Štev. 13.
V Mariboru, 10. julija 1894.
Tečaj XV.
POPOTNIK.
Izhaj a 10. in 25. dne
vsakega meseca
Stoji za celo leto 3 gld. — pol leta 1 , GO četrt „ — „ 80 (Posamezne štev.
15 kr.) Oznanila, lkrat natisnena, od vrste 15 kr. Naročnina, oznani 1 a in reklamacij e
pošiljajo se upravništvu v Maribor. Odprte reklamacije so poštnine proste.
G-lasilo
„Zaveze slovenskih učiteljskih društev".
Izdajatelj in. -o.reca.aa.i3s::
M. J. Nerat, nadučitelj.
Spisi in dopisi
pošiljajo se uredništvu v Maribor, Reiserstrasse 8.
Pismom, na katera se želi odgovor^ naj se primerna poštna
znamka. Na anonimne dopise se ne oziramo.
NefrankoTana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi in na oceno poslano knjige se ne vračajo.
Šolski red.
Izobraževanje nravstvenega značaja v gojenci je vzgojitelja najviša naloga. Na go-jenčevo voljo pa vplivamo dvema načinoma: 1. neposredno n. pr. s priznanjem in plačilom, s svaritvijo in karanjem, s kaznovanjem, z vzgledom, z opominjanjem, se sva-rjenjem itd., 2. posredno, obrazujoč njegovo mišljenje tako, da iz njega nastane nravstveno hotenje. Neposredno vpljivanje na voljo imenuje se strahova nje (Zucht), posredno pa vzgojevalni pouk. Pouk in strahovanje sta obe strani vzgoje v ožjem pomenu ali izobrazbe notranjega človeka. Ako pa se naj vspešno vršite obe opravili, morajo se brzdati surova poželjenja gojenčeva že pred vzgojo in med njo; njegova divja silovitost in viharnost morate se podvreči lepemu redu, da se močenja obvaruje mirno vzgojno delovanje in njemu namenjeni prostori (šola in dom). Gojenec si prisvoji tako posredne čednosti, ne zavedajoč se navadi se miren biti, varovati reči in kraje (na nje gledati), izogibati se nekih krajev; privadi se natančnosti ali točnosti, pristojnosti (vljudnosti) in marljivosti, stroge, brezpogojne vbogljivosti itd. Ta naloga doseže se z naredbami, katerim se pravi vladanje. Vladanje je blizoma isto, kar se navadno zaznamuje z besedo disciplina.
Šola, hoteč biti vzgojevalnica, mora torej vladati, poučevati in strahovati.
Vsa ta opravila morajo se vršiti po določenih načrtih. Zatorej mora imeti vsaka šola izdelane velike načrte, po katerih se ravna:
1.	Vladanju je treba šolskega reda, obsegajočega vse tiste določbe, ki ustvarjajo vnanji red, varujejo pouk, strahovanje in sploh vse šolsko življenje, da se ne moti in ne pači, ki odstranjajo vse zapreke in napravljajo, da ves šolski organizem teče pravilno.
2.	Pouku je treba šolskega načrta.
3.	Strahovanje pa vzgojnega načrta.
Obširneje o tej prevažni stvari morebiti katero povemo o drugi priliki.
Za takrat le toliko, da je manjkanje šolskega reda, ki ima torej ustvariti tako rekoč temeljno podlogo vsemu pouku in vsaki vzgoji, brez katerega prave vzgoje in pravega pouka ni, napotilo stalni odbor okrajne konferencije mariborske okolice, da izdela za šole svojega okraja tak načrt. Temu podjetju pridružila sta se stalna odbora št. Lenartskega in slov. Bistriškega okraja. Ker bi ta reč utegnila zanimati širše učiteljske kroge, objavlja se izdelani
Načrt šolskemu redu.
I. O šolskem obiskovanji.
1. Nobeden učenec ne sme zamujati posameznih ur ali dnij zakonite šolske dobe, ako se ne more opravičiti s pripustnimi razlogi.
1.3
2.	Ako otrok tako zboli, da očividno ne bo ozdravel pred tremi dnevi, morajo stariši (njih namestnik) obvestiti pismeno ali ustmeno učitelja (učiteljico) ali šolskega voditelja brž ko mogoče, a najpozneje v 8 dneh.
Opravičiti je ustmeno ali pismeno.
3.	Odpuste do 8 dnij dovoli lahko vsled upravičenih prošenj šolsko vodstvo, odpuste do jednega dne učitelj ali učiteljica (razrednik).
4.	Ako sumi učitelj, da zamuja učenec šolo lahkomiselno — bodisi, da vedo stariši za to, ali ne — pozvati jih je, da naznanijo vzrok zamude.
5.	Čim zve razredni učitelj, da je napadla učenca njegovega razreda bolezen, ki se mora naznaniti, obvestiti mu je takoj šolskega voditelja.
6.	Vsakemu učencu, ki ima nalezljivo bolezen, kakor osepnice, škrlatico, dobrce (ošpice), davico (diphterido), zadušni (oslovski) kašelj, legar, kolero, grižo, nalezljivo vnetje očij, mumps, hripo itd., je prepovedati, hoditi v šolo.
Vsak učitelj ima pravico, slehernega bolnega ali bolezni sumuega učenca odpraviti takoj iz šolske sobe ter obvestiti ob jednem šolskega voditelja.
Celo zdravi učenci ne smejo v šolo, ako je v njih obiteljih ali družinah katera zgoraj omenjenih bolezni.
Zopet vstopiti sme še le tedaj, ko je po zdravniškem spričevalu minila nevarnost nalezljivosti.
V tistih slučajih, o katerih ni mogoče dobiti zdravniškega spričevala, smejo otroci le tedaj zopet vstopiti, ako je minolo od dne obolenja pri osepnicah, škrlatici in zaduš-nem kašlji šest tednov, pri dobrcih in davici štirje tedni, pri hripi in mumpsu 14 dnij in ako v slučajih, navedenih v prvem odstavku, ni zapaziti pri otroku nobednih znakov bolezni več.
Učencem je prepovedano vstopiti v stanovanja, v katerih so nalezljive bolezni, isto-tako udeležiti se razredoma pogrebov oseb, ki so umrle vsled zgoraj imenovanih boleznij.
7.	Vsako premembo domovališča naznaniti je poprej šolskemu vodji, kateri izroči učencu odjavni listek.
II. Red pred začetkom pouka.
1.	Kako je nadzorovati otroke pred poukom, določuje se v prvem učiteljskem zborovanji šolskega leta.
2.	Učencem je prepovedano tekati in razgrajati pred šolskim poslopjem ali po hodnikih in stopnicah. Ako srečajo učitelja (učiteljico) ali drugo veljavno osebo, pozdraviti jih morajo dostojno.
3.	Igrač in za pouk nepotrebnih šolskih rečij učencem (učenkam) ni dovoljeno prinašati v šolo.
4.	Učenci (učenke) morajo svoja vrhna oblačila in pokrivala odložiti na prostoru, odkazanem jim po učitelju, in se potem takoj podati na svoj sedež, katerega ne smejo ostaviti brez izrecnega dovoljenja.
5.	Učitelja čakati je popolnoma mirno. Ako vstopi on ali kaka druga veljavna oseba, vstanejo učenci urno, pozdravijo z besedami: »Hvaljen bodi Jezus Kristus" in ostanejo potem, po konci stoječ, popolnoma mirni, dokler se jim ne dovoli, da se vsedejo.
6.	Četrt ure pred začetkom pouka pride učitelj v razred in se prepriča, so-li učenci glede na telo in na obleko snažni.
Čas pred poukom (kakor odmor) se porabi lahko v petje ali v ogledovanje nazoril.
7.	Učenci in učenke morajo priti umiti, počesani in s celimi oblačili v šolo. Ako se kaže, da je kak potreben opomin učenca (učenke) brezvspešen, je primerno naprositi stariše (njih namestnike), da odpomorejo.
Z mrčesi onesnažene otroke je najprej diskretno na to opozoriti; ako ostane opomin brez vspeha, poslati je dotičnega učenca domov z naročilom, naprositi stariše, da ga osnažijo, in priti najpozneje v 3 dneh v šolo. Če potem še ni snažen, odkazati mu je od dragih ločen prostor v razredu.
8.	Posameznim učencem naroči učitelj razna opravila (pomagači).
Med poukom pošiljati po učila, ni dovoljeno.
9.	Pouk začne se točno, ko odločena ura odbije (ko odzvoni).
Prej, ko se začne pouk, vpraša učitelj, je-Ii vse v redu. Vse učence je navajati, da se glede na kake zamude in pomote (če pozabijo naloge, učna sredstva itd.) sami oglašajo, in sicer tako, da obstojijo dotičniki, ko se razredu veli: „ Sedi te". Oglasila rešujejo se naj na kratko, dalje naj se preiskuje, ako treba, koncem pouka.
10.	Dokler na povelje „pozor!" ni vse v redu, se poduk ne sme pričeti.
III. Red med poukom.
1.	Med poukom mora biti vedno isti red kakor začetkom. Zlasti tedaj opozarjaj in opazuj učitelj učence („pozor!"), ako so pazili po naravi pouka nekaj časa na učno sredstvo ali na kako delo.
2.	Učencem je gledati pri pouku učitelju v obraz. Roke naj drže na ploščo ali zadi sklonjene, brž, ko se pa učenec dvigne, spravi jih naj v navpično lego. Noge naj mirujejo na tleh (na podnožniku); učenci nikakor ne smejo ž njimi ropotati.
3.	Učitelj sam stoj med poukom navadno na gotovem mestu. Brez potrebe ne obračaj razredu hrbta.
Učitelj poučuj po možnosti prosto, in če rabi knjige, naj bodo snažne in čedne.
4.	Vpraša in razlaga naj učitelj vedno vsemu razredu (oddelku). Učenci, ki bi radi odgovorili, oglasijo naj se, da dostojno dvignejo desno roko. (Predno se pozove učenec, da odgovori, nastane naj kratek odmor).
Pri pouku po oddelkih imenuj učitelj, ako povelje ali vprašanje ni postavljeno vsemu razredu, najprej dotični oddelek.
Učence klicati s krstnimi imeni, je opustiti.
5.	Pozvani učenec dvigni se urno, stoj po konci, odgovarjaj krepko in glasno. Tiho govorjenje vsled bojazljivosti premagovati je s kar najčeščim prehodom do skupnega govorjenja. Brž ko učitelj ne govori več z učencem, se isti naj vsede brez posebnega povelja.
6.	Vsa povelja učiteljeva, tičoča se vsega razreda, kakor:
a)	pripravljanje in spravljanje knjig in pisnega orodja,
b)	razdelitev in spravljanje zvezkov po klopeh,
c)	izstopanje pri odhodu itd. izvesti se morajo tako dolgo, dokler se niso vkorenili stalni običaji — torej na spodnji in srednji stopnji — na gotovo povelje, določujoče posamne hipe dejanja po številih.
Taka povelja so: „Knjige na klop!", „ Pišite Itt, ,, Odložite peresa!", „Spravite knjige!", „Vstanite!", „Pozor!", ,,Nastopite!", „Idite!"
7.	Knjige in zvezki za domače naloge naj se ovijejo in v vseh zvezkih naj bodo pivniki. Knjige, ki so lastnina učenčeva, in vsi zvezki morajo biti zaznamovani z imenom lastnikovim, slednji tudi z dotičnim razredom in oddelkom.
8.	Pri čitanji se učenci ne smejo dotikati s prstom vrst in besed, dokler se še kaže na nje, istotako ne na zemljevidu in v atlantih imen krajev itd., ampak je za to vporabljati klinčke ali palčice, ki se hranijo lahko v šoli.
9.	Na tabli in na tablicah se ne sme nič brisati z roko, istotako tudi ne pisati na mokro (brisača).
10.	Kadar učitelj ali katera veljavna oseba ostavi šolsko sobo, vstanejo učenci izrečejo navadni pozdrav in učenec, kateremu je učitelj naročil to opravilo, odpre sobine duri.
11.	Potrebno je gledati vedno na vse, kar je za zdravje važno, kakor: da se oči varujejo bliščeče solnčne svitlobe, da se ne kuri preveč, ne premalo itd. Med učno uro hoditi iz šole, dovoliti se sme le izjemoma. Kaznovati učence s tem, da morajo stati izven šolske sobe, ali poslati jih po pozabljene šolske reči itd. ni dovoljeno.
12.	Šolska ali telovadna orodja smejo se rabiti le o prisotnosti učiteljevi (učiteljičini) Samovoljno odpirati okna, svetilne in kurjalne naprave, ni dovoljeno.
13.	Konec ure določi učitelj. Pouka podaljšati ni dovoljeno; končati je točno, ko ura odbije.
14.	Nemir ali prezgodnje spravljanje šolskih rečij kaznovati je takoj s strogim ukorom in s s tem, da sme dotični otrok še le za drugimi ostaviti šolsko sobo. Pospravlja naj se še le po molitvi.
15.	Učenci dobe naj k večjemu dvakrat na teden in sicer čez jeden ali vec prostih dnij pismene naloge, katere je tako odmeriti, da se za njih zvršitev rabi le del prostega časa.
Obširnih pismenih nalog čez večdnevne počitnice ni dajati.
Ako se naj uče učenci večje naloge na pamet, razdeliti jo je na primerne oddelke.
16.	Vsako poškodovanje šolskega poslopja, šolskega orodja, učil ali lastnine so-učenčeve je strogo prepovedano; stariši (varuhi) dotičnega učenca so dolžni provzročeno škodo nadomestiti.
17.	Knjige in druge stvari, v porabo posojene po šoli, morajo se varovati; če se poškodujejo nalašč ali iz zanikarnosti ali če se zgubijo, so odgovorni stariši (varuhi).
Kazredniki pregledujejo včasih učencem posojene šolske reči.
18.	Učenci in učenke ne smejo izposojati ali dajati v dar novccv ali vrednostnih rečij. Novce nabirati je prepovedano.
19.	S prošnjami, vprašanji, naznanili in pritožbami obrniti se je učencem (učenkam) navadno do učitelja (razrednika).
Tudi stariši ali njih namestniki naj povprašujejo najprej njega, a nikdar ne med
učnimi urami.	(Konec sledi.)
--
Učni načrt za računstvo v štirirazredni ljudski šoli.
(Dalje.)
8. Omere in razmere meni za ljudske šole niso kar nič po volji, pa predpisane so, torej jih moramo sprejeti v načrt, akoravno se jim moremo s sklepnim računom popolnoma ogniti. Da pa učenci take račune dobro razumijo, je najbolje, ako jih naslanjamo na znani sklepni račun, katerega mimogrede spet ponavljamo. N. pr.: 6 metrov blaga velja 8 gld.; koliko veljajo 3m ? Naloga se reši po sklepnem računu, kakor je znano, potem se pa razvijajo naslednje misli: Primerjajmo zdaj množini blaga in množini pripadni denarja; 3m blaga je manj ko 6w, ako 6m s 3m delimo poizvemo, kolikokrat manj je 3m od 6m takisto primerjamo tudi množini denarja ; dobimo torej Gm : 3m = 2, 8 gld. : 4 gld. = 2.
Na tak način reši se mnogo nalog in dospe se na jedni strani do izrekov, kakor:
2krat manj blaga,	2krat manj denarja;
lkrat več delavcev, 2krat manj dnij;
na drugi strani pa do pojmov „omera, členi omere, kvocijent omere, jednaki omeri". Za omere je treba izvajati izrek: „Vrednost omere se ne 'spremeni, ako vsak člen z istim številom množimo ali delimo", in sicer po induktivni poti. N. pr.:
2:1 = 2, 4:2 = 2, 6:3 = 2 itd.
24 : 12 = 2,12 : 6 = 2, 6 : 3 = 2, 2 : 1 = 2.
Takisto se po induktivni poti izvaja za razmere izrek: „Produkt vnanjih členov je jednak produktu notranjih členov".
Kako se sestavljajo razmere z naslombo na uporabne naloge, razvidno je iz prejšnjega. Sestavljene sklepne račune hočemo razstavljati na jednostavne in jih potem reševati v obliki razmer; n. pr. 15 delavcev dobi za 5 dni 65 gld. plačila;
10 n_v n 6 n ? n_n
d) 15 del. dobi za 5 dni 65 gld. pl.; b) 10 del. dobi za 5 dni 431/., gld. pl, 10 ,, ,, ,, 5 ,, X n r, 10 ,, - ,, b v X 11 n
65 = 10: 15	x:431/3 = e>:b
a: = 43Vi?gld.	x = 52 gld.
Odgovor: 10 delavcev dobi za 6 dni 52 gld. plačila.
1. oddelek (6. šolsko leto)
I., II.. III. in IV. teden,
Cela števila.
Ponavljanje o merah. — Seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje celih števil (prim op. 2.) — Uporabne naloge (prim. op. 2.) — Razdrobitev in skrčitev ime-nastih števil.
V., VI., in VII. teden.
Decimalni ulomki.
Ponavljanje vseh računov z decimalnimi ulomki, in sicer a) v obliki mnogoimena-stili števil, ali tudi z spremembo decimalnega ulomka. na celo število (pri množenji in deljenji), b) mehanično kratko. — Uporabne naloge (prim. op. 2.)
VIII.; IX. in X. teden.
Navadni ulomki.
Ponavljanje o navadnih ulomkih in sicer: „0 shvatbi, razširjanji, okrajšanji in zimenjenji ulomkov, o spreminanji navadnih ulomkov na decimalne in obratno, o vseh računih". — Uporabne ualoge (prim. op. 2).
Sklepni račun.
XI.	teden.
Ponavljanje sklepa z jednote na množino in obratno, kateremu se pridene sklep z jednote na 1 del in obratno, sklep z jednega dela na več delov (prim. op. 3, a, b, c in d.)
Sklep z množine po jednoti na množino, sklep z množine delov po jednem na drugo množino jednakih delov (prim. op 3, e).
XII.	teden,
Sklep z mere na mnogokratnik in obratno, takisto za tiste slučaje, v katerih sta sklepni števili ulomka (prim. op. 3, /, g.). — Sklep z muogokratuika po meri na drug mnogokratnik, takisto za ulomke (prim. op 3, h.).
XIII.	teden.
Sklepni račun za tiste slučaje, v katerih ste sklepni števili decimalna ulomka, ali obe, ali pa samo jedna (prim. op. 3, h, l, m, n, p)
XIV. in XV. teden.
Sestavljeni sklepni račun ; števila so cela, decimalni in navadni ulomki.
Obrestni račun.
XVI. teden.
(Prim. op. 4, a.) Ponavljanje in sicer se izračuna po sklepnem računu: 1. obresti za 1 leto, 2. obresti istega kapitala za več let, ako so obresti za 1 leto določene, 3. obresti so iste, izračuna se pa čas, ako je dana glavnica (n. pr. 562 gld. glavnice da v 5 letih gotove obresti; v katerem času dobimo iste obresti od 281 gld.?) in obratno.
—	Ustmeno in pismeno.
XVII., XVIII. in XIX. teden.
(Prim. op. 4, b.) Pojem ^odstotki" (°/0) se upelje: a) Izračunanje obresti za 1 leto, za več let; za število mesecev, za število dni; b) Izračunanje glavnice; c) izračunanje časa; d) izračunanje odstotkov. — Za odstotke jemljejo se tudi ulomki n. pr. 41/2. — Ustmeno in pismeno.
XX., XXI., XXII. in XXIII. teden.
Računi s celimi števili, decimalnimi in navadnimi ulomki se ponavljajo. — Računanje s pridobitki (prim. op. 6.) — Uporabni računi. — Oblike računov, kakoršni so v življenji navadni (n. pr. račun trgovca za gospodinjo, prim. op. 5.)
XXIV. in XXV. teden.
Poprečni račun. — Delni račun d) jednostavni, b) sestavljeni; ustmeno in pismeno.
—	Ponavljanje o merah in o računanji z imenastimi števili.
XXVI. teden.
(Prim, op. 4, c). — Obresti po 1% za 1 leto, ustmeno; na mnogih primerih se izlupi izrek: „ Obresti po 1% izračunamo na kratko, ako delimo glavnico s 100;" vaje po tem izreku, ustmene in pismene. — Na mnogih primerih izlupi se izrek za obresti 1% : „ kolikor goldinarjev glavnica, toliko krajcarjev obresti" in sicer je glavnica manjša od 100 gld.; ustmeno. —Vaje v izračunanji obresti po 1%, če je glavnica veča od 100 gld. z razstavljanjem (n. pr. koliko obresti po 1% dobimo v letu od 832 gld.? — 800 gld. da 8 gld., in 32 gld. 32 kr. obresti itd.)
XXVII. teden.
Obresti po 2% (3%i 4%, . . .) za 1 leto in sicer vse one slučaje, kakoršni so za izračunanje obresti po 1% zahtevani. — Ustmeno in pismeno.
XXVIII. in XXIX. teden.
Obresti a) za več let, b) za število mescev, c) za število dnij, d) za število mesecev in dnij, e) za število let, mesecev in dnij po razstavljalnem načinu. — Ustmeno in pismeno.
XXX., XXXI. in XXXII. teden.
Obresti za število dni, kakor se praktično računa in sicer: a) obresti po 1% za 1 dan (n. pr. od 632 gld., za jedno leto obresti znesejo 6'32 gld. za 1 dan 360. del od 6-32 gld. itd.); b) po 6«/0 za 1 dan (za prejšnji primer:	x 6 = 6-^f^itd.); c) po
6% za več dnij (n. pr. za 53 dnij ;	x 53	itd.) — Na mnogih primerih se
izlupi pravilo: „ Obresti po 6% za število dnij izračunamo, ako stoti del glavnice s številom dnij pomnožimo, in znesek s 60 delimo". — Vaje po tem pravilu. Takisto, kakor za 6%? tudi za 4%, 41/2%; ključ za take račune. — Obresti za število dni po 5%, 7°/0 itd. z naslombo na izračunanje po 6% ah 4%. — Ponavljanje tvarine XXVI. do XXIX. tedna.
XXXIII., XXXIV. in XXXV. teden. Izračunan je a) časa, b) glavnice, c) odstotkov;' ustmeno in pismeno. — Ponavljanje vseli stopinj obrestnega računa,
XXXVI. teden. Ponavljanje povprečnega in delnega računa.
XXXVII. in XXXVIII. teden. Ponavljanje čistega in uporabnega računanja s celimi števili, navadnimi in decimalnimi ulomki. — Uporabni računi. — Oblike računov, kakoršni so v življenji navadni (prim, op. 5.)
XXXIX. in XL. teden. Ponavljanje jednostavnega in sestavljenega sklepnega računa z raznovrstnimi števili. — Primerjanje raznovrstnih med seboj zvezanih količin (prim. konec op. 3.) na podlagi
sklepnih računov.	(Dalje sledi.)
--
Naše ljudsko šolstvo v letošnji proračunski razpravi.
(Dalje.)
Te neznosne razmere bile so pogostoma predmet pritožbam v deželnem zboru koroškem in tudi v tej visoki zbornici do leta 1890., a pritožbe niso imele nikakega vspeba,
Še le v tem letu je dobil koroški deželni šolski svet od naučne uprave nalog, da revidira stari učni načrt. Leta 1890. je izšel nov učni načrt, kateremu se je dodal poseben učni načrt za slovenski pouk na utrakvističnih šolah. Reklo se je, da je to za koroške Slovence pridobitev, to pa ni res.
Slovenski jezik se v specijalnem učnem načrtu omeni, kar prej ni bilo. Sicer pa se ni nič bistvenega ukrenilo, pač pa vsa zadeva še bolj zamotala in poostrila.
Po tem učnem načrtu se ima slovenski materni jezik začenši s tretjim letom po tri ure na teden učiti kot učni predmet, katere ure morajo biti zadnje pri predpoludanskem pouku. To je obvezno le za tiste otroke, katerih roditelji niso zahtevali oproščenja.
Gospoda moja! Ta določba glede na slovenski jezikovni pouk je nova krivica, novo žaljenje slovenskega naroda na Koroškem, ker se slovenski 'materni jezik ponižuje na sramotljiv način za učni predmet in se kakor pastorka pahne na zadnje mesto.
Povsod, v celem izobraženem svetu je materni jezik podlaga in središče vse vzgoje
in učni jezik, samo na Koroškem in samo za slovenske otroke pa to ne sme veljati! Sicer se pa na ta način slovenski otroci neodpustljivo obremenjajo.
Bodi mi dovoljeno porazložiti, kaj vse se od teh otrok v drugem in v tretjem oddelku zahteva (čita):
„11. oddelek (3. in 4. šolsko leto):
a)	čitanje; glasno in po zrnislu pravilno čitanje, razlaganje besed in stvarij, ponavljanje tega, kar se je čitalo, po stavljenih vprašanjih, pri čemur je delovati na to, da se polagoma doseže raba od berila neodvisnih izrazov, učenje na pamet in poda-vanje vzglednih spisov v vezani in nevezani besedi;
b)	jezikovne vaje; vaje v prepisovanji in zapisovanji besed in stavkov s posebnim ozirom na ločitev zlogov in na besede, ki se pišejo z velikimi začetnicami, pojem in poznavanje samostalnikov, pridevnikov, glagolov in zaimkov, spol, število in sklanjanje samostalnikov, osebe, število in časi glagolov. Poleg pismenih slovniških vaj: kratke in lahke pripovedke in popisovanja v zvezi z obdelanimi berili.
III. oddelek (5., 6., 7. in 8. šolsko leto);
a) čitanje: gladko in izrazovito čitanje tiskanih in pisanih stvarij, tolmačenje besed in stvarij, navajanje vsebine in vodilnih
mislij beril; učenje na pamet in poda-vanje vzornih beril;
b) jezikovne vaje: nadaljevanje in po-polnjenje oblikoslovja, skladje. Poleg pismenih slovniških nalog: izvajanje vsebine obdelovanih beril; popisi, povesti, potrebni opravilni spisi in pisma.
To je tisto gradivo, katero si imajo nemški otroci s pomočjo nemškega pouka v dvanajstih urah na teden prisvojiti, to je tisto gradivo, katero morajo slovenski otroci v isti šoli s pomočjo nemškega učnega jezika v dvanajstih urah na teden zmagati, in vse to gradivo naj sedaj slovenski otroci v treh urah na teden zmorejo v slovenskem jeziku, v katerem so se doslej tako malo vadili. In to se v končnih urah, ko so učenci in učitelj že utrujeni.
To, gospoda moja, je povsem nemogoče, to je tako, da bi človek zbežal, in res beže otroci kar trumoma. Kaže se, da je to tudi po intencijah dež. šolskega sveta; kajti določil je sicer, da je pouk obligaten, za-jedno pa zaukazal, da je roditeljem ustreči, ako bi zahtevali, naj se njih otroci tega pouka oproste.
Vsled tega se ta slovenski jezikovni pouk na 49 utrakvističnih šolah sploh ne vrši, in le na 30 takih utrakvističnih šolah se ga udeležuje 1839 izmej 10.188 slovenskih šolarjev. 8349 šolarjev pa beži pred tem poukom, ker se roditelji za tako pedago-gično trpinčenje svojih otrok raje zahvalijo. V takih razmerah je pač razumno, da koroški Slovenci od dež. šolskega sveta ne pričakujejo niti ozirov, niti pravičnosti več in da se vsled tega čedalje večkrat obračajo s peticijami do naučnega ministerstva.
L. 1891. imel je tedanji minister Gautsch 33 takih peticij v rokah. Petit se je v vseh jednako glasil, namreč: uvedenje slovenščine kot učni jezik za slovenske otroke in nemščine kot učni predmet začenši s 3. letom. Minister Gautsch je bil vsled tega j ako zlo-voljen in se je tudi v tej visokej zbornici izrekel jako neprijazno. Rekel je, da se je to načrtoma uprizorilo. To so vendar čudne besede za ministra; moral je vendar videti
ali pa je mogel to izvedeti od poslancev, da, če se načrtoma agituje in germanizuje je pač tudi obramba po načrtu dovoljena. Sicer je on samo jedno j edino peticijo ugodno rešil in tako so Slovenci po dolgem času zopet dobili prvo slovensko ljudsko šolo v Rožni dolini. (Posl. Ghon: Občina sama je pa sedaj zopet protestovala!) Ali kako se je ta protest izposloval? To je drugo vprašanje. (Posl. Ghon: Pojdite po občinah in vprašajte župane in občinske predstojnike!)
Minister je samo jedno peticijo ugodno rešil, druge pa je dal dež. šolskemu svetu, naj o njih poizveduje in naj jih reši. To spominja na bajko o ovci, volku in kraljevskem levu. Ovca se je pri kralji živalij pritožila radi zla, katero jej provzroča volk. Lev pa ni hotel soditi, nego je vse prepustil volku v uradno rešitev.
Predno pa se je dež. šolski svet lotil reševanja teh peticij, izšel je ukaz na prebivalstvo, naj sestavi protipeticije ; in kadar so potem take protipeticije in protiresolucije došle v Celovec, so se dotične resolucije takoj rešile, seveda neugodno.
Posl. Ghon: Kdo pa jih je odposlal? Občine? Neposredno občine?
Posl. dr. Gregorec: Iz Celovca.
Posl. Ghon: Od občine?
Predsednik: Prosim, da ne motite govornika.
Posl. dr. Greg o rec: Tiste peticije pa, proti katerim se niso mogle spraviti na dan nasprotne peticije, obleže in se ne rešujejo.
Posl. Ghon: Nobedne take ni najti.
Posl. dr. Grego rec: Vendar jih je nekoliko nerešenih.
Posl. Ghon: Ne, vse so rešene.
Posl. dr. G r e g o r e c (nadaljevaje:) Mej tem torej traja šolska borba na Koroškem naprej, in upravo čuditi se moram, kako premetenost kaže tu povsodi deželni šolski svet in kako samovoljno navadno postopa. Ako nasprotne peticije več ne pomagajo, se loti tega, da na kratko dotične proseče občine razbije na dvoje v dve novi občini. S tem odpade pritožujoči se subjekt in akcija Slovencevje preprečena. (Veselost.)
Dolgo vrsto let si je pripomagal deželni šolski svet za nekako zlorabo § 6. državnega ljudskošolskega zakona, da je odklanjal slovenske peticije ; naročil si je namreč pri vsaki taki peticiji izjavo nemškega deželnega odbora; seveda je bila ta izjava vselej redno proti slovenskemu pouku. To zlorabo ustavila je odredba naučnega ministerstva leta 1890. Potem je izumil deželni šolski svet drugo sredstvo. Bilo se je bati, da bi utegnila vendar le prodreti občinska zastopa Žabniški in Globasniški s svojima pritožbama pri ministerstvu. To se je moralo preprečiti. In kako ? Razdelila se je brez pomisleka utrakvistična šola v Zab-nici v dve jednorazredni šoli; jedna ostane utrakvistična, druga lahko postane slovenska.
Zdaj bodem po rečenem podal majhno sliko šolskih razmer na Koroškem. Slovenski ljudski šoli ste zdaj dve, jedna jedno-razredna na Jezerskem in jedna štirirazredna v Št. Jakobu; razdeljene šole pa so štiri v Žabnici in v Globasnici, kjer je le 31 nemških otrok poleg 864 slovenskih, (Čujte! Čujte!)
Potem so utrakvistične šole, in sicer jih je 84, po krajih, kjer Slovenci stanujejo zdržema in v kompaktnih masah. Te šole obiskuje 10.188 slovenskih in 1861 nemških otrok. Nemških šol v slovenskih krajih je 24, katere obiskuje 1316 nemških in 1311 slovenskih otrok.
Na 114 šolah v Koroškem, v katere zahaja 14.132 slovenskih šolskih otrok, poučuje 202 učiteljev; mej temi jih je 120, ki so deloma zmožni slovenščine, 82 pa jih ume samo nemški. Ako prosijo slovenske občine, da se nastavijo slovenščine zmožni učitelji, pravi deželni šolski svet navadno, da nima takili učiteljev na razpolaganje.
Tu imam tak odlok z dne 18. januarja 1894. 1., ki ga je dobil krajni šolski svet v Kotmari vesi; v njem se čita: „. . . nastaviti kratkim potom take učne moči ni mogoče, ker manjka slovenščine zmožnih sil, zaradi česar ostane nekaj družili učnih mest, na primer v Srednji vasi in v Grečah začasno praznih".
Deželni šolski svet se torej izgovarja s tem, da nima slovenščine zmožnih učiteljev na razpolaganje ; pravilneje bi moral reči, da jih neče imeti (Tako je!); kajti če bi jih hotel imeti, bi moral več storiti za naraščaj slovenščine veščih učiteljev na učiteljišči v Celovci. Na tem zavodu je zdaj le 33 slovenskih obiskovalcev poleg 148 nemških in slovenščina ni obligaten predmet. (Čujte! Čujte !) Tu ne gane deželni šolski svet niti roke niti noge. Drugič: On preganja slovenske učitelje. (Tako je!) Saj neče slovenskih učiteljev (Posl. G h on: Ne segajte tako daleč! — Posl. dr. F e r j a n Č i č: On terorizuje!) Terorizuje in preganja jih, imeti hoče le nemške učitelje ali slovenske renegate. Ne bodem navajal imen, obljubil sem to g. Ghonu pošteno in bodem tudi pošteno mož beseda. Torej le na splošno. Neki učitelj prišel je pri okrajnem glavarji v sum, da goji gotove simpatije za slovensko šolsko društvo. To se je moralo kaznovati. Bil je za kazen premeščen in je moral z ženo in 5 otroci sredi zime seliti se 12 ur daleč. Drug vrl učitelj ni mogel dobiti službe in je zato odšel iz Koroškega. Zopet drug slovensk učitelj, vrl mož, kar je priznal celo šolski nadzornik, moral je letos ostaviti Koroško. Ta učitelj je trikrat koin-petiral za slovensko učno mesto na ljudski šoli v St. Jakobu, ki je bil jedini prosilec in vendar ni dobil službe. Da bi se ta služba ne razpisala v četrtič, je poslal deželni šolski svet tje učiteljico. (Čujte ! Čujte!) Sicer mi je popolnoma razumljivo, zakaj deželni šolski svet tako ljubi nemške učitelje; slovenski pouk se pač ne more bolj temeljito onemogočiti, nego če se postavijo trdi Nemci za učitelje v slovenske šole. Potem preneha slovenski pouk sam po sebi.
Z druge strani je očividno, kako se protežujejo nemški učitelji in posebno tisti slovenski učitelji, ki se dado zlorabiti kot renegati. Taki smejo storiti, kaj hočejo. Navedel bodem tu vzgled, razume se zopet brez imen. Učenec N. dobil je v Globasnici po šolskem vodstvu od nemškega „schul-vereina" hlače. (Posl. dr. Ferjančič: Kaj?)
Hlače. (Živahna veselost.) Učenec je bil vsprejet v utrakvistično šolo. Ker je pa od Velike noči hodil v slovensko šolo, je učitelj že uekat.erekrati zahteval hlače nazaj (veselost) in grozil dečku, da mu bode hlače strgal s telesa, če mu jih ne prinese nazaj prihodnji šolski dan. (Veselost.) Omenjeni učenec ima samo te hlače, a ker mu mati ne more drugih kupiti, se deček ne upa v šolo, ker se boji, da bi moral v sami srajci domu iti, in da bi ga součenci zasmehovali. (Veselost).
Tako počenjanje učitelja pač ne more poučno vplivati na nežno mladino, nego jo le demoralizuje. Glejte, tako govore kmetje v njih oznanilih na okrajni šolski svet v Velikovcu. (Posl. Ghon: Tega ni pisal kmet! — Posl. dr. Ferjančič: To je vse jednako, če je tudi pisal gospod, surovost je le! — Posl. dr. Fux: Če je res! — Posl. Ghon: Prosim, pokažite mi pismo!) Dam Vam to, da pregledate.
Predsednik: Prosim gospode, da ne motijo govornika.
Posl. dr. Gregorec (nadaljevaj e): Drug učitelj, ki je bil vedno poslušen vsem odredbam dež. šolskega sveta, vendar ni mogel vsega dobiti, kar je hotel. Gobane včasih slabo sliši, ni mu torej hotel dati, kar je hotel imeti. Kaj je storil? V svojem srdu kupi revolver in se pelje v Celovec, da ustreli deželnega nadzornika Gobanca. Na srečo se je še pravočasno brzojavilo v Celovec o nameravanem atentatu in tako
preprečil zločin. Učitelja so razorožili, a čudno, namesto da bi ga vtaknili v kriminal ali pa v blaznico, vzprejel ga je deželni predsednik v avdijenci in poslal nazaj na svoje šolsko mesto. Se le pozneje so ga izročili preiskovalnemu sodišču in ga bodo bržkone proglasili blaznim.
Največjo pozornost je vzbujala — tu se mi je dovolilo navesti imena — imenovanje učitelja Hugona Morota šolskim nadzornikom v Št. Mohorji in da se mu je tudi dovolilo, da ustanovi tam otroški vrt. Ta mož se je jako prikupil deželnemu predsedniku in deželnemu šolskemu nadzorniku in sicer s slavnostno pesmijo za nemški strankarski shod dne 13. novembra 1892. 1. V tej slavnostni pesni prispodablja Slovence na Koroškem z zmajem ali „lintvernoma, ki je v starodavnem času bival blizu Celovca in katerega so potem ubili prebivalci.
Da se potezajo koroški Slovenci z naporom poslednih svojih sil za svoj narod, ni prav temu učitelju in ljudskemu izobraževalcu Hugonu Morotu in v tej slavnostni pesmi pozi vije nemške sorojake na Koroškem kar naravnost, naj Slovence, torej so-deželane svoje, kar stro in uničijo. Dotično mesto se glasi (čita):
. . . . „Es ist, als wollt' Nun abermals der giftfge Drache wacksen, Im Karntnerland, Vernichtung muss ikm werden Dem Drachenwurm, der wied'rum wachseu will, Zermalmen muss der Karntner ihn, das merket, Zermalmen, ja, ehvor er grofi geworden.' (čujte! Čujte!)	(Dalje sledi.)

Slovstvo.
Poročila odbora za ocene slovenskih mladinskih spisov.
IV.
Danes nam je govoriti zopet o treh knjižicah, s katerimi je pred kratkim obogatelo slovstvo za slovensko mladino in kateri nam je v oceno blagovoljno poslal podjetni založnik, g. I. Giontini, knjigotržee v Ljubljani. A predno to storimo, ne moremo si kaj, da ne bi izpregovorili nekaj besedic „pro domo".
Ocenjevalni odbor vrši prevzeto si nalogo po svojej moči čisto nepristran-
sko. Naravno je pa, da nam kot merilo pri ocenjevanji mladinskih spisov ne more biti merodajna le vrednost kakega dela z estetiškega stališča, nego ozirati se nam je pri tem posebno na to, ali ta ali oni spis ustreza zahtevam, katere stavi racijo-nalna, moderna pedagogika do takih proizvodov. V veliko zamero je prišel naš ocenjevalni odbor pri nekih gospodih zato, ker se ni izrazil vseskozi pohvalno o
„4. zvezku pomladnih glasov". Neki list je hotel biti vsled tega dovtipen ter pikati naš odbor; a videlo se mu je takoj, da se je do dovtipov zatekel le zategadelj, ker kaj stvarnega ni mogel odgovoriti. Vendar si je načelnik ocenjevalnega odbora štel v dolžnost, da je poslal dotičnemu listu mimo in stvarno napisano ^pojasnilo", kateremu pa ni bilo toliko sreče, da bi bilo zagledalo beli dan, vsaj kot „poslano". Pa kaj, saj še odgovora ni dobil načelnik ocenjevalnega odbora na opetovano njegovo prošnjo od dotične stranke.
Kar pa je poudarjal v omenjenem pojasnilu, poudarja tudi tukaj: Otrokom se smejo v mladinskih spisih slikati tudi zli nasledki greha, a to se zgodi le v kolikor sega v duševno obzorje otrokovo. Globočjega pogleda v hudobije odraslih ljudij pa otrokom ne bode dovolil nobeden pedagog. Saj še veleč. g. dr. Frančišek Lampe, čegar učenosti se klanja posvetno in duhovsko raziunništvo, piše nekje v „Dom in Svetu": „In to je tudi pesnikom in pisateljem v nauk, da v slovstvo ne gredo grde in slabe stvari, marveč dobre, ki človeka povzdigujejo in blaže". Le čitajte zanimivo knjižico: „Verzeichnis von geeigneten und nicht ge-eigneten Jugendschriften tur Volks- und Biirgerschulen", katero je spisal c. kr. šolski svetovalec in direktor Anton Peter. V razpredelu škodljivih knjig najdete tudi knjige sicer iz bornih pisateljev, katere je odlični šolnik zavrgel le zaradi nekaterih izrazov. N. pr. Bonnet I. „Auf Adlersfliigeln" (Schimpfereien). Hir-schenbach Wilhelm: „Der Gespensterseher" („Verflueliter Mensch, Bestie!"); nAus dem Wunderlande Mexico" (Kniffe, Schliche, Liigen etc); „ In der Garnison und auf dem Schlachtfelde", (Schimpfworte: Hunde, ihr siebenfachen Esel, Spitzbuben etc.) In tako bi lahko naštel še mnogo knjig. Pa bodi dovolj. Mladim gospodom, ki bi — kakor se mi je pisalo — „radi vedeli, kako pišemo po našej sodbi" — svetujem, da pazno čitajo različne pedag. knjige v tem oziru; n. pr. C. Kiihner-ja razpravo: „Jugend-lecture, Jugendliteratur" v Dr. K. A. Schmid-ovej „Encyclopadie"-ji ; razne pedagogiške letnike (n. pr. „Schule und Haus") in naposled, ako hočete, tudi mojo razpravo: „Kaj in kako naj čita mladina" v 20. št. lanskega „Popotnika", kjer sem razvil svoja načela, od katerih ne odstopim niti za las, dokler bodeni še načelnik ocenjevalnega odbora, katero „čast" pa rad odložim o prihodnjem zborovanji „Zaveze" v Gorici.*)
Toliko torej na tem mestu „prodorno", in brez vse razmere, a še to na izrecno zahtevanje svojega marljivega sotrudnika in soodbornika, kateri mi piše, „da stvar ne sme tako zaspati".
A zdaj oglejmo si v oceno prispele knjižice !
V.
„Venček pravi j ic in pri po ved ek". Slovenski mladini spisal Josip Frauensfeld. Drugi natis. V Ljubljani 1894. Založil in prodaja Janez Giontini. Strauij 88. Cena je menda 20 kr. Lično, z jedno podobo okrašeno knjižico sta natisnila Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani.
Milo se nam je storilo pri srci, ko smo dobili v roke to knjižico prerano umrlega nam tovariša J osipa Freuensfelda, ki bi bil s svojimi lepimi zmožnostimi še mnogo lahko koristil našej mladini in narodu našemu, da nam ga ni tako iznenada pobrala smrt.
Obširneje govoriti o tem delci, ni nam treba, saj je „Popotnik" že o prvej izdaji te knjižice v štev. 22. dne 25. novembra 1892. 1. v daljšej oceni pohvalil to lepo delo g. Freuensfelda in tudi drugi časniki so bili z njim istih mislij. Omenimo le, da se odlikujejo vse pravljice in pripovedke po etiškem momentu. N. pr. iz „Po-g r e z n j ene g a g r ad u" posnamemo nauk, da bodimo proti ubožčkom in potrebnikom usmiljeni; „Ziva voda" kaže sester-sko ljubezen; „Sirica" uči usmiljenja do ptic; Morska roža kaže materinsko ljubezen itd. Sploh kaže vse delo, da je bil pokojnik izvrsten pedagog, imajoč živo, a nepretirano domišljijo. Jezik je lep, a vendar priprost, kakoršen ugaja mladini. Nekatere malenkosti bi se bile lahko popravile, kar pa celotnega delca ne kazi. Mi bi n. pr. raji pisali ^neizbrisni" nam. ne-izbrisljivi (str. 3); ugaj ali so dečku, nam. dopadali (21); vidi letečega mladeniča, nam. leteti (24); spustite se (napravite, idite) na pot, nam. podajte (31); slu-
*) Ako so „Poml. gl." drugi časniki vseskozi (?) pohvalili, nima to nič v sebi. Pač bi bil že čas, da prenehajo žalostne razmere, o katerih po pravici piše C. Kiihner v gori omenjenej „Encyclopadie-ji" nastopno: „Die Kritik der Jugendliteratur leidet an denselben Mangeln, welche sich im Becensenten-wesen iiberhaupt geltend machen. Selten werden die Biicher genau "gelesen; der Name des Verfassers, Bekanntschaft mit Redaction und Recensent, auch die Tendenz des Werkes entscheidet iiber Lob und Tadel; im allgemeinem iibervviegt das Erstere, so daC das grofie Publicum meint, lauter gute Jugendschriften vor sich zu haben und in Rathlosigkeit und Leichtsinn oft genug irre geht".
šal, nam. ubogal (34); zdrsnila (spustila se na kolena), nam. padla na kolena (str. 41); sedi name, nam. vsedi (45); „Tedaj" in torej se nam ne zdita jedno in isto, Lezi zraven njega, nam. vlezi (87). Ljubši bi nam bili nesestavljeni prihodnjiki od sestavljenih : bodo rekli (23), prišel bom (25), bo umrl (32) itd. Kot tiskoven po-pogrešek smatramo razdelitev besede na tak način: „oz-dravijo" (str. 64.), počines (str 17. nam. počineš). Zoper doslednost pa je pisati ob vznožju (str. 37) poleg „v svojem življenji" (38).
Lično delo priporočamo kar najtopleje! Učencem in učiteljem bodi v spomin na blazega učitelja in tovariša!
(Dalje prib.)
Pred kratkem so nam došle te-le:
Nazorni pouk v ljudski šoli. I. del. Spisal Frančišek Gaberšek. Izdalo in založilo „Peda-gogiško društvo" v Krškem. V Ljubljani. Natisnila „Narodna tiskarna". 1894. Stranij 276. Cena 1 gld. 50 kr.	_
Osnovni nauki iz fizike in kemije za meščanske šole. V treli stopnjah. Spisal Andrej Senekovič, c. kr. gimn. ravnatelj n. stopnja. V berilo je vtisnenih 62 slik. Y Ljubljani. Tiskala in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1894. Stranij 122. Cena vezani knjigi 60 kr.
Slovensko-nemški slovar. Izdan na .troške rajnega knezoškofa ljubljanskega A n t o n i j a A1 o j-zija Wo 1 fa. Uredil M. Pleteršnik. 11. scšitek.
V Ljubljani. Založilo in na svetlo dalo lcnezoškofij-stvo. Tiskala Katoliška Tiskarna. Cena 50 kr. — Ta sešitek obsega besede ognje me t en do o z na t i.
Pouk o črtežili (planih). Spisal in z 59 podobami pojasnil J o s. Bezlaj, meščanski učitelj in c. kr. okr. šolski nadzornik v Krškem. Drugi pomnoženi natis. V Celji, 1894. Založilo „Pedago-giško društvo" v Krškem. Natisnil Drag. Hribar v Celji. Stranij 32. Cena 50 kr.
Stariši, podpirajte šolo! Nekoliko besedij o skupnem vzgojnem delovanji domače hiše in šole. Napisal A. Kosi, učitelj v Središči. Druga, po vsem predelana, popravljena in pomnožena izdaja. V Ljubljani, 1894. V založbi pisateljevi. Natisnila „Katoliška Tiskarna". Cena jednemu izvodu je 12 kr., 25 iztisov velja 2 gld. 75 kr., 50 izvodov 5 gld., 100 izvodov 9 gld.
Varujte naše koristne ptice glada in mraza, in nastavljajte jim valilnice! Sestavil Fran V a bič, nadučitelj v Runeči blizu Ormoža. V lastni založbi. Tiskal Dragotin Hribar v Celji. Cena komadu 15 kr., 10 komadov skupno velja 1 gld. 20 kr., 50 komadov 5 gld., 100 komadov 9 gld.
Trije jahači, melodram na pesem N. Lenaua (poslovenil A. Funtek). Za glasovir zložil K. Hoffmeister. Založila L. Schwentner-jeva knjigarna v Brežicah. Cena 50 kr., po pošti 53 kr.
Obširneje spregovorimo o teh književnih novostih še o priliki. Danes jih le priporočamo svojim bralcem, da pridno sežejo po njih.

Listek.
Iz planinskega raja.
Pisano kamničevje.
m.
„Kakor rudeča nit se vleče skozi njegovo življenje --— —." Tako in nekako se piše imenitno v životopisih imenitnih mož. Da se skozi življenje učiteljevo vleče rudeča nit, pa še kako rudeča nit, to je znano tudi tistim, ki ne vidijo nič, ne slišijo nič iz same — trdovratnosti, ter se nečejo poboljšati, ne. vedoč, da „v nespokori trdovraten ostati" je greh zoper sv. Duha. Rudeča barva pa razburja, kakor čitamo v „Psihologičnih listih". Tudi moje živce razvnema neka druga rudeča nit iz šolskega življenja. Odpri uradni spis „razred-nico", in takoj ti nasproti zablišče mnoga in mnoga števila pisana z mjlepšo rudečo tinto, katera na-
znanjajo, koliko poludnij je zamudil vsak učenec, odkar je prvič prestopil šolski prag. Tako nekako skrivnostno — smehljajoč upirajo te številke pogled v učitelja, češ: „Cemu smo tukaj ?"
Čemu, res, čemu? Učitelji nimajo rent, nimajo tistih škarij, da bi strigli kupone, naj se torej vsak mesec bavijo s temi števili. Števila pojmovati, to je silno težka stvar, zaradi tega naj se učitelj v tem vadi. Nekedaj so nam po šolah pravili, da ko bi ne bil Adam od svojega početka nič druzega ne mislil, nego le štel, ne bil bi do današnjega dneva doštel do bilijona. Grozen pojem! To za človeštvo veliko zamudo uaj popravlja učitelj, ter naj vsaj nekoliko
praznih števil sešteva in piše. Kakošen pojem imajo !i Rotšildi o svojih milijonih in milijardah, tega pač ne slutimo, dobro pa vemo učitelji, kako težko sliva-tujejo naši učenčki števila do 10 ali 20, zlasti če se ravnamo po Gruber-Močnikovej metodi. Torej priporočamo učiteljem vsestransko vajo v shvatanji števil.
Toda šalo na stran! Da nimajo šolske izpust-uice v narodu dostojne veljave, veste tudi vi, ki ste nam zapovedali ta števila seštevati. Sedaj pa menite li, da bode ta rubrika rešila vse druge, kar jih napišemo učencem za odhodnjo? Čemu torej še te potrate? Po toči je zastonj zvoniti. Zaman je vrata zapirati, kadar je ušla živinica. Taki in jed-naki pregovori odgovarjajo tej naredbi. Da učenci na kmetih mnogo izostajajo, to vam izkazujemo že itak vsakega pol meseca v zamudnicah. Čemu še potem te „dolge izpovedi?" Izumite rajše sredstvo,
s katerim bi se odpomoglo temu izostajanju. V do-tičnem odloku se nekako glasi, da ni brez pomena, da ve učitelj in stariši, koliko poludnij je učenec zamudil v primeri s šolskimi leti. V nekolikih trenot-kih bode pozabil učitelj, koliko je učenec zamudil od učnih let. Pomnil bode le, ako je imel pridnega ali zlobnega učenca; vse drugo pade v vodo pozabljivosti. Stariši pa, ki se za izkaze zamud v četrtletnih šolskih naznanilih ravno toliko zmenijo kakor za lanski sneg, bodo le globoko in prisrčno vzdihnili proti nebu, zagledavši izpustnico. Hvala Bogu, da je že naš otrok šolo obesil na kol!"
Mislite si, dobri ljudje, šolo z 200 učenci in za vsakim se vleče morda celih 8 let ta rudeča nit šolskega življenja I Parka, dobra, ljubeznjiva, prisrčna Parka, prestrizi to rudečo nit šol. življenja in z najiskrenejšo hvaležnostjo ti poljubi dražestno ročico	Svantevidsky.

Društveni vestnik,
0«1 Dravinje. Slovenjebistriško učit. društvo zborovalo je v Slov. Bistrici 14. junija t. 1. Da-si je bilo vreme slabo, zbralo se nas je vendar 15 članov.
Gosp. načelnik pozdravi srčno zborujoče, posebno g. Gr. Polanca, nadučitelja črešnovskega, kot novega uda.
Načelnik g. Tribnik poroča o Junge-jevi metodi pri prirodopisnem pouku. Zbrani izrazijo različna mnenja o tej metodi.
G. Svetlin govori o vaji in privadi kot vzgojnem sredstvu, g. Kristl pa razloži načrt „šolskega reda".
Po zahvali g. Polancu za prijazen vsprejem, poslovi se g. Kolletnig za nekaj mesecev od navzočih. — Odide namreč v vojake, da si pridobi „sablenko brušeno".
Prihodnje zborovanje bode 2. avgusta, bodi si vreme lepo ali ne!	L. Č.
Ziče. Moja nada, da se nam bo slavnostno zborovanje v spomin 251etnice drž. šol. zakona na dan 17. maja t. 1. v Čadramu vrlo obneslo, se je uresničila popolnoma. To je bil zares imeniten dan za nas učitelje konjiškega okraja. Dovolite mi torej, gosp. urednik, da na kratko opišem znamenitosti te slavnosti.
Zbrali smo se pri gosp. Kuneji v Oplotnici, da se skupno napotimo k 10 minut oddaljenej čadram-skej šoli. Ko pridemo na streljaj blizu, pozdravijo nas gromeči možnarji in vihrajoče zastave na šoli. Ta je bila slovesnosti primerno okrašena z zelenjem in cvetjem. Pred šolo nas srčno pozdravi domači nadučitelj, gosp. Bogom. Malenšek, izročivši gospej nadzornikovi lep šopek. V imenu došlih gostov, kojih vsak je med tem dobil šopek na prsi pripet,
odzdravi načelnik, gospod Leitgeb. Potem gremo k sv. meši, kajti že je „z malim zvonilo". Sv. mešo je služil tamošnji čast. gospod kaplan in pel je čadramski mešani zbor: sopran ste peli vrli pevki gospa Pukmeister in gspdč. Bučar.
Zborovanja, ki se je potem vršilo v šoli, udeležil se je tudi slavni čadramski krajni šolski svet. Po odpetej pesmi govori gosp. načelnik o imenitosti današnjega dneva ter nam prav nazorno predoči razvitek šolstva. Konečno zakličerno vsi iz dnu hvaležnih src presvitlemu cesarju Francu Jožefu I. navdušeni „živiju" ter zapojemo cesarsko pesem, zunaj pa naznanjajo možnarji daleč okoli naše veliko veselje. Oglasi se še naš starosta, gosp. Teran, da nam spregovori o začetku in 221etnem obstanku konjiškega učit. društva, za kar se mu gosp. načelnik prijazno zahvali.
S tem je bil konec zborovanju.
Po ogledu velikanskega bučelnjaka in dobro urejenega šolskega vrta odidemo v Oplotnico na vrt gosp. Kuneja.
Tu pod milim nebom v hladni senci kostanjevega drevoreda med sviranjem šmarijske godbe nam je bilo dobro. Med tem ko smo zalagali rebra z dobrimi grižljeji ter jih zamakali z rujnoj domačoj kapljicoj, vrstile so se napitnice druga za drugoj. Prvo napil je gosp. načelnik, c. kr. okr. šolski nadzornik, Njegovemu Veličanstvu, presvitlemu cesarju I1 ranču Jožefu I. Navdušeni živioklici in cesarska s premljanjem godbe je bil odmev tej navdušenej na-pitnici.
Drugo je govoril gosp. nadučitelj Malenšek Nj. Vzvišenosti c. kr. nam. bar. Kubecku, tretjo gosp. Kapun, c. kr. dež. nadzorniku, četrto gosp. Seidler gosp. c. kr. okr. glavarju, peto gosp. Zirngast
gosp. načelniku in c. kr. okr. Sol. nadzorniku, na to g. Tribnik napredku šole, g. Hrinar cvetkam zbranega venca, gosp. Jurko starostama in osnovateljema konjiškega učiteljskega društva, g. Teranu in gosp. Kapunu itd.
Poličanski nadučitelj, gosp. Ranner se svojo hčerko in gspdč. podučiteljico, slov. bistriški nadučitelj gosp. Iiristl, občeznani šolski in učiteljski prijatelj, stavbinski mojster gospod Versolatti, gg. učitelji Reieh, Brinar mlaji in Vodenik so bili naši gostje.
Vsa veselica se je vršila v občo zadovoljnost, kakor je to takej slavnosti primerno in dostojno.
Prihodnje zborovanje bodo v četrtek, 12. julija 1.1., v Zrečah. Pričelo se bo točno ob 9. predpolu-dnem. Obravnavale se bodo teme uradne okrajne učiteljske konferencije.	R.
Št. Pavel v Sav. dol. (Vabilo,) Savinjsko učiteljsko društvo bode dne 19. julija popoludne ob 4V2 uri zborovalo v Braslovčah se sledečim dnevnim redom: 1. Zapisnik. 2. Poročilo. 3. Pogovor o letošnjih konferenčnih vprašanjih. 4. Slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi vabi vljudno vse člane
odbor.
Iz šmarijskega okraja. (Vabilo.) Šmarijsko-rogačko učiteljsko društvo zboruje v četrtek, 19. t. m. ob 11. dopoludne pri Sv. Križu poleg Slatine. Na vsporedu je med drugim: Razgovor o konferenčnih vprašanjih. Obilne udeležbe prosi
odbor.
Postojinski okraj. Osma glavna učit. skupščina društva za Postojinski šolski oki-aj bo v torek 7. avgusta 1894. točno ob jednajsti uri v šolskem poslopji v Vipavi. Da je skupščina sklepčna, mora biti pričujoča najmanj tretjina pravih društvenikov.
Dnevni red glavne skupščine je: 1. Nagovor društvenega predsednika 2. „Učitelj-orgljavec, — učitetj-neorgljavec" ; referent g. Rustija. 3. „Ali ne
bi bilo času primerno ustanoviti deželne oziroma okrajne učiteljske, bolniške zadruge; referent gosp. Trošt. 4. Poročilo o društvenem delovanji preteklega leta; referent g. Zaman. 5. Blagajnikovo poročilo: a} o dohodkih in troških, b) o sprejetih društvenikih c) o izključenji društvenikov, č) o potnini gosp. odbornikom k zborovanju „Zaveze" v Gorico 15. avgusta 1894. 0. Volitev treh pregledovalcev računa. 7. Določitev kraja devete glavne skupščine. 8. Pismena volitev petih udov v presojevalni knjižnični odsek. 9. Pismena volitev sedem odbornikov v društveno vodstvo. 10. Razni predlogi in nasveti. Vodstvo učiteljskega društva za Postojinski šol. okraj v Trnovem 5. julija 1894.
Mart. Zarnik,	Davorin Judnič,
predsednik.	tajnik.
Iz Dol. Logatca. (Vabilo) k sedmemu glavnemu zborovanju „društva za učitelje okraja logaškega", katero se bode vršilo 31. julija ob 11. uri dopoludne v šolskem poslopji v Zireh. Vspored: I. Poročilo o društvenem delovanji. II. Poročilo blagajnikovo in volitev treh pregledovalcev računov. III. Volitev 5 udov v društveno vodstvo. IV. Določitev letnega doneska za prave in podporne člane. V. Dopisa, „Zaveze slov učit. društev" z dne 15. ja-nuvarja t. 1. tikajoča se: a) Ali se zida v Ljubljani učiteljski dom ali konvikt ali učiteljski dom združen s konviktom. bj Ali želi učiteljstvo navodila radi deželne razstave od vis. c. kr. dež. šolskega sveta ? IV. Volitev delegatov k občnemu zboru „Zaveze slovenskih učiteljskih društev". VII. Nasveti in želje.
Pred občnim zborom ob 9. uri zjutraj sv. maša zadušnica za pokojnim tovarišem Fr. Schmidt-om, potem razkritje nagrobnega spomenika.
Opomba. Po občnem zboru skupni obed. Po obedu peš korakanje na Rovte. Med potom ogled „Matjažovih kamer". Iz Rovt vožnja na pripravljenem vozu v Dol. Logatec.
--
Dopisi in druge vesti.
Ptuj. Neki nepopisljivi čuti navdajajo človeka, ko se mu bliža završetek kakega velikega podjetja. S takimi čuti pričakovalo je tudi ptujsko učit. društvo 1. julij, dan slavljenja svoje 25 letnice. Pevovodja gospod Zupančič, kateri si je nabremenil največjo in najtežjo butaro, bil je spiritus agens, kateremu se imamo zahvaliti, da se je slavnost obnesla toli vrlo. Lahkoumevno, da se ga je včasih po-lotiia neka odrevenelost, ker še večja zaspanost ne-katernikov dala je povoda dovolj bati se za dober vspeh. Ali vztrajnost in nekoliko „svinjskega želodca" zmagalo je vse,
Tako se je približal 1. julij. Bilo je krasno vreme. Že predpoludnem so prišli nekateri gostje, med njimi tudi veleznani gospod Jurtela. Opoludne bili smo zbrani v »Čitalnici" pri obedu. Po lepih starih običajih vršile so se tudi tu napitnice in sicer v tem redu: Gospod Gregorič kot predsednik »čitalnice" pozdravlja vso dobro došlo gospodo ter vse učiteljstvo; gospod Strelec kot društva predsednik se spomni našega presvit.lega cesarja in zapoje se na to stoje cesarska pesen. Nadalje napije gosp. Zopf gospodu dr. Jurteli, ta pa razpravlja v daljšem korenitem govoru zadeve učiteljstva s posebnim ozirom na njih
jedinost in narodnost, ter kara grajivo brezbrižnost nekaternikov za društvene razmere. „Ivdo se bo pa potegoval za učitelje, ako sami ničesar ne storijo". Konečno izraža gospod govornik željo, naj se učitelji trdno oklenejo svojega društva ter naj nadaljujejo pričeto delo z isto, ali pa še z večjo vztrajnostjo ko do sedaj. Gospod Podobnik se zahvaljuje slavnemu ptujskemu okr. zastopu za blagodušno gmotno podporo in ravno tako g. Pulko slavnemu ptujskemu hranilnemu in posojilnemu društvu ter slav. »Čitalnici", katera je blage volje dala učiteljstvu dvorane na razpolago. Gosp. Ogorelec nazdravlja krasnemu spolu in zastopnikoma ormožkega učit. društva gg. Porekarju in Šabeci. Govore in napivajo še gosp. Brumen o učiteljstvu v narodnem pomenu: gosp. Strelec naznanja opravičenje odsotnosti gg. c. kr. okrajnega glavarja in c. kr. okr. šolskega nadzornika, in gosp. Debelak kot zastopnik šma-rijskega ter gosp. Porekar kot zastopnik ormožkega učit. društva.
Okoli pete ure začel se je čitalnični dvor napolnjevati z različno gospodo. Zelo pa nas je razveselilo, videti med nami mnogo odličnih gostov kakor gg. dr. Bezjaka, Hudovernika, dr. Medveda in drugih. Ponašati pa se gotovo smemo tudi s tem, da nas je počastilo res prav mnogo častite duhovščine v lep dokaz, da navdajajo skupne vzgojitelje mladine blažene ideje, ki razvnemajo probujena in obotavljajoča se srca ter »jih povzdigujejo z nizkega stališča sebičnosti in samoljubja k višjim vse-občnim namenom".
Vspored se je vršil v istem redu kakor je bil v »Popotniku" razglašen. Posamezne točke so se s povoljnostjo vsprejemale.
8. točka: »Lahko noč", 9. »Na planine" in 10. »Slavnostna koračnica" morale so se na občno zahtevanje ponoviti.
Društvu je došlo lepo število brzojavov in častitk kakor od gosp. dr. Romiha, gosp. profesorja Hauptmana, gosp. Ribnikarja, gosp. dr. B. Ipavc-a in drugih.
Po kratkem odmoru predstavljala se je opereta »Tičnik" pri tikoma napolnjenej dvoraui. Da je bila z največjo simpatijo vsprejeta, pričalo je burno ploskanje in odobravanje.
Prevelikih zaslug za to slavnost pridobili sta si vrli gspdč. M. in T. Stupca, kakor gg. Porekar in Sabec, kot režišer pa Sedlaček. Z majhnimi, a zjedinjenimi močmi se da tudi mnogo doseči.
S priznanjem pa moramo tudi omeniti kapel-nika ptuj. mestne godbe, gosp. Haringa, kakor njegovih godcev.
Slovesen je bil ta dan posvečen našemu društvu ali hotel Bog, da mu posije še slavnejši in sijaj-nejši, da naše društvo živi, raste in cvete. Da se mu to omogoči:
»Gani se! komur je mar zahvale prihodnjega vnuka, Gani se ! kogar je sram zasmehovanja rodu; Ako boli vas ošabnih besed ostrupljeno želo, Vam če slovenske krvi v srcu pretaka se žar Z umom orožite se, ne bojte se znoja na čelu!"
Pulko.
Od nekod se uain piše: Tovariš J. Š-a je v dopisu „S Kranjskega" v 11. štev. ,.Popotnika" razvil nekaj prav pametnih mislij. Res bi bilo vredno, da bi prevažno „Pedagogiško društvo" v Krškem zborovalo letos istočasno z dično našo ;,Zavezo" v solnčnej Gorici. Morebiti bi to privabilo v Gorico tudi več gospodov tovarišev, katerih do zdaj še nismo videli pri nobednem zborovanji „Zaveze!" Koliko tovarišev imamo po raznih krajih slovenske dežele, ki se odtegujejo „Zavezi". Med temi se odlikujejo posebno naši „n a d z o r n i k i". V s i slovenski učitelji, bodi-si, da učijo na ljudskih, meščanskih ali srednjih šolah, morali bi si šteti v ponos, delovati za našo dično „Zavezo" ! Bog daj, da bi moje dobrohotne besede pokazale svoj uspeh že o prihodnjem zborovanju „Zaveze" v solnčnej našej Gorici!
(Frisch-evi mladinski spisi v slovenskem prevodu). Znameniti pisatelj za nemško mladino, g. Franc F rise h, vodja meščanske šole v Mariboru in urednik „Oster. Schulbota", dovolil je g. Janku L e b a n u, nadučitelju v Begunjah, da sme na slovenščino preložiti njegove mladinske spise, čemur je pritrdila tudi založama Pichler-jeva na Dunaju, ki je izdala Frisch-eva dela. G. Janko Leban se je dela že lotil. In tako se nam je v nekoliko mesecih nadejati novih in dobrih spisov za mladino, kakoršnih je nam Slovencem tako zelo treba!
(Umrl) je pri Sv. Ani na Prevorji 3. julija t. 1. posestnik Anton Pere, dolgoletni načelnik tamošnjega šolskega sveta in velik prijatelj cerkve in šole. N. v m. p.!	'
Razpis i
Št. 361
O. š. sv. " Razpis učiteljskih služb.
V tem političnem okraji popolniti je mesta uči-teljev-voditeljev na mešanih jednorazrednicah v Brezovici, vTatrah in vSlivju s slovenskim učnim jezikom.
Plače in užitki, združeni s temi službami, razvidni so iz pokrajinskih zakonov s 3. novembra 1871,
itečajev.
dež. zak. štev. 30, odnosno s 14. decembra 1888, dež. zak. štev. 1 ex 1889.
Prositelji naj svoje pravilno opremljene prošnje predpisanim potom tekom štirih tednov sem predlože.
Za službo učitelja-voditelja v Tatrah zahteva se tudi sposobnost poučevati verstvo. C. kr. okr. š. svet v V o los k o, 21. junija 1894.
Predsednik: Fabiani s. r.
št. S75. Razpis natečaja.
Na nižeimenovanih šolali ormožkega šolskega okraja je s 1. novembrom t. 1. popolniti ta-le učna mesta:
1.	pri Sv. Miklavži, IV. plač. razr. in prostim stanovanjem, učite 1 j s k o mesto,
2.	pri Sv. Lenartu in Sv. Bolfanku na Kogu, IV. plač. razred in prostim stanovanjem, -po jedno podučiteljsko mesto.
Nemškega in slovenskega jezika popolnoma zmožni prosilci in prosilke naj dopošljejo svoje t zrelostnim spričevalom, event. tudi spričevalom učne usposobljenosti ter z dokazom avstrijskega državljanstva opremljene prošnje najdalje do 25. julija t. I. predpisanim potom dotičnemu krajnemu šolskemu svetu,
Okr. šolski svet v Ormož i, 24. junija 1894. 1—2	Predsednik: Scherer s. r.
št■ m-	Razpis natečaja.
(Podučiteljsko mesto.)
Na trirazredni ljudski šoli IV. plačilnega razreda na V e 1 k i (pri Marija Snežni) s slovenskim poučnim jezikom je popolniti podučiteljsko mesto, s katerim je združen užitek stanovanja, obstoječega iz popolnoma opravljene sobe.
Prosilci imajo vposlati svoje redno opremljene prošnje predpisanim potom najdalje do 31. julija t. I. pri krajnem šolskem svetu na V e 1 k i, pošta Cmurek.
Okr. šolski svet Cmurek, 29. junija 1894.
Predsednik.
st-272-	Razpis natečaja.
(Podučiteljsko mesto.)
Na dvorazredni ljudski šoli v Z i b i k i, pošta Pristova je umestiti novo sistemovano podučiteljsko mesto z dohodki po IV. plač. razredu in prostim stanovanjem definitivno eventuelno tudi provizorično.
Prosilci in prosilke za to mesto naj svoje prošnje, katere je opremiti z zrelostnim spričevalom in spričevalom učne usposobljenosti, ter z dokazom avstrijskega državljanstva (domovnico) potom predstojnega okru j nega. šolskega sveta vložijo do 31. julija 1894 pri dotičnem krajnem šolsk. svetu.
O kraj ni šolski svet Šmar i j s k i, 5. junija 1894.
Predsednik: Wagner s. r.
st. 9i3.	Učiteljske službe.
V šolskem okraji Ptuj so s 1. novembrom 1894 domestiti sledeče podučiteljske službe stalno ali začasno:
1. pri Sv. Andreji v Leskovci, IV. plač. vrsta in prosto stanovanje;
2.	pri Sv. Duh if lit. plafe. vrsta in prosto stanovanje;
3.	pri Sv. Lo + fertci na Dr. polji, IV, plafi. vrsta, in prosto stanovanje! j
4.	pri Sv. Lovrenci V Šlflfv. gor. IV. plač, vrsta in prosto stanovanje;
5.	na Ptujski gori, III. plač. vrsta.
6.	pri Novi cerkvi, IV. plač. vrsta in prosto stanovanje;
7.	pri Sv. Urbanu, IV. plač. vrsta in prosto stanovanje.
8.	v C i r k o v c a h, IV. plač. vrsta in prosto stanovanje;
Prosilci in prosilke, slovenskega in nemškega poučevanja zmožni, naj vložijo svoje prošnje, katere morajo biti opremljene z zrelostnim ali pa tudi » spričevalom učne usposobljenosti in z domovnico, predpisanim potom do 25. julija 1894 pri dotičnem krajnem šolskem svetu.
Okr. šolski svet Ptuj, 24. junija 1894. 1—2	Predsednik: Scherer s. r.
ad št. 511. Razpis natečaja.
(Podučiteljska mesta.)
V politiškem okraji Celjskem so ta-le učna mesta definitivno eventuelno tudi provizorično popolniti :
1.	Podučiteljsko mesto na dvorazredni ljudski šoli vGomilskem, šolski okraj Vransko, IV. plač. razred in prosto stanovanje.
2.	Podučiteljsko mesto na trirazredni ljudski šoli v Zrečah, šolski okraj konjiški, IV. plač. razred in prosto stanovanje
Prosilci in prosilke za katero teh mest naj vložijo svoje prošnje, katere je opremiti s spričevali zrelosti in učne usposobljenosti, ter z dokazom avstrijskega državljanstva (domovnico) potom predstojnega okrajnega šolskega sveta do 31. julija 1894 pri dotičnem okrajnem šolskem svetu.
Okr. šolski svet Celje, 1. julija 1894.
Predsednik: Wagner s. r.
št. 272.	Učiteljske službe.
V šolskem okraji Ljutomerskem je namestiti s 1. novembrom 1894 sledeče učiteljske službe stalno, oziroma tudi začasno:
1.	Učiteljska služba na trirazredni ljudski šoli v Cezanjevcih (IV. plač. vrsta).
2.	Podučiteljska služba na trirazredni ljudski šoli na Cvenu (III. plač. vrsta) s prostim stanovanjem.
Prositelji naj vložijo svoje prošnje, obložene z dokazom avstrijskega državljanstva, s spričevalom zrelosti oziroma učne usposobljenosti, do konca julija t. I. pri dotičnih krajnih šolskih svetih.
Okr. šolski svet v Ljutomeru, 13. junija 1894.
2_2	Predsednik: Dr. Cron s. r.
Vsebina. I. Šolski red. (I.) — II. Učni načrt za računstvo v štirirazredni ljudski šoli. (V.) (L. Lavtar.) -III. Naše ljudsko šolstvo v letošnji proračunski razpravi. (III.) — IV. Slovstvo. (Poročilo odbora za oceno slov. mladinskih spisov. (IV.) — V. Listek. (Iz planinskega raja.) (III.) — VI. Društveni vestnik. — VII. Dopisi in druge vesti. — VIII. Natečaji.
Lastnik in založnik: ,,Zaveza':
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora. (Odgov. J. Otorepec.)