem i n najhitrejšem parniku francoske parobrodne družbe — ILE DE FRANCE BOŽIČNI IZLET - 6. decembra 1929 Kakor vedno, so nam tudi za ta izlet dodeljene najboljše kabine in kdor si želi zasigurati dober prostor, naj se pravočasno prijavi in pošlje aro. Za pojasnila glede potnih listov, Return Permitov i. t. d. pišite na domačo — SAKSER STATE BANK 82 CQRTLANDT STREET NEW YORK, N. T.